Cena 50 cer % UREDNIŠTVO LN UPRAVA: LJUBLJANA, PUCONUBVA ULICA 5 — TELEFON: 31-22, 31-23, 31-24, 31-26 In »1-» IZKLJUČIJO zastopstvo za oglas« iz Kraljevine Italije in inozemstva trna Računi pri postno čekovnem zavodu: BmOm PUBBLICITA ITALIAJVA S. A„ HILANO LJubljana Štev. 10-351 5 sovražnih vojnih ladij zadetih Uspešen napad na sovražno vojno brodovje — Tri kiižarke in dve vojni ladji zadete — Izhaja vsak dan opoldne — Mesečn a naročnina 10.— Lir, za Inozemstvo 15.20 Lir CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A., MILANO. Drzen podvig nemških podmornic Glavni stan Italijanskih Oboroženih Mil Je objavil 12. marca r.aslednje 649. vojno poročilo; Na vzhodu od Mekilija so ne razvili r*ni spopadi tufd izvirtniskimi oddelki, ki »o M* končali v našo korist. Sovražni oddelki *v bili pod usnjem topuist\a deloma prisiljen? k nmiku. doloma pa •*«• bili uničeni. O»*no hialstvo je nllo zelo delavno nad Clrenaiko In nad otokom Malto. Pri t*»h •»nopndih je sestrelilo 6 letal, prav toliko pa jih j> zažgalo na tleh. Važni objekti «o bili ponovno in učinkovito zadeti. Ena na«4a podmornica se ni vrnila v svo. je oporišče. Večjo »kupino britanskih ladij, ki je bila nenadno opažena in stalno zasledovana od j naših \r\ o\l Gvineji predstavlja prvi močni udarec japonskih nborofrnih sil na temu otoku, ki Je po svoji velikosti tretji na »vetu. Salmaa je 300 km oddaljena od Casmate na Novi Britaniji. Z izkrcanjem na tem kraju in njegovo zasedbo je Japoncem uspelo polastiti se kontrole nad Dampirskim prelivom in Htionskim zalivom, tako da lahko od tod prodor na K oral*k o morje. Neprestani bombni napadi na Po rt Morcsbv tn najnovejše izkrcevanje japonskih oddelkov \ na vzhodni obali Nove Gvineje samo se j povečujejo nevarnost, ki preti Avstralin tudi vzdolž njene vzhodne obale. Zoo.ooo ujetnikov in velik vojni plen Pregled uspehov japonske vojske Tokio, 13. marca, s. V poslanski zbornic: je včeraj govoril tudi m nistrski predsednik generaJ To jo v svojstvu vojnega ministra. V svojem govoru j« obe!e±.l razvoj vojaškega položaja na Sumatri, Java, Ti-morju in v Burm. Naglas.1 je, da so Japonci na tem bojisću do lO. marca ujeli nad 200.000 sovražnJi oboroženih sil. Letalske sile, ki so iodeljene japonski vojski, so uničle nad 1.600 letal, bod.si pri letalskih spopadih, bociisi pn sv-o jih napadih na sovražna letališča. Japonske obe rožene sile so zaplenile 2.100 topov, 190.000 strojnic, pušk ji drugega lažjega orožja. 28 000 tankov, tovornih avtomobilov in železni-ak-h vagonov. Poudaril je. da ae bo pomen teh rezultatov pokazal v Se jasnejši luči, ko bodo znani vsi podatki o ujetn kih m temu ob priliki izvojevanja Ranguna, Nadaju je omenJ. da so industrijske naprave v N zozemski Indiji utrpele sorazmerno le majhno škodo in nizozemske oblasti £ o se že obvezale, da bodo sodelovale z Japonsko, da se delo na tem področju čimprej obnovi. Minister je podrobno govoru o operacijah na Javi. Naglasi! je tudi, da so japonske oborožene s-le z zasedbo Ranguna popolnoma prekinile dotok orožja in drugih vojnih potrebščin na Kitajsko, preko Burme. Končno je opozoril, oa se mir in red v zasedenih krajih nagi o obnavljata. Isto velja tuda za zasedene kitajske pokrajine. Naglasi] je. da so obrambne postojanke Japoncev na severnih mejah neomajne. Pozval je narol naj se se tesneje poveže z vlado, da bi čimprej dosegel končni cilj, ustvaritev velike vzhodni Azije. Zahvala parlamenta Tokio, 13. marca s. Po govorih ministrskega predsednika ter mornariškega ministra je japonska poslanska zbornica soglasno sprejela resolucijo, v kateri se zahvaljuje japonskim oboroženim silam. — Zasedanje zbornice je bilo nato odgođeno. Japonsko vojno brodovje ima velik delež na uspehih Izjava japonskega mornariškega ministra o delovanj« japonskega vojnega brođovja Tokio. 13. marca. s. Mornariški minister admiral Širna je podal v poslan?kj zbornici ekspoze o operacijah japonskih pomorskih slI od 16. februarja dalje. Izjavil je: Z zasedbo Jave in Ranguna smo dosegli popolno oblast na morju in v ozračju juž-nozapadnega pacifiškega predela, pa rudi na Indijskem Oceanu. V vojaškem pogledu smo na poti do velike vzhodne Azije napravili ogromen korak. Čeprav se je sovražnik obupno branil na Javi, je minister dejal, ker je bila to njegova poslednja odporna tOČka in je na njej zbral vse svoje letalske in pomorske sile. je japonskemu vojnemu brodovju uspelo izolirati zavezniške čeie na otoku in prizadejati smrtni udarec sovražnim letalskim in pomorskim silam, k-; so se koncentrirale na Javi, ter porušiti vsa vojaška oporišča na tem otoku. Simada je podrobmo govoril o zasedbi otoka Bance 15. februarja, o znvojevanju Palembanga, o izkrcanju na otokih Ba:i, Milo in T.mor, o veliki pomorski bitk: 20. februarja v Lomboškem prelivu vzhodno od Bai njskega otoka. O operacijah japonske vojne mornarice pred k:r 'ulacijo Nizozemske Indije je mornar-^:: minister dejal: Ko je bila 27. februarja izsledeno veliko sovražno brodovje, ki je skušalo preiti v protinapad in se pognati proti japonskemu vojnemu brodovju, ki je baš spremljalo konvoje, ki so bili na peti na Javo. je japonsko vojno brodovje nasprotnika prehitelo in ga kot prvo napadlo. Razvila se je velika pomorska bitka na morju med Surabajo :n Bata vi j o. V poldrugem dnevu je bilo zavezniško kombnlrano brodovje uničeno. Ameriška kržarka »Houston« je b"la potopljena. Enaka usoda je doletela 5 nadaljnjih angleških, avstralskih in nizozemskih kri-žark. Kolčno je bilo potop'ienih 7 podmornic. 8 rušil cev. ena topničarska in več drugih manjih vojnih ladij. Admiral S mada je nadalje opozoril na jbdrrcanje japonskih sil dne 1. marca na Javi. Pri tem so v odločilni meri so- delovale japonske pomorske sile, ki so do 8. marca potopile ameriško križarko »Mar-bleheatc. dva rušil ca. eno topni čarko in 52 tovornih ladij s skupno 210.000 tonami. Java je bila tako popolnoma izolirana, njena brezpogojna kapitulacija pa se je zelo pospešila. Minister je nato obeležil solidarnost vsega japonskega naroda z japonsko vojno mornarico, ki je odbila tudi več po-skušenih sovražnih napadov na oporišča na japonskem ozemlju. Kar se tiče vzhodnega Pacifika, je Simada opozoril, da so japonska mornariška letala 4. marca bombardirala pomorski arzenal Zedinjenih držav v Pearl Harbouru. Neka podmornica pa je 24. februarja drzno napadla in ob-evala sovražne vojaške naprave v bližini Sv. Barbare v Kalif orni ji. Končno je admiral Simada podal popo-len pregled rezultatov ki so bili doseženi od pričetka vojne dalje. Japonska vojna mornarica je potopila 130 sovražnih bojnih ladij, med njimi 7 oklopnic, 3 nosilke letal, 12 križark. 22 rušil cev. 44 podmornic in 42 drugih vojnih ladij. Nadalje so japonske vojne ladje poškodovale 4 odklopnice in 72 drugih bojnih ladij, in sicer križark in ru-šilcev. Potopljenih je bilo 128 tovornih ladij s skupno 680.000 tonami, nadaljnjih 92 tovornih ladij pa je bilo pc^odovanih. 502 manjši ladji s skupno 10.000 tonami sta bili zaplenjeni. Letalske sile, ki so dodeljene japonski vojni mornarici, so uniCile 1.554 sovražnih letal. Deloma so Jih sestrelile v le+a?sk;h spopadih, deloma so jih razdejale na posameznih letališčih. Minister je še opozoril na nesmiselno sovražno propagando, ki je Sirila vse mogoče vest- o japonskih Izgubah. Delansko i o dejal, da so te izgube znašale zgolj 4 ruši Ice. 4 podmornice, 5 specialnih podmornic. 5 minolovcev in 27 tovornih ladij. Ja-nonsko mornarsko letalstvo je izgubilo 122 aparatov. Minister Je zaklju&l svoj govor z ugotovitvijo, da se operacije japonskih pornorsJcih oboroženih sil uspešna 1 nadaljuje. Zavrnjen kitajski napad na Taj Ban^kok, 13. marca. s. Tajski radio je ob-i javil, da je oddelek kitajskih čet zadnji po-i nedeljek ob 6. zjutraj prodrl v Tajsko severno od Cangmaja. Tajske čete so takoj intervenirale in je prišlo do spopada, ki je trajal dve uri. Sovražne sile so bile razpršene in so se nazadnje umaknile. Na bojišču je obležalo kakšnih 100 sovražnih vojakov in tajski oddelki so se polastili tudi njihovih vojnih potrebščin. Težave sovražne propagande Tokio, 13. marca s. N"a lc?nik tiskovnega odseka jr.ponske vojske je izjavil, da. zelo pomiluje vodstvo angleške in ameriike propagande spričo težav, na katere nale- tavajo pri sestavljanju količkaj sprejemljivih vesti. V komentarju o vojnih dogodkih je opozoril, da se sedaj praktično že v«*e najvažnejše strateške točke na južnem Pacifiku v japonskih rokah. Zasedanje vseindijskega kongresa Bangkok, 13. marca. s. Dne 23. marca se ; sestane izvršni odbor vseindijskega kongre-I sa. Zasedanje bo v Vardi in bodo na njem : razpravljali o Izjavah, ki jih je podal angle-; ški ministrski predsednik Churchill o ind-: skem vprašanju. Zasedanja se bo udeležil tudi Mahatma Gandhl Potopljene ladje Bučno* Aires, 13. marca. s. Severnoameriško mornariško ministrstvo je objavilo, da sta bili v Karaibskem morju torpedirani dve ladji. Komunike ne navaja njunih imen. Pripominja pa, da gre za angleško petrolej-sko ladjo srednje tonaže in za manjši švedski parni k. Na ta način je mornariško ministrstvo pri objavah izgub zapadnih zaveznikov na morju že pričelo izvajati odredbo mornariškega ministrstva, po kateri se v bodoče imena potopljenih ladij ne bodo več objavljala, Stališče Francije glede Madagaskarja Vichy, 13. marca, s. V Ameriki so se razšir-le tendenčne vesti, po katerih naj bi se bila pričela pogajanja med Japonsko in Francijo glede Madagaskarja. Službeni krogi v Vichvju te vesti odločno dementira jo. Kar pa se tiče japonske gospodarske komisije, ki naj bi se ta čas mudila na Madagaskarju, posebej ugotavljajo, da sta trenutno na otoku le dva Japonca, neki delavec in neka starejša ženska. Ameriški pritisk in grožnje pa kažejo, da imajo Američana in Angleži glede Madagaskarja vse drugačne namene in v Vichvju naglasa jo, da bo Francija branila svoj imperij. Umik ameriških ladij iz angleikih voda 13. marca, a Ameriška vlada je odredila, da se večje število tovornih ladij, ki so prevažaj e vojne in druge potrebščine v Veliko Brutamjo, umakne iz tega prometa in vključi v ameriško državno pomorsko službo. Vest je napravila na londonski borzi precejšen vtis, tako da so tečaji delnic raznih pore/plovnih družb aiatno padli. Nekaj teh družb sploh ne more postavati, ter jim primanjkuje ladij. Nov angleški minister Rim, 13. marca, a V Londonu je bilo službeno objavljeno, da je bil Ollver Lvtt-leton imenovan za ministra za proizvodnjo. Stockholm, 13. marca. s. Nekaj tehničnih komisij intenzivno pripravlja nov načrt za švedsko obrambo, ki bo predložen parlamentu v odobritev se pre** Veliko nočjo. Damske in Norveške KodanJ, 13. marca, a Danska in Norveška sta sklenili novo trgovinsko pogodbo sa dobo 6 mesecev. Norveška bo iz Danske uvozila v tem času razno blago za 27 milijonov kron, izvozila na Dansko pa svoje proizvode v akunni vrednosti 36 milijonov. 19 sovražnih ladij s skupno v ameriških vodah — Napadi Is Hitlerjevega glavnega stana, 12. marca. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo naslednje poročilo: Tudi včeraj so ostali napadi, Id jih je sovražnik ponovil v raznih odsekih vzhodnega bojišča, brez uspeha. Pri nemških napadih in podvigih udarnih oddelkov je bilo zavretih več krajev in so bile sovražniku prizadete velike izgube. Dne 10. marca je 17. pehotni polk v napadu razbil sovražne sile, ki so bile večkrat v premoči in pripravljene za borbo. Letalske sile so uspešno posegle v boje na kopnem. Napadale so v valovih sovjetske rezerve in bombardirale pristaniške naprave v Sevastopolju in Kerču. V severni Afriki uspešni hoji z angleškimi izvitlnlškimi oddelki na področju vzhodno od Mekilija. Na vzhodnem Sredozemskem morja so bile angleškemu brodovju prizadete hude izgube. Italijanska torpvdna letala so zadela tri, nemška bojna letala pa eno angleško krizarko. Nadaljnjo je hudo poškodovala nemška podmornica z dvema torpedoma. Kakor je bilo objavljeno s posebnim poročilom, so izvedle nemške podmornice no. ve uspešne operacije v severnih in srednjin ameriških vodah. Potopljenih je bilo 17 sovražnih tovornih ladij s skupno 109.000 tonami, kakor tudi velika stražna ladja tn lovec podmornic. Ena podmornica je prodrla v notranjo luko Porth Castriesa na angleškem otoku St. Lucia. Potopila je dve veliki ladji ob pomolu in še eno tretjo ladjo v vodah pred otokom. V Rokfevskem prelivu so čolni napadli moćno zaščiten sovražni konvoj in potopiti dva parni ka, s skupno 5000 tonami. 109.000 tonami potopljenih na vzhodnem bojišču odbiti Ob vzhodni obali Škotske so bojna letaoa poškodovala z bombami srednje veliko tovorno ladjo. Pri operacijah v ameriških vodah so se posebno odlikovale podmornice pod poveljstvom mornariških poročnikov Ahilesa m Niko-CKusena. Odbiti napadi Berlin, 13. marca. s. Iz vojaškega vira se je izvedelo, da je pehotni polk »Velika Nemčija« pri obrambnih borbah proti sovražnim napadom. s katerimi naj bi se prebile njegove črte, v nekaj dneh izvedel 7 uspešnih protinapadov. Pri teh operacijah je zavzel 9 velikih krajev. Sovražnik je sprožil vrsto napadov tudi v sredo na bojišču okrog obkoljenega Sevastopolja. Posebno hud je bil napad na nekem pol-jrugi kilometer širokem odseku, a tudi ta je bil gladko odbit. Pri teh borbah je nemška pehota med drugim sestrelila tudi dve sovražni rušilni letali. Finsko vojno poročilo Helsinki, 13. marca. 3. Vrhovno poveljstvo beleži v svojem poslednjem službenem komunikeju, da. je na srednjem odseku bojišča v Vzhodni Kareliji odbit napad sovjetske *ete n-* finsko postojanko. Sovražniku so bile pnzadejane znatne izgube. Finsko topništvo pa je poleg tega pripravilo k molku tudi več sovražnih topov. Boj proti severu je bil prav tako odbit napad sovjetske čete, ki je štela 200 mož. 20 sovjetskih vojakov je obležalo na bojišču. Finske izgube v teh dveh spopadih so neznatne. Na ostalem bojišču rti bilo nikakih. posebnih dogodkov. Duce sprejel predsedstvo društva prijateljev Japonske Rim. 13. marca. s. Duce je sprejel predsedstvo društva prijateljev Japonske. Bili so pri njem veleposlanik Pompeo Aloisi senator Guglielmo di Burcl, akademik Tuzzi in prof. Rivetta, ravnatelj lista >Ja-mato«. Predsednik Aloisi je Duce ju podal poročilo o delovanju društva, ki si je uredilo svoj novi sedež v Orsinijevi palači. Društvo je mnogo storilo za razvoj tesnej-; sega sodelovanja in duhovnega zbUžanja italijanskega in japonskega naroda na političnem, kulturnem in gospodarskem področju. Društvo ima tudi svoje podružnice po raznih italijanskih deželah, ki organizirajo sestanke in zborovanja, na katerih ae obravnavajo politični in kulturni problemi v okviru društvenega programa. Baron Aloisi je Duceju poklonil tudi prvi letnik italijansko-japonskega mesečnika, ki ga izdaja zemljepisni zavod De Agostini. Duce je izrazil svoje zadovoljstvo o delovanju društva in je predsedstvu dal navodila na nadaljnjo delo. Seja ministrskega sveta Rim, 13. marca. s. Pod vodstvom Duceja se je v Beneški palači sestal medministrski odbor za oskrbo razdeljevanj živil in cene. Seja je trajala od 17. do 19.30. Danes popoldne ae bo zasedanje nadaljevalo. Zasedanje zakonodajnega odbora Rim, 13. marca s. Včeraj se je sestal poslanski zakonodajni odbor za ljudsko kulturo pod vodstvom nacionalnega svetnika Rodolfija. Seje se je udeležil tudi minister Pavr lini. Odobreni so bili načrt zagona o ustanovitvi italijanskega gledališ*3-ga zavoda, dalje načrt zakona o izključitvi židovskih elementov iz italijanskih gledaliških krogov in še nekaj drugih zakonskih predlogov. Italijanski poslanik pri predsedniku madžarske vlade Budimpešta, 13. marca s. Ministrski predsednik Kallav je sprejel italijanskega poslanika Filipa Amfusa. Imela sta dolg in prisrčen razgovor. Samovoljno postopanje ameriških oblasti z italijanskimi mornarji Buenos Aires, 13. marca. s. Iz New Or-leansa poročajo, da ameriške oblasti še zmerom svojevoljno postopajo z ItalijansKi-mi mornarji ki so v izpolnjevanju svojih patriotskih dolžnosti skušali poškodovati svoje ladje tako, da se jih sovražnik ne bi mogel posluževati. Sodišče v New Orleansu je iz tega razloga obsodilo 140 italijanskih mornarjev na prisilno delo po 3 mesece do 4 leta. Borci na fronti spominu vojvode Aosta S vzhodnega bojišča, 13. marca. s. Ob svečanosti, ki 90 bili prerejene pri posameznih oddelkih italijanskega ekspedicij-skega zbora v spomin na pokojnega Aost-skega vojvodo, je nemški vojni poročevalec, ki je dodeljen zboru, poslal nemškemu tisku poročilo, ki je posebno zanimivo ne-le glede na okvir ambijenta in ozračja, v katerem no se opravile te svečanosti, marveč tudi spričo tesnega tovariškega duha In sočutja nemških borcev, ki so ga pokazali ob priliki žalosti zavezniškega naroda in italijanskih oboroženih wk% pa tudi glede na poveličevanje princa borca, Italijani, pravi novinar, so zmerom v tesnem odnosu do dogodkov v svoji domovini, pa naj se trenutno mude kjerkoli v tujini. Tako so se tudi italijanski vojaki na vseh koncih in krajih raznih bojišč v trenutku, ko se ae italijanski narod zbrano, a ponosno spomnil na žrtev Kr. Vis. vojvode Aostskega in so se oglasili zvonovi po vsej Italiji, zbrali k dejanju vidne solidarnosti z žalujočo domovino. Tod nI zvonov, pač pa so italijanski in nemški topovi, ki so svojim grmenjem spremljajo molitev desettisočev italijanskih tovarišev, ki se dviga z zaledenelih ravnic v nebo tn do daljnje domovine pa do Afrike, kjer počivajo zemskl ostanki tovariša Amedejn Aostskega. Nemški vojaki, ki se udeležujejo vsega veselja in vseh bolesti svojih italijanskihk tovarišev, so se strumno zbrali ob oltarju k žalni svečanosti svojih zaveznikov. Ko je bila služba božja odpravljena je stopil pred ottdrie In vojake poveljnik I ekspedicijskega zbora general Messe in dejal: V osebi Amedeja Aostskega ne slavimo samo pripadnika savojske dinastije. j marveč tudi vojaka in tovariša td se jc udeležil treh vojn in ki je v angleškem ujetništvu podlegel strašni bolezni. Italijanskega podkralja, vrhovnega poveljnika Italijanskih Oboroženih Sil v Afriki, ki je v borbi proti sovražniku, po številu in sredstvih v premoči, vzdržal dolge mesece, vojvode ni več. Aureoli mučeništva se je pridružila še slava junaštva. Po dolgi borbi na Ambi Alagiju se je pridružil svojim vojakom tudi v ujetništvu in je prenašal vse njihove težave. Ko je hudo obolel, je ooklonll sleherno ugodnost. Boril se je kot junak in je znal kot junak tudi umreti. Kdo se ne spominja za-injega dne odpora na Ambi Alagiju. ko je dejal: Premagani smo, toda Italija se bo vrnila! Oficirji, pedoficirji in vojaki! Italija se bo vrnila v Etiopijo in bo premagala Angleže in bo nastopil trenutek, ko se bo iUUjanskl Imperij ra* širil preko abesimMnh meja. Na-zrdnje je general Messe vzkliknil 7 spomin Aostskega vojvode in vsi vojaki so se mu burno odzvali. Tako so borci italijanskega ekspedicijskega zbora izpričali, da se bo spomin na pokojnega vojvodo ohranil v njihovih srcih in da bo prišel do izraza v njihovih vojnih dejanjih. Sredi te svečanosti so se od daleč oglašali topovi italijanske divizije. Vzkliki čet in grmenje topov so se pomešali pritrkavanju zvonov v italijanski domovini in se zlili v en sam vzklik: >Amedej Aostski Sivi med nami!« Stran 2 »SLOVENSKI N ARO De.petek, IS. marca 1942-XX štev. tO Ljubljana je imela že pred loo leti sedem hotelov — Izmed njih se Ljubljana, 13. marca Pc gosto naglašamo, d* Ima Ljubljana izredno posrečeno prometno lego ter da je na križišču svetovnega pomena. Tega ?e morda v starih časih niso tako živo zavedali, saj je imel tedaj promet drugačen značaj. Gv.spodarr.ko zemljepisje je bilo se neznan pojem, dežele Še niso bile prepre-žene in povezane z železnicami, strategija je upoštevala drugačna činitelje — skratka, tedaj je bila v primeri z dandanašn:imi oblikami življenja še doba statike, med tem ko bi sedanji čas lahko označevali kot dobo dinamike. Kljub temu je pa bil promet že v najstarejši dobi činitelj v raz. voju kr.tjev. Ljubljana seveda ni bila izjema. V času voznikov je bila veliko postajališče; bila je posrednica v trgovini in prometu med celinskimi, srednjeevropskimi deželami in morjem. Zakaj ni postala večje mesto? Dandanes se vprašujemo, zakaj je ostala Ljubljana tako dolgo malo pokrajinsko mesto, ko se zdi, da so bili vendar dani pogoji za velik razvoj- V dobi nagiega ra-sta mest se nam zdi, da je bila Ljubljana celo do prve svetovne vojne smešno majhna. Pomisliti pa bi morali, da so se začela mesta naglo razvijati žele v dobi industrije ter da so imela še v prejšnjem stoletju mnoga zdaj velika mesta provinciaini zna. čaj. Ted*j je bilo zelo malo velikih mest. Le prestolnice vecjib držav so bile milijonska mesta. Niti najpomembnejša pristaniška mesta niso bila posebno velika. Dokler se ni začel znani beg podeželskega prebivalstva v mesta, je mestno prebivalstvo naročalo le, kolikor je k temu prispeval njegov naravni prirastek. Pri tem je treba upoštevati, da je bil naravni prirast že prt.Sr.je čase v mestih manjši kakor med kmečkim prebivalstvom. Preseljevanje prebivalstva z dežele v mesta ae je začelo v večjem obsegu šele, ko se ;e razvila industrija, ki je privabljala delovne moči, pa tudi trgovino in obrt. Dotlej *o pa gospodarski p<-goji že vnaprej dolocaii ter omejevali velikost mest; a v dobi ne- slutenega industrijskega napredka ni bilo več mogoče napovedovati, do kakšne meje se bo razvilo mesto in kako še i_riio. dol: se oo Dobro razvito gostinstvo V dobi voznikov in postiijonov so b*li v našem mettu dani posebni pogoji za razve j gostinstva. Morua je ta stroka prospe vaia se celo bolj Kakot trgovina. Vsekakor m bilo brez pomena, da je imela Ljubljana, ko je štela petkrat manj prebivalcev kakor zda;. priDiižno toliko gostinskih obra^ tov kakor dandanes. V d-bi postiijonov sc se potniki morali ustavljati navadno v vaen večjih krajih, kjer so prenočili, se nahra-nili in počakali, da je bila nakrmijena vprežna živina. Sleherni potnik, ki je potoval skozj Ljubljano, se je ustavil v att vsaj nekaj ur, če že ne ves dan. Zato so pa bili potrebni številni hiteli in gostila*;. V gostilnah so se ustavljali vozniki, ki 20 prevažali blago med morjem in notranjimi deželami, v hotelih pa imenitnejši potniki. Razumljivo pa je, da tedanji hoteli ni30 bili posebno podebm dandanašnjim. Po večini so bih le malo večje gostilne. Toda Ljubljana je imela nekaj, za tiste čase velikih hotelov, ki bi jih še flaoMaSBOa ianko šteli med srednje velike hotele. Postajališče Dolenjcev Kakor dandanes so imeli deželani že ?r?b sto leti >svoje« gostilne: Dolenjci so se zbirali, ko sc se mudili v Ljubljani, v drugih gostilnah kakor Gorenjci. Tradicija teh gostiln le še vedno živa, ne le v Kur;i vasi in pri Figovcu, temveč tudi ob drugih glavnih cestah. Razumljivo je, da je Ljub Ijana dobila svoje hotele cb vhodu v m? stu, odnosno ob glavnih prometnih žilah Na dolenjt ki strani je bil tedaj vhod v me. stu na sedanjem Sv. Jakoba trgu. Bliz-, šentjakobske cerkve se je razvilo gostinstvo, ki je živelo predvsem od DolenjVav Zda; tud: propada gostinstvo v tem okra ju kakor hirata obrt in trgovina. Pred t£D leti je pa imela Ljubljana na Sv. JaJo.i trgu hotei. in sicer v znani Virantovi aals' Pisah smo že, da je krasno palačo na fc-v Jakoba trgu sezidal jezuit Gruber, in jicei na pogerišču velikih jezuitskih zavodov \ letih 1775. do 1781. V poslopju je bila trii zvezdama in po nji ae zdaj imenuje kra^i ulica med šentjakobskim mostom ln Sv. ja. koba trgom. Pred dibrimi sto leti 1840, j? Gruberjeva palača prešla v last Antona Vir ar: t a ln poslej jo imenujemo >Virant *-va hiša«. Virant je k stari hiši prizidal šo eno poslopje, hotel in gostilno. Po stan Gruber evi zvezdami ae je ta hotel imenoval >Zur Sternwarte«. V gostilni so se zbirali predvsem Dolenjci, zlasti še. ker se je tam ustavljala novomeška pošta. Hotel je bil dovolj imeniten, da ao se v njem zbirali med zasedanjem deželnega zbora v reduti — ki je bila na kraju sedanje šentjakobske šole — slovenski deželni pcsian.i. Magistratni hotel Morda ne vt»te. da je imel pred sto i-ti svoj hotel tudi magistrat. Magistrat sicer ni ustanovil hotela, da bi konkuriral ljubljanskim gostilničarjem in hotelirjem tor da bi mesto tako dobilo podjetje za povečanje svojih dohodkov. Kljub temu je pa bil magistratni hotel do neke mere mestno podjetje, kakor so dandanes nekateri njegovi zavodi. Zdaj ima magistrat »betel« v cukrarni, kjer nudi prenočišče in ogreval-nico brezdomcem. Pred sto leti je pa imel hotel v pravem pomenu besede. Ljudje so ga imenovali Bidelmon in še zdaj je med starejšimi meščani znana pod tem imenom hisa, kjer je bil nekdaj hotel. Hiša stoji ob magistratu in je zdaj last trgovke Stro_ janškove. Do ustanovitve tega hotela je prišlo na zelo nenavaden način. Hotei je bil ustanovljen ie pied 211 leti, L 1731. Ljubljanska prenočišča so bila tedaj pogosto tako napolnjena, da so mcrali castni.U in višji uradniki, ki so potovali skozi Ljubljano, pogosto prenočevati bodisi v tem Wilder Mam«. Ljud e so tuje ime popačili v Bidelmoa. Hotel je imel 10 tujskih sob. Lahko rečemo, d^ je bil to najimenitnejši hotel v Ljubljani, zlasti, če sodimo po tem, kdo je vse prenočeval v njem. Le pomislite, «la je ta hotel štel med sveje goste Jožefa H. in Številne cesarske prince! Hotel je prenehal obratovati 1. 1868. V Mah rovi hiši se je rodil bour-bonski princ Čeprav je bil mag.sLratni hotel zelo imeniten, je vendar težko reči, kateri izmsd ljubljanskih hotelov pred sto leti je bil imenitnejči. Vsekakor ;e bil hotel >Avstrijski dvor«, sedanja tako zvana Mahrova hiša. ki je mestna last, največji. Bil 'e pa, tudi prava palača, kar je še vedno cča^no. saj ima velike prostore z visoko nadstr p-no visino in velikimi okPi. V začetku je bila na tem kraju vojaška žitnica. Opozorimo vas naj, da so bila blizu, ko je bi>o mesto še obzidano tako zvana samostar-ska ali poljanska vrata. Vojaško skladi Ve je stalo tik obzidja. Pred 108 leti, is:u je Vincenc Jak preuredil skladišče v gostilno, ki se je razvila v hotel. Ljudje so imenovali hotel iTltflBMltl v hotelu so se ustavljali najimenitnejši gosti. Ali VO-Btie, da se je v njem rodil 1. 1818 bourbon-tšd princ Don Carl-~*. poauejii ^rptsnHont na španski prestol? 1'r.uca je k. stil Ijub-tfaasfd Ifcof M. Med imenitnimi snsti i Eahabirta« naj omenimo irar^la Rr^ev. kega. ki je tam bival ves teden 1. 1850. Hotel je kwpH 1. 1855 Mahr in ustanovil v njem svoje slovito, zasebno trgovsko -*clo. Maličev hotel Zelo popularen je bii tudi a*1 vi če v hotel Id med starejšimi Ljubljančani še ni r°~ zabijen. Stal je na kraja, kjer je zdaj nova trgovska hiša Bate in širok hodnik p no. Vsi se še spomnjamo, kakino je duo nekdanje hotelsko poslopje t bio jo pa vj2-• : ras \mo). ker so ga šele pivd liV podrli. Hotel se e imenoval »Stari VViea . L. 17D7 I .p.i Amfmj Mali! nekdanji v:t SjTOfrH Ga&eabergov. Teda; je stala na x^a-u sedanje šelcnburgrove ulice in Ulice rr.aja mala. pritlična hiša. L. 1S24 so hišico podrt in tam sezidali (lS2o> dvom 1-^tropni hotel. Nasprj'J. kjer je suilo ob Ko-slerjcvi hiši vrtna hišica, so pa sezir.a i poštno poslopje, ki so ga L 1818 oaaMjfti za eno nadstropje Ob hotelu so bili tudi • ki hlevi, ki so bili v tistih časih cb poatELnafe ln hotelih neobhodno potreb**;. Tili Marcev hetel je bil na glasu M v )jcm so se ustavljali Številni imetni gost/. prvič vi ideli Ko so Ljuf>1'mčani slona ... Izmed sedmih ljuMjansk'h hotelov prel Ao leti Dam je ostal — t Sa le po im>*» vj samo hotei »Slone Zdij ga prištevamo ned na večje in najnovejše ljubljanske ho ■ ie. Motijo se pa bije tisti ki mislijo, da ■e> hot^l debil svoje ime po slonu, ker ie bil velik. Nastanek imena tega hotela ;e zelo zanimiv, će smemo verjeti str.rim zg'>-nskim virom. Baje so Ljubijarč m: i. !552 vid »a' prvič slona, ko je potoval yzi T. ubijano iz Španije od morja na dun*j-"o je bil vsekakor imeniten dogodefr, t:: -a ni mocoče tak-) kmalu pozabiti. Tod^, zakaj bi naj gostilna >pri Mokarju«, Iiakt so imenovali poznejši hotel »Elefant« r° domače, dobila ime po tem imenitnem slonu, je težko reči. Bolj verjetno pa je. da se je oprijelo ime Mckarjeve gostilne po slonu, ki so ga kazali tam L ubljančanom 1. 1318. Gcvorimo o Mokarjevi gostilni, ker se je hotel razvil iz n.e šele mnogo pozneje. Vsekakor je bila tam gostilna že v 1Q. stoletju. L. 1779 jo je začela voditi Jer i. Malic, lastnica hotela Stadt Wien. Obrat, ki se je med tem razvil v hotel, j« prepustila svojemu zetu Savinšku. Se dva hotela Pred sto leti je imel Maiič celo neke vrste hotelski koncern. ka„U njegov je bil tudi hotel »Zlati leve. ki je bil v tako zvani Frohlichovi hist na Tvrševi cesti (št. 7 m 9). Ne moremo sicer trditi, da je bil to velik hotel, toda prvotna gostilna se je zaradi postiljonskega postajališča vendar razvila v velik obrat. Najbrž je bila tam že v starejših časih gostilna, ugotovljeno pa je. da je bila vsaj že 1. 1800. L. 1828 ;e bil lastnik gostilne Frolich. Gost te gostilne je bil tudi Prešeren, ki se je tam sestal z Vrazom. — Med hotele so tudi prištevali malo večjo gostilno »Zlato zvezdo« v Wo' fovi ulici. Bila je ena najstarejših ljubljanskih gostiln. Ustanovljena je bila najbrž l. 1735 Prenehala je 1. 1860. Menda ni le naključje, da so v drugi polovici prejšnjega stoletja začeli propadati števiLri ljubljanski gostinski obrati. Sredi 19. stoletja smo dobili železnico, vozniški promet je propadel, doba postiIjoaov je minila in gostilne, ki so bile prejšnje čase vedno potne potujočih gostov, so propadale druga %a drugo. Začasno je Ljubljana izgubila pomen pomembnega mesta na križišču velikih prometnih zvez. Nastopila pa je dob1! industrije tudi v naših krajih, žal, za razvoj industrije v Ljubljani niso bili dani vsi pogoji, zato je mesto dolgo životari1;0 in se le počasi prebuja iz stoletnega mrtvila. Da je v drugi polovici prejšnjega stoletja SMSStsJ v Ljubljani zastoj kljub železnici ali prav zaradi nje. sprevidimo nekoliko *^e iz tega, da pred 50 leti mesto ni imelo n'C veC hotelov kakor pred stoletjem. L. 1885 je Peter Radics izdal prvi ljubljanski vodič. V njem je navedeno 7 hotelov. a verji so bili samo trije: Maličev (pred pošto j, Slon in Evropa. Od hotela Evrope je ostala v istem poslopju le še kavama. M inj imenitni so bih naslednji štirje hote'.i: »Južni kolodvor« (sedanji Metropol), »bavarski dvor« (poslopje Gospodarske sveze), »Avstri ski cesar« (*Scča res značaj hotelo" velikega, modernega mesta. Potns de valilnice Tiskovni urad Vifofcega komisarijata za l.jubljarjsko pokrajino sr**roca, da zapadejo vse polne dovolilnice, ki Jih je izdala Kr. Kvestura v Ljubljani za izhod S z ozemlja Pokrajine, dne 15. t. m. Kr. Kvesiura bo poskrbela, da bodo potne dovoliln'ce obnovljene po predpisanih spremrmbah. 'ni i i~ - hilMftsTrMrTIMTrMBsT—' Iz Spsjtfiife StofHste — Novi gret ovi. V Mor'boru so umrli zasebnik Jc. :p rto.ch, star 78 let; zasebnik Robert S:aga, star 22 let, emigrant Josef Schlauer, star 83 let; kurjačeva žena Neža Skriojar. stara 25 let. V Počehcvi pr. Maribora je umrla delavčeva hčerkica Antonija Kraut; v Ce'ju upokojena učiteljica Fan; Re ersch;:tz. stara 85 :et. V Stcrah pri Cal ju se je smrtno ponesrečil šoler Jos.p :.ošn:k, star 28 let. — Nesreče. V tovarni čokolade r»Sana* v H^čah zapos>r.erru delavcu Mihaelu Tafernerju je padla med delom na glavo opeI;a n ga težko poškodovala. Na Hinder-bur^ovi cesti v Maribora je tovorni avto zadel 21 :etno delavko tekstilne tovarne Marijo 2:žek, da je zadobila težke poškodbe na g'.av; in po telesu. Pri cestnih de'ih v OacIiovic. zaposleni delavec Martin Surm je pndel tako nesrečno s kolesa, da ie zadobil težke poškodbe po vsem telesu. Vse tri por.e?rc-č?nce so prepeljali v bo'n^co. — Zan'miv simfoničen koncert v Trbov-Mah. V nedeljo bo v Trbovljah zanimiv simfor'čen koncert, na katerem nastopi or-kester, sestavljen skor?j izključno iz do-rr~c h m->či. I«=ti orkes+er ie priredil te dni v Trbovljah koncert, na katerem je bilo prvič i2vajano delo na Spodnjem Štajerskem delujočega direktorja glasbene šole v Celju n skladatelja Konrada Stekla. V ne-eloljo bo pa izvajana pod sk^aiatelje\'o taktirko prvič na Špelin ^rs^Stajer-kem »Co-rellijeva su"ta H. 2«. Arcarrralo Corelli je živel od lefa 1653 anju prehrane. Glede izdajanja rivr'sjdh nakaznic in nadzorot\Ti nad njim je poudarjđi potrebo še večie po zornorti m pazljiv^ri. ds se oh ram red v notrosnji in pn cenah. Razpiravljal je tutii o delovanju občinskih uprav, anagrafićnih uradov, o izdajanju osebnih izkaznic in jc pojasnil nekatrrr ukrepe, ki se tičejo župana in občinskega sveta. Razen tega je dal navodila glede delovanja oočinskih podpornih zavodov, ki morajo biti pod\TŽoni budni pažnji predsednika pokrajinskega urada m srečki h na-če4nkov. Obravnavaj se je tuda program javnih del, ki zanima zlasti manjka središča, posebno glode na vodna in cestna deui ter na šolska poslopja. Takisto je bil v razpTflv^ obširen načrt za izboljšave, ki so v teku, ker je nesporna p<»treba, da se vsa razpoložljiva zemljišča cbdelajo. kolikor se le da, da bodo lahko dala znaten donos. Na koncu je Visoki komisar opozori' sreske komisarje na zdravstveno službo v pokmjrnskih Sirediščih. O raznih drugih vprašanjih so poročaH na\~zoci tovariši in so tem poročilom sledile razprave. Kaj pa bo po petih mesecih? Pred malim senatom se je v sredo zagovarjala že vež kot ZO krat kaznovana tatica LjuKljana, 12. marca. Osnovno vprašanje, na katerem se pravniki in sociologi že stoletja razhajajo v ovojih nabiranjih o kaTmi. jc njc-n smoter. Bile so dobe. ko v, bih r>b'n<*T':k: mnc:i;a po\-račiIo za storjeno krivico in da mora biti zato tudi fizično enaka storjenemu zločinu, ne glede na zločinčeva te'esrui :n duševna s\~o]-sJt\ra. IMačoila takratne do^>e so se nam ^e soda j ohranila v znanih izrekh »oko za oko«, »zr^b za zob«. Da je taka juetica bila v večim primero^' v>e prej ko pravična, to nam v današnjem stoletju pač ni treba več doka.zc>\-at"i. čeprav se danes pod vtisom nekih činjenic sol osno opnža naklonjeno^ k izrednim poostritvam kazni. Z razvojem pravne znanosti, z napredkom znanja o človeku pa so rud' v n.izorih o simotrnosti kazni prevladale drugačne mi-sili. Prema'o imamo moMora. da bi se v tem okviru pečali podrobne z niinr. v glavnem lahko združimo vse smotre današnje kriminal! tstslbe glede kazni v tri: pra\nčno povračilo, očuvanje družbe pred neepopravl;ivi-m: zkyčinoi in končno poboljšanje zločinca To je že veMk napredak, razvoj pa nedvomno =e ni pri koncu. Z'a^i s«e vedno močne ie uveljavlja spoznanje da bo mogoče uspeS-no zaieriti zloč^st^eno^t le teda:. 4radaT se bo tmčetl družba zdrseti nri njenih koreninah, to se pravi z uspešnim re^evaniem SOCtafaifi gr.-^-^-sdar^kih in moralnih ^'T>ra- Ssnj. Tik pred x-ojno se ie mnuflo razpravljalo o \Tcdnoffi dani^jerja kaznovanja in o» uvodni mw;h zlast' pobo^fsevahilli načinov. Ti na; bi z'asti iigMnn vplivali na zavest z'očinca, da mu družba kljub nicgo ve-mti g'-ehu nud' \"se možnosti za popolno pob-1''"an;e. ki mu rv~> oHneslo rehab,;! taci jo v vsakem p-->rt'cdu. Kakšne UvSpche so nne!: tak: prelet čni poskusi nam m znano vsaj g1eH? na c.V'"nie za d^lišo do>So Vcdvom-no rsa je. da se bo razvoj v tp; al' morda no;ko»''ko spremenieni smen pn ^ojm nada'1 ieval in da bo člo^-c-t^ tud^ v pe^edu kazaorenjs in presojanja zlečina naprede*-v sfOb Primer, ki je očitno- pokazal da nas da-na>'nj; s;s. Torej že majhno garderobo. Ob tožen ka je za većino predmetov prostovoljno priznala, da jih je odncstfa. za nekatere pa je zanikala, da bi si jih bila prflasHla ona Z-'a-st« ie odklan d-a bi bila oilnesla okrog 10 kg masti. Na vprašanje, zakaj je kradla, ni vedela odgovora in je mrčala. Do sem ;e bila slik« ko-kkor toliko še podobna štcvt7nim 'Jnigim. ki jih dnevno opazujemo v .srninih dvoranah. Vse drugačna pa se je pokazala zadeva, ko je sodnik prečita! pričevanje neke sostanovalke. Izpovedala jc. da se je obtožen ka, ka je imela svoje stajiovanje, pečala tudi z ne-moralnimi posli in da so hodili k njej mo'ki ki so prina.^li stvari sumljivega izvora. Vrhunec je bil. ko je predsednk sonata preči tal obteženkin kazenski list Zaradi tatvin, vlačuganja, žalitev je bila kaz-•*ovana že naimanj dvajsetkrat. Kar po vrsti so si sledile veHke in male kazni: na 2 leti. 4 tedne, 10. dni. 14 dni. 10 tednov. 14 mesecev. 6 tednov, pn zopet 2 leti. 7 mesecev 10 dni. 1 mesec, 2 dtii, 1 leto 1 teden, 1 leto. 10 dni. 3 tedne. 3 mesece. 4 mtsece, 120 d:n 10 dni, 14 dni in končno celo na 2 leti robije. Ali je kleptomanka? Vpra-^anje se *amo ob sebi vsiljuje, toda na razpravi ]e bilo omenjeno Ie m-mogrede in se z niim ni podrobneje pečala niti obramba niti sodišče. Nedvomno pa ;t ženska nepopravljivo nevarna tuji imevini in njeno živlienje ne obeta več nobenega pozitivnega doprinosa k smotrom skupnosti. Torej kaj z njo? Senat jo je zarada tatvine prodrreto^- ki jih *e prizna'a o»bsodi! na 5 mesecev strogega zapora. Toda kaj bo s tem doseženo? Ne bomo se mnogo zmotili, če smo prepričani, da se bo živlienje te žtnske razv ja'o še vnaprej po načinu kakor doslej: zapor — prostost — tatvina — zapor itd. Toda, ali doseže kazen ki naj bi zaščitna družbo pred takim čTovekc*m v današnji obliki, svoj smoter? Odgovor ni težak. ln 225 m9 drv Podpor je odbor razdelil lani za 17.434 lir. Od tega odpade samo na božićnico 8154 lir. Na tekoče leto prene^ni saldo znaša 4902 liri. (Se/ ezitf ca KOLEDAR Danes: Petek, 13. marca: Rozina, Kristina DANAŠNJE PRTREDITVE Kino Marica: Noč maščevanja Kino Sloga: Skrivnostno odkritje Kino Union: Kapitani Tempcsta Razstava mojstra Kr. Kralja in generacije najmlajših v galeriji Obersnel na Go- sposvetaki cesti. DE2URNE LEKARNE Dane«: Dr. Kmet, Tvrševa cesta 43, Trn-koezv ded., Mestni trg 4, Ustar, Sclen-burgova ulica 7. »Teta, kaj nisi rekla, če najdem liro, kd si jo izgubila, jo lahko obdržim?€ »Da, ljubčeklc »Nu, potem dobim še 90 stotink, kajti bila je samo desetica!« Zskcn po preudarku Ko sta po zajtrku njen mož in njen sin skupaj odšla z doma, po svojih opravkih kakor ob čajno, je gospa Levrainova naročila vse pogrebno služinčadi, potem se je pa oblekla z naglico žene. ki ji ni treba več biti prikupljiva in tudi ona je odžla z doma, < Imela je mnogo opravkov. Ker ni deževalo, je hotela hodit; peg. iz zdravstvenih razlogov. Ce je bilo že prepozno za ohranitev lepote, si je hotela ohraniti *vsaj zdravje. Na hodniku je storila nekaj korakov. Tedaj je pa naglo stopila iz trgovine na nasprotni strani sloka, ruso lasa mladenka in jo dohitela. Gospa Levrainova Je bila zelo presenečena, ko je spoznala Ger.ev:efo Herbauto-vo, hčerko moževega družabnika... In prav danes .. . Kaj pa počenjate tu? Toda kaj vam je? Zdelo se je. da dekle le s težavo nekaj premaguje v sebi. — Rada bi govorila z vam", gospa. Zato sem vas pričakovala tu... K vam ni«em mogla ... Vedela sem. da hodit« vsak dan ob tem času z doma ... — No. kaj p« j«. de*t mele? V skrbeh jem. -. Prav v sedanjih razmerah .. Ali gn za mojefra sina?. . Zs valin za k op * — Da. gospa ... Vsa vam povem .. - — Ne moreva govoriti kar tu na ulici... Avto najamem... Toda nikar se tako ne razburjajte, ubožica .., Gospa Levrainova je ustavila taksi in naroči.a šoferju, kam naj iu odpelje. — No, torej? — je vprašala mladenko, ko sta sedeli skupaj v taksiju. — Gospa, bili ste vedno tako prijazni z menoj, tako dobri, odkar vas poznam___ Prav zato sem se odločila 2a ta korak... Tako osamljena sem... Reči hočem, da po materini smrti, ko sem bila se otrok, nimam nikogar, komur bi mogla potožiti svoje križe in težave, kogar bi lahko vprašala za svet... OČe ... vidim ga tako red-Ito.. . on je tako hladen, rui, tako zaposlen s svojimi kupčijami in njegovo zdravje je tako rahlo ... Ima me rad in Jaz g** ljubim, toda zaupljivosti ni med nama. Nikogar n;mam. zagotavljam vas... A vi ste mi vedno izkazovali toliko pozornosti, toliko naklonjenosti. V vas sem našla vedno košček svoje mamice. — Pomirite se. drago dekle. — je dejala gospa Levrainova. ganjena ob pogledu na objokane dekličine oči... Povejte mi. kaj se je zgodilo... Ta zakonska zveza... — Gospa, ne Hubim vašega sina ln nočem se omožiti z njim. Vem. da mati težko razuma, kako Je mofoce njenefi fina ne Uubiti... Toda kaj morem za to .. Ne ljubim Franca .. . Pomam vse aleeov^ dobre laetf iii i il! ««erir'čen 1«. marliiv. rase p. iskren. Vem. da b1 s« mnoga dekleta i> prerada omožila z njim. Jaz pa ne... Ne ljubim ga. Nič ne morem za to. — s tem ste me pa presenetili, draga moja Genove'f a. Po tem. kar je nama včeraj povedal Franc, ko je prosil očeta, naj bi govoril z vašim očetom, sem sklepala, da boste radi sklenili ta zakon, ki je nam vsem pri srcu. Mislila sem, da sta se s Francem domenila ... — Ne, sploh ne. . . Morda je on mislil tako. toda jaz tegg nikoli nisem hotela. Ali veste, kakšen je vaš sin: vesel, razborit, nnrilen... Imel je že kos življenja za seboj, ko sva se pred sedmimi leti spoznala. Bilo je takrat, ko je postal moj oče družabnik gospoda Levraina... Jaz sem bila takrat še otrek. In še vedno me smatra za otroka. Večkrat me je vprašal: — No, Genoveifa. kdaj se poročiva? — A včeraj mi je dejal v družbi pri Valor-geevih: — No. zdnj je pa že sklenjeno, da se vzameva. Pravi trenutek je napočil — Mislila sem, da se šali in zasmejala sem se, A davi pri zajtrku mi je papa povedal, da je gospod Levrain zaprosil za jnojo roko za svojega sina Franca in da je pristal na to... Kar sapo 'mi je zaprlo ln nisem si upala ugovarjati. Papanu si nikoli ne upam ugovarjati ... Po njegovem mnenju ie to zame zelo ugodna zakonska zveza, ker bo glede mene potom brez skrbi. Govoril Jo o tem t menoj kakor o stvari o kateri *e sploh ne moro debatirati, ker Je te sklenjena .. Jaz pa nočem vzeti Franca. Ne liubim ga, — Ali ljubite morda koga drugega? — je vprašala gospa Levrainova mirno. — Ne, sploh ne! Nikogar ne ljubim, toda Franca tudi ne, a brez ljubezni se nočem omožiti... Nočem. Morda sem staromodna in romantična, toda kaj morem za to? Sama sem, čitala sem toliko romanov... Toliko sem sanjarila o sreči in nežnosti s tistim, ki se bom zaljubila vanj .. . Neumno dekle sem morda, toda taka sem pač. Povejte, gospa, mar nimam prav? Ali bi se vi, gospa, mogli omožiti brez ljubezni? Ihtela je. Gospa Levrainova jo je gledala, ne da bi odgovorila na njeno vprašanje, kajti iz njenega ganotja je slišala odmev svojih lastnih dojmov, ki so jo premagali, ko ji je bilo dvajset let — No torej, kaj bi radi od mene, drago dete? — je vprašala končno. — Gospa, povejte Francu resnico. Povejte mu, da ga smatram za dobrega prijatelja, da mu v polni meri zaupam, da pa mislim, da mu ne morem postati žena. ker ga ne ljubim. Ce me bodo silili v to, bom zelo nesrečna... A svojemu očetu si tega ne upam povedati. Tudi Francu si ne upam povedati, da ga ne ljubim... A gospod Levrain je zaprosil za mojo roku ia moj oče je pritrdil... Tako sem ujeta v past Sama no morem ničesar storiti... Frane mora razumeti. Morate mu to pojasniti. Bila bi preveč nesrečna, če bi nie silili v zakon. Vem, da bi ga nikoli ne ljubila. A možiti se brez ljubezni!... kolika groza ... Pomislite, kolika groza! Gospa Levrainova se je otožno nasmehnila. — Ubožica moja... je dejala in ji položila roko na ramo. In obljubila ji je: — Vse storim, kar bo v mojih močeh. Odpeljala je Genoviefo prav do doma, potem je pa odšla po svojih opravkih in ko se je vrnila domov, je odšla takoj v kabinet, ki ga je delil njen mož s sinom. Levrain je bil tam sam. — Dober večer, Hedvika, — je vzkliknil veselo in razigrano, kakor je bila že njegova navada. — Franca še ni doma. Odšel je še v tiskarno naročit svoje zaročno naznanilo... — Peter, govoriti moram s teboj... in tudi s sinom. — Ah, ah, kako dramatičen glas!. .. Kaj se je pa zgodilo? Povedala mu ie kratko, kaj ji je zaupala Geneviefa Herbautova, pri tem je pa izpustila nekatere podrobnosti. Ko je končnla, je Levrain skomignil z rameni in počil v smeh ... — Kamen se mi je odvalil od srca! Mislil sem, da gre za kaj važnega... Toda, draga Hedvika. to so zgoll kaprice... In najbrž samo koketnost žabice, ki bi rada, da bi jo prosili... Mar tako mlado dekle ve. kaj hoče? Ta zakon Je iz v«eh vidikov idealen. Dekle ie Francu všeč. hoče se oženiti t njo in tudi oženi se. Da ga še ne ljubi' Recimo, toda vzljubila ga bo pozneje... Ta čas naj se pa omoži. Saj se vendar življenje ne bo ravnalo po kapricah Stav. 50 »SLOVfiNSr* NARCDt,. 13- marca 1942-XX Stran 3 Novi film na Hrvatskem Židovski vpliv novo Evropo izločen — Tudi film delati za Takoj po ustanovitvi Neodvisne Drža\e Hrvatske ie bilo ustanovljeno filmsko podjetje, ki je prevzelo pod nadzorstvo vse filmske družbe in kinematografe v dr>Avi. Filmska centrala je ptl državnem taj'iistvu za propagando postala zCi) sam ost > en oddeiek nržavnega poročevalskega in pro pagandnega urada pri predsedništvu vlade. Prvo za kar je poskrbela filmska centrala te bilo, da je p:stavila film v službo ljuuske prosvete. Poskrbela je tudi, da delo filmskih dražb ln kinematografov ni več zgoij vprašnj" dobička in donosnih trgovskih poslov. rz teh vidikov bo na Hrvatskr.r. teme! ito reorganizirano vse filmsko in K.1 nematogrr.fsko živi enje. Glavni ukrepi se-bili že storjeni, drugi pa pridejo Se na vrsto. Med prvimi ukrepi je bila odstranitev Sidovsk-^rra »gliva. V bivši Jugoa'avlji so imeli ži.ije pri filmu in kinu prvo bese Jo. Njihova podjetja so zdaj p^d državno Kontrolo ah ra s . b:Ia likvidirana odnosno prevzeta p:> riržavi. Z izločitvijo Židov iz filmske Industrije so bili položeni prvi temelji Višje morale Med drugimi ukrepi filmsk* ajentrale Je tretn .jmevrAi preskrbo Hrvatske z zad stn.m številom primernih filmov. S prepovedjo uvoza ameriških filmov, ki so bili v hivsi Jugoslaviji na prvem mee^u, je nastalo v začetku pomanjkanje filmov. Kmalu se je pa položaj v tem pogledu izboljšal, ker Jc d bila Hrvatska italijanske ta nem=ke filme, ki so v polni meri zapolnili po prepovedi ameriških nastalo vrzel. Finančni položaj kinematografov na Hrvatskem se zaradi prepovedi ameriških filmov prav nič pcslabšal, temveč se izboljšal. Filmsk3 centrala, ki jo vodi ravnatelj Marijan Mikac. izključuje vse filme, ki -e odgovarjajo duhu in razmeram novega ca. sa. Vsak film mora imeti poleg ongin u-nega tudi hrvatsko besedilo ln strogo se pazi na to, da v besedilu nI napak, da v vsakem pogledu odgovarja duhu hrvatskega jezika Dvojni programi so v kinematografih prepovedani. To so pa sele prvi ukre pi v reorganizaciji filmskega življenja na Hrvatskem. Poslovanje kinematografov bo olajšano tn filmska centrala bo pazila zlasti na to, da bodo kinematografi delali v okviru novega reda v Evropi. Poleg tega bo skušala, stavilo kinematografov povečati. Zdaj je na Hrvatskem okrog 140 kinematografov, Kar je odločno premalo. Važno je tudi, da prodre film rrav v vse kraje, tudi najmanjša. V tem pogledu je važen sporazum med filmsko centralo in filmskim podjetjem Svetioton, ki bo dalo filmski centrali na razpolago s 16 mm ozkim filmom povsem opremljene potujoče kinematografe. Taki kinematografi so zelo razširjeni v Nemčiji in zdaj :b je dobila tudi Hrvatska. Tako l.ihko pride film tudi v najcddaljenejže Kraje. da je dostopen vsemu prebivalstva. F.lmska centrala v Zagrebu je naročila ie mnogo zabavnih m kulturnih filmov. Kot Banica mednarodne filmske zbornice deluje Hrvatska tudi na polju filma za novi red v Evropi. Hrvatska bo našla pri Mednarodni filmski zbornici tudi primern? podporo za ustanovitev lastne filmske industrije. Čeprav so bile na razpolago sario stare filmske kamere se je vendar filmsKi r^r.trali posrečilo izdefati filmski žuraai pod naslovom >Hrvatska v besedi in sliki*. Vsakih 14 dni dobe hrvatski kinematografi nov tedenski pregled. Izdelanih je bilo r-a tudi več hrvatskih kulturnih filmov. Hrvatski filmski žurnal »Hrvatska v besedi in sliki« je naslov filmskega žurnala, kl so ga izdelal na Hrvatskem in k: ga prikazujejo vsakih 14 dm v novi izdaji. Začetni tehnični nedostatki bodo v dog!ednem času povsem odstranjen; teko da hrva*- I BBSid žurnal tudi v tem pogledu ne bo mnogo zaostajal za žurnali drugih držav z visoko razvito filmsko industrijo. Lani je teklo v hrvatskih kinematografih že sedem žurnalov al: tedenskih pregledov, le*os pa pride na spored vsak h 14 dni nov žumal. V lanskih so se obravnavali vsi važnejši dogodki iz živi i en ja Hrvatske in obsegali so izključno slike, nanašajoče se na domov no. Nobene slike n; b.lo v njih o dogodkih po svetu. Med »Hrvatskim tednom« v Bolgariji so imeli mnogi bolgarski kinematografi na sporedu tudi hrvatske filmske žurnale in občinstvo j h je sprejelo z velikim zanimanjem. Posebno navdušeni so pa bili za nje hrvatski mornarji, ki služijo na ladjah in Črnem morju. Hrvatski filmski žumal bo postal sčasoma važen činitelj v zgodovin: Hrvatske, S filmskim žurnalom »Hrvatska v besedi in sliki« je bilo zadoščeno velki potrebi. Sicer imata v Zagrebu svoje operaterje tudi znano italijansko podjetje »LTJCE« in nemško >Deutsche Wochenschau G. m. b. H.«, ki poskrbe za aflhe vseh važnejSih dogodkov na Hrvatskem, vendar pa imalo tudi hrvatski kino operaterji dovolj de^a. Italijanski in nemški se namreč zarrmajo samo za slike mednarodnega pomena, rločfan '•zbiralo hrvatski samo take. ki ugajalo bclj domačemu občinstvu. Obenem pa nudi hrvatski filmski žurnal vsakemu rnoremcu zanimiv pregled dogodkov na Hrvatskem. NEVNE VESTI — TjmilnJti malih prodajalnlc tobaka manima ...noge vojne žrtve, ki vprašujejo, ali imajo še vedno prednost pri njihovi oddaji. B.vša uredba o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah je za naše invalide še vedno v polni veljavi. Člen 37. te uredbe pravi: Kale prodajalnice tobaka, cigaretnega papirja -n vžigalic se oddajajo predvsem vojnim invalidom rz;r. vdovam v vojni padlih, umriih in pogrešanih bojevnikov in umriih vojnOl malidov z nepreskrbljenimi otroki Pfl izdajanju novih dovolil za male proda jalnice tobaka, cigaretnega papir -a - ealic ie monopolska uprava zavezana, da jih odda najmanj 50 odstotkov om?njeiim osebam. Iz tega je torej razvidne, g 'maio volne žrtve £e vedno prednost pri oddaji malih prodajalnlc tobaka — Tovarna svile v Osijeka. Hrvatsko kmeti; ko min strstvto je odobrilo 1,600.000 kan kred "a za obnovo tovarne svile v Osijeku. Re;a sva!oprejk v okolici Osijeka, ki je dajala prej 250 ton kononov letno, se bo zdaj zopet pospeševala. — InvalJdi in polovirna voznfna. Pravico do legi!; maci ;e, za polovično vozni no imajo samo t:.cti vojn- invalidi in vdove, ki imajo Se rešitev vrhovnega invalidskega sodišča, 1» nimaio pravice do polovične voenine. S prvim odlokom, ki ea izda okrožno inval-d-sko sodišče c- nvalid še ne pridobi invalidskih pravic — Nem"ko-hrva<«ka trgovinska podajanja. V okviru sklepov neraško-hrvatskih vlado."h odborov so se vršila te dni med zastopniki Nemčije in Hrvatske pogalanja o raznih podrotmostO) uvoza hrvatskega lesa v Nemčijo. Med dragim so bile določene najvišje cene lesa. — Nikljasti drobiž za 20 ccnte*imov bo vzet iz prometa. Romski Uradni list objavlja urec M nistrs financ; ki določa odtegnitev iz obtoka drobiža iz čistega niklja za 20 cer.tesimov. Drobiž bo prenehal biti zakonito plačilno sredstvo 30. aprila t. L, uacuJaU po fa bo mogoče do 30. junija tvri oc h Kr. državne blagajne in vseh bankah, poštnih uradih, na finančnih ln železniških postajah. — Pek je zadel v loteriji 800.000 lir. Včeraj smo poročal: o primeru, ko so nekemu veronskemu meščanu pomagale sinove sanje do znatnega dobitka v loteriji. Danes zvemo za drug tak primer, kjer je srečni dobitnik pospravil kar 800.000 lir. Gre za 40-letnega peka Lina Prino iz Giussane, ki se mu je sanjalo, da je igral tombolo s svojimi pokojnimi starš L Pri tem so mu ostale v spominu številke 11, 17, 18 in 19. Pretekli četrtek je v Milanu v neki loterijski prodajalni c; stavil na te številke v različnih premenah po 10 lir na vsako. Številke so bile res ručno :zžrebane in Pri na je dobil 800.000 lir. Razumljivo je, da je bil nenadne sreče izredno vesel. Izjavil je, da bo nadaljeval svoje vsakdanje delo, pomagajoč svojim trem pastorkom ki so sedaj v vojski, in neki svoji nečakinji brez očeta in matere. — 5 let ječe zaradi odtegnitve olja običajni potrošnji. Pred kazenskim sodiščem v Aranu Arpinu se je zagovarjal Michele Caso. zaupnik krajevnega oddelka za gojitev oljk in zbiralec olja Obtožnica je očitala Času, da je odtegnil običajni potrošnji v svojstvu industrij ca 20 stotov olja, da je opustil prijavo pristojnim oblastem m da je ponaredil register nakupa in prodaje s smotrom, da izvrši prva dva pripisana mu prestopka. Sodišče je Časa spoznalo za krivega in ga obsodilo na 5 let ječe, na denarno kazen 11.500 lir in na plačilo stroškov kazenskega postopanja Olje je bilo zaplenjeno. _ Smrt novinarja in pisatelja Artnra Rossata. V Vicenzi je umrl pesnik, komediograf in pisatelj Arturo Rossato, ki se je uveljavil v Milanu že v mladih letih. Rodil se je leta 1882. Ko se je vrnil iz prejšnje svetovne vojne, se je posvetil novinarstvu in je kot urednik sodeloval najprej pri »Popolu d'Italia«. nato pa pri »Secolu-Se-ra«. Obenem pa je v tem času napisal precejšnje število uspešnih komedij. Za skla- in auauantiftaih blodnjah takega otroka O pofOkl ;e > * "o med menoj, Her-bau:->m in Francem... Ti si tudi sogla-šala. — Da. ker nisem vedela . -. — Ah. k" tod Se sama! Priznaj, Hed> ka, da n: vedno potrebno, da mlado dekle obožuje svojega ženina pred poroko .. in da se lahko zakon kljub temu posreči. Malo se brani, odklanja joče___ pu^ri sr . potem ima pa moža rada in živi z njim zelo srečno.*.. Eaam se je in pr-ioomni! veselo: — F j----tj nekega Levrain a. ki se je tudi vsi! 1 -ek: Hedviki ... in posledice niso bile preveč nesrečne, k*ine da ne? He- odgovorila. Franc se Je bil pravkar mtfl. — Tvoja ma^i mi pripoveduje tu lepe stvari! — je vzkl;knil Levrarn. Ko H rvedei kaj se ie bilo zgodilo, je Franc skcrn gnil z ramen: :n se zasmejal, rekoč* — To «o etrofarf)*] Omkii 3*a b* bfl« preveč nre u'čer c^ma sebi . Muhasta je in bolno ti IIjfjo ima Všeč mi Je. sk^em! «e*n k 'n oženim ee. če se vidva In - :<=^ aff ilrfnfU'V z "?n;-'m sklepom Wst1 da me ^e IteM Kal oa ve o tem** Cd M ne" KoM WŠm%. me vr^ub* oo- Vem 4*» «^«čen r n4o da 1o rjsTeč'rn Wad^1<«iaJ 'e !n onn^vl^ai malone z JsTfml -v v«e. kar ° bH !z-jarvTI nieeov oče. T^evra^crva Je zrl« na moža in sina... Kako podobna sta si bila: visoke postave, krepka, rdečih lic... Samo da je imel oče že precej redke lase in da je nosil brke, to je bilo vse... Toda kako enak način govorice, misli tn samozavesti ! — No. ne govorimo o tem, — Je dejal Levrain končno. — Sklenjeno Je in zgodilo se bo. Zdaj si pa grem umit roke, ker bomo takoj obedovali... — Franc premisli dobro, otrok moj, — je dejala gospa Levrainova z ginjenim glasom, ko sta ostala s sinom sama... Ce te dekle res ljubi... se ji vendar ne moreš vsiljevatL Ce jo kljub temu vzameS, jo pahneš v nesrečo, prej ali slej boi imel v nji sovražnico, izpostaviš se... Prekinil Jo le kratko, veselo, samozavestno: — Mami. mami, kako romantična si! Ne. pusti me, ne brani mi. oienltl se hočem z njo, storim to in zelo bova srečna, jaz in moja žena. Gospa Levrainova res rri več vztrajala na tem. naj si sin premisli Saj mu vendar n; mogla reči: — Tudi jaz sem se omoffla pod pritiskom z mladen-fem. ki ga nisem ljubila. Prav tako. k»kor se ti zdaj vsiljuje* Ge-rm^ef H«^?»u4ov1. se Je nekoč vsilil meni rvol oče. kljub mojim sanjam, kljub molim solzam, kljub mojim prošnjam.. Tn zato sem en varala, vztralno. vedno kadar Je le *To. tako dolfo. doklor so m! le*a dVmušč^la to ... TJtruleno je zam^rmrfa t roko In opustila nadaljnje prigovarjanje. Predstave ot delavnikih ob 16 in 18.15 ob neaeljaii tn praznikih ob 10.30. 14.30. 16.30 ln 18.30 KINO MATICA • TELEFON 22-41 hm 3rtE B*rHIi;e*a peraitev os filmskem [Utrni! Noč maščevanja \mrdeo Nsrarj — Qam Caluna) — Onvaldo Valenti Itd v INO UNION • TF.LEFON 22-21 nw>pe i '-vrni-;-** n r-n^,^ putri.'otinn* Capitan Tempesta Ooris Dnrua:", ' ^.-la lanć.na, Adriano Rimoldl, Ca. to Nincht ECJDNO SLOGA • TELEFON 27-30 Doživi V J ta«aikarja v nOrftutd v mneja tloitncev Sirrivtiostno cdkrltje Fn rocrtaau fcdrarl* par. v glavni vlogi PauJ V\'e«eaer Pilm oapetei^i od »Prankenstetnic da tel je Zandona j a, Lattuado. Alfana, Ca-savoio je pripravil operne librete. Razen tega se je poskušal v romanih, novelah, političnih in zgodovinskih esejih. — 70i<'tnica Mazzinijeve smrti. V torek je minilo 70 let. kar je umrl znani italijanski borec za svobodo in sodelavec Ga-dibaldija Guiscppe Mazzini. Da počasti sporni n zaslužnega pokojnika je genovska občina položila javorjev venec na njegov grob v Stagiicnu in pred spemenik na trgu Cor-vetto. Mazzinilevo grobnico, ki je bila odprta vea dan. je obiskalo zelo veliko pokojnikovih Častilcev. — Smrt kiparja Prendonija. V Milanu :e v torek umrl kipar Attilio Prendoni, Baz žarov učenec. Dosegel je starost 67 let. Prendoni je bil častni član Umetnostne akademije v Breri. S svojimi deli je dosegel številne nagrade ter zapušča nekaj znanih del, med njimi zlasti spomenik padlim v CremonL — 25 milijonov za nniverzo v Milanu. Ministrski svet je na predlog Ministra inž. Gorle in v soglasju z Ministroma za finance in narodno vzgojo odobril 25 milijonov za milansko univerzo. 10 milijonov bo porabljenih za razširitev politehnike, 15 milijonov pa za ureditev univerzitetnih prostorov v bolnišnici. — Zanimiva *odh» o dopustnosti odstopa odrezkov živilskih nakaznic. Prvi kazenski odsek kasači j skega sodišča, v Romi je razpravljal o zanimivem vprašanju, ali je dopustno odstopiti odrezke živilskih nakaznic drugi oeebi. Bruno Pagru in Secon-do F rusi sta se morala zagovarjati pred sodiščem v Milanu, ker sta v svoji gostilni postro^la Guidu Mazzolliju in Alicl Aguzzolijevl z racioniranimi Živili sa mi-neštro in ae zadovoljila, da jima ja samo eden oben gostov dal odrezke s svoje živlL. ske nakaznice za obe porciji. Milansko so-d!3ce je oprostilo tako oba gostilničarja i-^kor tudi gesta, smatrajoč, da zakom ne nabran ju ;c nikomur, če se hoče odpovedati svojemu obroku v korist drugega. D^avno tožilstvo je proti temu izreku prijavilo revizijo, zahtevajoč obsodbo vseh obtožencev. Vrhovno sodišče pa je predlog državnega tožilstva zavrnilo in potrdilo oprostilno sodbo milanskega sodišča. Pri tem je opozorilo na okrožTrtfro Ministrstva za kmetijstvo, ki je precizirala, .da je treba smatrati osebo, prepuščajočo odrezke a svoje živilske nakaznice za mineštro drugi osebi, sedeči pri isti mizi v javnem lokalu, praktično kot osebo ,ki gosti svoje prijatelje v lastnem stanovanju. V javnem lokalu je torej dovoljeno odstopiti svoje odrezke živilske nakaznice za riž ali testenine prijatelju ali prijateljici, ki sedi pri isti mizi — Nov evangeistd župnik v Beogradu. Kratko smo že poročali, da je dobil Beograd novega ev angelske ga župnika v oeebi dr. med- Bornikoela. V nedeljo je vodja cerkvenega zunanjega urada nemške evan-geljske cerkve škof D. Heckel svečano opravil priključitev beograjske cerkvene občine k evangeljski cerkvi v Nemčiji. Obenem je pa prevzel svojo posle župnik dr. Bornikoel. Svečanosti so prisostvovali poleg številnih vernikov vojafiki poveljnik Srbije artilerijski general Bader, sef upravnega štaba državni svetnik dr. Turner. zastopnik rjooblasčenca zunanjega urada dr. Feine ln Se več drugih častnih gostov. V slavnostnem govoru je omenjal škof usodepolno pot nemške evangeljske cerkve v Beogradu, na kateri je ostala od leta 1853 skozi vse viharje zvesta svojim evan-geljskim načelom ln nemštvu. Glavni del svečanosti je bilo ustoličenje župnika dr. Bornikoela, ki Je devet let izpolnjeval za evangeljsko cerkev v bivši Jugoslaviji posebno znanstveno poslanstvo in si s tem pridobil temeljito poznavanje razmer. 2e lani je nadorriestoval domačega župnika v pri ii trovanju. Šolskem pouku ln duAebriž- nistvTL — Prepoved vseh plesnih priredi tov v Zagrebu. Zagrebška policija je prepovedala vse plesne prireditve kakor tudi ples v javnih lokalih. Kdor bi krati to prepoved, bo strogo kaznovan. — Ljudski koncert v Beogradu. V nedeljo popoldne je priredil kulturni odsek nemške skupine okrožje »Princ Evgen« v Beogradu ljudski koncert, ki mu je prisostvovalo zlasti mnogo nemških vojakov, pa tudi civilistov. Občinstvo je bilo m pestrim sporedom zelo zadovoljno. Posebno navdušenega aplavza je bil deležen veliki radijski orkester. — »Koračnica dolžnosti« t Zagrebu. V soboto je bil v Zagrebu zadnji dan zbiranja prostovoljnih prispevkov za hrvataico zimsko pomoč. Vršila se Je zopet takozvana »Koračnica dolžnosti«, katere so se udeležile vse sodame formacije ustaskega pokreta. Tudi formacija Nemcev Je korakala v povorki Parado Je sprejel župan Werner z nekaterimi člani vlade. Čeprav je močno snežilo, Je bila udeležba zelo velika. Po ulicah so prodajali brošure o Wil-helmu Buschu, ki jih Je podarilo Zagrebu mesto Haanover. Ljudje so pridno segali po njih. Izkupiček Je sel za hrvatsko zimsko pomoč. Tudi dohodki prvega dne razstave del Wllhelma Buscha, o kateri smo že poročali, so tali preotkazanl zimski pomoči. — Plačilni p—t med Hrvatsko In Avtoe. Devizno ravnateljstvo Hrvatske precej resno poškodovano desno oko; p H delu mu Je vanj odletel odvijač. — Marcin Pezdir, 74-letni zidar iz Bizovika, je padel z lestve in si zlomil desno nogo. — Vek"*-slav Pire, 29-letni ključavničar iz Ljubljane, ima zdrobljeno dlan desnice; čez roko mu je šel težek valjar. — Pred dnevi so prepeljali v bolnico dveletno hči sodn?*a sluge Iz Ljubljane Marijo Kveder, močno oparjeno. Deklica je včera; umrla. — Raeioniranje plinskega olja na Hrvatskem. Izšla je naredba, po kateii se bo dobivalo plinsko olje na Hrvatskem odslej samo na nakaznice. Plinsko olje se bo dodeljevalo za avtobuse in tovorne avtomobile, ki imajo nad 90 HP, za tovorne avtomobile pod 9u HP in za osebne avtoni'.>-bile. Ribiške ladje in stabilni motorji dobe posebna dovoljenja. Iz LIuMIjm —lj Sneg je »kopnel. Včeraj je bila t mestu še snežna plast povprečno 2 cm debela, danes je p« že v gla\Tiem povsod kopno. Sneg seveda še lež:, kjer so ga na-kupičili v velikih kupih, da ni mogel skop-neti in nekaj ga je ostalo v senčnih krajih, zlasti v gozdovi Včeraj je bilo že pravo pomladno vreme. Bilo je prijetno toplo. Temperatura je narasla srede mesta celo na 11°. Toda zvečer se je vreme naglo sprevrglo. Začela je pihati burja in pršilo je v presledkih vso noč. Davi je bilo precej hladno, čeprav je bilo oblačno. M-nimalna temperatura je znašala O.Oo v Zvezdi. Zračni tlak narašča .zato je nekaj upanja, da se bo vreme zopet popravilo. —lj Zgodnje muhe. Cim Je posijalo soln-ce, so se že pojavile prve letošnje muhe po stanovanjih. Suhe so še, ker so komaj prilezle na dan :n nekam boječe plezajo po oknih. Pozna se jim, da jMh še zebe, in da nimajo prave hrane. Sobota 14. Tli. ob 18.30 VESELI TEATER —lj Ce bi se radi do solz nasmejali, si pridite v soboto ogledati v »Veseli teater« njega novi 16. program, kl žanje poleg lažnih presenečenj prave salve smeha. — Spored obsega: Vombergerjevo enodejanko Čudna snubca, originalno dramo Ljubosumnost, skeč Čudodelni serum, solo nastope, kuplete itd. Program je skrbno izbran ln bo zadovoljil vsakogar! Začetek predstave ob 18.30, konec ob 20. — Predprodaja vstopnic v soboto od 10. do pol 13. in od 16. dalje. V nedeljo so tri predstave: ob 14.30. 16.30 in 18.30, predprodaja vstopnic pa od 10. ura dalje, neprekinjeno do večera. —lj Opozorilo. V Ljubljani zadnje tedne zbirajo neki »krvodajalcic z nabiralno polo prostovoljne prispevke. Kakor je bilo doslej dognano, so zbrali ie okrog 2000 lir. Oglašajo se najraje pri trgovcih, opeharili so pa tudi že Številne zasebnike. Prispevkov »za revne krvodajalce«, kakor se sklicujejo, nkakor niso upravičeni zbirati, zlasti še, ker so se polastili štampilje primanja dr. Mi na f a in ponaredili njegov podpis, da se izgovarjajo z njegovim priporočilom. Da ne bo osleparjenih še več ljudi, naj vsak zavrne nepoštene nabiralce, prav bi pa tudi bilo, če bi jih naznanili na policiji in jim odvzeli nabiralno polo. —lj V počastitev spomina blagopokojne gospe Lavre Krekove, matere g. univ. prof. dr. G. Kreka, je profesorski zbor juri dične fakultete v Ljubljani poklonil 280 lir Socialni akciji na kr. univerzi v Ljubljani. Iskrena hvala. državne banke sporoča, da se zdaj likvidirajo v hrvatsko-švicarskem plačilnem prometu stare in nove obveznosti uvoznikov in izvoznikov. Izplačila so pa mogoča samo na podlagi potrdila o vplačilu. — Nesreče. Včeraj in predvčerajšnjim *o bili v ljubljansko splošno bolnico sprejeti -laslednfl ponesrečenci. — F*r. Mirtič, 36-letni mizar lz Dolenje vaat prt Ribnici imaSMovska ulica 6. Športni pregled Sklepi Italijanske nogometne zveze V Romi se je v torek sestalo predsedstvo vrhovne italijanske nogometne organizacije. Razpravljalo je o nekaterih važnih mednarodnih prireditvah, obenem pa je določilo tudi termin za semiflnalnl tekmi pokalnega tekmovanja. Pokalno tekmovanje se bo nadaljevalo 12. aprila: na sporedu bosta tekmi med Milanom in Venezio v Milanu ln Juventuaom ter Medeno v Torinu, Predsedstvo Je razpravljalo tudi o odigran ju mednarodne tekme (seniorske in juniorske) s Hrvatsko. Ker je ▼ torek kazalo, da Hrvati s predlaganima terminoma (19. marc in 12. april) ne soglašajo, so sklenili, da prelože tekmo na kasnejši čas. V sredo zjutraj pa je prišla v Romo brzojavka iz Zagreba, s katero Je Hrvatska nogometna zveza predlagala, naj se tekma odigra na velikonočno nedeljo 5. aprila. S predlogom Hrvatov ae je predsedstvo zadovoljilo, vendar zaenkrat ie mesto m igrišče nista izbrani. Po pi pata— načrtu bi morala hrti 5. aprila mednarodna mladinska tekma Italija —Madžarska. Predsedstvo se Je sedaj obrnilo brzojavno na madžarsko zvezo, predlagajoč, da se tekma preloži za en dan. Tekma bo v Torinu. V veljavi pa ostanejo torkovi sklepi, da bo 19. marca v Firenci tretji trening državne reprezentance ln 19. aprila v Milanu mednarodna tekma s Španijo. Finskih telovadcev ne bo v Berlin Kakor smo že poročali, bo v soboto in nedeljo v Berlinu veliko mednarodno telovadno tekmovanje, katerega bi se morali po prvotnem načrtu udeležiti poleg Nemcev Italijani, Madžari in Finci. Iz Berlina poročajo sedaj, da so Finci svojo udeležbo odpovedali. Finci utemeljujejo svojo odpoved z dejstvom, da je sedaj večina najboljših finskih tekmovalcev na fronti ter niso dobili dovoljenja za pravočasno in zadostno vež ban je. Tako bo prireditev omejena samo na Nemce, Italijane in Madžare. Nemško časopisje pa poudarja, da zaradi odpovedi Fincev tekmovanje ne bo nič manj privlačnejša, ker sta tako italijanska kakor madžarska telovadna vrsta dostojen partner nemški. Obe sta že prispeli v Berlin. Nedeljski nogometni spored Nov položaj, ki je nastal v razvoju italijanskega nogometnega prvenstva, bo *e pojutrišnjem stopnjeval radovednost in zanimanje do viška. Glavna atrakcija bo nastop vodeče Venezle v Bolognl. Zdi se, da je ta tekma za Venezio odloči Ine va±no«ti, tem bolj ker gostuje Torino v Modeni proti Šibkemu mestvu enakega imena, Roma pa celo Igra doma proti Fiorentini. Tudi Genova in Juventus imata ugodni priložnosti za ponovno približanje vodečim. V diviziji B je zanimanje osredotočeno okoli tekme med Vlcenzo in Padovo. Oe Vicenzi ne bo uspelo poraziti žilavih Pa-dovancev, se bo s položajem okoristil Bari, ki bo sprejel doma Pro Patrio. Tekme so razporejene takole: divizija A: Milano: Ambrosiana—Lazio. Livorno: Livom o—Liguria, Modena: Mo-dena—Torino, Napeli: Napoli -Triestina, Bologna: Bologna —Venezia, Torino: Juventus— Atalanta, Genova: Genova—Milano in Roma: Roma—Fiorentina; divizija B: Savona: Savona—Alessan-drla. Bari: Bari—Pro Patria, Prato: Prato —Pescara, Vicen:sa: Vicenza— Padova. TJdl-ne: Udines«: - Refrgiana, Fiume: Fiumana— Pisa, Lucca: Lu^chcse— Fanfulla, Novara: Novara—Brescia in Sicna: Siena -Spezia. Dvoboj Italija - Hrvatska v Cortini d'Ampezzo »La Gazzetta dello Sport« poroča: V sredo se je v Cortini d'Ampezzo začel mladinski dvoboj Italija—Hrvatska m tekom na 8 km. Proga je imela 200 m višinske razlike. Na startu je bilo 5 Italijanov in 5 Hrvatov. Zastopniki italijanske mladine so pokazali veliko superiornost in jim Hrvati niso bili dorasli tekmeci. Tek se je končal z naslednjo oceno: 1. Bruno Muro 35:12.3. 2. Giuseppe Bor-mettt 35:25,1, 3. Gastone Dalla Ave 36:18,4, 4. Benvenuto Cunico 36:33.2. 5. Mario Rigani (vsi Italija) 37:47, 6. željko BoSek 49:30.1. 7. Alojz Knežič 50:19.2. 8. Josip Plese 50:35, 9. Ivan Simunič 51.21.4 in 10. Kari Miličevič (vsi Hrvatska) 51:41.2. Ocena po prvem dnevu: 1. Italija 26 točk, 2. Hrvatska 10 točk. Nogometna tekma Slovaška — Rumunija Slovaška in rumunska nogometna zveza sta se eporazumeli glede revanžne tekme v drugi polovici maja v Bratislavi. Njuno prvo srečanje je bilo lani 12. oktobra v Bukarešti, kjer je zmagala Rumunija s 3 : 2. Italijanski telovadci za berlinsko tekmo Italijanski telovadci za telovadno tekmo med Štirimi državami v Berlinu so že določeni. Italijo bodo zastopali udeleženci olimpijade Savino Gugllelmetti, mojster Natale Amadeo, Egidio Armenolli, Danilo Fioravanti in Ettore Perego kot rezervni tekmovalec Rumunsko mlekarstvo Vrednost mleka znaša v Romuniji letno 26 miljanl lej. Romunsko kmetijsko ministrstvo proučuje zdaj vprašanje, kako bi se dalo pridobivati sc več mleka. Ta cilj hoče doseči v splošnem z modernimi napravami. Romunija ima zdaj letno na razpolago 3.000,000.000 litrov mleka in sicer 2,500.000 kravjega, 360,000.000 ovčjega, 90,000.000 bivoličnega in 50,000.090 kozjega. Toliko mleka da 1,600.000 krav, 90-000 bivolic, 8,000.000 ovac in 300.000 koz. Čeprav ima Romunija na razpolago razmeroma mnogo mleka, je domača poraba nizka. D očim pride v zapadnoevropskih državah dnevno na vsakega prebivalca 500 do 1000 g mleka, ga pride v Romuniji samo 100 do 300. Ti podatki se nanašajo seveda na čase pred vojno, kajti zdaj je poraba mleka povsod več ali manj nazadovala. Količina mleka je odviana od plemena in krme. Vsak kmet ve, da molze krava pri gobcu, to se pravi, da bo dajala tem več mleka, čim boljšo krmo ji bomo pokladali. Isto velja tudi za ovce in koze, čeprav morda v nekoliko manjši meri. Potrebne so tu_ di moderne staje in zadruge za razpečevanje mleka. V Romuniji je močno razvita proizvodnja masla. Skoraj vse moderne mlekarske naprave so v privatnih rokah. Masla je bilo izdelanega 1. 1939 v Romuniji 2,500.000 kg. Približno enako je razvito tudi romunsko sirarstvo. Glede romunskega izvoza živine so nemški strokovnjaki izračunali, da bi se lahko že v doglednem času povečal za 87.5Vt P1^ goveji živini in za 129.2«/o pri prašičih. Potem bi mogla Romunija izvažati letno 200.000 glav goveje živine in 400.000 prašičev. Samo vrednost izvožene goveje ri-vine bi znašala letno 3 milijarde lej. V prihodnjih petih letih bi lahko izvozila Romunija najmanj za 12 milijard živine ln prašičev letno več, kakor jih izvaža zdaj. Po podatkih iz leta 1940 je imela Romunija 3,051.700 glav goveje živine in 2,171.800 prašičev. Iz tega sledi, da bi lah. ko znatno povečala izvoz. Obnovite naročnino! HALI OGLASI Pozor! Imam v zaTogi nove m ?ab4jene čevlje. Sprejemam vaa popravila, tudi snežke in galoše. K iavžer,Vošn jakova 4. 5? ?REM0C DRVA L Pogačnik LJUBLJANA, ftiihoričeva allea 5 Telefon 20-5» BOLEZNI NA BRCNEM MIŠIČEVJU ozdravite ln presene-ta, če radno pijete — Vmbrozevo medico, ki jo dobite pristno le ▼ Medarnl — Ljubljana, V I C T O R (Bfrefttto) appzrecchio ri-■ugliacftlze. Economico. Ntnnn coruumo di •acrjria. — Rmdrmenro BitMim«. — Affidiimo • conccvsiofi* (Patentirano) Nor aparat a krpanje noga ri c. Ekonomi icn. Brex porabe kake ener* B>je. Zmogljivo« kar največja. — Od dn jamo dorol jenja S«<. An. R. I. M. A. - Via Confalonieri 56 - MilaBO Stran 4 »SLOVENSKI N A ROD«,P«tek, 13. marca 1942-XX Ste*. 60 Srebro iz gline — aluminij b dobe železa sme prišli v dobo ali cija Na veliki mednarodni tako imc-novsni Sveton-Tv razpravi v Par:7u je rs/c_ znamenitega KiftcU/vcga stolp*, ki »c b'i za leto 1S8Q pravo čudo. vzbujal p«rzorn<*t števrinih ot>: skoval cev paviljon. kjeT s*> kazali pod vaV'Tvim naslovom »SrcbfO tz g!:ne« velik Wok lepo ; .» '■■ k- •. r,v na , 4,, zares v,*bru r*xi<+»ne a n*- lastnosrt;h pač Joka; od srebra mjflČBC Razumljivo, da je koi~ia ' /htiia'a p*r">rnoM z'avt* pr- ktično m v'cč'h ^cv'nh domač;h :n tuj h r.žcnjcr-jev. ki nv^rtia >c malo s'utMi da vidijo pred $ehoj kov-fio bodočnosti kakor ie bilo adero, tz kattrcga je k«*nstruran F'ffe!ov ^-rnhol ve'ike?i -L-hn-ćne^a napredka pretek''--! pftbletja *''o je za alum-nii. kocino, ki jo danes tvu /e vvi iz pralct:ćne lemeca Slo*relca. Predvsem 7Z bomb. ki j;h mečejo lct^'a na sovr;!/; .a. ki naj zgore. Na i *• ' ' "1 '-jI va—,o tirnice drueo k dru-2i s* ki 0 not rese jo z aluminijevem prahom in železovim oksidom (t. \. spojina že leza s kisikom), nato dodajo se kako lahko vnetljivo snov. da spravijo preces v tek. in vročina, ki se razvije, stadi železni tirnici bar ;u zlije in zvari dru^o k drugi. Z ialeka najvažnejša upo-raba alumin-ija pa obstoji v njegov.h številnih z!:t-nah: ker ie alum ni j /eV> lahek, se z magnezijem, ki *c tud lahka kovina *r*a ja v Lahko, a vendar m ko odporno zlitino, elektron imenovano. Vv.ktirnur pa je znan tako imenovani dur-nanij. t. j. zlitina, ki po!tg a'um-n\ia vsebuje še po pol odstotka magnezija in - -vi. *c- dr ^ r r bakra: z te ;z za močne konstrukcije pod vodo. Seveda pa je število zl:tin z aluminijem ogromno, vsaka sc odi kuje po posebnih lastnostih m se rabi v prav prr*cbnt namene, kjer in za kar je na'bol i potrebna. Nešteto je vsakdanjih predmetov kjer je aruminij potrebni del v materalu. nočenši od uporabnih aluminijevih loncev, preko raznih «4rr>;ev. vse do na i m; -dcTncj^ieca bojnega letnia. Seveda pa ne smerno pozabiti Inih glinastih izdelkc/v, kjer je 'zhodni material zanje ravno alummij vsebujoča £?l:na. Sem spada po'eg ilo-\-natih lončenih prt nI uk tov. porceilan. fina kamen-na. lončene cevi faiansa itd. Produkcija teh reči je ustvarila posebno industrijo, k' je tako ob-cma da bi ji marali posvetiti posebno paž-n o. kar danes ni naš namen Vse do pariške razstave je bilo pridobivanje alunrmja v zvezi z mno*»imi tehniškimi prob'cmi: razstavi jeni blok jc po načinu kemika \V6blerja dobav-#l Francoz De- vi We. vendar ni bil njegov nač.n mdustrij-f rentabilen. Pozneje pa je bi»k> izdelanih nekaj pc^topkov. ki so bili uarnen. zlasti v rndustriji glinastih izdelkov (tudi keramiki) naravni boksit, aluminij vsebujoča glina Ležišča tega so zlasti bogata v Franciji (les Beaux). na Ogrskem in v Dalmaciji (okoli Lozovca. kjer je tudi tovarna). V naravi je aluminij za kisikom in vil ičijem najbolj razširjena prvina, dame čislajo rlasti rdeče rub;ne m modrikaste safirje. ki Sta redka naravna mmera-'a aluminijevega oksida, a ki ju tudi umetno že uspe-no pridobil jo. Po svoji trdoti se odlikuje ko-rund. ki se rabi za brušen ie Kakor že omenjeno, pa so najbolj uvaževana ležišča bo-ks-ta. sevxxia v industrijsko tehniške namene. Va/nocrt aluminija siedi iz njegove uporabe, ki nam io p»reale prometne razmere v mestu fn bLižnji okolici, bo nabavila me&tna obćina več novih avtobusov. Tudi v socialnem ftkrb<4vu pripravlja sofijska mestna občina već novih ukrepov. Najprej hoče ustanoviti več modernih deč-jih domov. V zvezi s tem je treba omeniti skorajšnjo dograditev in opremo bolnice za tuberkulozne, v kateri bo nad 100 postelj, j Mestna občina je znatno zvijala število svojih parcel, ki jih jc brezplačno odsto- Jasen odgovor Lcsfiing *e prejol nekoga dne po pošti precej obilen zavitek, in ko ga je odprl, ae je izkazaTo da gre za srčne izlive nekega mladeniča. P H lož emo jim je bilo pismo, v katerem je pesni>*Jco navdahnjeni mladenič profil Lessinga. naj prečita njegove pesmi, češ da mu ne bo prav nič hudo, če iih ne bo pohvalili, temveč nasprotno, čutil se bo počaščenega. Rad bi pa vedeL ali se sme smatrati za pesnika. Lessng se je samo ozrl na rokopis in takoj je spoznal, da gre za običajne peto-"olf ilce STvse. Vrnil je mladeniču niegove srčne izlive 9 kratkim odgovorom: Zaradi mene ae lahko smatrate tudi za nadvojvodo. Odkritosrčen krojač Ze več let mi dola obleke krojač, ki je zelo vesten m zanesljiv, samo na svojo zunanjost se prav nič ne ozira. Že tretje leto hodi v istih raztrganih in zamazanih hlačah. — Tako umazani in raztrgani vendar ne morete biti, mojster, sem mu dejal oni dan. Prijazno me je pogledal m odgovoriti: — Čas je zlato, dragi moj Imam preveč plačanega dela, da bi mogel tn uiecnJl misliti nase. Potegn:! sem denarnico iz žepa m mu dal 50 Kr. čos naj tonaži m za^jc h'ače — Hvala lepa. ;e dejal, splavil denar in odšel. Ko je zopet priseH k meni, je tn>d na sebi iste raztrgane in zamazane hlače — čemu sem vam pa da! 50 lir? sem so zadri nanj. Moj krojač je pa vzdrhnil in odgovoril: — Svoje hlače sem si potem temeljito ogledal ln veste, za 50 lir takega dela pri najboljši volji ne morem prevzeti. Turčija se naslanja gospodarsko na Evropo Se predlanskem je slo približno 68 % turškega izvoza v Evropo Že dolgo« ni nobeno vprašanje več. ab' se čuti Turčija gospodarsko bolj nasVnjeuo rta s-voje prednjeazi js*ko zaledje a!- na evropski gospodarski prostor. Samo Anc';:a si je iz prest ž nih razlotK/v zadnja leta trdovratno, trda brezuspešno prizadevala motiti naravno povezanost Turčije s kontinentalno Evropo Kako malo se je pa to Angležem posrećilo, orča že dejstvo d? je šlo še predanskim priKižno 68 c'r ali nad dve tretjini turkega izvoza v Evropo in da je krila Turčija 62.9 *7c svojih potreb iz Evrope. Tudi leta 1°40 je mogla Anglija spreieri samo dobro desetino tur^keci izvoza Nasprotno pa je s!o nad 50°'c iz Turč;je izvoženega blaca v Nemčijo. Ir.iliio. R u muni jo. Madžarsko in Švico. Enak :e pobožaj tudi glevle turške^3 uvt>7a Iz Ans^liie je pri-Mo v Turčijo snmo 14.02 °'n uvoženega blacja, ki ga rur'ko iTo^rtodaT-stN" deloma nu;no rabi. Iz rrnenien h pet:h e\-ropskih držav je pa prišlo v Turčijo 52.5 96 uvoženega blaga. In ti podntki izvirajo iz go-sp ima Turčija bogata ležišča bakrene rude pn Erganiu. To jc eden najbogatc;sih bakrenih rudnikov na svetu V ntem je okro£ 1.70O.0O0.000 ton bakrene rude. ki vsebuje 15.6 do 17.6 rc bakra. Te rudniške naprave so bile v zadnjih letih modernizirane. Poleg tega ima Turčija lud' mnogo kromove rude. in ta ima v turškem izvozu zelo važno vlr.go. Možnosti Turčije dvigniti izvoz na tem polju so vsekakor znane. Gre samo za organizacijo izkoriščan ja naravnih bogastev in moderniziranje rb*«tojcčih industrijskih naprav. Do leta 1°36 je izvoz rudniških proizvodov iz Turčije stalno napredoval. Nova trgovnska pogodba bo gf/tovo ninf»-go pripomogla, da se gospodarski stiki med obema državama pogtobc. zlasti še. ker se Turčija vedno bolj naslanja.na evrr/psk. gospodarski prostor. Švedski kralj je bil operiran Kralj Gustav se je podvrgel v nek: stock-hoimski kliniki operaciji ledvičnih kamnov. O kraljevi bolezni je bil izdan naslednji ura ini komunike: Nj. Vel. kralj, ki 90 se na njem v zadnjem času pokazaJi nekatera znaki bolezni v močevodu in ki je bil rent-geniziran, je odšel v ponedeljek v bolnico Rdečega križa, kjer bo čez dan operiran na mehurju. Pred operacijo je bJa pDsebna seja švedskega kronskega sveta.. Na nji je bil prestolonasledn_k Gustaf Adolf pooblaščen voditi vladarske in vladne posle do kraljevega ozdravljenja. Kronski svet je po švedski ustavi pod kraljevim prel-sedstvom zasedajoča vlada. Kralj je bil operiran v ponedeljek opoldne. Operiral ga je njegov telesni zdravnk, ki je izjavil, da je odstranil kralju velik mehurni kamen. Operacija je šla normalno in kralj se počuti dobro. Svatovski tramvaji Uprava cestne električne Zelezmce mesta Luxemburga se je hotela menda posebej prikup ti mladim zakoncem. Mladim poro-čencem in svatovskim družbam daje namreč na raz-polago posebne vozove, da jih odpeljejo v cerkev k poroki. Svatovski tramvaj je seveda primerno okrašen a cvetjem, Ja se že od daleč pozna, kdo se vozi v njem. Pristojbina za vožnjo s svatovskim tramvajem je zelo nizka. S tem je hotela uprava cestne železnice privabiti čim več svatovskih družb. Steblo in cvet Slavna igralka Eleonorc Dusc je bila nekega večera v družbi, kjer se je govnrilo o ženskah. Nekdo je menil, da bi ženske nikakor ne smele zahtevati enakopravnosti z moškimi, čes najprej je bil ustvarjen mošJci in potem šole ženska. — Res je. sc je ogasrila Duše Seveda požene iz zemlje najprej steblo. Ali je pa to dokaz, da je cvet manj vreden? Z DIVJEGA ZAPADA Bili sc vrne domov. Manjka mu pol očesa 2cna krikne prestrašeno: — Kdo te je pa tako zdclail? — Kid Brav odgovori Bili kislega obraza. — Kaj. ta capin grdi! BiH dvienc svareče roko. rekoč: — Nič slabega o mrtvih! Samo stojišča v tramvaja V Vratislavi so preizkusil; sredslvo proti prevelikemu navalu na tramvaj. Uprava električne cestne železnice je sklenila vzeti iz nekaterh tramvajev sedeže, da bi bilo v njih več stojLšć. V vsakem tramvaju puste samo šest sedežev za ranjence ali ponesrečence. S tem se seveda znatno poveča število stojišč. Dosedanje vožnje so pokazale, da se s tem precej omili prenatrpa-noet v tramvajih v času največjega prometa. Zato je uprava cestne ielezn ce sklenila vzeti sedeže še iz drugih tramvajev, da se bo lahko promet nemoteno razvijal. olletni težak v kamnolomu Redki so pač primeri, da bi 81 let star mož še dola-l m celo v kamnolomu, kjer je delo zelo naporno. Takega starega težaka imajo v Nemčija v osebo Hermanna Oot-tinga iz Miinchenlehra. Zaprosi en je kot ) kamnosek v kamnolomu blizu Nordhause-na. Mož je seveda že uri val zasluženi pokoj, ko je pa začelo primanjkovati delovnih moči, je zavihal rokave, pljunil v roke m se vrnil predlanskim n« delo v kamnolom, kjer navzlic visoki starosti se vedno ' vestno opravlja težko delo. I Nase c*ledali&če DRAMA Petek, 13. marca ob 15. uri: Rokovnjači. Izven. Globoko znižane cene od 10 lir na.vz.Iol. Sobota, 14. marca ob 17.30: Zaljubljena žena. Izven. Znižane cene od 12 Ur di-vzdol V petek 13, t. m. bo vprizoriia Drama ob 15 uri Govekarjeve »Itokovnjače«, delo, ki šteje med najpopularnejše slovenske igre. Dejanje se godi leta 1810. v Kamniku in okolici, kjer so takrat živeli rokovnjači nod vodstvom svojega glavarja Nan-deta ki je osrednja oseba te romantične :gre. V dejanje je vpleteno petje in glasba, kompozicija skladatelja Viktorja Parme. Za predstavo v petek veljajc globoko znižane cene od 10 lir navzdol na kar posebej opozarjamo. »Zaljubljena žena«, komedija sodobnega italijanskega dramatika Giovannija Cen-zata, je igra o zakonskem tr kotu: žena. mož, ljubica. Obe ženi se borita za ljubezen moža, ki neo Uočen koleba med obema. Delo ni brez psiholoških mikavnosti in resnic in pokaže, kako rešujejo sodobne čustvene m pametne žene zakonsko krizo. Ponovitev bo v soboto v drami Izven abon- mana po znižanih cer.ah. OPERA Petek, 13. marca ob 17.: Sv. Anton — vseh zaljubljenih patron. Za red A. Sobota, 14. marca ob 16.30: Evgenij Onje-gin za red B. Uživanje mesa v gostinskih obratih Opozarjamo prebivalstvo ljubljanske pokrajine, d» jo onim, ki se vse dni v tednu hranijo v kakem gostinskem obratu in katerih živilske nakaznice nimajo meaarske-jra žiga, ki je potreben za nakup mesa pri mesarjih, dovoljeno postreči z govejim mesom pri večerjah ln kosilih, za katere je predpisan enoten obed. Prehranjevalni zavod Visokega Rnml. aariata za Ljubljansko pokrajino g. Perownf; %> Dr. Torrfdon igra za vsa Roman ^Simpatičen star gospod, kaj ne?« je dejala Marija. »Oh, glejte eno polje je prazno. Igrava?« Šla sta igrat. Tako sta skupaj prebila večino dne. Po kosilu je Rov j -> v salonu, z Brookbvjem in njegovimi deklet:. X to sta z Marijo plesala pod lampioni, med tem ko je Brookbv na klavirju igral komade za jazz. Po plesu sta se Marija in Rov še pomudila na palubi, da se na^oreta čistega zraka. Stopala sta počasi, drug vštric drnjrega in kdaj pa kdaj izpre-govorila besedico. Torridomi se je zdelo, da Marija rada molči, a sam se je vdajal molku le zato, ker mu stvari, o katerih bi bil želel govoriti, niso bile nič mar. Enkrat je hotel speljati po m ene k na Lio-nela Brookbv ja: >Vaš stric je navdušen športnik, jelite?« je vprašal. * Xa oko bi ga imel za mladeniča-c To je rekel z največjo ravnodušnostjo. a beseda še ni bila izeovorjena, ko je začutil, da to ni primerna opazka za dekle, ki se pri svetlobi zvezd iz-prehajaš z njo po palubi. >Moj stric je od nekdaj sveto pazil na vitko linijo. Pije zelo malo in ne kadi. Giblje se neverjetno mnogo. Tudi tu, na ladji, prebije vsako jutro po eno uro v telovadnici, še preden drugi vstanejo in ae koplje kakor hitro je basen napolnjen.« Govorila je povsem neosebno. Rov je nedoločno pričakoval, da mu bo zaupala, kakšna so njena čuvstva do strica; toda dekle je ostalo ob tem. In vendar je bil mladi človek od trenutka do trenutka bolj trdno prepričan, da tvore Brookbv in njegove tri krasotice poseben svet, iz katerega je Marija molče izvzeta. Roy je sodil, da mora biti zadovoljna z njegovo družbo. Videl je, da je Marija docela sama, čeprav potuje v spremstvu štirih ljudi. Ko sta zrla v vodo, ki je bežala vzdolž ladje, je mladenka z odsotnim obrazom dejala: >Veste, odkorej pridemo jutri v pristanišče ?< >Nekako sredi popoldneva,« je Roy odvrnil. »Kaj mislite že na svoj posel?« »V nekem oziru, da. Mislila sem na Julijo Gou-vernovo, hčerko gospoda Gouverna. Tudi ona je bila plesalka.« Rov ni rekel ničesar. Marija je nadaljevala, kakor bi govorila sama s seboj: >Zdaj je v sanatoriju na Pirenejah, nekje nad Aix-les-Thermesom. Menda je slabotnih prsi. Nihče si ne bi bil mislil, ko jo pogleda.« »Kako ste se seznanili z njo?« »Minulo zimo sem šla v Lionelom v Abc. Bilo nas je mnogo. Nekdo je hotel zgraditi hotel za zimske sporte. Mi smo imeli pogodbo sa teden dni: sodelovali smo pri otvoritvi novega gostinca. Zdravniki so dovolili Juliji, da je prišla na našo dnevno predstavo, m tam sva se seznanili. Vse njeno življenje je zgolj pričakovanje dne, ko bo smela spet začeti plesati. Takoj sva sklenili prijateljstvo in zdaj si piševa dokaj pogosto. Zanimivo je bilo spoznati na tem parniku njenega očeta, kaj ne?« »Takšno naključje,« je rekel Roy. »Kaj dela gospod Gou verne? Ali veste?« Zdaj je bil uganil, kaj je mislil Francoz, ko je govoril o Marijinem dobrem srcu. Hotel je izraziti svojo hvaležnost, da je bila ona, plesalka, tako dobra in razumevajc>ca z njegovo hčerko, ki je tudi nekaj časa plesala. »Ne vem,« je odgovorila Marija. »Julija mi ni nikoli povedala.« Spet je nastopil molk. Roy je uganil, kaj je mislila Marija — Njenih počitnic bo jutri konec, in spet bo v Nizzi, spet bo plesala v »Soleil et Ombre«. Toda nje ni mikalo vrniti se, in v svoji nevolji se je bila spomnila Julije Gouvernove, ki bi najbrže dala vse na svetu, da more stopiti na njeno mesto. »Ste strastno vneti za svoje delo?« je vprašal Roy. »Za ples? Obožujem ga.« Vzlic temu je Roy vedel, da se nerada vrača v Soleit et Ombre,€ in vedel je tudi, zakaj. Saj ni bilo mogoče, da ne bi bila opazila izraza, ki se je pokazal v očeh Lionela Brookbvja, kadar koli so obstale na nji. Morala je vedet', da jo sovraži. In vendar je bila šla t njim in z njegovimi dekleti na počitnice Bala se je vrniti v Nizzo in se je vendar vračala. Zakaj ? »Godba je nehala igrati,« je mahoma rekla Ma- rija. »Ljudje zapuščajo kadilnico. Precej pozno mora biti.« »Zelo je škoda, da se jutri izkrcate,* je menil Roy. »Tudi meni je žal.« »Res?c Čudna hripavost se je bila polastila Torri-donovega grla, Marija, ki ji je svetloba neštevilnih zvezd pokojno oblivala lase, ga je gledala. Tedaj jo je nenadoma zgrabil za roko, potegnil dekle k ograji in jo poljubil. Marijine ustnice so bile vroče in drhteče, za trenutek je čutil, kako je obslonela na njem, nato se je odmaknila. »Lahko noč, Roy.« Roy, je bila rekla. »Lahko noč, Marija.« Gledal je za njo, ko je odhajala po stopnicah nizdol. Ni se obrnila. Mladi mož je ostal sam. Rahel vonj, senca njenega parfuma, je še plaval okrog njega. Naslonil se je s komolci na ograjo in se — ne da bi kaj videl — zastrmel v vodo, ki je s svilnatim šumom bežala mimo ladje... Tedaj ci so se oglasili koraki. Znan glas je rekel: »Moja draga nečakinja?« Njegov smeh je bil čudno neprijeten. »Najrajši bi jo videl v peklu!« Lionel Brookby in Irena Steuartova sta se spuščala po stopnicah, držeč drug drugega za pod-pazduho. Torridon je začutil v srcu tesnoben mraz. Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeraa — Za tnaeratni del lista: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani