1,360,000 DILAVOIV V iXX&I KI JX DANIŠ NA iTKAJKU. Ur*4*Uki U «pr»r»Uki pro •torli MIT 8. UmliU iv, Office ef poMlom—: HfT Bo. L*w«4aU T«l.pko»«i Law»šale 1IU. ŠTEV.—NUMBER 165. vesti o zasezbi rudnikov sosepommile. To Je edina pot, ki ostane administraciji, oko rudarji zavrnejo Hardingov predlog aa arbitražo, VLAK S STAVKOKAJH DINA-MITLRAN. r Waehington, D. C. — Govorice, de vlada zaseže premogovnike, eo ge ponovile ▼ Washingtonu. To je menda edina pot, ki ie ostane administraciji po odklonitvi razsodišča. V ta namen izda Harding pro-klamacijo, da jo dežela v nevarnosti vsled pretrgane produkcije premoga in da je administracija . primorana vzeti premogovnike pod svojo kontrolo ter jih obratovati. V petek je prišla uradna ye*t it Bele hiše, da ima predsednik oblast storiti ta korak v nuj-pi sili John Lewia, predsednik rudarske organizacije, William Green, tajdk, in Philip Murrajr, podpredsednik, ao konferirali v petek ■ predsednikom Hardingom in Dsvisom, tajnikom delavskega de-partmenta. Zastopniki rudarjev so povedali Hardingu in Davizu, da priporoče predlog razsodišča v sprejem mezdnemu odboru le pod * tem pogojem, ako razeodiiče velja tudi za vse tiste premogarske okoliše v Pennsylvaniji in West Vir-giniji, kjor so se rudarji organizirali med stavkp in prenehali z delom. Dalje so zahtevali, da razao-' diščo ne določa o "check-offu" in nekaterih drugih pridobitvah in pogojih rudarske organizacije. Predsednik jim je pa dal razumeti ,da vlada ne more prisiliti tistih operatorjev, ki obratujejo rove med stavko bodisi deloma ali popolnoma, da bi ae podvrgli podit* Jr ■ in - zsključkom* razsodiščne komisije. Voditelji rudarjev so bili naravno nezadovoljni s pojasnilom predsednika in po konferenci so izjavili, da pod takimi pogoji ne bodo priporočili sprejem Hardin-govega predloga mezdnemu odboru, ki se je imel sniti drugi dan v soboto. Operatorji s centralnega konkurenčnega polja mehkega premoga so pridržali svoj odgovor za pon-deljek. Kolikor je posneti iz razgovorov med operatorji, bodo sprejeli Hardingov razsodlični predlog, toda pogojno. Governor Preuss iz Minnesote, ki se mudi t Washingtonu kot za ztopnik severnozapadnih držav, ki dobivajo premog za zimo po Veli kih jezorih v poletnih in jesenakih mesecih, zahteva, da vlada hitro zaseže premogovnike in jih obratuje, da bodo severnozapadne drŽave dobile premog dokler ne zamrznejo jezera. Premog, ki ga ie imajo omenjene države v zalogi, tie zadostuje niti za dva meaeca. Whiteaville, W. Va. — Dina-mit, položen na žclezni&ki tir, je 14. t. m. razneacl vlak z enim Železniškim vozom, v katerem ao se peljali atavkokazi na delo v pre mogovnik Mordue Colieries Co., katera obratuje pod zaščito zvezne sodnijrice prepovedi od 1. julija Eden stavkokaz je bil ubit, Štirje so težko in šest lahko ranje bih. VELIKO STAVKO KAZOV PRI HAJA IS KANADI V ŽELEZ NIŠKE DELAVNICI. Detroit, Mich. — (Feder. Prose.) — namenja kažejo, da je veliko mladih Kanadčanov med stavko-kazi, ki jih najemajo železniške družbe. Detroitaka policija je a-retirala dva Kanadčana, ki ata prišla iz Youngstowna, O. Oba sta imela revolverje in sta rekla, da sta stavkokazila pri železniški družbi Wabash. Nekaj kanadskih stavkokazov se je pojavilo tudi v Saginavvu, Mich., toda stavkarji so jih poslali domov. n boli mi psi. ALI SI BO ZAKON ZA PEK-OLEDOVANJE LOKOMOTIV V INTERESU JAVNOSTI STROOO IZVAJAL? AMERIŠKI IRCI PODPIRAJO DE VALERO. Waahington, D. C. — (Feder. Pn-es.) Organizacija ameriških Ircev "Ameriško društvo za pri *nsnje irske republike", podpira J''' Valerove republičanc na Ir-»kem. James E. Murray, predaed-i »k tega društva, je pravkar izjavil. da ji» sedanjo civilno vojno na Irskem zakrivil Michael Colllns z 'irugimi izdajalri vred, ker jopre lomil čaatno beecdo, ki jo je dal "publiki. Murrajr pravi, da zad nj' volitve »o bile farna in da ao Roditelji izdajalske svobodno *'r£sv»ke strsnke orodje Anrfije. CMca«o in oknlira. V tnrek jae in hladnejše. Zmerni »everno * zhodni vetrovi. Temperatura alnjih 24 ur: najvišje 84. naj-r"*je 71. Holnce izide ob 5 .29, zaide oh S 2S. ' Harding sklicuje sojo operatorjev in voditeljev železničarjev. Washington, D. 0. — Predsednik Harding bo ta teden sklical na posvetovanje lastnike železnic in voditelje stavkarjev v svrho posvetovanja za končanje stavke. Porabil bo ves svoj vpliv, da se spor izravna. Stavka postaja čezdalje obee-žnejša. 75.000 delavcev na progah, vodečih v New York ima za-stavkati danes. Voditelji železni-čarskih unij v New Yorku napovedujejo, da bo zastavkalo še 400,-000 drugih delavcev pri železnicah. Osem tisoč pisarjev pri C. N. W. in 3000 pri C. D. k I. je glasovalo za stavko. Washington, D. O. (Federated Press). — Stavka železniških delavcev se širi kot ogenj v preriji in dobiva nad ne ne v s maši. T/nO državna trgovska komisija se nahaja v takem položaju, da ne bo mogla vsega pregledati, ako bodo železnice kršile zakon za pregledovanje lokomotiv, kajti nihče drugi ji ne more pomagati kot kongres. Po tem zakonu je stav-ksrjem zagotovljena zmaga v par tednih, kajti postava zahteva, da ne sme nobena lokomotiva v službo, ako nI v dobrem stsnju. To je trumf v rokah bratovščin prometnih uslužbencev, ki zahtevajo od železniških ravnateljev, da morajo podati garancije, da se odstranijo miličarske četo in da se prometna oprema obdrži v dobrem stanju. Vlakospremno oaob-je lahko odkloni službo, ako se lokomotive in vozovi ne nahajajo v dobrem stanju. Seveda bodo u-službenci težko dokszali, da so lokomotive v slabem stanju, kajti lokomotiv je 70,455, proge merijo 260,000 milj, nadzornikov je aa-mo petdeset in izgledov ni, da ae dovoli denar za nastavljanje več nadzornikov. Komisija že prejema v precejšnjem številu pritožbe, da lokomotive niso vame, a obenem ae opozarja tudi na strogost zakona v tem oziru, daairavno traja »tavka komaj štirideset dni. Lahko si vsakdo predstavlja, kako število bodo pritožbe šele v bodočnosti, ako je znano, da je lokomotive treba popraviti vsakih par dni in ds v Evropi pol tuests dobrih de-Isvcev pregleda velike lokomotive na vsaki progi. Komisija je seveda odkszala te pritožbe svojemu biroju za pregledovanje lokomotiv. Biro zopet odredi posebno preiskavo in pregledovanje, kjer je to mogoče izvršiti. Ako železniška družba pontavi lokomotivo v službo, ko je bila pregledana »n je bilo dognano po nadzornikih, da je imela hibe in je bila potreb-na popravila, ne d. bi bila loko-motiva popravljena, tedaj biro ob vet t i državnega pravdnika, da uvede proti družbi aodnijsko postopanje. V stavkovnih razmerah sedanje stavk* pa število nadzor-nlkov ne zadostuje. J. C. BehmidL podpredsednik organizacije koflarjev, je nama-nil v sredo, da ar je stavki pndru-ftilo štiri tieoč več delavcev is ve-likih delavnic pennejlvanski- ž* Inniee in de v teka 4* nr ze ttovfc« «*al'l> P* deU*' eev. odstotkov delavcev v bliž-njih mestih Altone je zastevkal«. O TEM GOVORI PREDSEDNIKOVO PISMO SENATORJU LODOU, Is toga pisma logično sledi, da js predsednik napačno informiran.' Waahington, D. O. (Federated Press). — predsednik Harding vztraja pri nevpoštevanju faktor glede političnih jetnikov in izjav Waahington, D. O. — Zvezni department za delo poroča, da je danee več ko 1,250,000 delavcev v Združenih drŽavah na štrajku. Štiri največje stavke, ki so zdaj ▼ teku, so: Premogarji; 600,000. ' Železniški delavci; 400,000. Tekstilni delavci; 80,000. Krojači v Now Yorku ; 90,000. oebs kritizira sta-flokopitne voditelje lja, da so nekateri med njimfza. MorvA agenti strokovnih uaij govorniki nasilnega uničenja, laatnine in vlade. To svoje napačno mnenje je ravnokar ponovil ▼ pismu na senatorja Lodga. Bela hiša, , Waahington, D. O. Cenjeni aenator Lodgel Sprejel eem Vaše s dne 23. ju-nija, kateremu ste priložili pismo mr. Dola iz Bostona. Mislim, da ni pametno, da imate preveč akr-bi zaradi na široko razširjenih po* miloščinskih shodov. Tu je število takosvanih političnih jetnikov, katerih ne morem spraviti v do-tiko a ekaekutivnim pomiloiče-njem. Mi obravnavamo vsak slučaj po njegovih okolščinah. Kadar se kateri slučaj dotakne tega, kar imenujemo "politilni jetnik", sem pripravljen dovoliti ho hrano. eksekutivno pomiloičenje. Jaz mislim, da ne bi bilo preeej pravično, ako izpustimo ljudi, ki so priporočali in isvrševali sabotažo ali so grosili a proklamiranjem doktrine, da se vlada uniči s silo. Gotovo Vaa zanima, da napredujemo v izpuščanju enih, ki to zaslužijo. Zapiski mnogih sp Uko obiirnl, da je nemogoče hitroje ga črtijo, kar ss bojo sa avojs službe. BOJI SE ZA USPEH STAVKI železni!kih dilavciv. Chieago, 111. — Eugcne V. Debe, atar delavaki veteran in petkratni predeedniiki kandidat sociali-atične stranke, ki se nahaja v Londlahr Sanitariju, 525 S. Aah-land Ave., je dejal zadnji petek v intervjuvu, da mora po zdravnikovem navodilu počivati ie dolgo V nekaj dneh zapuatl sanitarij in odide v Elmhurst. Lotila ga je inaomnia: oslabelost ilv-eev, ki mu na dajo apati. To bolezen je dobil v atlantski ječ!, kjer je imel slab počitek in bor- Toda Debs je ie vedno krepit k na duhu in govori s starim ognjem o boju sa pravice delavstva in so-oializmu. Ko ao ga vprašali, kaj miali o stavki železniških delavcev, je zmajal z glavo in dejal t "Delavci se bi morali učiU od kapitaliatov in ae organizirati po induatrijah namesto po rokodel-Železniški kralji so PH napredovati pri obravnavanju teh «na organizacija, dočim ao delav stvari s pravim in pravičnim mlsi razdrobljeni v nebroj akupln in l in 9 odklonili sporssum" Posie^ ' " '*Jtowkajo po skupinah t-namesto da dftjs-ttgs jo zdi* OČISTITI HOOl AMERIŠKO DELAVSKO FEDERACIJO VSEH 1' RDBOK ARJKV' Nekateri ie zdaj prerokujejo, da osUnejo mogoče Gompers ia njegovi pobočnikl generali brez . armade. New Tork, N. V, — HUgh Frain, ki nima dobre beaede za o-ne, ki ne pripadajo k Gomperso-vi ofloijalni družini t Ameriški delavski federaciji, ali sa one, ki ne gredo čez drn in strn sa Gom-persom, je podal svojo izjavo s ozirom na suspensijo poslovniee lokalne organisaeije Štev. 12,644 knjigovodij, stenografov in računovodij, ki je bila isrečena po Gompersu, ksr se mu sdi, da js v nji preveč "komunističnih" in "rdečih" elementov. Rekel je ča-snikarskemu poročevalcu i "VI lahko rečete same in predsednika Gomperss, katerega jas sastopam, da bomo hiio očistili v tem ms. stu v rasnih lokalnih organisacl-jah tako, kot smo sdaj sačell." Njegova grožnja ima poseben namen In je namenjena krojaiki organizaciji International Ladlss' Garment Workers' Union, ki je ravnokar se pogajala a krojaiki. ml podjetniki saradi novo pogodbe. Ilenjsmin Sohlesinger, predsednik te organisaoljo, je naznanil, da ja bil napravljen epora. sum s podjetniško organisaoljo, po katerem delavne rasmere ostanejo, mezdno vprašanje se pa predloši razsodišču. Ko je bil ta sporazum predložen organlsaei-jam, da ga~sprejmejo aH savržs-jo, sta lokalni organizaciji štev. Vam udanl Warren G. Harding. * Znano je justičnemu tajniku ia drugim Ijadem, odgovornim sa nasvpte predsedniku v teh zadevah, da nobenemu jetniku, ki aa nahajs v ječi, ni bilo dokazano, da je zagovarjal take stvari v vojnem času, katere tdaj mr. Bar-ding obtožuje sabotaže ali unilfe-nja laatnine ali naailnega preobrata vlade. PRI&UJOČNOST DUHA JI PRIGNALA BANDITA. Minneapolis, Maa. — Ko je bandit zaprl mesarja Harve? Ilaa aa v hladno shrsmbo, da ga oropa, se je Haas zaletel z glavo v il-po v vratih, ko je videl, da bandit namerava izprazniti register za gotovino. Padel je vprev pred noge banditu, na kar sta se obs pograbila. Bandit je hitro bežsl na ulico, ko se je po silnem naporu komaj Iztrgal meearju iz rok. Tam je akočll na avtomobil, v katerem je čakal njegov prijatelj. Haas ni zadobil hudih poškodb. Na glavi je malo obrezan od stekle. Bandit je seveda utekel prez nih rok, kajti maesr ga je zškt^ bil, še predno se mo je posrečilo izprsznitl register za gotovino. DETEKTIVI IN TATOVI. Ohioago, 111. — VelObiznlški privatni interesi, ki so zagovarjali pomnožitev policije, češ, da ae zniža število hudodelstev, so prejeli lep sunek. Vlomilci so obto-iill dva detektivska sarieata, da so njima plačali ato dolarjev. To se je zgodilo 14. jonija. Voditelji bsnditov so spoznsli v detektivu Wrsgu človeka, kateremu eo dali denar, detektiv CDonnel ee pa še nI prikazal, da ga predstavijo bsnditom v identifikacijo. Oba aarženta pridete pred so diiče dne 16. jalija. IZDELOVALCI KAP SO ZA STAVKALI. *ew Tork, M, T. — Pet tieoč delavcev, ki izdelujejo sokneoe klobuke in kepo, je caetovkalo, ker pod podjetni« kršijo pogod bo. Pozvsfti bodo todi drugi de Is vri ns stavko, ako ee tovarnarji oe bodo ravnali po pogodbi s odrom na delavni šae ia delavne raz- bi zastavkali vai naenkrat. Na ta čUfei lokalnih organlsaelj o spo način bo taiko zmagati. Ako bl bili železniški delavci vsi v eni organizaciji, bi laetniki železnic drugače govorili in drugače delali." Nadalje je rekel: "Predaedni-ki, poslovni agenti ln drugi voditelji strokovnih unij v mnogih krajih pobijajo moje nasore glede induatrijalne unija. Nekateri voditelji so eleparji; drugi niso, toda vai aa boje za avoje službo s knežjimi plačami, katere bi lsgu-bili, ako se bi unije reorganisira-le, in zato me sovražijo." Glede sedanjih razmer je Debs pripomnili "Čudno protislovje vidimo v dejstvu, da se mesde drastično sniiujejo, dočim oeae potrebščinam OOtajajo biatveno late. To ja temeljni raslog delavske revolte, ki sdaj ugroia A meri. ko." Debs je prišel v Chieago zadnji četrtek zvečer. Odkar jo v zdravilišču, ga je posetilo veliko ite-vilo starih prijateljev in sodru. gov. AMERIŠKA KOOPERATIVNA UOA SVARI. Mew Tork, N. T. (Fed. Press), — Ameriška kooperativna liga je izdala svarilo, da je Cooperativo Soeiety of ameno* »opet na delu, da proda svoje "dobrotvorno in-certifikate." Ko je bilo As to svarilo, se je izvede, le, da je družba sapet v preiskavi. Preiskuje jo newforški državni tržni departaMOt. Department je Izdelal ie preliminarno poročilo, y katerem efetoiuje, da druiba kr ši državni zakon, ki se nanaša na zadruge. PODJVTNIKI SI PRIPRAVLJAJO ZA NOVO OFENZIVO. New Tork, V. T. - Tiskerakl delevei, ki ao saposljeni v tiskar-oak, v katerih tiekajo knjige, bodo morali v jeeenl odbiti novo podjetniško ofenzivo, oko nočejo da ee tedenski delavni šae podaljša od 44 ur na 4« ar. Novo letalo s Psfis. — Manriee t krilih. Armoojde je ki ima votla krila, napolnjena a helijem, negorljivim plinom. Letalo je maao-planskega dotama, zelo lahko ka •SS.--------k * A vinuak |a razumu. Odborniki krojaške orgsnisaei-je ln Ameriške delavske federacije Izjavljajo, da* so odborniki o-bek lokalnih organisaoij "komu-n isti Ani". Pevet odbornikov knjlgovodsl-*kc unije od petnajst isjavlja, da je rGompersova in Frainova akei* ja izvrstno izvršeno delo nebeška-gg aodišča. Gompers je suspendiral noslov-niso, ns ds bi uvedel zselišanje, ali da bi se vršila kakšna obravnava, pa tudi obtožnice ni podal. Po-slovnlea daje lokalni organisaai-jl avtonomijo in je podvržena ia vi Ameriške delavska fsdsra-in njenemu isvrisvalnemu od-U. Organizaoija je redno pls* la svoje prispevke skozi iti-riasjst Ist. Izvršila nI ničeear, kar jo v protislovju s pravili. Vprašali /io Frayna, da naj rasložl, na katero točko v ustavi ae opira Gompers zs svojo akcijo. Frayne je molčsl in ni mogel dati pojae-nfla. Stvar je zelo intereeantno komentiral Arthur Brisbane, ki je bogat In uživa vse dobrota sedanjega družabnega in Induetrijeke-ga reds. K«kel je v dnevniku "New York American") "Zakaj so stenogrsfl ' rdeči 't Za ta, ker so odznot rs j. Oni vsdo, kako se napravljajo veliki nrofiti. kako se potrošijo in snano oo jmi mm nmmm-tare druge reči." Nekateri delavaki voditelji ao pa rekli, ako bo Gompers tako postopal, da lahko ia samega sebe aavsezsdnje mispeadlrS, ako bo ie ■|ksj let živel. STARA OARDA NAMERAVA •OPRAVITI PRIMARNE VO-UTVI. D. O, — Chae. H. Bsrrett, predsednik Narodne far-s*rske unije je bdel apel na farmarje, da naj nastopijo proti eto-regsrdnim politiisrjam, ki kode-jo odpraviti primarna volitve. Berrett pravi, da hočejo saradi toga odpraviti prhnorno volitve la ae vrniti zopet k koavenčnoma da farmarji lagnbe po-lltično moš, katero ao si isvo>va-II no hudem bojo. Ugovornlkl pravijo, da priasamo volitve omogočijo, da ao radikaloi izvoljeni r visoke urade. Ilarrett ps moBl, da js ta etvsr ljudstva, ako lavoli ljudi f SMRT NA VRŠALIH UGROlA 650 DELAVCEV V JUŽNI Iiondon, 15. jul. — "London Dsiljr Herald", delavako glasilo, |wroča, da je v jočah Južne Afri* ko 850 rudarjev iu drugih delav* cev, ki čakajo obravnave,, Obto. ženi so veleisdaje in kazen aa ta "zločin" je smrt na vešalih. De-lavol so obtoženi, ds ao vodili krvavo revolto v zadnjem marcu. "HeraldV poziva delavce v Angliji, da naj s mogočno protestno akcijo preprečijo justični umor južnoafriških tovarišev. sovjetski vlada m0-boce resi kohfebehco. Zborovalo! ▼ Haagu čakajo aa zadnjo beeedo ia Moakve. DRŽAVI JEZNI NA SAVIINIKI. Haag, 15. jul. — Kkonomaka konferenca bo še Šlvela do prihod* nje srede. Tako se glasi zaltlju* Ček centralne komisije, ki seetojl iz predsednikov rasnih podkomisij, V sredo ss vrši plenarna se* ja in takrat bo konferenca formalno zaključena — aH pa se bo nadaljevala, ako Rusi pridejo msd-tem s zadovoljivimi pogoji, Snoči js prišla vest, da mogoče sovjetska vlada v Moskvi pošlja svojim dslegatom navodila, ki spremene njihovo stališče gloda eoelallslrane lastnine inozemskih kapitalistov. Utivnov jo dejal poročevalcem, da ne pričakuje nobenih navodil is Moakvo in kolikor on vlili iz cele stvari, js konferenca končana sa Ruse. Kdino, kar bi mogla ao* vjetaka vlada Še storiti, so večje konoeslje v železnicah in nekaterih večjih jndastrljah. To r«ri r» U unija s ozirom na sorlalizlrano lastnino inozemekih podjetnikov. Poljaka, Kumunijs, Oehoelova-kija, kakor tudi Švica in nekatera druge manjše države so očitno nezadovoljne s situacijo, ki se je pojavila v Haagu. Poljaki in Hu-munri so v stralui, da bo finančno isollrsnje llusije, kakršno prsdla-gajo Francozi, Issvalo novo vojno s sovjeti. Zavezniki so obdolženi, da so s Svojimi ultlmsti glede lastnine nalašč provocirali polom konference. Itusl obtožujejo entento, da je poalala v llasg največje nazad-njake, katerim ni mar rekonstrukcija Rusije, temveč gledsjo Is za Interese bsnkrotlrsnlb kapitalistov v Franciji, Belgiji In lfolsndlji. Poročila o poteku konference so pobarvana In savlta v svrho, da dlakreditirajo sovjetsko delegata ln moekovsko vlsdo. . IZ TAPTOVEOA POLITI0NBOA ŽIVLJENJA. i, D. 0, (Federated Prees), Na strsneh 11006 do 11009 kongresnega zapisnika s dne enajstega julija je tiskan govor senatorja La Folletta, v katerem pripoveduje, kako WilU* am Ifoarard Taft prelomil slovea-no obljubo prvič napram ljud* atvu, po tem pa napram senatorju La Follettu a ozirom na Pa/ne-Aldriekav eolnlneki tarif. Na kratko povedano, se je zgodilo tole i*' Teft je govoril v Wia-eonsinu v kampanji leta 1001. Iz-javljal je povsod, da se mora col-nlnski tarif revldlrstl navzdol. Ko se js sešel kongres, js prioo-ročil revizijo eolninskega ta rifa, pri tem je pa izpustil besedo niz-dol. Na to je poslal evoje agonte v zbornico, da pritlanejo na Izvolitev Caanona predsednikom, da Cennoa obljubi La Follettu. da retlra tarif, toda Taft je podpl aal predlogo, ko je aenat povišal v ieet ato prišlojblnaklh poetevk zbornice. ' PASTOR POEEONIL S DEKLICO. Port Hnron, Mi«h. — IUv. Wal-ter W. Colp U »pring Vallejra, 0„ ki je pred nekaj tedni izginil ter pnetil doma ženo In devet otrok, je Ml fodnjl petek tuksj i v drulhi 19 letne deklico m d.lj PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote CmmtL listo leto-year xv. h um. tsi^rt:firrd^V^rrTTS: cbksMo.tn., pond.lidi, n. julij. (juiT 17) 1922. PROSVETA glasilo slovenske narodne fOOfOSSl JEPMOTKI —eatfftha sjjMtirskt HA^fftr^f^TiiLbmr MJ iau iiil ilsft m tef ^•n« of'L»uv po doVovoru" Kok^ni M Be'Vra?4jo i-: tg^l^jlsmi OO^Tfcto. »2its i LIS m ui mmmi Ckfcago So m lato, »1.26 as pol lete. .. ia ia iMimitve 18.00. _ tarzisncrcrart "P ROS VET A" mthe enli6htenhent" Or... *f tk« SIot.oi« N«*—| D—ti* 8—t-jr.v__ ž5 g rt—j« iiJUA lj. gs- rttM on JUtmA/Htm: United States BS 89539 sni SmS 96 per yee» Chkaga MAS, asd Kg aenlries »S.OOper y»r. ^ "MZMBES of Hm PSDSKATED PEE8S" »M V IH bs tscs VOSOgr® ALI POMNOŽITEV POLICIJE ZNIŽUJE ŠTEVILO HUDODELSTEV? Kadar privatni bizniški interesi že le, da se poviša mestna policija, tedaj prič no v časopisju s propagando, da je pomnožitev policije potrebna, da se zniža število hudodelstev. Na to se ustanovi posebna komisija, ki ima nalog, da študira sredstva za preprečenje hudodelstev. Po nekaj tednih poda taka komisija svoje poročilo, v katerem pravi, da je edina rešitev v pomnoženi policiji. Časopisje še malo obdela stvar, napravi potrebni pritisk na mestne očete in mestni svet je pri volji glasovati za pomnoženo policijo. Tako se je zgodilo v Chieagu. Nekaj časa so se mestni očetje obotavljali, kajti vedeli so, da pomnožitev polletje pomeni povišanje davkov. Končno so podlegli pritisku v časopisju in glasovali so, da se mestna policija pomnoži za tisoč mož. Zdaj pa poglejmo, kako so se znižala hudodelstva v Chieagu. Poročila, ki prihajajo v javnost, dokazujejo, da se hudodelstva niso še prav nič znižala. Dva bandita sta oropala cestnoželezniškega sprevodnika na vozu in vpričo pasažirjev. Seveda sta po izvršenem zločinu kljub pomnoženi policiji odnesla pete. Dva druga tolovaja, katerima je načelovala mlada žena, sta prisilila nekega človeka, da Je vse pripeljal na sprehod v njegovem avtomobila Ko so dospeli na precej samoten kraj, so vrgli lastnika avtomobila iz njega in so se odpeljali z avtomobilom. Dva druga roparja sta pobila nekega drugega meštapa skoraj na pragu njegove lastne hiše in mu pobrala denar. Drugi brigantje so skušali ukrasti za več kot sto tisoč dolarjev dijamantov, in le golo naključje je preprečilo rop. To so večja hudodelstva, ki so bila izvršena v enem dnevu. Poleg teh hudodelstev je bilo izvršenih še na stotine manjših. In to naj zadostuje, da pomnožitev policije ne znižuje števila hudodelstev. Dokler postoje vzroki za izvrševanje hudodelstev, toliko časa bodo zločini naraščali in se ne bodo zniževali. JAVKA GOVORNICA. Glasovi članov S. N. P. J. In iitstsljsv Proavoto. Muskegon Heighte, Mich — V dopisa it. 165 j« izšel dopis brs-ts Pavlin«. Vsak član, ki je bU na letni soji, kot je omenjena v njegovem dopiau, ve, da je ono is-1 mišljeno. Piše, da eem dobil ss-mo en glss so Ujnike, tods kako morem dobiti glss, če pa niti kan didirel nisem. Bil sem sieer pred lagan, ps sem se zahvalil ta tej niški kakor eploh vsak uradnišk poeel pri društvo. Na zadnji seji je rekel, da je aeetra Demšar po birala glasovnice za tajnika in da je bila ena same, in ker ni bi lo člsnice ravno na seji, sem »e po seji podel revno do nje ter jo vprsšel, oko je bila oddana ke ta glssovniea zsme. Odgovorila mi je, de lahko priseže, da je ^ >ilo, ker tudi dobro to, da nisem kandidiral. Dopisnik pravi, da se mojs že na jezi nanj, ker jaz nisem več za tajnika, toda to je ravno nas protno. Ona ae je jezila le tokrat, to sem imel ta poeel, ker je bilo tndi vzrok, da eem odatopil od tajništvo. Ona je vedno rekla da se lahko živimo i bres tegs po sls. Ksr se tiče njenih "tavšen tov" to pizea nič ne briga, saj on tndi do njih ni pripomogel. Mno gim na svetn se je še pripetilo, da so vprašali za denar in tako vem, de ao fodi njo še vprašali neketeri, da bi jim posodila ds-nsr, torej ni tako kot piše dopisnik. — Albin Kruh. ZNIŽANJE MEZDE JE POGUBA DRŽAVE. Moorland, Mich. — Iz te far msrske nsselbine je bilo še malo poročil, zato hočem jaz malo poročati. Letine nam še dobro kaše, posebno nam obetajo dober pridelek. Za-rževala je malo moča,' pa se je cmelu izrevnslo. Sena je bilo le-toe več kakor laneko leto. Ker ta naselbine tudi spada pod Muskegon okraj, zato moram podučiti rojakinjo Ano Kruh, da rojaki po drugih naselbinah ne odo mislili, da jo vse tako kot ona predstsvlja. Ona opisuje v svojih dopisih, da je zemlja po srmah r Muskegon okrožju povečini pesek, pa ji povem, da je tudi dobrih farm dovolj v Muske-gon okraja. Ona se nt rssume nz kskovost sveta. Omenja, kaki si-romski so slovenski kmetovalci} ssveds, s psr sto dolarji se ne more dobiti dobre farme ali pa celo obogateti v par letih. Tako lahko pride do denarja menda maloka-terl. Ned neketerimi se je rojakinja že izrekle, kaki berači so; bogstsši ssveda niso kskor je one, ki je dobila dener po smrti svojega prvega moše. O slovenskih fsrmsrjih piše, ds si moramo iaknSi delo posimi v mestu, ds se prešivimo In imsmo sa seme, ker nsm avgusta meseca slsns uniči pridelke. Pred 11 leti se že nsselil sem, ps še nisem videl slane meseca avgusta, da bi nam »kodovala. Kaj je vzrok, da si morsrno iti v mesto včssih pridobit densr, lshko ns krstko orne-nim, ker ons ne pozns naših rsz-mer, kskorŠne ps so ne samo tu-ksj, temveč po vsah Zdrulenih dršsvsb. Ko bi dobili mi fsrmsrji prs-vično plsčsno zs svoje pridelke, bi nsm ne bilo treba hoditi okrog mogoteev iskati onega ssslužks. Glavni produkt, ki ga imamo fsr-merjl v tem okrošju, je v Živinoreji. Mleko stene v mestu četrt galone lOe, mi pa dobimo sa celi galon 12e. Dopisnica bo seveda rekla, sekaj gs ps ssmi ns vosi-ts v mesto. Mislim, ds bi ga marsikdo in tudi ssm bi gs; ko bi ga smel prodsjsti v stekleniosh po 24e. gslono, ia as bi nas vidsla hoditi krog tovarn sa dslom, saj gs je doma dovolj. Dne 15. junija je dopisnica o-menile, da snša škoduje rdečim jegodem. Leto« še ni bilo aikeke suše in jegode so doeedej jako povoljno obrodila. Celih 14 dni •o bile za obirat, kakoršne letino se težko najde, de bi trajala do l»s obiranja toliko čaaa. Tudi drugib jagod je bilo letos dovolj. Dopimice piše. de imam 80 s- mmto delavci organizirati. In orgw.ixir.tl » mor." j? £ ka delavska stroka 100-odstotno, da je delavska organisa- i«m m mo na 25 akrik. drugo pa V državi, v kateri je delavec tako pritisnjen ob ste-no, da njegova mesda zadostuje za klaverno životare-nje, ni blagostanja tudi za tiste, ki so lastniki produkcijskih in razdelivnih sredstev. Ako se delavcu zniža njegova mezda, se zniža njegova kupovalna moč. Kljub temu da delavci manj potrošijo, ker ae je znižala njih kupovalna moč, ne potrošijo oni več, ki so bogati. Ako se delavski položaj tako poslabša, da delavska mezda zadostuje komaj za golo životarenje, postane delavec top za zboljšanje družabnih razmer. On se spremeni v navadni avtomat, ki prihaja od težkega dela domov, da se malo naje, leže k počitku in prihodnji dan zo- Kvrne na delo. Privatnim bizniškim interesom je v njih tkovidnosU tak delavski položaj všeč, ker računijo le s profiti in se ravnajo po načelu, čim pohlevnejši je delavec, toliko bolj visok je dobiček. Kar je dobro za podjetnike, ki tvorijo le gotovo manjšino v deželi, ni dobro za državo in za delavca. Slaba prehranitev povzroča veliko umrljivost, širi vsakovrstne bolezni in povzroča, da prihajajo slabi otroci na svet Za delavca pa pomeni nizka mezda slabo življenje bres vsakega oddiha in razvedrila. Delavci morajo stremiti za zboljšanjem življenake-ga položaja. To pa lahko store, ako se bojujejo zs višje mesde in skrajšanje delavnega časa., Da je delavski boj uspešen za zboljšanje položaja, se cija močno in služi ciljem, ki so si jih delavci zapoetavili Veriga, ako je še tako močna, je slaba, ako je slab le eden njenih členov. Tako je tudi s delavsko organizacija Delavska organizacija ni močna, ako so organizirani le železničarji, rudarji, izučeni delavci, mlljoni tovarniških in drugih delavcev pa ostanejo neorganiziranih. Da je delavstvo močno, mora biti organizirano vse delavstvo ne glede na to, če delavec dela z lopato, ali pa s pisalnim strojem sli risalnim orodjem. Le v organizaciji vseh delavcev Je moč. kajti če ao vsi delavci organizirani, ni v delavski organizaciji slabša člena. je pašnik. Ce bi bila semlja taks sisba kot je okoli njene kiše. Kdo pa ee rine najbolj v oepred jef 0 listu Prosveta pravi, kako ji je priljubljen, kar po je ravno narobe. Ce bi ji bil liet pri ljub Ijen, bi ljubile tudi članstvo 8. V P. J. in ne bi bils nssprotna dru itvu. Lahko se spominja, kako je izrazila, da bi rada vsaj xa dva meseca prišla ▼ društvo, da bo potem nekaterim povzročila nemir. To pa se nikdiar ni sgodilo ksjti društvo si zapomni kaj ta kega, pa Če prav kdo zastavi ti nočake. Nimam navade koge brekovati, ali na tako početje se moram oglssiti, ker spoštujem ro-jeke in 8NPJ; Kot večletnega člana me tudi veže dolžnost, da za govarjam naše društvo in njega Člane. Ce misli, da bi kaj tega ne bila resnica, me tudi lahko pozo ve pred sodnika, kjer bom dre ^evolje dokazal in še kaj druge ira bo čula od mene. Rojaki po naselbinsh Muskegon okrsjs, bodimo složni in vse težave bomo lahko prestali. Pred vsem stremimo za napredkom, rojaki v meetu po, ne ozirajte se, kaj pissri Annie. Tebi, edini delavski dnevnik pa želim obilo naročnikov in predplačnikov.— John Tifolt. West Allis, Wls. — Ne name rsvam opisovsti tukajšnjih razmer, ki so tsko slsbe kakor kje povsod v tsj saharski dešeli. Moj namen je malo kritizirati čez dopisnika is Muskegon Heightea, Mich. Nisem še bila doeedej na roČnica Prosvete, dssirsvno sem jo večkrst dobila v roke od svojih sosedov. Čutila sem nekako dolžnost, ds nsročim ta liet In ga podpiram kot edini slovenski dnevnik za delavstvo in sem ga naročila ob prvi priliki, ko je prišel tod okoli zastopnik. Dobila sem v roke št. 155 in pogledala pod javno govornico, kjer moram reči, da mi ni dopie od tajnika društva št. 266 preveč ugajal. Tudi jaz ne želim nikogar napadati, vendar me veše dolžnost, da mu odgovorim, ker eem bila nspsdena jaz kakor moje soses-tre. Skozi eeli njegov dopie ni drugegs kot napadanje na eno osebo, končno pa je savrgel celi ionski spol in povzdignil možakarje, oz. samega sebe v deveta nebesa. y svojem dopiou pravi, da člani njegovega društva nieo "babe" in ee ne pusto, da bi ims-ženska ksj z društvom opraviti Dobro, brat, sedaj pa te vprašam, odkod ste prišli moški t Odkod so vse vsše "dobrotet" Ali ni bila žensks, ki je moškega rodila, za njega trpela in se sanj ilrtvovala. Sedaj pa, ono moško bitje, ki bi moralo biti hvaležno sa vse te dobrote, zeničuje ženo, se trka na p ras In pravit Jas sem slovenski mož in ne dam hlač ženi. Tudi dobro, le imejte moški ilače, toda vedi, da hlače niso vse; hlsče so blago kskor je kri-o. Po mojem mnenju je tudi ne-ksj žen, ki nosijo krils, ps so mnogo bolj psmetne in razumljive cakor msrsikateri moški. Razložiti ti moram, zakaj smo enske tsko mslo isobrsžene. Odpri oči in poglej okoli sebe. Po mojem mnenju je edino mož, ki isdržuje ženo ns stslišču nevednosti. Ce žens česa ne ve in vprs-a moža ksko stvsr, hlepeča po sobrszbi in poduku, ps se mož ssreši nsd njo: "Ti nimsš nič pri em; tvoje mezto je pri ognjišču n otrocih." Jss ps pravim družeče. žena mora priti do mests, cjer ji bo dsna možnost do iso-jrszbe, zsto bi svojim sestrsm, žonsm, svetovsls, da pridno čl-tajo list Prosveto kskor tudi mesečnik "Čss", ker tudi v tem bodo nsšle mnogo podučnega čtiva, da bodo nekoč stopile šenake organizirane in Izobražene pred mo j ki spol in rekle t "Me zahtevamo pravico, od vas hočemo, da priznate, da zmo vsi enaki.M* Msteram svetujem, ds bi obrril-e čim večjo pozornoet ns mslčke jih vzgojile v prolotsrski ljubezni. 8 tem boete storile svojo dolžnost, obenem ps tudi velik torek ne poti napredka. Pa naj ss sedsj zsdostuje, o priliki so-pot kej. Pozdravim čltatelje in Čitatelji no, da so vsi slabi. Kdor misli priti na farmo ai mora prej misliti, da je tudi treba obdelovati semljo in dobro gospodariti. Kdor ne misli delati, ima navado se samo vieoko držati in rad polega po sencah, ta naj kar v mestu o-stane. Stari farmarji pravijo — farmo moraš obdelovati, če ne bo farma tebe. Ce namerava navaden delavec kdaj postati sam svoj bos, je nje gova rešitev edino v farmi. Dosti jih je tu, ki imsjo velike dru šine, a vsi imajo dovolj jesti, do čim bi jim v mestn bolj težko šlo Seveda, nieo v svili saviti, kot poznam nekatere po mestih, ki se sicer oblačijo v svilo, po njihovih Žepih pa je trohnoba in trebuhi so pogosto prazni. Ko so prišli eem prvi naee jenci, so imeli precej hude Čase; tedaj ni bilo cest, ne lepega polja in ne modernih ter udobni) hiš, vendar so bili bolj sadovolj no kot so dsnašnji prebivalci Kdo pa je kriv temuf Sem hodi jo na počitnice lepo opravljeni i judje s nekaj ovenkom v žepu ksr pa je le za malo čaaa. Kakor iitro tisto porsbijo, morajo ta koj nasaj v tovarne. Ko vidi take judi, se spunta kaka mamica zo per farmo in predetavlja udobno življenje, ki bi ga lahko imela mestu; na farmi se ji sdi šiv jenje pusto in neznosno. Domov iz Chicaga so se vrnile tdč. Rose Lukae, M. Bukovec in C. Bukovec. Doma nameravajo o-stati čez poletje. — Našega tukajšnjega župana M. Drganca o-semletni sinček se je nevarno ponesrečil. Padel je tako nevarno da si je zdrobil glavino črepino I Sedaj se nahaja v bolnišnici, kjer e bil operiran. — Tukajšnji ne-cdanji pečlsrski voditelj John Brgant se prav, dobro počuti zakonskem stanu. — Naročnik. po cestah, da se aa silo Preiivjj^. Proevete, liatu pe želim mno-cro naročnikov in obilo uspeha. —-Mary Vidmar. ni WlUard, Wis. — Dolg« se le - slhča oglosil iz te slovsnske tedaj bi aa Beveda tudi krave ne ' naselbine, Vreme mogle pasti, ker bi sploh ne bilo baš ob tem času paše. Pride naj sem. da bo vide- J prav nagaja pri spravljanju __ la kaj raste ia ksko. |M. iw-mo ^ j o-Irado obretuJe in hidl * ^ - Chieaga. k« j?*m ' veliko razočaranje, jbdo treba, da bi jik pograjal, ksr noršajeje is tukajšajik farmarjev. da niš nimajo. Vaeeno radi pridejo k nem. Reanica je. da je dobila Utvari, na katere ae ne razume naj kar lepo pri mini pasti, pa bo vee dobro. O rojekik v Mask* T gos Hrigktaa pravi, da bolj .labo da so nekateri tukajšnji farmarji napredujejo; neketeri da bi radi bolj zaoetali za druffimi z delom '' i vse pod svojo koatrolo.lia napredkom ali s tem ai reče Louisville, Oolo. — Ker se ni-kdo ne oglasi is severnega Colo-rada, se oglašam sopet jaz. Stav-ta v tem kraju dobro poteka. Stari premogarji se dobro drže, sa kar jim gre vaa čaet. Čeravno dela več premogorovov, je pro-Inkcijs premoga le mala, ker judje, ki so sedaj v rovih zaposleni, so večinoma neisučeni pri kopanju premoga. Prišli so is vseh štirih vetrov kskor je vedno časa stavke. Ko mi prenehamo elati, pa pridejo od povaod rasni najeteši. Is tega je razvidno, kako težko nam je izboljšati po ožaj v tem okraju. Rojaki drugod nae raditega ne smste zani levati in kazati s prstom na Co orado, da smo tu sami ničvredne-1 Povem vam, soboritelji, da se povsod dobijo dobri in slsbi ljud e. Dopovedujejo nsm, da so sem »rišli nsjeteži iz Wyomings, [snsasa in Illinoisa ter drugih dršav, kar pa ni verjetno, ker tem hočejo le napraviti na nas vpUv, češ, če pridejo delat iz dršave, kjer so rudarji dobro organizirani, zakaj bi potem mi ns šli. Jss sodim, ds je to selo nsverjet-ker rudarji niso neumni, da bi od tako daleč hodili delat tla-v našo državo. Tu dajo jako neradi kaj ssslužiti, pa če je stav-ka Sli ne. Ree nelepo je delati v sedanjem čssu, vendsr bi toliko ne zsmeri-kansaškim rudarjem. Sloveli ao sa najboljše boritelje in ko so i-meli zadnjo stavko, smo vsi drugi premogarji gledali jih po strani, le illinoieki rudarji so jim priskočili ns pomoč. Vedeli smo, da so potrebni, ali pa smo jim kaj P iungaUf Bili so člani organisa-je že po dvajset let, potem pa kar na lepem izključeni is organi-zaeije. Ksko naj bi bili potem zvesti člani organissoije f Bil zem med ksnsaškimi rojaki in premogarji in videl, kako so v vsem «oinl. Vsi ss enegs in eden ss vse, je bilo njihovo geslo. To je ilo lets 1918. Hudo mi je, ds se tsko pripetilo v Ksnessu. Več lshko napisal v tem poglavju, je boljše, da molčim. Zdaj je stavka in bodimo složni kolikor mogoče, da dosežemo kar zahtevamo in do Čeeer smo opravičeni. Prerekanje v teh časih je zelo škodljivo nam. Kot sem slišal je po več krajih puatilo delevstvo rove in se pri-klnčilo nam. Stavka torej izgleda boljše eedaj kakor kdaj prej, to pa za te. ker se stari premogor-imsmo slsbo.jji dobro dršijo. Kolikor poznam deževno, karjBUreneev ao vsi vztrajni. Zato I ni treba mialiti. da še eeli Coio-ne bo prej po vaeh Zdru Šsnik dršavak. Med družinami radarjev prev. laduje pri nae revščina, ker ne do hi jo nikake podpore od orgenize eije. Nekateri ao s^er dobili ae-kaj ftivešne podpore, sli to je me lo. Nekateri delajo po farmak ia jo. Nikdo noče delati ikodo memu aebi in zraventega i« ^ gim, kajti organizacij« je biu?* ustanovljena že pred 12 l«t 8fa ka je pričela leta 1910 i„ ' la do leta 1914. Dne 15. bra takrat so uničili nss, vendar so od takrst še vri dobri pristaši orgsnizacij«, kep vedo, ksj pomeni organizaciis delavstvo. J tt Ko sem prišel sem lets 1919 eem vpraševal, kje je organizaci! ja, pa so mi povedali, da j« več. To sem se tudi kmalu fik. tično prepričal, Preddelsvw J hodil po rovu našopirjen in togo. ten kakor je to mogoče Mmo T neunijskem rovu. Vsi delavci jul j bi se mu klanjali, če bi pa kdo kaj ugovarjal, bi moral takoj i| rova z orodjem in oditi druga® s trebuhom za kruhom. Čital sem, da bi nekje v naii državi živi ljudje radi dobili p* smrtnino. fa vendar ne mislijo kar na lepem vsi pomretif Saj n izplača posmrtnina šele tedaj, ko člani umrejo, denarja jim pa tudi ne manjka, naj delajo. Več nu je, ki bi nam prav prišla sedaj posmrtnina, ko smo živi in ne ia. ! le po smrti, saj nam vsem manj. ka okroglega, ker že po tri meoe. ee ne delamo. Kaki ste postali rojaki, da nam delate nečast v tej d rž* vi to Slovenci drugod mislijo, ds smo po celem Coloradu taki, samo is« radi vae. Opazil sem, da se izgo. varjajo, da bodo šli v staro da* movino ter vsledtega ne delsjo, Nič nimam zoper tof če misli čl«, vek iti obiskat svojce, ssj taka želja je nas vseh. Vsak bi rsd vi, del še enkrat svoje ljudi in do* mači onkraj "luže" bi gs bili veseU. Toda kaj si bodo mislili tam rojaki, ko bodo isvedeli, da ste si služili denar, kp je na tisoče Slovencev vstrajalo dpms in h borilo za boljši košček krukat Rajši bi videl evojce šele na onen svetn, kot nam prerokujejo, kskor pa jih šel sedaj obisksvst 1 denarjem, ki bi si gs pridobil 4 takim delom. Zavednim premogsrjem lepi pozdrav! — Stavkar. Bishop, Pa. — Tu smo še ni na stavki in še vse delo po pre-mogo rovih počiva. Kot je bilo iS poročeno i in oglaša ."Pittaburgh' Leader", bo Pittsburška premogovna družba pričela obratovati rovu št. 4 na Hills Station. sli >olj poznan pod imenom Mon* tour št. 4. Kot mi je znano, doie-daj še niso ničessr producirali ali spravili na površje. Precej smole ima družba pri dobsvljs-nju nsjetežev, ne pa tako pri pretepačih. Teh imajo lepo štovi-o, vseh okoli 30. "Pittsburgh Leader" je tudi poročal, da je družba poslsls pismo predsedniku 5. distrikta s vprašanjem, če se hoče pogsjsti t družbo za separatno pogodbo. U-mevno je, da ao dobili odgovor, da se kaj takega ne bo sgodilo, Esr pa je predsednika Pittsbur« ke premogovne družbe tako rsz-jesilo, da je sklenil obratovsti 0-m en je ni rov z nsjeteži. Koliko bo imel uspeha, bo pokazala bodočnost. Rojsk iz Hermhiijs št. 2 je pisal pismo rojaku v tuksjšnji ns-selbini, v katerem piše, da imsjo tudi tsm rojaka, kompanijskegs podrepniks, ki nosi celo meds-jo In oborožen je od nog do gls-ve, da se lahko izkazuje kskor ksk stoodstotnež. Dotični rojsk mi je poznan že izza leta 1911« Bil je precej naprednega mišljenje in kot sem čul celo ustsnovi-telj socialističnega klnba v njih naselbini. Pa naj potem kdo reče, da svet ne napreduje. Dokler nima ničesar pod palcem, sa jezi nad kapitalizti, potem pa ksr pristopi na njihovo stran in ae več ne briga sa delavce. Tsko cunštni so rsteli ti nsši nspred-njaki! Človeku ae Že ksr v oči ne upsjo pogledati. Rojsk, premi-mslo, kskšno delo oprsvljsš. Poživljam te, da vstopiš v vrsts stavkarjev, ker sedaj imsš še čsi, (s boš rešen nelepegs imens. Ne amem pozabit omeniti, ds smo tuksj tudi nsprednjski. ps preveliki, ker sko je človek preveč "nspreden'\ se lehko pripeti. de ae ker čes noč prelevi v takozvanega kapitalista. aH P* na prav ponlšno vnetega vernike. Pozdrav vsem stevkerjem. — Stavkar LIBTVI0A UMDintTVA. Braddock, Pa. — Dopisnik v Vaši naselbiai ni v št. 157 sike-gsr osebno ns padel, ker tndi ni priobčil nikekege imena. Nike* ker torej n/ morete smetreti. da se dopia. tiče ravao Vaa. — ^ zdrav! t DELI« m (Federated Prt«.) Prctivojas trtlui svet strokovnih unij v fe»ttlu j« sklonil, da se orgeniza-cije udeleis protivojnih demon-»trscij dne 98. in 30. julije. Žen ilu strokovna unije je aranžira U demonstracija. kalifornijski naiversi je u-vedcn tečaj socialne ekonomije profesorja Mead in Camp prede vsta o organizaciji in uprevi fer marskik kooperativ. Stavka rudarjor v AJaakL Ne puiotoku Seward ao sažtrajkal rudarji, ki zahtevajo zvišanje me-rde. Vsi rudniki požirajo. Pemošna akeija sa radarje strokovne unije v Bverethu, Wash., so kupile tono moke za itavkujočo rudarje v Roalynu in Cle Elumu. Stavka kovinarjev v Belgiji se nadaljuje. Kovinarji nočejo spre j«ti znižanje mezde. Stavka tekstilnih delavoev na Vzhodu je zdaj ztare 25 tednov. Vrste stavkarjev so z malimi izje nami trdne. Delavei v Gornji ftlesijl so že siti naeionalnego terorisma pa naj bo poljski ali nemški. Delevske unije, poljske in nemške, so izvoli le skupni eentrslni odbor, ki bo posredoval pri oblasteh, ds prene hajo večni konflikti, pogoni in lin čanja v Gornji Sleziji med nem škimi in poljskimi narodnješkimi fanatiki. Odhajanje v Rusijo. Iz Sezttla poroezjo, da je zopet ona skupina delavcev — med ksterimi js precej AraeriČenov — odpotovala od tam v Sovjetsko Rusijo. Skupina je namenjena v Kuzbas. Druga, veliko večja skupina farmarjev, ki ae zdaj organizira, odpotuje na Krim, tretja pa, obstoječa iz mehanikov, pojde v Petrograd. Prej Šni izseljenci, ki oo že v Ruziji, pišejo svojim tukajžnjim prijateljem, da eo zadovoljni. Organizacija učiteljev in učite-ljiv V Mehiki je etopila v Mehiško delavsko federacijo; "Indžunkšon" proti »nižanju mezda Sodnik Fred L. Hay v Defianeu, O, je dovolil delavcem sodnijsko prepoved proti znižsnju mezde. Posamesni tovarnarji, ki hi radi prekršili pogodbo s unijo in znižali mezdo, so po oodižču pri-morani plačevati staro mezdo in ne smejo prelomiti pogodbe. Sod Bik je dejal, da imsjo sodišča pravico prepovedati delodajalcem »nižanje mezde. —»Odvetniki unij Železniških delavcev in pivovarni-Ških delavcev v oamih pivovarnah v Clevelandu, O., napeto čakajo, kakšen učinek bo imela omenjena •odnijeka prepoved. po njeni glavi. Meadoveova je pričela klieati na pomoč. Pomagati je hoteU prijateljica Phlllipsove, a ljubosumna šene ji je zagrozila, da ubije tudi njo. U-Cen-|darci ,0 P*dali po Meadovreovi še, ko je letala na tleh, dokler ni bi la mrtva. Prijateljica morilke je zbežala, morilka je pa nadalje vela s svojim delom, dokler ni bile prepričana, da se ji je zvereko dejenje posrečilo. Na to je eedla v avtomobil umorjene tekmovalke in dohitele evojo prijateljico. Obrez njen je bil oškropljen krvjo, kekor de j« klela vee den prašiče v klavniei mesarskih ba ronov. Ukazala je svoji prijatelji-ei, de naj stopi v avtomobil. Za grozila ji je, da jo ubije, ako črhne besedico komu drugemu hudodelstvo. Prišle je domov in povedala dejanje avojemu eopro gu. Preoblek la in umila ee je in hotela zbežati v Mehiko. Njen ao-prog je šel na policijo in morilko so prijeli v Tusconu, Aris., kjer se zdaj nahaja ▼ zaporu in čaka, da pride ponjo šerif in jo odvede nazaj v Los Angelce, v mesto ze bogate pohajkovalce. Razne vesti ZVIR V ilVL Obudila jo ja ljubosumnost. Los Angalaa, OaL — Žena. ki pnpada ▼ takosvsno "boljšo" družbo, je ubila drugo šeno, pri-padajočo v njen drušabni razred, »a cesti s kladivom in na selo brutalen nečin. Mrs. Olars Phil-l>pt, žena oljnega podjetnika, je y zaporu, mrs. Alberta Meadows, 20-letns vdovics, ki je bile zspo-•Ijens ns prvi nsrodni bsnki, je P* mrtvo. Mrs. Peggjr Csffee, neka drugo drušsbns "luč", je pe gledala ta zverski umor, ne da bi priskočila na pomoč. Vzrok umoru je blazna ljubosumnost. Po izpovedi mrs. Ceffecjove, prijsteljice Phillipoovo, oo jO a-mor odigral takole: Phillipeova je rekla Coffeejevi, ds hoče govoriti s Meedowsovo »s banki. Povsbils je svojo prijo-teljieo, da naj jo epremi. Prijsta-Ijica je sprejele povebilo. Čakali *ts pri svtomobilu Meedovreove, d« je prišla. Pkillipeova jo je pro-•>P*ova. Potegnila je hitro kladi "> >cpdtf krile in ne de hi zinile h^aedo, je udarile e kledivom M^adoarsovo po glevi. Meedoespova je skašala ubežeti v svtomobil, ali PhOlIpeove je ®»®jo planila fcot furija in adri- POLOŽAJ ŽKLKZNIČARBKE STAVKE NA ZAPADU IN IKVRROSAPADU. Seattle, Wash. — Velebisniško časopisje podpira ravno tako že lezniške družbe kot na vzhodu. Železniški rsvnstelji ribarijo tu di tukaj v kalnem, toda lov ae jim ne obneac. V javnosti ao hoteli napraviti vtia, da je šelesni čsrsks stavka naperjena proti vladi, da tako zmešejo javnost, ds ne bi rszumels, ds je stavka pro ti šelesniškim družbsm, ki ss sa dovoljijo le s najvišjimi profiti. V državi Waahington je sastav kalo okoli pet tisoč železniških delavcev. Ns delu je oatalo komaj pol tuoata ljudi, ki ao usko-čili iz orgsnizscije. Lahko ae reče, ds je stavka 100-odototna. Ban Prancisoo, OaL — H. Dyer, glavni ravnatelj južne paeifične železniške družbe, je spremenil svojo taktiko. Najprvo je proeil stavkarje, da naj nikar ne pusta kompanije ns cedilu, po stavki je pa kasneje izjsvll, ds vsi usluž-bcnci izgube etarostne previce in prsvlco do penzije, ki ze hitro ne vrnejo na delo. Ns delu bodo o-stoli stavkokszi, js trdil mol Družbo oglaša sa stavkokaze iS przvi v oglasih, da etavkokazi niso stavkokszi, ker želczničsrji ne stsvksjo proti družbi, smpak proti vladi Združenih držsv. Stavkovne straže so rszpoztav. ljene okoli delsvnio. Stavks js zs 99 odstotkov učinkovita. Ds so stsvksrji rsvnajo po mestni odredbi, ki prepoveduje razpostav-ljenje stavkovnih strsž, so stav-kovne streže ssmo opazovalci. Hlnnsapolis, Mlnn. — Odborniki železničzrekih organizacij ao dovolili, da se zzpriseže trideset stavksrjev, ds oprsvljsjo službo kot izredni poliezji. Predsednik lokslne orgsnizscije je izjevil, da ee je dalo to dovoljenje, ker ee pometajo med etevkarje elementi, ki povzročajo nemire In pretepe, da lahko slikajo stsvksrje kot na-eilneže. Lokomotive so popravile potrebne In odpovedujejo službo druga za drugo. Ns četrtege julija so od-povedele žtiri lokomotive, petega ste ps obležsli zopet dve lokomo-tivi, ker nleo no njih izvršeno po-pravila. Wslls aa kontrolo porodov. London, 15. jul. - Svetovno znani angleški pisatelj in zgodovt-nar H. O. Wella je bil včeraj goet konference za kontrolo porodov. V evojem govoru je apeliral na organizacijo, da naj prepreči o-troke slepe strasti" v bodoči ge-nerseiji. "Spolni nagon je pod-Isgs moševe ljubezni do žene in eden najvsčjih faktorjev člove-štva", je rekel Wells. "Otroci se morsjo roditi le U tistih staršev, ki hošejo imeti otroke In ki eo sposobni za to važno nalogo. O-mejitev družin« pomeni veliko o-mejite* bed« na svetu". Inki republičani v ofenaivl Dublin. 15. juL — Rebelne rt publičenek« čet« so okupirel« pri-staniščno mesto Waterford in zasegle ladlje v luki ter poetajo brezžičnege brzojeva. Ve« ceete, ki vodijo v mesto, so miniran«. Republičani eo eevojill In utrdili še več drugih mest. V osmih bitkah. hi so se vršil« včerej, je bilo ubitih okrog 20 mož. WsUs js London, 15. jul - H. O. Welle. znani novelist ia sgodoviner, je •prejel kandidatur® as poslsnm v parlamentu na tlketu Lahor Por-t/. S solzami lepljene smodite« Ano Grojadek jo delala žtiriin dvajaet let v tobačni tovarni. Hči nezakonskih starišev je bila in ja-ko lepe deklica v ovoji mladoeti. Sedaj ima še 86 let, a še vedno prekaša marsikatero mlajših ta-vsršie. Vedno je lepo opravljena, e ne potretno. Lepa je bila Ana Grojadek; zaradi svoje lepote je prestala mnogo grenkik v* Ko J* bilo stara komaj oodemnojet let, je podleglo evojl lepoti; dobila nezekoneko hčerko z boljšim goo-podom, ki jo je posnsje zapustil. V tobačni tovarni je bila jako pridne; ni se osirala na tovaršiee, ni občevala s njimi, ls delela ia delala je ter varčevela, da jo preživele sebe ia evojo Tončko ter jo šolala, da ne bi ji bilo treba delati v tovarni kakor mora samo. Mielila je samo na bodoč-noat ovoje hčerke. Le pri delu se je večkret domislita svojega ne-svestaga ljubimca, Tončkinege o-četa, ker je pušil vedno trebuke, ki jik je evalkaU Ana Grojsdsk. Delo jo je epominjalo nanj. Ani oo ni godilo dobro. Hčerko Tončko jo morala doetojno oblačiti, kupovati ji knjige in druge šolsks potrebščine sa šolo. Komaj jo smogovala o evojo skromno plečieo velike otroške. Ko je Tončka poeečsla še višje razrede, je morala Ana še bolj varčevati Hodila je mimo bronjevke, kjer so se tako sledko smehljala ja bolka na etojnici, toda kupila jih ni, ker je računala, da porobi ta denar za sveske. Tolažila ee je vedno o tam, da bo boljo takrat, tej tolažbi je Ana Grojadek lo še ko poztane Tončka učlteljiea. Ob bolj pridno evalkala trebuke. Zaradi njene veliko pridnoeti in šte-dljivosti oo ji nadele hudomušno tovaršiee priimek "šparovček". Ana ss pa sa to ni menilo, ker je delala in varčevala v svoji ljubezni do Tončke. Lani ob otvoritvi ljubljanzkega velikega semnja js žla tudi Tončka pogledat ns sejmišče. Od sn-nsj pred vhodom jo opasovala vrvenje ljudi na aejmišču ia pred njim. Naenkrat jo nekdo rahlo potaplja po rami ter pravit "No, g ošpice, pojdite notri lM "Ne, jo predrago," jo odgovo-rila Tončka rdešelišaemu gospo, dn tujcu. "čs dovolite, dražoetna gos pita, Vam pa jaz proSkrbim vstopnico f" * Tončka na ponudbo nI odgovorila, ovoje lepe veliko oči je oro-mežljlvo povrnilo, elegantno o-blečeni gospod jo pa etopil k blagajni ter kupil vstopnieo za oto kron, etopil k Tončki, oe ji epo-žtljlvo pokloni ter izroči vstopnico. Tončka jo bila prvi hip v ali-ni ssdrsgi, ni vsdsla ali naj sprsj-me vetopnieo ali aa. Vsiljivost tuj-ea jo jo pa osumila, vzame vstopnieo ter gre aa oejmižčc la snjo tuji gospod, ki so je vedel oilno vljudno. Tončka jo sanimivo o-gledovala lsps rozetavljene etve ri, dočim oe je Tljudnl goepod vedel, kakor bi bil vee videl že sto ln etokret. Obhodita sta vse sejmišče. Tu-jee povabi Tonško na kosaroe piva. Obotavljala se js, toda prijazni gospod jo vabil tako ljubeznji vo s besedami in o svojim pogledom, da jo jo popolnoma omamil ter je napravila, kar je kotel. Tudi prigriska jo naročil. Sedela sta dalje čaoa, goepod je bU bolj ia bolj sgovoren. Naenkrat pravi, de pivo ni dobro ter ga slije po tleh pa neroči steklenico "jem-zalemca" in dva kosaroa. Tončka oe ae opominja, odkar je bilo pri birmi, do bi bUo v dru žbi tako dobrega šloveka, tako prijasaega kakor jo ta gospod. Nsročil js škatljico sardin v o-lju. Tončka jik 8s nikoli ai oku-sile, to pot jo pa pojedla kar tri. žejna je bila la goepod jo je al-lil. da pije. Toda šoja je le aare-ftčala in pilo je. Pred njenimi oš je vee pleealo ta končno oe ni prev zavedala, kje se ashaja. Drugo jutro jo strshoms stopa la po stopaissh hotela ia voa sme dana sdirjala aa eeeto ter oo po mešala med mimoidoče ljudi. Pri pošti pogleda na uro, bilo je še poidevetih. Kam hočef Ubere jo proti tlvoljekemu drevoredu, nobenega človeka ai pogledala, zde ji je kakor bi bita nage ia ja sramu bi ss bila aajra-| pogrrznila v aessljo. Poleg Ja-kopičevege psvilijoaa aed« aa klop ia tam jo Toaška prvič v svojem žlvljeaju zeklele "Pr* kleti verižaik 1" Ugibala js. kaj storita. Poetajele je bolj tal bolj nemirne, vetata je. krenila1 po drevoreda proti ftški, a ko ae je približata sejmu, kreae aa sej nni/t. Pomeša se med Ijadi In tava vos dopoldan po ssjarišša. "Uil Naenkrat stoji pred njo sopet oni goepod. "No, Tončka, ali aa boš peljala s menoj v Zagreb, ob šestih sve-čer oo od pelje vat" Toačke ga jo saupao gledala, ai odgovorila, ssielila pa si js, kaj aaj etori; še gre domov, kaj naj reče mamici, ko bo vpraševe-ta, kje je kodila voo aoč. Goepod jo aešao prime aa roko in jo vede do viaotošniee, tam sedeta ia eedela eta ekoro vee po-poldaa. Ob petih oe odpravita ao holodvor; Toačke jo sapustils Ljubljano. V ailnih ekrbeh aa ovoja ljubo Tončko je drugi daa mati šla k policijskemu ravaatelju, tam je povedala, da oo je isgabita nje hčerka. Policijski, uradnik jo vprešuje, koliko je kčerka etare in moti odgovori, do je prav včeraj dopolnilo sadeasnajat lat "No, če Ima še oodoauiajst tat, so vendsr ne moro isgubitii ai več otrok, dekle jo lopo ia najhr-še oo je kdo saljubil vanjo in ga odvsdsl s seboj. Poisvodovali bomo," js ssalomarno dostavil, "ia šs kaj isvemo, Vse še obvooUmo.' Žalostnega oroa jo Tončkina mati odšla is policijskega poslopja ter drugI dan sopet v tovarno na delo. že takoj ob prišotkn dola pa ji jo tovoršiea rekla t "Ah, danea ja pa tobak tako euh, da bom aopet teško delata; smotke ee ne bodo hotelo eprojo-mati." jI ni ničesar odgovorila. Celo uro je molčala, končno pa pravi tovaršioii "Vsaj so lepo dola, emotke oe rede sprejemajo." Uboga stati pri tam ni opasila, da so ji vss čss kspsls debelo eolss na tobačno listjs, ter da so bils trabuke s solzami lepljene. Po treh mesecih dobi Ana Groj-sdek vabilo k policijskemu rav-nateljetvu, v katerem jo porivajo, da oe sglaai jutri ob devetih dopoldne aa polieiji št. 8 • Ko drugi daa Ana stopi v sobo višjega policijskega uradnika, ji ta sporoči, da aa nahaja njena hčsrks v Zagrsbn v bolnici s to in to nalesljivo bolesnijo. Mati eo je poročila oilno preetra-šila, sjokala ss ja kakor otrok ter komaj lsustlla besede: "Hvala, peljem se takoj v Za-gteb." Ko oo jo drugI dan Ana Groj-v Zagrebu bližala bolnic* Milosrdnih eestsrs", js srečata is bolnice prihajajočega adravnika v pogovora s gospodom, ki jo pulil trabuko ter oo jesil, prav ko js hitsla uboga Ana mimo njiju pljunil ter pripomnil: "Te emod ko imajo tako slan okus kakor M bHe ležale v eoli." Ana je elišala ta beeede ter ai mielila: "Gotovo je tale doktor ti-s ti,ki js trgal gnilo msso Tončki Is njenega taieoa." - Po "Zarji" lokonomm privajajo VEDNO BOLJ MA PSA. (Nadaljevanje a prva atrani.) etem kmalu občuti etavko ia da bodo lokomotivo potrtfcno popravila. Dovison, tajnik Msdnarodnsfa društva atrojnikov, jo po povrat-k« s potovanja križem Virginijo poročal, da voaijo la oeobnl in požtni vlaki. Superintcpdenti nakladajo premog na lokomotive, prevošanje neunljekoga premoga is Zspsdne Virginijo proti mor skemu obrežju jo ustavljeno. Vlaki sa isletnike so obetaU sredi proge, ljudje ee pa vosi jo ls takrat, ako morajo potovsti po is-redno važnih poellh. J. P. Noonan, predsednik orgo-nisaelje olektričorjev, je rekel v sredo, do poročila is vssh krejev Združenih držev govore, de se že-lesničsrji združujejo v enotni fronti, da so prep/ičanl, da zou-gojo. "Lebor", ofleljelnl liet šest-nsjst šelesnlčsrtkih orgsnlsaelj, prinaše brsojsvko Is Clsvetaada, da bodo prometni uelušbenel le-kljušeal Is orgsnlsaeijs, ki o pre v-I jejo sdsj delo, ki gre etavkarj-jem. Posebno opossrjs uslužbenec ns sakon ss pregledovsaje lokomotiv in prsvi, ds so predeedniki bratovščin v izrednih slašajlk sa-mi prevzeli lalofjatlvo. Pooblastili ee evojo ljudi, da ao voaijo vlakov, ako js šivtjoaje ljudi v ae-varaoeti. Prod Hearftt, uradnik otrokov, nege lUte "Meeklnist Journal", jo pri nagovoru etavfcarjev rekel, do poetave ae sehtevo od aobeae-ga dela ves, do isvril poprsvlla ns lokossotivi, šetodl js določeno, de vosi poštne vosove. Kompoal- ;« odf o\ orna ds RSStavi potrebne moči ss pošto. Oposoril jo etavkarje. da ai prav aoboalk ta-govorov sa stavkokaštvo. Mtavko-kas js vsakdo, ki vi« dota stat• kuj«4h dele ve« v Skfeasb Ntrtibi »Si Podponu JiJiiIi tv. mj* i str v drSa H GLAVNI STAN. SSST-SS sa LAWNDALX AVK. CHICAGO. ILLINOIS, Irvriavaini odbori UPRAVNI OOSRKi Prsšssšaik Vtaaaa« Caiakar. psiQssšiiš^ k»+wm VUtieh, R. P. D. T. Baa OZ. JaUstowa. Fm.t >1. lataih ISaHha« Tarh. tajnik Ulallkaei oddelka Blaa Noeak. «1- Magajalk Jaka V.grUk, arafe* BUalU JašaZaeartalk, apeaeitaU sUsila rUVGodtaa. POROTNI OMRKi talaaatkar, Baa S7S, lUrkarU., OKU. FrW A. VUae, Baa STS. Sir. Ršlaa^ Joha TarMj^Baa 1SI, Laweaaaa, P«.. JaU Oeešak. 414 W, Nar 8u aOLNIŠKI OMRKi OSRBONJC OICROtJRi Rlas Navak. I SSST-SS 8. Ae« VZHODNO OKROftJKi Jaaoh ZAPADNO OKROSJI Mae šva. Ram Pa. • Starta r» Uteh. • Jasah AsahraMM Baa SSS, Jaka Graielj. I4SSI Pssm i Aataa Salas^Baa jSV Ge Nadsorni odbori HN Sa. Cvawfaed Avs., CUmm. M. Praak W|IUrm Silili MMv Blsf 2dfu2itwDi odkops « Praak Alai, SIS4 Sa. Cvavfaed Aea^ Chleaga, Rt, Joik. Oraa, SSSS W. SStk S».. CUaaga, IN. Jae. S kak. II SI R« SSed 8«., Clee5aa< Okle. VRHOVNI SDRAVNIKi De. F. J. Kam. SSSS 8t. Clatr Av., aaeaUad. a potoni Karaspsašaaea s |L odborniki, M delajo v glai Praak Zalta, . Praeeee A**., HaTelaoš*fH VSA PISMA, M eo nrrrrfiH aa pesle A aninMka M iidNB Predaedolltea S. N. P. J., SSST-SS So. Uvadata Ava^ Chlea««, UL VSI ZADRVR BOLNI8KB PODPORI SI NASLOVI. Bolallha laJ-a S. N. P. J., SSST-SS So. Lavradale Ava^ Chleago, UI. DINARNR POŠILMTVR IN STVARI, M ee Hšajo jL levflevataega ea ta Ješaala vobše eo naslove« TaJaMtvo A N. P* SSST-SS So. Lava* dale Avoh Chleago, III. VSI ZADZVZ V ZVIZI Z BLAGAJNIŠKIMI POSLI m aoMjeJo aa Miltvi dogajaliteo S. N. P. J* SSST-SS Sa. Laaradala Avo., Chlaage, IU. Vee pri loške alošo aoeUeaaJa v «1. lanleialaam adhara eo i f P^Bšll JiRitBtI 81 IrLBI I Val peiaivl aa «1. »eeetal odsek aa aaj pollljajo m weeA 41S W. Hay St., Spelagflald, UL / VbI ^Nplil I® dnifl •pMs la «Uk vaa kar Nemčija mara čakati aa SMrato- rij. Psriz, 15. jul. — Reparaoijeka komiaija je odložilo svoj odgovor na prožnjo Nemčije so moratorij do 15. avgusta. V tem Času ss bo nadaljsvsl finančni ksos v Nem člji ln kriss splošnsgs poloma. Nemčijo je obveotila komUljo da plača 88 miljonov zlatih mark kot julijzki obrok odškodnroo, ki zapade denee. Onfimcra&s, vupv«i|w i|awwi ss •» SEVERA 5 wcc.ULATOR toolke se ženalio i • IVsni«^ bolečine, f>opn»vi nervdoe funkcije, psspj« ssnsvt dtropcsfi oelobolo ženske or^onein jias m^Jmm^ ammaIAA ...MAM > pWr'iW nOrHIfllll* »"1 ~' CTM S/.M Vjpraaej^e v Misetsvi W F SF\/LrU\ CO RAD RI IZVBDRL za mojegs brsta Ignac Oblaka, po domaČe iz Premetocovcga mlii nad Akofjo Loko. Zadnjič oem o njem slišel leta 1908 in od tedaj ml nI nič znano o njem. Cenjena rojake proeim Širom Amerike, še je keteremu koj znano o njem, naj ga opozorijo no ta oglaa, ker oom nI zmožen čltanja, za kar oem pri-ovlji povrniti morebitne otroške. Poročati mu imem veliko sslo važnih stvsri iz staregs krsja, valsd toge gs prosim, nsj se mi prijevi na moj nsslovs Joseph Oblak, Ros 708, Clinton, Ind. (Adv.) IR6KM 8LOVRRKO staro od 18 do 30 let ss delstl v rosli trgovini, z rs v en imsmo tudi "LUNCH WM)M". Znati moro dobro sngležko govorit In želim, da je prijasnege enačaja, plača po dogovoru, povrnem vožnje stroške. Oglasit« se ns nsalov: Mrs. Rnna Jsoksun, 415 Ploreneo st., Ha gina w W. B. Mieh. (Adv.) (17-18-18-30) DRDiOlMA. Oglaol naj aa na spodnji nsalov ANA POTO0AR In njeni mlsdo-letnl hčeri ANA IN MARIJA, ša-na in otroka pred nekako dvomi loti ubitega LOUI8 POTOCARJA člana društva št. 58, S. N. P. J. v Broughton, Po. Slučajno pa, da kdo vo so njih naalov, naj jih oposori na ta oglaa ali javi njih naalov banki POTTBR TITL1 A TRUST 00^ Administrator of ths Retate of Louie Potooher, Pittsburgh, Pa. SLO VINSKA ZDRAVNIŠKA KNJIGA Mafk rVffik ^f^e^tajaltl iiuloa mf «lwlw r aiareve Mt as iloii sa kakUa o« i>r«ka> Mi 4 menTS!"asattf'"ssiae lHeliki'*11 M DR. A M. SOUKUP, SSSS w. 8So4 St., eor. MUlard Avo« (A4v.) CMICAOO. II.L. Prisaljavanja is staran a kraja v Amariko Ja bilo 1. julija L L odprto. Pišite meni, ds Vam ssredim pravilne la dobre prošnje. 6c eeeba ne pride povrnem dener. ^Je^edlešeju do ae bo kvota so pel MATIJA 8KKNDUI. JAVNI MOTAa la «UH kraj. 88STB*Uer Stroe«, rIVVBaUBOH. PA. la eSM ssnaa e •M Bsae, M ae kart e eMses la pleee MOv ITALIA #.*•»•#***.•#. Aag. IA v a pasa v jimooia vuo MAURITANIA AOUITANIA scrknoasia SbeeSeesse e mM aasaa S' Za kshsojt piva donta inrj^ I i 11 M^Vik filu Is II fMrk# iN* dSIU |e ta41 |H fft8flih lonrov, M. teSaa v vse u »•s arwn»i / m on i FRANK OGLAR* EMIL iOSS; NBW VORK, N. V. ^^ \txsz ur- TBtft" 'VUBPffl.""" " °*AiUtm ^ 9AII#i>B "VTUJLlBKlJim EMIL IC1SS, bankir, iss nsw rosz. p. t. frak HeUor: Blagajna velikega vojvode. U ivedščine preložil F. J—o (Dalje.) Ta ga je pa Lole naenkrat prekinil. Beseda denar, ki jo je s po-vdarkom parkrat izrekel gospod Bekker, spomnile gs je ideala in eilja njegovega življenja — bo-gaetva, a obenem prebudila v njem malo opreznosti in prendaraoati. Kar je povedel danee gospodu Bekker ju, je pripovedoval ie mnogim inozemeem, ki sa js s njimi pogovarjal o žalostnem stsnju svoje domovino, tods ta goepod Bekker je tako čuden, njegove besede, njegovo obnažapje tako akrivnostno — veliki vojvoda je vladal sieer jako liberalno, toda nikekor nI dovoljevel, da bi se berili njegovi podložniki s političnimi vprsžanjL "Sefior", js rekel doetojanetve-no, "mogoče sem ss slabo izrazil ... mi nimamo načrtov, ki bi jih mogli ali hoteli ureenlčiti. Rez previjali smo le tako sploftno, ako je aploh mogočo rešiti Minorko V teh svojih debatah amo pa pri šli vedno do enega in istega se ključka, za uresničenje svojih načrtov potrebujemo denarja, o-gromno množino denarja." Opazoval je dolgo časa gospoda Bekker js s pogledom, ki js jas-no govorili Mene ne apel joto ns led. Ns vssk način hočete nekaj od mene, kaj, to bomo videli I Kdo atol Ako ate špijon, tedaj ae motite, ako mielite, da me ujamete, ako pa kočete kaj drugega, potem ni isključeno, ds bi ss mogli pogoditi. Gospod Bekker je vzdršsl par trenotkov njegov pogled, potem je ps rekel t "Gotovo, sefior I Tsko v splošnem f To sem tudi jsz mislil, "udi midvs govoriva ssmo splošno, kako bi ae moglo Miaorki pomr.gsti. Vi mislits, da js to mog^e storiti ssmo s denarjem! No — in ako bi dobili dovolj denarja, kaj nameravate sašstif" Kakor slučsjno jo iztegnil roko in ss igral e čekovno knjižico, bil je pa nekoliko neroden, de je zadel ob kup denarja, ki je zasvenel v lepem zvenku. Skozi polzeprte trepelnice je opezoval Luiaa. Mladi Minorčen pe je obrnil glavo, da bi zakril pred pogledi skrivnostnega tujca borbo, ki ee je odigravala v njegovi duši med pohlepnostjo in previdnostjo. Slednjič sta ss srečala njih pogleda in Luisov počrneli obrsz se je ea-sms jal pri besedsh j j "Moj stari oče pravi vedno; odkritosrčnost js nsjlepšs lsst-nost človeke. Jsz ns morem ver joti, da ete vi špijon. . , pa tudi ako ete, bi si znal pomagati a vedno mi je še na razpolago kriva priaega, v ekrsjnem slučsju beg. Vprsšste me, ksj bi storili, da i msmo ns razpolsgo dosti denar js. Moj odgovor je: Vse! Nezado-voljnost je vyak den večja. . . treba bi jo bilo le izkoristiti in to v pravem trenotku. Zakaj me sprašujete to f Ali ste mogoče pripravljeni, da nam pomagate s denarjem f" Sede j je pe goepod Bekker povesil aramežljivo svoje oči. Fron-telni in skoro nepričakovani napad mladega Minorčana ga je preaenetil. V prvem trenotku ni vedel, kaj na odgovori na njegovo jasno odkrito vprsžsnje. Luis js pa nadaljeval popolnoma mirno, niti čaaa mu ni hotel pustiti, ds bi premislil svoj odgovor. "Nikar se ne ženirsjte, senorl Jaz nisem tako neumen, da vaa ne bi razumeli Povejte mi naravnost, ksj pravzaprav hočete I" Tedaj ss js ps gospod Bekker predramil, zdelo ae mu je, da ai dostojno njegovi preteklosti, če bi sedsj hodil kot msčks okoli vrsls kaše. Poalužil ae je svojih stsrih izkušenih metod, enostav-sti in brutalnosti, ter odgovoril. "Prav imate, seaor. Vaš oče ima popolnoau prav. Odkritosrš-nost js res nsjlepšs čednost. Tsko bi vsm mogel ns primer reči, ds hočem storiti vse — in to todi hočem — ds pomsgsm vsši domovini is neugodnegs položaja; toda povem vam naravnost, ds ho- šem to samo zato, ker bi bilo to i mojo korist Imam naasreč pri pravljen načrt, ki bi prednunil vaš zaspani narod, ki bi mu dal možnosti, da pride do dela in do denerja. Toda denes js položsj tak, da nimem nobenega upenje, de bi prodrl s svojim nsčrtom Neumns in blssns oblika vašega državnege ustroja je glavni in e-dini vzrok veže neereče. Ako bi hoteli vi in važi prijatelj preurediti to stvsr, t sdaj ni izključeno, da bi vam dal ne razpolago potrebna denarna aredstve. Ksj prs vite vi ns to f Ali ste kcdsj raz mižljeli kaj taeegef Ali ee čudite sposobnega za tak način bor-bef" Luia ga je motril resno in zamišljeno. "8enor", je odgovoril, "ako bi se nsm posrečilo, da dosežemo to, kar hočete in predlagete vi, kakšno koriat bi imeli od tega naif" "Toda, dragi Hernandez, ali mi niste ravnokar razlagali, kako velike načrte imate, ako se vsm posreči preureditev Minorko f Jsz sem pripravljen prispe-vsti s densrnimi sredstvi, ds vam pomagam 1 Kaj. vam torej še manjkef" Bekker se je motil, sko je mislil, da bo s svojimi zavitimi be-ssdemi premotil mladega Miaor- "To je že mogoče I" je odgovoril Luis mirno. "Tode jes sem prepričan, da bi imeli vi vsled noše morebitne ekeije — po našem eventuelnem uspehu veliko večje koristi nego mi. Bojim se, ds naa hočete poslsti le ssse po krompir v žerjavice." "Vaaf Recite saj: moje somiš-jenikel" je rekel Bekker z glasom, ki v njem Luia ni zapazil svitoeti in prepredenosti starega isjsks, mojstra v pretvarjanju. "Vsi udeleženci, enegs podjetja nikdar ne morejo imeti enakih zaelužkov in dobičkov. Koopsrs-tivnih kupčij nisem nikdar posebno ljubil. Eden swra biti vodja s drugimi besedami t vi prevsa-mete vodstvo in potem razpolagate po avoje s dobičkom. . Luis gs je opazoval s svojimi psmetnimi črnimi očmi. (Dalje prihodnjič.) F. M Dostojevskij: • BESI (Sto VslR/ Roman v treh delih. -Prelom Vladimir Levstik. (Dalja.) . "Ps ns morebiti k nsšim, v Spsaovt" "Da, v Spaaov. II ms semble quc tout le mon-is vs s Spsssof..." "Ps ns k Fjodoru Mstvejeviču? To vas bodo vsselil Ksko so vss spoštovsli v stsrih čssih; še dandanašnji ss vas marsikdaj spominjajo..." "Da,da, k Fjodoru Matvejeviču." "Seveda, aaveda. Kmetje se temle čudijo, pravijo, da so vas psš srečali na velik! cesti So psč ubiti ljudje." "Jss ... Se prsvi. Ds veš, Anislm, stavil sem, kskor js navsda v Angležih, da pojdem peš, pasem..." Pot mu je nabiral na čelu in aa sencih. "Seveda, ssvsda..." je poslušal Anislm s neusmiljeno radovednoatjo. Toda Stepen Trofimovič ee ni mogel več premagovati. Navdala ga je takšna zmeda čuvstev, ds je hotel vstati in pobegniti is hišs. Toda gospodinjo je prinesla samo-var, in hkrati ss js vrnila knjigonoša, ki je bita nekam odšla. Z gesto odrešenje se je obrnil k nji ter ji ponudil čsja. Aniaim js odstopil in kmalu Odšel. Kmetov ae je res loteval dvom, češ: "Kakšen človek je tof Našli so ga peš na aredi ceate, on pravi, da je učitelj, oblečen je kakor tujec, s pametjo ps je podoben majhnemu otroku; odgovarja smedeno, kskor bi bil ušel odnekod, In še densr Ims povrhu!" Oglasila se je mieel, da hsie obve-atiti iroepoeko, češ: "rasen tegs so So v mestu nemiri"... Toda Anislm je takoj odvrnil pretečo nevernost. Ko je etojil v vešo, je povedal vaako-mur, kdor je hotel poolušati. 'ovi go. spodarji eo ae pa resno lotiH tkla. Med Vrangelovimi oficirji, so bili ujeti na Krimu in poslani v ujetniško taborišče v Kalugi, je bil izučen entomolog. Čevljar Dju» din, ki ima na akrbi zcmljodelski department, ga je vzel k sebi v toplo hišo, kjer ae je ogrel in najedel, dal mu je novo obleko in mu rekel, da ae naj prime dela. Mož je bil zadovoljen. Veliko hilo zo pretvorili v " poetavo za vaa stvo polja pred škodljivimi žuleU kami". (Konec prihodnjič.) Veliko potnikov. 4 V STARI KRAJ ODHAJA v«UI» rojakov. Ako rte ledi VI aaasaajeai tja. tedaj saj- ••redi toča« poafreiha ta pri-porolraa od ealb, Id ae še po- tevelL priite pe 1. jellje aopet vetje i lovilo aovlk prieoljeaeev. Aha VI dobili kake eeebe — m* - — M p tet«« pe ae-pejeoaila. PRI POŠILJANJU DENAR-JA ee peod vaem vešao tri HIM MM a R-SA---m.---- In SlCfrl Rllroeif V9BB >■ noaft. Naia haafca Vam tri. Paalnšlla ae ie torej kader peifljate daaar. . obnTite*ae • ** ** SLOVENSKO BANKO ZHKRJUSEK S GESAHK 70 — 9th A ve., NEW YORK Cmf. ................................................»t SKUPNO POTOVŠNJE SLOVENCEV. Vreaeeake Unije prteeSi (kusee »eleveeie SJe-veneetr prako Hevre v TM ta UvUjMM • »vejtai neJno4ern«iiim ta netalaeiltai peratke« Teri»", ki odplnje ta New Verka v enSe. I. eT«Mle lttl. Petnike ke spNaljel prav d* LtakUene Ur. Lee Zekrejlek od sem ,U>r. tvrike ZekreJM S <"'•*• rk * Ne« Torku, ki ke rieSal ae le. Se keS« potniki Ifaa httrejle ta e«etawjle petaeeU ta le M bodo taieU •ItaeoU ■ •roji»i knfH. Ea poialke m nanSa bodo pHprariJeae kabine ■ t ell 4 aH S posteljami. SIot. potniki Sob« i oMbae hrano, vino ta raaae Sraee eceSaeati. Od Havre naprej bede petaiki hnell tvei va-ren de TrtU ali eele vlak. ake n JUi deveU pri-rtaat. Ia New Torka Sa Trata ataae votaja aa eS> raaUe akapno ■ davkoa f 111.11. Se LfaMjen« »1 vod. Sa aatandnejSa pojaealla m obrnit« Se avejaea Aceala ali pa direktno aa : FRENCH LINE, 19 State St, New York, N. Y. ................................................. ROJAK PAJK JE V trgovini nad IS let. na Uaoda dolarjev raspoilje blafa pe eeU Ameriki pa ae ni nikdar elišalo da ai vaak dobil potteno blago. Kdor od nae enkrat kupi, ie kupi. PoUlja brezplačne cenike po eell Ame-riki ss ure, sletakss, arebrnina, diamante, pratsas, dalje pravo ateseo Coiumbia framofone. aloveneke in v vaeh drugih jezikih rramofonak« plošče, aaatave, reffaiije, kape Ltd. gramofoni in^JuJKT^ U- pnik v Con«fl»l«fc' Pa^ ss CohusMo ■ En aem poakua in prepričali ae bodete. IVAN PAJK, 24 Main St, Coonmauth, Psu IMIl VSAK PREVIDEN VLAGATELJ VPOSTEVA PRI NALOŽITVI SVOJEGA DENARJA SIGURNOST IN DOHODEK Vlorite Vaša prihrana pri naa na Speclal Interes« Account** akni* ta----i- -» _ - -«- .___t m __ fš Ur ^ ^tf.^J^MOlT^ Va. h mimmUmm 9 . ^^ ODfk pe hmmU 4% aa loke. araariiMU U^ ii.ti DOHOD VLOGE SK LAHKO ZAČNEJO S M 00 GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE Frank Saluer State Bank « Cortlandt str^t Nm \mk atp