'.ip sv. Terezije Deteta Jezusa v parku pred njeno baziliko v Lisieuxu, Franci
Zgoraj levo: Mons Avgust Marjan Jambrovič iz mesta Justo Daract, sam luiška provinca, ie daroval 29. junija 1997 svojo zlato mašo.
Zgoraj desno:
Zlatomašnik v kroflf slovenskih rojakov prijateljev iz San Luisa.
Slovensko romanje v Lourdes preteklega 17. avgusta. - Foto: Janez Urbanč
Spodaj: Duhovno srečanje zakonskih parov	Celodnevno duhovno srečanje srednješolcev z duhovnikom3
z duhovnikoma Lojzetom in Janezom Kržišnik	bratoma Kržišnik iz koprske škofije na sanjuški Naši domači
\/ Slnvpn^ki hiši	Avni ist a	31. aVGUSta.
Uvodnik
Pozdravljeni,
gospod nadškof dr. Franc Rode
Spoštovani gospod nadškof!
V kratkem bomo deležni Vašega Prvega obiska kot ljubljanskega ^adškofa in slovenskega metropolita. Slovenska skupnost v Argentini Vas Vesela pričakuje. Mnogi od nas Vas že °sebno poznajo, saj ste v mladih letih v kr°gu svoje družine dolga leta živeli ^od nami. Pozneje ste odšli v Evropo n-ajprej nadaljevat teološke študije, po-‘em pa ste bj|i kma|u poklicani na odgo-v°rne cerkvene službe. Sem pa tja ste Se vračali med nas v Argentino na obisk Svojih domačih in ob takih priložnostih n am n avad nopostreglitudiskakšnim
Predavanjem.
Pred nekaj meseci Vas je pa papež anez Pavel II. imenoval za Ijubljanske-9a nadškofa in slovenskega metropoli-P- S tem imenovanjem Vam je po eni trani dal lepo priznanje za zvesto in estno opravljanje dosedanjega Vašega v^ja v Prid Cerkvi tako v Rimu kot doma Sloveniji, po drugi strani pa tudi polno auPanje, da ste najprimernejša oseba a težko in odgovorno mesto v domovi-'•Za katero Vas je imenoval.
Vašega prvega obiska kot nadškofa iskreno veseli. Z njim izpolnjujete °i obljubo, ki ste jo dali že prve dni po y°jem imenovanju, da boste kmalu l lskali nas argentinske Slovence. Ce-Vem° to Vašo odločitev še posebej, ker .da ste še zlasti v teh prvih mese-obremenjeni z velikim delom, ki Vam oalaga vodstvo ljubljanske škofije, hvaležni smo Vam, da ste se nas, ovencev po svetu, spomnili že v ^ sem prvem pozdravnem pismu po s®m imenovanju za nadškofa in za-d a-A/e pozabljam na rojake, ki že r^etletja ž've na tujem in v težavnih s/o n)Gra!l ^pričujejo čudežno zvestobo jih Venstvu 'n krščanstvu. Prejšnja oblast 6JePogostožalila v njihovih najsvetejših njih h ' sedania Pa ie bila vse doslej do y,v nladna in nezavzeta. Naj vedo, da l !e slovenska Cerkev ostala zvesta in Je vedno imela za svoje. ”
Vaš obisk med nami bo imel nedvomno prvenstveno pastoralni značaj. Prihajate med nas kot ljubljanski na-dpastir, istočasno pa tudi kot predstavnik obeh ostalih slovenskih škofij, kajti naša skupnostje doma iz najrazličnejših krajev Slovenije, čeprav je večina - vsaj tistih, ki smo prišli sem po drugi svetovni vojni - doma iz ljubljanske nadškofije. V Sloveniji ste imeli srečo, da vas je lansko leto obiskal sveti oče, ki vasje potrdil v veri, vzpodbudil k prizadevanju za resno krščansko življenje in vas povabil k sodelovanju za graditev nove, pokomunistične Slovenije. Ta naj bi temeljila na večnih moralnih načelih, verski svobodi, spoštovanju človekovih pravic ter delu za narodno spravo na podlagi po-
prave krivic, storjenih v času komunistične revolucije ter povojne diktature.
Tudi Vi prihajate med nas v prvi vrsti, da nas potrdite v veri in življenju po njej. Podelili boste tudi zakrament svete birme lepemu številu naših otrok, ki se na to doživetje že dolgo časa pridno pripravljajo. Želimo in upamo, da se boste vsaj na kratko lahko sešli tudi s predstavniki verskih in drugih organizacij, z otroki in našo mladino in splošno s čim večjim številom naših vernikov. Vsak obisk škofa je za vernike velik in zaželen dogodek. Gotovo pa še bolj zadušne pastirje.
Duhovniki namreč potrebujemo Vaših navodil in nasvetov, kako danes skrbeti za dušni blagor nam zaupanih vernikov. Zmeraj bolj nezdravo versko in moralno okolje, v katerem nam je živeti, in za katero nismo neobčutljivi, naspostavlja pred nove pastoral ne izzive. Živimo v svetu, ki se na žalost vedno bolj oddaljuje od Boga. Neprestano narašča število ljudi, ki naravnost zanikajo Boga ali pa vsaj živijo, kotbigane bilo. Naša skupnost živi v tem napol razkristjanjenem svetu in čuti njegov pogubni vpliv. To velja še posebej za našo mladino, ki je veliko bolj izpostavljena tej nevarnosti. Zato nam bo Vaša prisotnost in Vaša beseda v oporo in pomoč.
Po poročilih o Vašem pastirskem delovanju, ki prihajajo do nas, vidimo, kako kot dober Pastir dvigate doma svoj glas v obrambo verskih in moralnih vrednot ter človekovih pravic, ki so še vedno resno ogrožane v naši domovini. Istočasno pa vzbujate tudi vest vsem tistim, znanim in neznanim, ki so v dolgih letih komunizma povzročili toliko duhovne škode in krivic, ki še niso priznane, še manj popravljene in za katerih popravo še ni videti pri odgovornih nobene resne volje. Za to svoje delo žan-jete veliko nasprotja pri tistih, ki bi radi s plaščem pozabe pokrili, kar se je dogajalo v dolgih desetletjih zapovedanega molka. Večina slovenskega naroda pa Vam je nedvomno hvaležna za Vaš
z
t
1
S 3
■n a
O (D
li
af
II
S<3
s.«
O« O-
cr
1
3
iti
pogum in odločen glas, morda edini, kateremu je upati, da bo prebil gluhoto krivcev tolikšne narodove nesreče. Pač dobro veste, da do resnične narodne sprave ne more priti, dokler ne bo prišla na dan vsa resnica o naši preteklosti in se ne bo popravilo vsaj tisto malo zagrešenega, kar se popraviti da.
Vaš obisk nam bo pa tudi pomagal poživiti duhovno povezanost z matično domovino; zlasti s tistimi, ki z nami delijo
NAMENI
APOSTOLATA MOLITVE
ZA OKTOBER
Splošni: Da bi Jezusov Duh vzpodbudil kristjane kzavzetemu pričevanju Očetove ljubezni do človeštva.
Misijonski: Da bi spomin na japonske učence spodbujal njihovo Cerkev k živi misijonski zavesti.
Slovenski: Da bi skupna molitev podpirala misijonsko delo in hrepenenje po svetosti.
ZA NOVEMBER
Splošni: Za razbite družine in obupane zakonce, da bi ponovno našli pravo pot v luči vere in krščanske ljubezni.
Misijonski: Da bi redovne skupnosti na pobudo sinode ponovno odkrile in poglobile svoje karizme.
Slovenski: Da bi pred Gospodarjem živih in mrtvih začutili nujnost sprave in jo uresničevali.
isto verov Kristusa in isto pripadnost h Cerkvi. Čeprav smo daleč od matične domovine, nam je vsem draga in vsak obisk od tam nam je zato dragocen in dobrodošel, posebej če gre za obisk visokega verskega predstavnika kot je škof.
Izrekamo Vam torej, gospod nadškof, iskreno dobrodošlico med nami!
„STATI INU OBSTATI”
... si je za svoje škofovsko geslo izbral novi ljubljanski nadškof. To geslo ga bo spremljalo vse bodoče življenje in bo takorekoč kažipot njegovemu delu in njegovim naporom v službi evangelija. Takole je svoje geslo sam razložil: Moje škofovsko geslo je Stati inu obstati. Te besede so vzete iz Trudarjeve pridige o veri, ki je bila objavljena v Katekizmu, prvi slovenski tiskani knjigi leta 1550. Potem ko Trubar opredeli vero kot ,,anu serčnu, gvišnu inu terdnu zavupane v ti riči božje,” pravi: „Samo s tako vero more an keršenik v tih nadlug-ah inu iskušnjavah stati inu obstati, inu more tudi subperstati ti neveri.”
Besede se torej nanašajo najprej na moč, ki izhaja iz vere, da kristjan kljub vsem preizkušnjam ne kloni, ampak ohrani trdno zaupanje v Boga in v njegove obljube.
Geslo „Stati inu obstati” pa je zame tudi izziv. Stati pomeni biti pokončen neupogljiv spričo težav in nasprotovanji pomeni vztrajnost v izvajanju svojih načr-tov in zvestobo svojim temeljnim pre' pričanjem. Samo s tako držo je mogoče obstati. Mar ni v tem geslu povzeta vsa zgodovina slovenskega naroda?
Tako novi nadškof. Kaj pa njegov škofovski grb? Desna polovica grba ima zlato vrtnico na modri podlagi. Modra barva po sredi prehaja v pasu na lev° polovico grba ter z gornjim belim tef spodnjim rdečim delom sestavlja barv6 slovenske narodne zastave.
I


OD RODICE DO RIMA IN LJUBLJANE
Iz zdravih korenin vere in kultnre
r. Franc Rode je bil rojen 23.
■ septembra 1943 v Ljubljani in je -1—^ doma z Rodice pri Domžalah.
Očetu Andreju in materi Frančiški, rojeni Breznik (sestra slovitega jezikoslovca Antona Breznika, avtorja Slovenske slo-vnice in Slovenskega pravopisa), se je r°dilo sedem otrok, pet sinov in hčeri, od katerih jih danes živi še pet: usmiljenka s.
Oecilija (Francka) v Parizu, Mara in Vinko v Argentini, Nace na domu na Rodici, in najmlajši Franc. Sin Andrej je bil kot domobranec ubit po vojni, Tone pa je “mrl v Argentini.
Franc je šolo najprej obiskoval v bližnjih Jaršah in “ato v Domžalah, maja 1945 pa je z družino zapustil Slovenijo in odšel v Avstrijo, tako daje šolanje nadal-Jsval najprej v begunskem taborišču v Judenburgu, nato ““gimnaziji v Lienzu in v Spittalu ob Dravi. Kot mnogo dmgih družin seje tudi Rodetova izselila v Argentino, i-Ier je sin Franc v Buenos Airesu nadaljeval šolanje, “4a 1952 pa je stopil v Misijonsko službo (lazaristi). Odločitvi za vstop v to družbo je v marsičem botrovalo “ejstvo, da so bili prav lazaristi tisti, ki so upravljali s P°družno cerkvijo v Grobljah v bližini domače Rodice, “tko daje imel Franc že od malih nog med njimi veliko dobrih prijateljev in zgledov, med katerimi omenja Predvsem duhovitega in umetniško nadarjenega Ladis-av“ Lenčka (pred nekaj leti je umrl v Ljubljani).
v bogoslovje je stopil v Buenos Airesu, študijska P°t pa gaje nato prek Rima pripeljala v Pariz, kjer je bil “ta I960 tudi posvečen v duhovnika. Tri leta kasneje je v francoski prestolnici tudi doktoriral iz bogoslovja - v “m času je bil duhovni pomočnik v domu upokojencev . “ožini Pariza - in se leta 1965 vrnil v Slovenijo, kjer p mio njegovo prvo službeno mesto pri Sv. Jožefu v r e,ju. Leta 1967 je prišel v Ljubljano, kjer je postal dvnatelj bogoslovcev iz družbe lazaristov - pozneje m predstojnik (vizitator) lazaristov -, hkrati pa je že cel predavati na Teološki fakulteti, najprej francoščino, at° pa §e prairtično apologetiko, misiologijo, teologijo krščanskih verstev, uvod v moderni ateizem in osno-o bogoslovje. Leta profesure so bila tudi čas obsežne nj licistične dejavnosti, saj je veliko objavljal v Druži-r ’ X glasilu teološke fakultete Bogoslovnem vestniku,
'J' Znamenje, pri kateri je bil tudi prvi urednik, in pri .. “orjevi družbi. Mnogi se ga iz tega obdobja spom-tJd.fddi kot pronicljivega predavatelja na Teoloških ši -i!h’ fr° se Je v sv°jih kritičnih nastopih loteval tudi i ,Sl“ družbenih vprašanj, kar je imelo odziv tudi pri eaa“jih oblasteh.
0 šestnajstih letih bivanja v domovini gaje pot spet
prevzel službo v takratnem papeškem tajništvu za dialog z neverujočimi, do imenovanja za novega ljubljanskega nadškofa pa je bil od ustanovitve marca 1993 tajnik papeškega sveta za kulturo, ki ga vodi francoski kardinal Poupard. Na tem mestu je bil v stalnem stiku s škofovskimi konferencami širom po svetu, s približno 900 katoliškimi univerzami, s številnimi katoliškimi kulturnimi centri in z mednarodnimi ustanovami, kot sta na primer Evropski svet in Unesco. V tem
času je veliko predaval in objavljal v tujini, predvsem v Franciji, in v Sloveniji. V slovenščini so do zdaj med drugim izšla njegova dela Mesec dni na rdečem otoku, Uvod v moderni ateizem, Ožarjeno bivanje, Živa verstva, skupaj z dr. Antonom Stresom sta izdala Kriterij krščanstva v pluralistični družbi, zlasti odmevni pa sta njegovi zadnji knjigi, ki ju je objavil pri založbi Družina, Spomin, zavest, načrt Cerkve na Slovenskem in Za čast dežele.
Dr. Franc Rode uživa izjemen ugled doma in v svetu, o čemer priča tudi visoko odlikovanje, red viteza za zasluge, ki mu ga je julija lani podelil francoski predsednik Jacques Chirac.
z“nesl
a v tujino, in sicer v Vatikan, kjer je leta 1981
KAJ PRIČAKUJE JEZUS OD NAS PO BIRMI?
PISMO
SLOVENSKIH
ŠKOFOV
DRUŽINAM
LETOŠNJIH
BIRMANCEV
V Vaši družini boste imeli birmanca, zato nam dovolite, da se s tem pismom slovenski škofje kot redni delivci svete birme obrnemo tudi na vas. Najprej Vas prisrčno pozdravljamo in Vam želimo obilo božjega blagoslova v vsem Vašem družinskem življenju.
Gotovo ste se tudi Vi kot družina lepo vključili v pripravo Vašega birmanca na njegov veliki dan v življenju. Morda se Vam zdi ta dlje časa trajajoča priprava precej zahtevna in si želite, da bi že skoraj bilo vse mimo. Vaši škofje bi Vam radi ob tej priložnosti spregovorili prijateljsko in bodrilno besedo.
Skupaj z vami se dobro zavedamo, da je Vaš otrok Vaša velika sreča in ljubezen, obenem pa tudi Vaša velika skrb. Gotovo si krščanski starši ničesar bolj ne želite kakor to, da bi imeli dobre otroke, ki bi se skrbno pripravili na življenje in bi Vam ne povzročali žalosti in ne delali sramote.
Vaši dušni pastirji, kateheti in ponekod katehistinje in še drugi sodelavci v župniji si prizadevajo, da bi Vam pomagali pri vzgoji Vaših otrok. Letos se še posebej trudijo, da bi jih temeljito pripravili na birmo, kajti birma ne sme biti le enkraten dogodek z zunanjo slovesnostjo, ampak mora biti za Vašega otroka nov začetek in potrditev zavestnega življenja s Kristusom in Cerkvijo. Po veri vemo, da bo Vaš otrok pri birmi prejel posebne darove Svetega Duha, ki so velikega pomena za njegovo duhovno življenje in zdrav razvoj njegove osebnosti. Birma bo dopolnitev velikega dogodka, pri krstu, ko je Bog Vašega otroka sprejel za svojega otroka, ga posvetil in mu dal pravico do posmrtnega življenja v sreči v Bogu. Hkrati bo birmanec prejel novo pomoč za življenjsko pot, da se bo sam lažje zavestno odločal za Boga, za krščansko
Živimo in delajmo v Jezusovem imenu
SAMOSTOJNO IN ODGOVORNO PRIČEVANJE ZA JEZUSA
Do birme so starši v vsem skrbeli za nas. Učili so nas moliti, pošiljali so nas v šolo in k verouku, spodbujali so nas hoditi k sveti maši in vestno spolnjevati druge dolžnosti.
Z zakramentom svete birme, ki je dopolnilo svetega krsta, je Jezusov Duh z novo močjo napolnil naše srce in stopil v naše življenje. To smo doživeli in tega se moremo vedno bolj zavedati. Pri sveti birmi smo bili napolnjeni z istim Svetim Duhom, ki je vodil Jezusa, z istim Svetim Duhom, kot so ga prejeli apostoli in množice kristjanov pred nami. Jezus pričakuje, da odslej zavzeto sodelujemo z duhovnimi darovi, ki smo jih prejeli; da sodelujemo samostojno in odgovorno in tako pričujemo zanj. Sveta birma zato ni končna postaja naše vere. Je le božje znamenje naši življenjski poti, ki nam daje novo moč.
Pričati za Jezusa ne pomeni le govoriti o Bogu. Ljudi zanima naše življenje. Zanima jih, kako rešujemo življenjske težave in neuspehe in kako obvladujemo samega sebe. Zanima jih,
življenje in za zvestobo veri in Cerkvi.
Do tega pa ne bo mogel priti, če ne bo z milostmi, kijih bo prejel, tudi sodeloval. Se naprej bo moral skrbeti, da se bo v veri izobraževal, da bo bral Sveto pismo in verske liste in knjige, hodil k nedeljski maši, k spovedi in obhajilu, predvsem pa ne pozabljal na pogovor s svojim Bogom v molitvi in se priporočal Mariji v varstvo. Sveti Duh, ki ga bo prejel pri birmi, mu bo vodnik in svetovalec na življenjski poti ter pomočnik v težavah.
Dragi starši in draga birmančeva družina! Ko bo birmanec pri birmi potrjen z darom Svetega Duha, se bo spet vrnil k Vam, v Vašo družino in v vsakdanje življenje. Z Vami bo živel in rasel. Kakor boste še naprej skrbeli za njegovo telesno hrano, za obleko, zdravje in izobrazbo, tako Vas prosimo, da ne pozabite skrbeti tudi za njegovo duhovno zdravje in rast. Za življenje človek potrebuje zraka, ki ga mora stalno vdihovati. Če je zrak zastrupljen, se tudi sam zastruplja. Podobno je tudi z našim nravnim in verskim življenjem. To je v veliki meri odvis-
kaj je naš temelj za smiselno in srečno življenje in kako ga je mogoče doseči. Pričati za Jezusa pomeni, da postavimo Boga za temelj in središče svoj ego življenja.
Molitev neznanega pisatelja iz 14. stoletja:
Danes Kristus nima svojih rok, ima samo naše roke, da z njimi dela;
Kristus nima svojih nog, ima samo naše noge,
da človeštvo vodi k Bogu;
Kristus nima svojih ustnic, ima samo naše ustnice,
da ljudem oznanja božje kraljestvo;
Kristus potrebuje našo pomoč, da človeštvu stoji ob strani.
Mi smo edino Sveto pismo, ki ga ljudje še berejo.
Mi smo zadnje božje sporočilo,
ki ga pišemo s svojimi besedami in dejanji-
In ce je naša pisava nečitljiva ?
In če so naše roke zaposlene z drugih1 j stvarmi?
no od ozračja, ki ga vsrkavamo v domač' družini. Če je življenje v družini prežet0 z vero v Boga, če je v družini velik0 medsebojne ljubezni, poštenja, zvestob0 in pravičnosti, se bo ugodno razvijal0 tudi duhovno in versko življenje Vašega birmanca.
Birma je za celotno krščansko občestvo, za vso župnijo, posebno pa še za birmančevo družino in botre močno p0-vabilo, naj jim odrasli svetimo s svoji01 življenjskim zgledom. Ob teh zgledih s° bodo utrjevali v dobrem in zoreli v prav0 krščansko življenje, ki je vzorno tudi p° človeški strani.
Ta čas priprave in še naprej bomo vsi» posebno pa še birmančeva družina, vC' liko molili k Svetemu Duhu za birmane0 in za nas same, da bi bili vsi močni i° zvesti pričevalci za Kristusa, kije premagal greh in smrt. On je naša pot, resnica i° življenje.
Sprejmite naše iskrene pozdrave i° božji blagoslov naj spremlja vso Vaš0 družino!
Vaši Škoti6 .
^ če naše noge stopajo na kriva pota?
'n če naše ustnice govorijo lažnive besede ?
Ne moremo služiti Kristusu, ne da bi hodili za nJim.
RAST V OSEBNI VERI
POTRDITEV ZVESTOBE
Govor ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. Franca Rodeta 15. avgusta na Brezjah
Apostoli so dozorevali v veri po neposrednem stiku z Jezusom. Z njim so se pogo-Varjali. Občudovali so njegova dejanja in o ni'h premišljevali. Z vero jim je raslo tudi Zaupanje in ljubezen do njega. Njihova vera is dozorela, ko so z njim po vstajenju jedli in pili in ko so prejeli Svetega Duha. Prav tako raste v veri vsak kristjan.
Osebni odnos do Jezusa kristjan krepi z molitvijo in zakramentalnim življenjem, z verskim izobraževanjem in z udejstvovanjem v služenju in življenju Cerkve. Dobre človeške in krščanske lastnosti spodbujajo rast krščanske osebnosti.
Molitev in zakramentalno življenje. V
naši molitvi zberemo vse, kar spada k življu. To razgrnemo pred Boga, da on pos-v®ti naše misli, besede in dejanja. Pri tem narn pomaga daljša premišljevanja ali ustna Tolitev. Delo in učenje požlahtnimo in daru-Bogu tudi s kratkimi molitvami, vzkliki a' vzdihljaji, če jih izrečemo premišljeno in spoštljivo, kot napr.: Bog pomagaj, Bog bla-
posiovi ali Hvala Bogu. Tako je molitev hrb-tsni,
ca našega krščanskega življenja.
'ije in
Prejemanje zakramentov svete evharis-
svete spovedi je za rast v osebnem ver-
em življenju nenadomestljivo. Sveta spo-®d je za kristjana nekakšen osebni „nad-r > da spozna, kaj ga še ovira v verski rasti.
I Puščanje grehov in napak mu daje pogum rn°č, da še naprej hodi za Kristusom.
I Obisk nedeljske in praznične svete maše 2a kristjana nujna potreba in dolžnost. Pri
^aši
Zani S;
smo zbrani v Jezusovem imenu, pove-
dion
mo z njegovim Duhom po božji besedi Brez svete maše ne
.	"v i ijeyuvu 11 u
6vharistični daritvi.
Q err|o globlje oblikovati svoje krščanske , bnosti. Le z Jezusom moremo živeti kot kr|stjani.
fersko izobraževanje. Osebno vero Sabljamo tudi z versko izobrazbo. To remo poglabljati pri rednem verouku, v KakdinSkih’ študentskih in drugih skupinah, tak °' moramo negovati kulturno življenje, n .° Moramo dvigati tudi versko raven svo'603 zivlienia- Odrasli ljudje poglabljajo m, 10,Ver° s katehezo za odrasle, z različni-Sr ecai' in predavanji. V pomoč so jim tudi stva javnega obveščanja: tisk, radio in
Prevzvišeni mons. apostolski nuncij, spoštovani sobratje v duhovniški službi, dragi romarji, ki ste se zbrali ob Marijinem svetišču, dragi bratje in sestre, ki ste združeni z nami prek Radia Ognjišče in drugih medijev. Vsi iz srca pozdravljeni na ta veliki Marijin praznik njenega vnebovzetja.
Naj mi bo najprej dovoljeno, da se zahvalim svetemu očetu za podeljeni pa-lij, in njegovi ekscelenci, gospodu apostolskemu nunciju Edmondu Farhatu, za to, da je opravil obred podelitve pri tem Marijinem svetišču na Brezjah, ki mi je posebno drago, ki mi je posebno pri srcu in ki je tudi ponovni povod, da izročam svojo odgovorno in težko službo v Marijino varstvo.
Danes, bratje in sestre, je dan, ko se slovenski narod najbolj množično zbira pri Marijinih svetiščih in roma k Njej, kije dovršena podoba Cerkve, trdno upanje in tolažba potujočemu božjemu ljudstvu.
To je tudi dan, ko se spominjamo in se bomo odslej spominjali krsta naših knezov Gorazda in Hotimirja leta 745 na Chiemskem jezeru, dan zahvale za dar vere, ki smo ga prejeli pred 1250 leti. Po milosti krsta smo namreč stopili v krog evropskih narodov in si polagoma izoblikovali novo istovetnost krščanskega naroda. Ko smo spoznali, kot pravi pesnik, „da pravi Bog se kliče Bog ljubezni, da ljubi vse ljudi, svoje otroke, da ne želi nobenega pogube.” Tedaj smo postali „izvoljeni rod, kraljevo duhovništvo, svet narod, ljudstvo, ki si ga je Bog izbral za svojo last, da bi oznanjali čudovita dela
Njega, ki nas je iz teme poklical v svojo čudovito luč.” Spoznali smo po besedi misijonarjev večno ljubezen, s katero nas ljubi Oče in se razodeva v ranjenem srcu in prebodenih dlaneh Božjega Sina, Jezusa Kristusa. Odslej se je njegova daritev na križu obnavljala na naši zemlji v vse bolj številnih cerkvah, ki jih je z ljubeznijo gradil slovenski človek skozi stoletja.
In na slovenskem obnebju in v slovenski zavesti se že zgodaj, takoj v prvih letih po evangelizaciji, zarisuje mili obraz Device in Matere, ki jo je stoletja kasneje naslikal Leopold Layer kot naj čistejši izraz slovenstva. In k Njej se slovenski človek zateka v svojih stiskah in težavah.
To je tudi dan, bratje in sestre, ko vsako leto obnovimo posvetitev slovens-
televizija. Pomembna priložnost za rast v veri in za versko izobraževanje odraslih pa je poslušanje božje besede in njene razlage pri nedeljski in praznični sveti maši.
Služenje in dobrodelnost (diakonija in karitas). Sveti Jakob pravi: „Kaj pomaga, moji bratje, če kdo pravi, da ima vero, del pa nima? Ali ga more vera rešiti? Če sta brat ali sestra brez obleke in nimata vsakdanjega živeža, pa jima kdo izmed vas reče: Pojdita v miru! Pogrejta se in najejta!, ne da bi jima dal, kar potrebujeta za življenje, kaj to poma-
ga? Tako je tudi z vero, če nima del; sama zase je mrtva. Vendar kdo poreče: Ti imaš vero in jaz imam dela. Pokaži mi svojo vero brez del in jaz ti iz svojih del pokažem vero” (Jak 2,14-18).
Po dejanjih služenja in dobrodelnosti dosega osebna vera polnost in prepričljivost. Zato je kristjan pobudnik pomoči ljudem v stiski in sodeluje v dobrodelnih ustanovah. Mladi kristjan ima v slovenski Cerkvi dovolj priložnosti, da svojo vero dejavno živi.
Slovenski katehetski svet
kega naroda Mariji, posvetitev, ki smo jo prvič opravili pred petimi leti, eno leto po srečno izvojevani državni samostojnosti, in smo po davnih karantanskih dneh ponovno zaživeli v lastni državi kot suveren narod. Ta posvetitev in ta obnovitev posvetitve naj bi bila kot potrditev zvestobe, ki jo je slovenski narod obljubil po svojih vladarjih, in zvestobe, ki so jo slovenski rodovi potrjevali stoletja s svojim življenjem prav do današnjih dni.
V tej molitvi, ki jo bomo zmolili po homiliji, se izročamo Mariji, da bi v molitvi in pokori spreminjali svoja srca. Bratje in sestre, tu gre najprej za osebno spreobrnjenje. Bodimo prepričani, nič se ne bo spremenilo, če se vsak izmed nas ne spremeni. Med nami ne bo več poštenosti, če si vsak izmed nas ne prizadeva, da bo bolj pošten; med nami ne bo več ljubezni, če se vsak izmed nas ne trudi za resnično ljubezen do drugih; med nami ne bo več solidarnosti in smisla za druge, če se vsak zapira vase in gleda zgolj na svoje interese.
Spreobrnjenje, spremembo svojega srca, dosežemo z molitvijo in pokoro. Lahko rečemo, da je danes mnogo ljudi Boga izrinilo na rob življenja. Nanj se morda spomnijo v skrajnih primerih trpljenja in smrti. Bog življenja je postal Bog stiske, Bog za zadnjo uro. Nemški teolog Bonhöffer piše: „Jaz pa bi rad govoril o Bogu ne na robu, ampak v središču, ne v slabosti, ampak v moči, ne v smrti in grehu, ampak v človekovem življenju in dobroti.” Se pravi, Bog v središču našega življenja.
Molitev, to je velika moč, velika sila, ki nas drži pokonci in nam daje poguma. Toje pogovorz Njim, ki nas je prvi ljubil in je naš najbližji in najbolj stalen sogovornik. On, ki je izvor in jamstvo našega človeškega dostojanstva. In pogovor z Njim, ki je vedno mogoč, je trdna opora v vseh težavah in prinaša človeku notranji mir in mu daje poguma in ga stalno navaja k osebni človeški pristnosti, kajti pred vsakim človekom je vedno mogoča neka poza, neko pretvarjanje, pred vsakim človekom lahko nosiš krinko, pred Bogom je ne moreš. Pred Bogom si prisiljen k popolni človeški in osebni pristnosti. In zato je pogovor z Bogom, je mol itev k Bogu tako nujno potrebna za človekovo psihično, notranje zdravje. Človek, ki si ni nikdar izprašal vest pred Nepodkupljivim, ki ni nikdar pred Njim pokleknil, ki ni nikdar prosil odpuščanja in pomoči, tak človek je v nevarnosti, da živi v nepristnosti, da živi
na površju, da živi dejansko v nekem stanju, ki človeka ni vredno, in je lahko plen vseh mogočih zablod. Bližina z Bogom, pogovor z Bogom pa je vedno zdravje za nas, pa nam vedno daje notranji mir in uravnovešenost, daje nam trdnost in pogum in je stalni poziv k osebni pristnosti.
Drugo sredstvo, bratje in sestre, za spreminjanje naših src je pokora. O, beseda pokora nam danes ne zveni ne vem kako prijazno; vendar poglejmo, kaj je pokora. To je najprej zmernost, to je najprej samoomejevanje pri uporabljanju zemeljskih dobrin zaradi spoštovanja do sebe, zaradi spoštovanja božje podobe, ki jo nosim v sebi, in zaradi spoštovanja božje podobe, ki jo je Bog vtisnil v mojega bližnjega, v sočloveka. To je hkrati volja, da ne zavzameš vsega prostora, ampak da tudi drugim pustiš prostor, da tudi drugi lahko živijo in dihajo ob tebi. Toje v bistvu stalno premagovanje sebičnosti in trud za to, da postanemo darovanjski človek.
V molitvi, ki jo bomo zmolili čez nekaj trenutkov, je rečeno tudi: „Tebi izročamo naše družine, da bi bile odprte za življenje in bi mladim odkrivale duhovne vrednote.” Vemo, bratje in sestre, kako težko je to obdobje za družine, kako je danes družina ogrožena, koliko je dejansko razdrtih in razpadlih družin, koliko
ločitev, koliko nezvestobe, in to dostikrat zaradi silno neodgovornega poveličevanja nebrzdane spolnosti-In, glejte, vse toje predstavljeno kot znamenje svobode in življenjske radosti, v resnici pa to povzroča toliko trpljenja, toliko priza-detosti za človeka v najbolj čistih, najbolj plemenitih čustvih, ko seje nekomu dal in gaje ta prevaral in ga je zapustil.
In kolikokrat so najprej žrtve tega spolnega egoiz; j ma prav otroci. Morali bis' priklicati v spomin, bratje in sestre, vsi ga imamo več ali manj še danes v Sloveniji, spomin na srečne družine, na srečo v družini, kjef življenje teče v ljubezni in spoštovanju drug do drugega in kjer lahko rastejo zrele in odgovorne osebnosti ih kjer je sreča doma.
Naše družine bi morale biti tudi odprt6 za življenje. Bratje in sestre, ali verujemo v življenje, ali ljubimo življenje, ali spre' jemamo vsako novo življenje kot božj1 dar, dar otroka, ki je poklican za večn° življenje pri Bogu?
In tu, bratje in sestre, smo pred problemom splava, ki ga ne morem ne omenit'1 Tu je tisti sramotni petinpetdeseti čle" slovenske ustave, ki je dejansko v nečas' naši deželi, kajti nobena druga držav3 nima kaj takega zapisanega v svoji ustav>-In to dovoljuje tisoče in tisoče mrtvih vsako leto, mrtvih, nerojenih otrok, tak° gre v zadnjih letih že za vprašanje našega obstoja.
Kjer niso uspele v preteklosti kuge ih , lakota in vojske in turški vpadi, tam bom0 mogoče uspeli mi, da bomo sami seb6 pokončali, ker ne ljubimo več življenja' ker ne sprejemamo več življenja in kerz nerojenim življenjem ravnamo do kraja neodgovorno in sramotno.
Naše družine, bratje in sestre, naj tudi odkrivale mladim duhovne vrednot0, Tu je velika naloga vsakega slovenskega očeta in matere in naloga Cerkve na Sl°' , venskem, pa tudi navsezadnje, če ne dr°' go, naloga šole v naši deželi, kajti šola-javna šola, ne more biti v nasprotju s term kar se uči po domovih, s tem, kar podajaj0 družine iz roda v rod. Po naši ustavi imaj0 starši pravico zahtevati šolo, ki ustre?*1 •
L
IZJAVA
SLOVENSKIH
ŠKOFOV
Pridiga ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. Franca Rodeta na veliki šmaren °a Brezjah, v kateri je med drugim govoril, da bi naše družine morale biti odprte za življenje, ter obsojal splav in z njim v zvezi člen slovenske Ustave, je izzvala v Sloveniji hudo medijsko gonjo proti njemu in Proti Cerkvi. V zvezi s temi napadi so dr. Franc Kramberger, mariborski škof, msgr. I^letod Pirih, koprski škof, dr. Alojzij Šuštar, nadškof, dr. Jožef Smej, mariborski pomožni škof, msgr. Jožef Kvas, ljubljanski po-rnožni škof in msgr. Alojz Uran, ljubljanski P°možni škof izdali naslednjo izjavo:
„Ob nedavnih napadih na Ijubljans-ke9a nadškofa in metropolita dr. Franca bodeta slovenski škofje izjavljamo, da je ''sem katoliškim škofom po svetu na delu s papežem zaupan isti zaklad vere. Te9a oznanjamo in razlagamo „v ugodnih in neugodnih okoliščinah” (2 Tim 4, Ž)- Zato enih misli podpiramo nadškofa F°deta pri zavzemanju za dostojanstvo djovekove osebe in obrambi človeškega iivljenja od spočetja do naravne smrti terPri odločnem prizadevanju za popra-u° v preteklosti storjenih krivic in zavajanju Cerkve in vernih v naši družbi. repričani smo, da bodo vsi dobro mis-edi ljudje ob njegovih besedah iskali n°ve poti in združili svoje sile v pomoči miadim družinam.”
^ Ljubljana, 8. septembra 1997
PAPEŠKI NUNCIJ FARHAT IZROČIL P ALIJ METROPOLITU RODETU
Pri Mariji Pomagaj na Brezjah je apostolski nuncij nadškof Edmond Farhat v imenu papeža Janeza Pavla II. izročil ljubljanskemu nadškofu dr. Francu Rodetu palij - znamenje metropolitske oblasti in povezanosti s Petrovim naslednikom.
„Jaz, nadškof Franc Rode, bom zvest in pokoren sveti apostolski rimski Cerkvi in papežu Janezu Pavlu II. ter njegovim naslednikom. Tako naj mi pomaga vsemogočni Bog!”
Zahvalil se je svetemu očetu in apostolskemu nunciju - „ter Brezjam, ki so mi posebno drage... Tebi izročam svojo odgovorno in težko službo, izročam jo v Marijino varstvo.”
IZJAVA SLOVENSKIH DUŠNIH PASTIRJEV V ARGENTINI
Dušni pastirji slovenske skupnosti v Argentini in nam zaupana verska skupnost izražamo svojo popolno solidarnost z nadškofom dr. Rodetom, ki je bil zaradi svojega jasnega in odločnega nastopa za pravice še nerojenih otrok deležen netolerantnih in pogosto nizkotnih napadov v družbenih občilih.
Nadškofu samo čestitamo, da se tako pogumno bori za pravico do življenja
tistih, ki se sami ne morejo braniti. Te dni, ko ves kulturni svet žaluje za materjo Terezijo, ki je svoje življenje žrtvovala za najbolj revne in zapuščene ljudi in s tem dala vzvišeno pričevanje za svetost življenja, se v naši domovini nekateri zgražajo nad tem, da si predstavnik Katoliške Cerkve upa braniti pravico do življenja najbolj brezbrambnih človeških bitij, katerim se ta pravica zanika. Upamo, da je večina našega naroda vendarle še toliko moralno zdrava, da se z nadškofom in z nami vred sramuje slovenske zakonodaje, ki dovoljuje splav, namesto da bi vsem državljanom zagotovila brezpogojno pravico do življenja.
IZ NASE KRONIKE
Članice Zveze žena-mati v San Martinu se zbirajo mesečno v Slovenskem domu. V marcu so se na sestanku pogovarjale o delovanju v tem letu; aprila jim je dr. Jure Rode govoril o duhovni pripravi na leto 2000; maja je govorila Rezi Marinšek o „Ženi in njenem svetu”; na junijski sestanek so povabile podpolkovnika Emila Cofa, da jim je govoril o lastnem doživljanju domobranstva; junija so romale z dr. Rodetom v San Nicoläs, kraj domnevnih Marijinih sporočil; julija so skupaj s šolskim odborom pripravile „družinsko nedeljo”, na sestanku pa je govorila Katica Dimnik o pripravi na 2000-letni jubilej; v juliju so se zbrale v kuhinji pri kuharskem tečaju.
Celodnevno duhovno srečanje za srednješolce sta v nedeljo, 31. avgusta, vodila brata duhovnika Lojze in Janez Kržišnik na sanjuški Naši domačiji. Kljub zelo slabemu vremenu je prišlo 29 srednješolcev.
kjer bo več upanja in ljubezni.
In naj omenim še misel na Slovence po svetu, kajti oni, bodisi tisti iz zamejstva bodisi oni iz izseljenstva, vsi gledajo na nas in vsi hočejo biti povezani z nami. Naj bi ostali zvesti Bogu in domovini! Naj čutijo, da jih slovenska domovina ohranja v ljubečem spominu, da slovenska Cerkev moli zanje in da hoče ustvarjati z njimi globoko duhovno enotnost v zavesti, da vsi tvorimo eno občestvo vernih in zavednih Slovencev in Slovenk, kijih niti čas niti razdalje ne morejo ločiti.
Bratje in sestre, to je torej program. Naj bo posvetilna molitev izrečena z gorečim srcem in voljo, da ta program slovenske Cerkve uresničujemo v slavo Troedinega Boga in v čas te slovenske dežele. Amen.
• J|hovemu prepričanju. In kdo jih vprašuje kdo se zanima za njihovo prepričanje in 1,1enje, ko kroji koncept nove slovenske v°'e? Zakaj bi nam krojili šolo tisti, ki so re včeraj preganjali Cerkev in učili, daje tvof ^a zabl°da, daje religija opij za ljuds-
p Na koncu, bratje in sestre, izročamo verkev: „Tebi izročamo Cerkev na Slo-hskem, da bi v zvestobi evangeliju gra-^ a edinost.” Tako se konča molitev, ki jo 'ho odmolili. Bratje in sestre, Cerkev j J gradila edinost v slovenskem naro-
■	Nekaj nas mora združevati. Kaj nas bo y Bizevalo? Komunizem nas ni združe-
■	Sekte nas ne bodo združevale. Nihili-s, 01 s;nn po sebi razkraja in ne ustvarja l^uPnosti. Stoletja nas je združevala Cer-
v in ustvarjala med nami globoko duho-
vno enotnost. Prepričan sem, da ima Cerkev na Slovenskem še danes to vlogo, še danes to poslanstvo. Seveda v popolnem spoštovanju človekove svobode in njegove odločitve za drugačen svetovni nazor.
V molitvi, ki jo bomo zmolili, je rečeno tudi, „da izročamo Mariji slovensko domovino, da bi napredovala v luči vere in krščanskega izročila,” da bi napredovala v veri in krščanskem izročilu. Bratje in sestre, pred nami je velika naloga - slovenska sinoda. Naloga nove evangeliza-cije. Nikakor in nikomur ne bomo vsiljevali evangelija in krščanskega izročila, vendar mora imeti vsak Slovenec priložnost, da se sooči s krščanskim sporočilom, ki mu ga Cerkev spoštljivo predstavi, in da vidi v tem sporočilu možnost boljšega, lepšega, bogatejšega življenja, življenja,
INTERVJU Z LJUBLJANSKIM NADŠKOFOM IN METROPOLITOM DR. FRANCEM RODETOM
„Zavedati se moramo, da smo vsi na poti“
Pogovarjal se je Bogomir Štefanič ml.
Pred približno petimi meseci ste uradno nastopili službo ljubljanskega nadškofa in metropolita. Od takrat ste verjetno že dodobra spoznali Slovenijo v vseh njenih razsežnostih in raznolikostih. Kakšna je torej podoba Slovenije, ki se vam kaže skozi vaše dosedanje delo, razpeto med najrazličnejše obveznosti? Ste bili v pričakovanjih, s katerimi ste prihajali v domovino, potrjeni, ati vas je kaj posebno presenetilo?
Podoba Slovenije - imago Sloveniae -seveda to podobo človek iz daljave nehote idealizira. Alojz Rebula, veliki pisatelj in moj dobri prijatelj, je nekoč zapisal besede, s katerimi vam bom skušal odgovoriti na vprašanje. „Ni mi težko ljubiti to domovino, odeto v zelen knežji plašč kot redkokatera v Evropi, ki v svoji miniatumosti nosi zeleno morje Pohorja, srebrne vertikale Kamniških in Julijskih Alp, smaragdne preproge Logarske doline, sinjkaste gorice Dolenjske. Ni mi težko ljubiti slovenskega človeka, ki je mogoče za določen okus preveč ponižen, a v osnovi delaven, pošten, trezen, ki je vase vsrkal v dovolj dobro sintezo nemško solidnost in romansko živahnost. Ni mi težko ljubiti le zgodovine, ki ni bila nikdar zgodovina imperializma, tlačenja in genocida, ampak zgodovina enega samega žrtvovanja. Ni mi težko ljubiti te enkratno velike poezije od Prešerna preko Ketteja do Balantiča.”
Moj pogled na Slovenijo se torej ni bistveno spremenil. Vsakič, ko se peljem ali se sprehodim (slednje bolj redko) po slovenski pokrajini, me očarajo njene lepote in „pijem nje prelesti” s prekipevajočo hvaležnostjo Bogu za ta kos raja, ki nam je dano v njem živeti. Ni se spremenilo moje mišljenje o slovenskem človeku; v njem vidim plemenitost, poštenost, delavnost, smisel za prijateljstvo, skromnost in človeško pristnost, kot jih nisem srečal drugod po svetu. Koliko svetlobe je v mojih slovenskih prijateljih! In slovenska umetnost: od poezije do slikarstva, od arhitekture do glasbe - vse to se mi zdi vredno, lepo, kvalitetno. Vsemu temu lahko brez pridržka pritrjujem in z veseljem sprejemam.
Seveda so še drugi Slovenci, s katerimi se po svetovnem nazoru razhajam. Toda, če so pošteni, plemeniti, če so prepojeni s kul-
turo, če se vedejo do drugih po pravilih lepega vedenja, če so po srcu demokratični, potem se z njimi brez težav razumem in jih globoko cenim. Samo s fanatiki in prostaškimi ljudmi ne pridem skupaj. Toda slovenskega naroda ne sodim po njih. Ti niso merilo. Kot ne sodim nemškega naroda po Hitlerju in ruskega po Leninu, tako ne sodim slovenskega naroda po Mačku in Kardelju. Lopovi so povsod, vendar naroda ne sodimo po njih, ampak po njegovih najbolj žlahtnih predstavnikih: po umetnikih, znanstvenikih in svetnikih. In po množici preprostih in poštenih ljudi.
Že bežen pogled v poročanje Družine od aprila do danes bralcu pokaže, da ste v tem času obiskati številne župnije ljubljanske nadškofije, se srečali z mnogimi brati v duhovništvu in župljani ter tako dodobra spoznati utrip krajevne Cerkve, ki jo vodite. Kako ste doživljati ta srečanja?
Res, odkar sem 7. aprila prevzel vodstvo ljubljanske nadškofije, nisem ostal niti eno nedeljo doma. Pogosto sem imel slovesnosti tudi med tednom. Ob birmah sem prišel na župnijo v soboto popoldne za srečanje z birmanci, starši in botri. V nedeljo dopoldne ali popoldne pa sem birmoval. Poleg birm obiskujem župnije za blagoslovitev novih zvonov, novega zvonika, novega ali prenovljenega župnijskega doma ipd. Ta srečanja z vernim slovenskim ljudstvom doživljam kot veliko srečo. Pomislite, na fari, ki šteje tisoč ljudi, se jih zbere še enkrat toliko. To vendar nekaj pove. Vernike nagovarjam kar se da preprosto in močno. Vselej izhajam iz besednega bogoslužja tiste nedelje ali dneva, rad pa poudarjam, da moramo poleg tvamega napredka zidati tudi duhovno stavbo iz živih kamnov: občestvo vere, upanja in ljubezni. Ljudi pozivam k samozavesti in h krščanskemu ponosu, k premagovanju strahu kot dediščine iz preteklosti in jih nagovarjam k večji krščanski angažiranosti na področju dobrodelnosti in medsebojne pomoči pa tudi k večji civilni in državljanski odgovornosti.
Z duhovniki, svojimi brati in najožjimi sodelavci, skušam vzpostaviti kar se da prijateljske stike. Vsak dan jih sprejemam na škofiji, zavedam pa se, da bi jih moral tudi
obiskovati na njihovih farah; žal mi to doslej ni bilo mogoče zaradi hude časovne stiske. Bom pa to delal, kolikor bo mogoče. Saj je to tudi dosti bolj koristno kot čepeti v Ljubljani. Kolikor morem soditi, so odnosi z duhovniki dobri. Z vsakim bi želel imeti osebni prijateljski stik. Vsako priložnost bom izkoristil za to. Upam, da bom sčasoma to uresničil.
Srečujete se tudi z mnogimi, ki niso člani katoliške Cerkve in tudi niso verni. Ob imenovanju za ljubljanskega nadškofa ste v prvi izjavi izraziti misel, da se mora Cerkev v srečevanju z ljudmi, ki so se oddaljiti od Cerkve ati pa niso nikoli živeti v njenem okrilju in imajo pogosto o njej napačno predstavo, nenehno spraševati, kakšno pO' dobo daje navzven, in gledati, da tisto, kar upravičeno odbija ljudi dobre volje, po svoji moči odpravlja. Toda - ati je takšno opredelitev mogoče razumeti tudi kot „pragmatično” prilagajanje znamenjem časa, samo da bi Cerkev žela široko odobravanje za vsako ceno? Razprava o splavu jejasno nakazala> da nekateri Cerkvi „svetujejo” prav to.
Ko gre za zunanjo podobo Cerkve, za njeno podobo v javnosti, moramo biti realisti. Ne morem se strinjati s tistimi, ki bi radi videli Cerkev povsem ubogo, brez gmotnih sredstev za njeno poslanstvo. Še manj bi se mogel strinjati s podobo Cerkve, ki trobi v isti rog kot bolj ali manj pristranski mediji* ne glede na moralnost ali nemoralnost takih stališč.
Kar zadeva gmotna sredstva, ki so Cer-kvi potrebna, naj rečem tole: narod bo razV' j mel, da jih Cerkev potrebuje, če bodo v službi njenega poslanstva: oznanjevanje evangelija, moralna in verska vzgoja mladij ne, šole, vrtci, domovi za ostarele, pornoc potrebnim, tisk, ohranjenje kulturnih sp°' , menikov. Če so sredstva namenjena za t°* ljudje razumejo in ne bodo očitali Cerkvi, da je grabežljiva in pogoltna.
Kar pa zadeva vsebino njenega oznanj6' j vanja, je jasno, da se ne more in ne sm6 prilagajati okusu ljudi ali se obračati P° vetru. Seveda pa mora svoje sporočilo pod11' jati na čim bolj prijazen in prepričljiv način-Ljudje morajo videti, daje evangeljsko sp0' ročilo sicer zahtevno, da seje treba podati n11 ozko pot odpovedi, ki pa vodi v življenje, n6 v slepo ulico; da nauk Cerkve, kije zahteven* navsezadnje odgovarja najglobljim zahtevam človekovega srca in razuma; da Ce*ev zagovarja človekovo dostojanstvo in vod človeka do resnične notranje svobode, da mu ponuja pravo srečo. Vendar, kljub vsem nr I porom, da bi predstavili krščansko sporočil0


kot nekaj vabljivega, nikdar ne bodo vsi tega ^Prejeli. In Cerkev - kot je bil tudi Kristus -°° vedno za nekatere kamen spotike in zna-rnenje, ki se mu bo nasprotovalo. S tem se j^oramo sprijazniti. Gorje Cerkvi, ki bi iska-a Priljubljenost s tem, da se izneverja evan-"e,iJU in njegovim zahtevam. Pa tudi nesreč-na Cerkev, ki ne bi znala nagovoriti človeka Ü njegovem srcu in bi bil njen glas nerazuml-J|v za sodobnega človeka. Zvestoba evange-'JU in kar se da prijazen prikaz sporočila - to v°je je treba držati, za to se je treba stalno
lruditi.
Parlamentarna večina je pred šestimi odločila, da splav zanjo ni problema-Cen in je prosto pot do nasilne prekinitve n°fečnosti sprejela v ustavo. Nekateri so Mislili, da je s tem to vprašanje enkrat za Vse%' spravljeno z dnevnega reda. Vaše nenje je, kot je pokazala velikošmarenska ^tiiga na Brezjah, očitno drugačno.
Sodim, da ta člen ne sodi v ustavo. Usta-je temeljna listina države, ki naj bi bila ■e ežna kar najširšega soglasja vseh državi-J Nov. Dovolitev umora nerojenih otrok, , Plsana v ustavi, to ne more biti. Splav je no vprašljiv že z vidika naravne morale, Polnoma nesprejemljiv pa je za krščansko
etiko. Pravi kristjani ne bodo mogli sprejemati takih ustavnih določil. Tako utegne biti ta člen jabolko spora še dolgo med nami.
Sicer je vprašanje splava širše in se ne omejuje na neko ustavno določilo. Tu gre za splošno stališče državnih oblasti do narodne skupnosti, njene moči in življenjske sposobnosti. Država bi morala imeti pozitivno stališče do življenja, do naroda kot živega organizma, ta organizem bi morala krepiti in varovati. S tem pa se zastavlja vprašanje njene politike do mladih družin, do nosečnic, do prihodnosti mladih ljudi, ki jim mora omogočati stvarne obete srečne prihodnosti. S tem vrača mladim zaupanje v življenje.
To je tudi vprašanje moralne vzgoje v smislu spoštovanja vsakega spočetega življenja, svetosti življenja kot daru od Boga, kot radosti in prihodnosti naroda. In tu ima svojo vlogo Cerkev, vsaj pri tistih, ki jih njen glas doseže.
Ali lahko vaš nastop na Brezjah, oziroma vse nastope, ki so razburili določen del javnosti, opredelimo kot nastop proti temu, da se stanje, ko se nevrednotepredstavljajo za vrednote, prikazuje kot edino nor-m(al)no?
Dejansko je v našem prostoru neka
triumfalna, brezskrbna, posmehljiva nemoralnost. To kaže na dediščino prejšnjega režima in na pogubne vplive z Zahoda, ki sta se povezala v čudno „španovijo”. Da s tem ne bomo šli daleč v tretjem tisočletju, nam je mnogim jasno. Cerkev na Slovenskem seje dolžna bojevati proti tem protivrednotam in jaz po svojih močeh to delam.
Ko ste ne tako dolgo pred škofovskim imenovanjem predavali v ljubljanskem Cankarjevem domu, ste spregovorili tudi o pojavnosti kulture smrti in jasno obsodili splav. Takrat je bil ta nastop očitno razumljen kot povsem normalen nastop cerkvenega dostojanstvenika, saj ni zbudil ostrejših razprav. Ko isto izjavo ponovite kot nadškof, pa so vaše besede označene kot napad na državo, demokracijo, civilizacijske pridobitve in še kaj. A li ni v tem čutiti vsaj kanček protislovja ali pa gre celo za - vsaj posreden - dokaz, da so kritike včasih bolj kot na vsebino izjav naperjene proti vam osebno?
Ne bi rekel, da proti meni osebno. Pač pa proti cerkveni hierarhiji, ker njen glas seže dlje in globlje, in to mnoge vznemirja. V svojem permisivnem lagodju se čutijo prizadete.
Dovolite nekoliko osebno vprašanje. Kako gledate na grafite, ki so naperjeni proti vam in smo jih v dneh najbolj vročih odzivov na vašo izjavo o nedopustnosti splava lahko prebrali na ljubljanskih zidovih?
Kot na znamenje nekulture in vulgarnosti. Verjemite, da me to sploh ne prizadene. Ti ljudje so premajhni, da bi me mogli žaliti.
Nedvomno ste od prihoda v Slovenijo do danes ena od osebnosti, ki je najbolj zaznamovala dogajanje pri nas, če sodimo po odmevih v javnih občilih. Kdor pozorno spremlja predvsem vam nenaklonjene medijske razprave, pa v njih dokaj hitro najde rdečo nit. Nekateri komentatorji skušajo na vsak način prikazati, da med vami kot najvišjim predstavnikom hierarhije krajevne Cerkve in vernim ljudstvom zeva (nepremostljiv)i prepad, da vas tako ali tako ne podpirajo niti v „lastni hiši” ipd. Tako usmerjene razprave je mogoče med vrsticami razumeti tudi kot poskus uveljavljanja neke Že znane miselnosti, da se je neke neprijetne družbene skupine najlažje znebiti tako, da jo notranje razdeliš in tako ohromiš njen vpliv navzven. Kako bi komentirali takšn domneve?
Vsa ta medijska ploha je lahko tudi varljiva. Kdo ve, če se ti ljudje ne motijo. Česar javnost ne ve, so nešteti izrazi podpore, kijih dobivam od vernih, od duhovnikov. Po mojem se zna zgoditi celo nasprotno: da bodo ti napadi okrepili zavest pri vernih in poglobili njihov občutek pripadnosti Cerkvi. Nekaj obrobnih bo verjetno podleglo propagandi, večina pa se bo strnila okrog svojega pastirja. Sicer pa je to preizkusni kamen za slovensko Cerkev. Naj se pokaže, kakšna je njena resnična življenjska moč.
Ali ob razpravah o nekaterih temeljnih vprašanjih, ki zadevajo sodobno družbo in kristjane v njej,pogrešate odločnejše nastope vernih laikov tako v javnih občilih kot v zavzetem pričevanju v njihovih življenjskih položajih?
Vsekakor so bili doslej veliko bolj hrupni nasprotniki kot verni. Je tudi vprašanje, koliko javni mediji - po večini v rokah ljudi iz preteklosti - dajejo prostora glasovom, ki izražajo podporo. Kot pravim, dobivam mnogo izrazov simpatije v zasebnih pismih, telefonskih klicih ali osebnih obiskih.
In vendar se pogosto zdi, da imajo v marsičem prav tisti, ki trdijo, da navzven deklarativno verni ljudje izgubljajo trdne verske temelje, da namreč dopuščajo božjo navzočnost v svojem življenju le tam, kjer
jih Bog ne moti. Takšen položaj je v nekem pogovoru slikovito orisal baselski škof Kurt Koch, ko je uporabil zanimivo primerjavo: po analogiji s „coca-colo light” (lahka kokakola) si danes pogosto želimo tudi nekakšnega „Boga light” in „Cerkve light”. Toda alije mogoče, če resno vzamemo svojo vernost, Boga in Cerkev zreducirati le na nekaj, kar recimo olepšuje prelomne dogodke v našem življenju, kot so rojstvo, poroka, smrt, nikakor pa ne sprejemamo moralnih obveznosti, ki bi morale izhajati iz dejavne zavezanosti verskim vrednotam?
Mislim, daje pri nas položaj precej boljši kot v nekaterih državah Zahodne Evrope, npr. v Švici, ki jo omenjate. Pri nas je veliko vernih ljudi, ki zelo resno in pošteno, dosledno in iskreno sprejemajo vse krščansko sporočilo. To so povečini tradicionalni verniki, ki jih je Bog obvaroval pred sekularizacijo in njenimi posledicami. Teh je veliko. Poleg njih so prenovitvene skupine mladih in manj mladih, ki z izjemno čistostjo sprejemajo evangelij in ga živijo v vsej radikanosti. Teh skupin je pri nas vse več in od njih lahko pričakujemo prenovo slovenskega naroda.
Zavedati se moramo, da smo vsi na poti: vsa Cerkev, vsaka župnija, vsak vernik. Še zlasti posameznik je lahko naredil mogočne korake najprej v krščanskem življenju, prav tako pa se marsikomu zgodi, da zaostaja za drugimi. Bog daje rast!
Vendar pa so ti napadi lahko tudi huda preizkušnja za človeka, ki stopa počasi ali se opoteka po poti vere. Še zlasti tem kličem: dvignite se, tesneje se povežite s svojo župnijo in z drugimi verniki.
Skupaj bomo zmogli zaživeti bolj evangeljsko in se dvigati v višave življenja!
le v to smer, da bi ohranila, kar je v sekulo-rizirani družbi še ostalo od katolištva, ne zna pa najti novih poti do človeka in družbe-Menite, da je ta očitek upravičen? Po katerih poteh bo hodila Cerkev prihodnosti?
Ne morem si prikrivati dejstva, da danes Cerkev težko najde pot do tistih, ki so se od nje oddaljili ali niso nikdar bili njeni. Morda je drugod še teže kot pri nas. To ni prvič v zgodovini in sedanja kriza verjetno ni bolj nevarna, kot so bile krize v preteklosti.
Vendar menim, da ima tudi danes Cerkev možnosti, pota do človeka so ji odprta. Na' j prej naj navedem izredno vraščenosj krščanstva v slovensko kulturo in sploh sijaj krščanskega pojmovanja sveta, človeka 'n njegove usode, pa tudi lepoto in zahtev nos1 krščanske etike, ki bo vedno pritegovala na-jbolj plemenite ljudi, pa naj že segajo do viši*1 svetništva ali pa se junaško borijo za svetos* v globinah in sponah greha. Vse to moram0 | posredovati ljudem neokrnjeno, z veliki*11
Mons. Avgust Marjan Jambrovič iz sanluiškega mesta Justo
Darar.t ip Harnval zlptn mašn v rlri i7hi svniih rniflknv
Očitke, ki jih na račun Cerkve ne le v zadnjem času, ampak vse od padca komunizma ali pa še dlje, naslavljajo njeni kritiki, bi lahko povzeli tudi v naslednji trditvi: prizadevanje Cerkve naj bi šlo po mnenju nekaterih
hupanjem v Božjo milost, ki od znotraj nagovarja človeka, in z vero, ki gore prestavlja.
Kaj lahko v tem pogledu pomeni oziro-'na slovenskemu kristjanu tretjega tisočle-tia ponudi slovenska sinoda?
Obširno vprašanje, potrebno izčrpnega °dgovora. Naj nakažem le nekatere točke: Poglobitev vere v smislu boljšega razume-','anja Kristusove skrivnosti pri naših vemi-klh in s tem v zvezi bolj dosledno, svobodno ln radostno krščansko življenje. Večja angažiranost kristjanov v javnosti, v družbe-“e,h, političnem in kulturnem življenju na-r°da. Večja ustvarjalnost, močnejša umet-oiška izraznost slovenskega kristjana, “ogatejše doživljanje bogoslužja, ki mora ‘P lepše, dostojnejše in besedno prečiščeno, ^kratka, nova evangelizacija slovenskega Paroda, ki naj bi zaživel svobodneje, žlaht--Peje in v večji bivanjski radosti, ožarjeni s rsčanskim upanjem.
Potiskanju vernosti in cerkvenosti izk-Jučno v območje zasebnosti, od koder naj ne bi imela nikakršnega vpliva na soobliko-'a,lje življenja celotne družbe, ni videti kon-C.C'lvse to pa se praviloma dogaja v imenu °citve Cerkve in države. Kako preseči to Miselnost, a hkrati zagotoviti, da Cerkev v Sv°ji družbeni razsežnosti ne bo postala ”n°vi totalitarist”, pred čemer nenehno SVarijo njeni kritiki?
p Poglejmo malo naokoli. Kje pa je danes erkev totalitarna? Kje ima sploh te mož-°sti? In tudi če bi jih imela, se ne bi smela
“jeti
v to zanko. To je preprosto natolcevanje
prosojnimi nameni: držati Cerkev v
z Zelo
J^cju zasebnega. Kar zadeva ločitev Cer-VV® *n države: mar nimamo nešteto primerov sn Vl0Pi’ kJer to načelo uresničujejo brez s °r°v, v zadovoljstvo in prid vseh? Ali res ‘ho v Sloveniji nismo sposobni vzpostaviti hi vnih odnosov med Cerkvijo in državo?
vn ^in° ^južnih in pogosto postavljenih pola'lanj> ki izhajajo iz razprav o vlogi in no °žaju Cerkve v slovenski družbi, je nje-A, ra7Jnerje do pluralizma in demokracije.
Je Cerkev v demokratični družbi res ta L P^lugojen tujek”, kot nas včasih pre-cujejo? Kako vi vidite nieno poslanstvo v Pllralni družbi?
potrebna je kar lepa mera ponižnosti in 'Pazljivosti, da sprejemaš lekcije o de-v ° raciji od ljudi, ki so bili leta in leta trdno Ra-zi^'U rc*ečega konja, ki je brezobzirno ver ’* ^Se’ karJe bilo demokratično. Težko je Zel ll V ‘skrcnost teh bojazni. Cerkev se t>o i P°br° vključuje v demokratično druž-°t to dokazujejo domala vse dežele po
svetu. Če se pri nas ne počuti lagodno, seje treba vprašati o kakovosti naše demokracije.
Tudi s pluralnostjo Cerkev nima težav. Njeno načelo - staro kot evangelij - je, da se nikogar ne da in ne sme prisiliti k veri. Upravičeno pa Cerkev v pluralni družbi zahteva svobodo, da svoje sporočilo ponudi vsakemu človeku. Mislim, da se ta vprašanja porajajo iz še nepremaganega enoumja.
Pogosto se pri nas ustvarja vtis, kot da slovenska družba ne premore skupnega imenovalca. Več naj bi bilo resnic, več moral, zapovedi tako ni in sčasoma bi lahko ugotovili, da potemtakem ni niti nekega skupnega dobrega, za katero bi si v solidarni povezanosti prizadevali vsi člani skupnosti. Kakšno je vaše stališče do tega vprašanja? Ke iskati skupne točke vseh članov naše skupnosti in kakšna je tu vloga Cerkve?
Za narodno in državno skupnost je nujno, da ima fond skupnih vrednot, v katerih bi se vsi - ali vsaj večina - prepoznali, bi jih mogli sprejemati. Posredovale naj bi jih naše šole in bi bile nekakšen nedotakljiv temelj slovenske družbe. Za zdaj, žal, te možnosti ne vidim, vseeno pa si moramo za to prizadevati. Brez vezi med ljudmi ni družbe. Jezus je svoje učence povezal v novi zavezi in ena od nalog Cerkve je, da utrjuje vezi med ljudmi in ustvarja še nove, da bi ne bil nihče osamljen in zapuščen. Večjemu zavezovanju drug drugemu mora naša Cerkev posvetiti v sedanjem stanju (ne)družbe še več pozornosti, moči in ustvarjalnosti. Po eni strani je človek namreč povsem osamljem - govorimo o individualizmu - po drugi strani pa je potopljen v brezimno maso - govorimo o pomasovljenju in konformizmu. Zato je ena pomembnih nalog Cerkve, da pomaga sodobniku, da se najde, zave svojega dostojanstva, obenem pa tudi svoje odgovornosti, solidarnosti in dolžnosti do drugih ljudi in vsega naroda. Šele izoblikovana odgovorna osebnost lahko prevzame nase lepoto in težo osebnega in skupnega življenja. Večja skrb Cerkve za trdne vezi med nami pa bo še bolj utrjevala njo samo, novozavezno ljudstvo na poti k Bogu življenja.
Ko opredeljujemo temeljne vezi, ki naj bi družbo povezovale v skupnost, v kateri bodo zagotovljene pravice in svoboščine slehernega posameznika, ne moremo mimo spoznanja, da s tem odpiramo vprašanje vrednot, ki jih priznava celotna skupnost. Te vrednote pa se ne uveljavljajo same po sebi, ampak se oblikujejo v procesu vzgoje in izobraževanja, na karste opozorili tudi v pismu ob začetku šolskega leta. Kaj lahko Cerkev prispeva - ali pa celo mora prispeva-
ti - v izobraževalni sistem, da bo poleg pridobivanja znanja vodil tudi k moralni odgovornosti in modrosti tistih, ki vanj vstopajo?
V	takem konceptu šole, kot ga imamo danes-javne šole - žal, zelo malo, saj ta šola odkrito odklanja vsako „vmešavanje” Cerkve v njen sistem. Ta šola je tudi vsa usmerjena v podajanje informacij, znanja, vrednote pa odklanja, češ da to ni njeno poslanstvo. Kam bo to privedlo narod, bomo verjetno kmalu boleče čutili. Dejansko so grenki sadovi že vidijo.
V	mesecih od posvetitve ste se srečali z nekaterimi najvišjimi predstavniki oblasti. Ker ste že ob imenovanju urejanje razmerja med državo in Cerkvijo opredelili za eno pomembnih nalog, se nujno zastavlja vprašanje, kako na to področje gledate pet mesecev pozneje, tudi v luči neposrednih srečanj z najvišjimi nosilci civilne oblasti?
Moram reči, da sem pri predstavnikih oblasti naletel na razumevanje in dobro voljo za ureditev odnosov med Cerkvijo in državo. Med tem je bil sklenjen dogovor med vlado Republike Slovenije in ljubljansko nadškofijo, ki naj bi se začel uresničevati po 31. oktobru letos. Ta dogovor naj bi bil po mojem prvi korak h globalnemu sporazumu med Cerkvijo in državo na mednarodni ravni, kot so ga sklenile domala vse naše sosede.
Kaj bi lahko bil končni domet pogovorov, ki naj bi pripeljali do ureditve odprtih vprašanj med Cerkvijo in državo?
Ponavljam: celostni sporazum, ki bi obsegal vsa nerazrešena vprašanja, sklenjen med RS in Svetim sedežem.
Čeprav smo se v pogovoru dotikali predvsem perečih vprašanj, ki so zaznamovala prve mesece vaše službe v Sloveniji, pa se v pogledu na ta čas verjetno izrisujejo tudi znamenja, ki vam vlivajo neomajno upanje in zaupanje v prihodnost Cerkve na Slovenskem (kako bi si sicer lahko razlagali vaš že skoraj pregovorni optimizem in samozavest, kiju izžarevate na vsakem koraku?). Katera so ta znamenja?
To je najprej globoka in trdna vera, daje Bog z nami, da Jezus ostane s svojo Cerkvijo vse dni do konca sveta in da je peklenska vrata ne bodo nikoli premagala. To je zanesljivo, neizpodbitno, potrjeno v vsej zgodovini. Za nas še posebej potrjeno v zadnjih 50 letih. Ne razumem, da tega naši nasprotniki ne vidijo. Toliko nasprotnikov sije polomilo i krila in zobe, ko so se zaletavali ob skalo - *
MATI TEREZIJA
je spolnila svoje poslanstvo
Ustanoviteljica Misijonark ljubezni, Nobelova nagrajenka za mir, braniteljica življenja
/OT ati Terezija iz Kalkute je zaradi |%/l srčnega infarkta umrla 5. sep-JL ▼ JL tembra ob 16. uri popoldne po srednjeevropskem času, v 88. letu starosti. Pogreb je bil 13. septembra, pokopali pa so jo v predstojniški hiši redovnic Misijonark ljubezni v Kalkuti. Papež Janez Pavel II. je za osebnega predstavnika na pogrebnih slovesnostih imenoval kardinala Simona Lourdusamyja
Ko je zvedel za novico o smrti velike redovnice, je vrhovni predstojnici Misijonark ljubezni, s. Nirmali, v Kalkuto poslal naslednjo sožalno brzojavko: „Globoko pretresen ob novici o smrti Matere Terezije, se pridružujem Vam in vsej družini Misijonark ljubezni pri ozročanju duše vaše ustanoviteljice večni ljubezni nebeškega Očeta. Goreče se zahvaljujem Bogu, ki je Cerkvi in svetu dal to ženo neomajne vere, da bi nas opomnil na vrednoto evangeljske ljubezni, še posebej, ko se ta izraža v ponižnem služenju zadnjim izmed naših bratov in sester. Zaupam, da bodo izredna duhovna vizija matere Terezije, njena pozorna in požrtvovalna ljubezen do Jezusa v vsakem posamezniku, njeno popolno spoštovanje vrednote vsakega človeškega življenja in njen pogum ob srečevanju s številnimi težavami navdihovali njene duhovne hčere in sinove, ko bodo nadaljevali njeno poslanstvo prek svojega redovniškega posvečenja ter z veseljem in nedeljenim srcem skrbeli za na-
Cerkev, da bi se morali iz tega vendarle kaj naučiti.
Moj optimizem in trdnost v stališčih pa temeljita tudi na veri v slovenski narod. Verjamem v narod, ki ga srečujem iz tedna v teden, ko se množično zbira ob raznih slovesnostih in praznikih. Veren, klen, pošten, predolgo ponižan, a z neizmerno voljo in upanjem, da ostane in se dvigne v novo življenje. Med menoj in njim se že pletejo vezi prijateljstva in zaupanja. Vem, da ga ne smem razočarati. Zato bom ostal pokončen, v Božjo slavo in za čast dežele.
Še vprašanje za konec pogovora: do
j bolj uboge med ubogimi. Kot poroštvo moči in tolažbe z vsem srcem podeljujem vsem, ki žalujejo v upanju na vstajenje, svoj apostolski blagoslov.”
Izjave pomembnih osebnosti
Smrt matere Terezije je močno odjeknila v svetu. Poljski primas Jožef Glemp je poudaril: „Mati Terezija je bila neverjeten dar ljubezni. Imela je karizmo ljubiti uboge. Svetuje znala povedati, da imajo reveži z ulic Kalkute pravico do življenja.”
Pariški nadškof kardinal Jean-Marie
imenovanja za ljubljanskega nadškofa in metropolita ste veliko objavljali v Sloveniji in v tujini. Ali ob obveznostih, ki vam jih nalaga nova služba, še najdete čas za publicistiko oziroma, vprašano nekoliko drugače, ali lahko v prihodnosti pričakujemo kakšno publikacijo, ki jo bo morda obarvala že škofovska izkušnja?
Bog daj! Vendar zaenkrat na to še ne morem misliti; naporna služba in obremenjenost mi to za zdaj onemogočata. Ostaja pa želja, saj je bilo pisanje ena mojih največjih radosti.
(Družina 36)
Lustiger: „Utihnil je glas, ki je bil v tem krutem svetu nujno potreben. Mislim, daje mati Terezija živela tudi onkraj meja človeškega bivanja, namenjenega le revežem in najbolj zapostavljenim.”
Milanski nadškof kardinal Carlo Maria Martini: „Mati Terezija je bila božja žena, znamenje navzočnosti Cerkve med ubogimi in zapostavljenimi. Njena velika karizma je in bo mnoge pritegnila k odkrivanju in premišljevanju božje navzočnosti v vsakem, tudi najbolj ubogem človeku.
Msgr. Angelico Bernardini, brazilski škof, odgovoren za duhovne poklice pr' brazilski škofovski konferenci: „Mati Terezija je bila vedno nezmotljiv zgled lj ubez-ni in tihega ter miroljubnega nasprotovanja družbi, temelječi na zapostavljanju krivičnosti.”
Generalni tajnik OZN Kofi Annan: „Svetal zgled ljubezni, razpoložljivosti i" duhovne moči.”
Francoski predsednik Jacques Chirac-„Do popolnosti je utelešala dar same sebe in krepost solidarnosti, ki je tako potrebna v današnjem sodobnem svetu.”
Italijanski predsednik Oscar Luigi Seal' faro: „Življenje male, velike redovnice, j6 bilo docela posvečeno drugim.”
Avstrijski predsednik Thomas Klesti}-„Svet je s smrtjo matere Terezije izgub' sicer tiho osebnost, a polno moči, ki je bij3 desetletja simbol ljubezni do bližnjega-Ameriški predsednik Bill Clinton-„Svet je izgubil enega izmed velikanov našega časa. Z močjo njene ponižne >n neomajne vere je posegla v življenje mn' jonov ljudi v Indiji, ZDA in drugje Pjj svetu. Kakor vsakogar, ki se je kdajk° srečal z njo, je tudi mene globoko nagov°„ rila s svojim prepričanjem in pogumom-
Iz življenja, dela in misli matere Terezije
Mati Terezija (Agnes Gonxha Boj3* hiu) seje rodila kot najmlajša od treh otr° 27. avgusta 1910 v albanski družini v Sk° pju. Leta 1928 je v Rathfarnhamu pri blinu na Irskem vstopila v Družbo lore^ kih sester, ki je imela misijonske šole Indiji, in si privzela redovno ime TereZU po zavetnici misijonov sv. Tereziji Det® ‘ Jezusa iz Lisieuxa. V Kalkuto je prišla R 1929. Leta 1937 je naredila večne zaobu11 be. Delu med najbolj ubogimi se je p°P^ lnoma posvetila po letu 1946, ko je za dobila dovoljenje od svoje redovne skul nosti. Leta 1950 je ustanovila red MjsjJ i nark ljubezni, leta 1952 pa za umirajoč® najbolj uboge med ubogimi s kalkutsk
____________________________________"
u*’c - odprla dom Nirmal Hriday (Čisto s^ce). Od tedaj dalje je bila, oblečena v bel Sar' z modrimi robovi, neutrudna delavka v službi ljubezni in življenja. Danes njen šteje več kot 4000 članic, ki delujejo v ^0 državah in oskrbujejo kakšnih 600 ^startov.
. Mati Terezija je večkrat poudarila, da jhsta njeno življenje in delo nič več kot . aPljica tolažbe v oceanu trpljenja. Vendar le dodala: če te kapljice ne bi bilo, bi v ||j0rju nekaj manjkalo. Ljubiti in skrbeti za b°ge in zapostavljene je bil zanjo vir eselja in zadovoljstva. „Ubogi ne potre-uJejo našega pomilovanja, ampak ljube-en 'n usmiljenje.”
. O težavah sodobnega sveta pa je deja-■ >,Največja težava modernega sveta je Samljenost in zavrženost. Osamljenost je Pravzaprav neke vrste lakota, lakota po Jhni in ljubljenosti. Vendar pa je to lako-l^n^uliko teže prenašati kakor lakoto po
^ Ko je leta 1979 zvedela, daje dobila 0Delovo nagrado za mir, je izjavila: „Ni-
■	mje vredna!” Svet pa se s tem ni strinjal
■	-i° Je v letih po tem zasul z raznimi častmi
^ Priznanji. Leta 1986je ameriški predse-:	BiH Člinton podpisal odlok, s katerim
V|fhateri Tereziji dal častno ameriško drža-
Janstvo, katerega je doslej v zgodovini y1 dobilo samo pet tujcev. n ^ahko torej rečemo, daje mati Terezija sv ^rsbanski način dosegla vse, kar se na tih6 L ^0se^i da. Zato najbrž ni veliko tis-re_js_e ne strinjajo s tem, daje ta izredna °vnica umrla v sluhu svetosti.
nap U’ ie izjavila ob prejemu Nol p08;ade za mir 10. decembra 1979 \ nie dar.'*a Je’ da je prihodnost nai kv®»ih otrocih. Zastopajoč stališč m .Pr°ti splavu, se je udeležaval
vah , Priredili večinoma v zahodn za ' "Bonnujejulija 1982 označi ’>največiepa imirpvfllra miru”
Uničenji 'ov’Kiu Jc 1 pno s splavom.”
n0v	je pobudo španskih
’ kl so se maja 1983 v Madr
Življenje za druge
JANEZ GRIL
dogodka sta v zadnjem času I J pretresla svet. Najprej tragična smrt angleške princese Diane v Parizu, nato še nenadna smrt matere Terezije v Kalkuti v Indiji. Človeštvo je obstalo, kot da bi ohromelo. Dve tako različni življenji in dve tako različni smrti, obenem pa toliko podobnosti, da jih ni mogoče prezreti. Na eni strani blišč in sijaj mondene družbe, kronanih glav, slavnih ljudi iz sveta denarja, umetnosti in kulture, na drugi strani pa najbolj pozabljen svet revežev in obrobnežev vseh vrst, barakarjev in klošarjev, odvisnikov in v cestnem prahu umirajočih anonimnežev. V takšnih povsem nasprotujočih in izključujočih se svetovih sta živeli in umrli princesa Diana in mati Terezija.
Državniki vsega sveta, verski in drugi voditelji so pohiteli in z izbranimi besedami izrekli sožalje, občudovanje, priznanje, zahvalo in molitev za njuno delo. O obeh je v luči upanja, ki ga daje krščanska vera, pisal in govoril papež Janez Pavel II. Milijonske množice ljudi so se, ne samo v Angliji in Indiji, temveč po vsem svetu z zbranostjo, molitvijo in toplo mislijo poslovile od obeh.
Kaj sta imeli princesa Diana in mati Terezija skupnega, v čem sta si bili tako podobni, da za njima žaluje ves svet? Kaj je sporočilo njunega življenja in smrti, sporočilo, ki ga ob veličastnem slovesu ne bi smeli prezreti?
Karkoli Slovenci že smo in kateremukoli družbenemu sloju že pripadamo in kakršnekoli vere ali prepreičanja že smo,
proti nekaznovanju splava v Španiji.
„Bogati narodi, ki so uradno sprejeli splav, so ubogi, celo zelo ubogi. Taki nimajo več poguma gojiti novo življenje,” je aprila 1977 v Milanu povedala 100.000 mladim.
V Indiji je priporočala uporabo naravnih sredstev za urejanje rojstev.
Papež Janez Pavel II. o materi Tereziji: „Izreden zgled tega tihega poslanstva ljubezni, ki se poraja iz stalnega premišljevanja o Jezusu na križu, je Mati Terezija iz Kalkute, ki seje vrnila v Očetovo hišo. Zjutraj sem z globoko ganjenostjo daroval sveto mašo zanjo, ki je nepozabna pričevalka o ljubezni, v konkretni in neprestani službi najbolj revnim in odrinje-
nečesa nikoli ne bi smeli pozabiti: To, kar na koncu šteje, je ljubezen do bližnjega in čuteče srce, ki vidi stisko bližnjega in jo je pripravljeno pomagati nositi. Ki pred človeško stisko ne ostane hladno in brezbrižno, ki nikoli ne obupa in ne odneha iskati poti, kako bi potrebnemu pomagalo.
Princesa Diana je kljub samozadostnosti sveta, v katerem je živela, in katerega del je tudi bila, ohranila takšen način življenja. Ljudje so to prvinsko čutili, zato so jo cenili in ljubili. Mati Terezija pa je takšno življenje za uboge živela na herojski in radikalen način. Postal je njen način življenja in razumevanja sveta, njena karizma, njen poklic, njen razpoznavni znak. Postala je simbol življenja za druge, za najbolj uboge med ubogimi in najbolj zavržene vsega sveta. Med njimi je zasijalo upanje, ki je imelo ime: mati Terezija in njene misijonarke ljubezni. V tem ji je bita Diana na neki način blizu. Zato ne preseneča, da je bil zadnji javni nastop matere Terezije, ki so ga zabeležile kamere, posvečen prav princesini smrti. Med drugim je dejala, da je bila Diana velika žena in čuteča mama.
S smrtjo vsakega dobrega in plemenitega človeka je na svetu manj dobrote in manj ljubezni. Sveta bi bilo že zdavnaj konec, če ne bi bilo ljudi, ki nadaljujejo tam, kjer so prenehali tisti, ki so odšli v večnost. Kamere svetovnih TV družb so ugasnile, milijonske množice so se razšle. Ostal pa je svet in ljudje s svojimi križi, upi in obupi. Delo matere Terezije nadaljuje več kot 4.000
nim bratom. Na obrazi h revežev je prepoznala Jezusovo obličje, ki iz višin križa kliče: „Žejen sem.” In ta krik je z velikodušno predanostjo sprejela iz ustnic in iz srca umirajočih, majhnih zapuščenih, mož in žena, ki jih je strla teža trpljenja in osamljenosti. Ko je neutrudno hodila po poteh sveta, je Mati Terezija zaznamovala zgodovino našega stoletja. Pogumno je branila življenje. Služila je vsakemu človeku in vedno pospeševala človekovo dostojanstvo in spoštovanje. Poraženim v življenju je dala čutiti nežnost Boga Očeta, ki ljubi vsako bitje, ki gaje ustvaril. Pričevala je o evangeliju ljubezni, ki se hrani iz zastonjskega darovanja samega sebe vse do smrti.”
njenih misijonark ljubezni. Veliko, a hkrati premalo. Pridružimo se jim. Vsak na svoj način in po svojih močeh, vsi skupaj pa za srečo tistih, ki potrebujejo upanje in pomoč. Redovnic je veliko premalo, da bi olajšale stisko vseh, ki jih prosijo za pomoč. Primanjkuje misijonarjev, prav tako tudi voditeljev skupin za prostočasne dejavnosti cesti prepuščenih otrok ne samo v Afriki in Indiji, temveč tudi v Sloveniji...
Mati Terezija je neskončno ljubila življenje in odločno nasprotovala vsem, ki so ga kakorkoli ogrožali od spočetja do smrti. Njena duhovna oporoka je tudi to: Matere in očetje, varujte svoje nerojene otroke tudi tedaj, ko vas javno mnenje ali zdravstveno osebje nagovarja drugače. Bogati, ne pozabite stiskanih in trpečih. Verni ljudje, vzemite si čas za molitev, da bo vaše življenje postalo daritev. Ljudje dobre volje, delajte dobro, da bo svet postal boljši!
Ne bi bilo prav, če ob smrti princese Diane in matere Terezije,ne bi razumeli sporočila, ki ga je njuna smrt razširila po vsem svetu! Šteje le življenje za druge!
„Povejte ljudem, naj molijo ROŽNI VENEC!64
ANTON NADRAH
„O, prelepa preprostost vere, koliko si nam podelila s tem starim družinskim molkom, ki visi na porjavelem žeblju na steni omare. Nanj so navezani najlepši spomini mojegaživljenja. O, ve, lepe, obrabljene jagode! Očenaševe so velike kakor orehi, zdravamarije kakor češnje. Nihče razen Boga ne ve, koliko zdravamarijje že zdrselo po teh jagodah v nebeški ribnik. Vsakokrat, ko udari pri molitvi druga ob drugo, potrka na rajske duri: „Tik -poslušaj, dobri Bog, usmili se nas... Saj si se za nas učlovečil, za nas trpel, nam v pričevanje od mrtvih vstal” (Dr. Emilijan Cevc, Preproste stvari).
Papež Janez XXIII. je kljub obilnemu delu vsak dan zmolil vse tri dele rožnega venca. Za to se je odločil kot beneški patriarh. Obiskovalcem je priznal:
„Vsak dan zmolim vse tri dele rožnega venca, toda za to je treba bolj zgodaj vstati.” Ob drugi priliki je izrekel pomenljive besede, ki lepo kažejo, kako je ta veliki papež znal povezovati molitev in življenje: „Petnajst rožnovenskih skrivnosti je petnajst oken, skozi katera gledam v božji luči vse, kar se dogaja na svetu.”
Papež Pavel VI. je rekel, da je rožni venec povzetek celotnega evangelija, zato je šola evangeljskega življenja. V rožnem vencu nastopata Jezus in Marija, a tudi nebeški Oče in Sveti Duh. Rožni venec je tudi šola molitve: ustne in premišljevalne, saj gre za molitev ustnic in srca. Ker pri vseh treh delih skupaj zmolimo 150 zdravamarij - prav toliko je tudi psalmov - nekateri rožnemu vencu rečejo psalterij za laike ali Marijin psalterij.
Molitev rožnega venca je zato tako dragocena, ker v njej razmišljamo o Jezusovem in Marijinem življenju od Jezusovega spočetja do kronanja Device Marije v nebesih. Marijino življenje je najtesneje povezano z Jezusovim, saj je njegova mati. Brez Matere ni Sina, takšna je božja volja. Jezusove skrivnosti so zato v veliki meri tudi Marijine skrivnosti. Marijanas vodik Jezusu. Kar v molitvi premišljamo, to vpliva na nas. Po tem se tudi laže ravnamo. Rožni venec zato ni samo ustna, temveč je tudi in predvsem premišljevalna molitev. Spominjanje Jezusovega in v zvezi z njim Marijinega življenja je za naše duhovno življenje
nujno potrebno. Pri vseh treh delih rožnega venca pridejo na vrsto glavne skrivnost' naše vere. To so življenjske skrivnosti, k' oblikujejo našo vero in življenj6-Premišljevanje teh skrivnosti, ki je podprt0 z molitvijo očenaša, deset zdravamarij i" Čast bodi, je najboljše sredstvo proti p°s' vetnosti, grešnosti in neveri.
Friderik Ozanam, ustanovitelj Vincem cijevih konferenc, je še kot študent doživi' jal versko krizo. Nekoč je stopil v nek0 pariško cerkev. Tam je našel slavnega uče"' jaka, svojega profesorja Ampera, kije mol'1 rožni venec. Pozneje je Friderik rekel: ,,M°' lek v Amperov ih rokah je zame pomet"1 več kakor tisoč knjig.”
Dobra molitev rožnega venca ohrani3 in poglablja človeku vero. Človek, ki redn° s premislekom prebira jagode rožnega ve"' ca, raste v veri, upanju in ljubezni. Z mo"' tvijo prejemamo milost za poglobljen0 krščansko življenje. Marija se je v Lurd" prikazala Bernardki z rožnim vencem v roki. Skupaj z njo gaje tudi molila. V Fatit" je naročala: „Povejte ljudem, naj molij0 rožni venec!” Po Marijini zamisli spa" molitev rožnega venca k najvažnejšim zdr"' vilom za današnji svet. Bogoslovec pike Božjem okolju (1991):
„Še danes rad molim rožni venec, je to molitev, v kateri se moje srce näjb°! osveži, umiri in je deležno največjega og° vorn. Z moje strani seveda zahteva čas-to molitev vključim vse tiste ljudi, za kate\ čutim, da sem dolžan moliti. Ko tako zaN molim, ko prosim Boga, da bi jih varoma1 njihovem življenju, delu in naporu, čutd11’ da jim resnično pomagam. Prepričan se"1' da jim je lahko tudi zaradi mene lepse življenju. V to molitev uvrstim prošnjo ~ ' svoj poklic, da bi vredno vsak dan odg0 var jal na božjo milost. S voje misli obraco tudi v večnost... Rožni venec je zame ti» molitev, ki me na najboljši način osvob°J ozkosti, odvrača misel od zaprte sebični in me hkrati še bolj odpira v življenje * občestvo.”	.■
Rožni venec lahko molimo tako. da b° j pazimo na vsebino molitvenih obrazcev,3 pa smo bolj pozorni na posamezne skrivno11 ti, ki jih premišljujemo med molitvijo zdr*1 vamarij. Dobro je povezovati eno in drug 11 Če gre samo za mehanično izgovarjanje b6
Sed brez vsaj nekega premišljevanja, je ta rn°litev podobna telesu brez duše. Zanjo Veljajo Jezusove besede: „Pri molitvi pa ne blebletajte!” (Mt 6,7). Kdor pri molitvi rož-nega venca bolj napreduje, med to molitvijo z °čmi vere in očmi srca gleda posamezne skrivnosti. Tako ta molitev postane odlična °blika krščanske kontemplacije.
Rožni venec moremo moliti kleče, sto-Je. sede, ponoči v postelji, v avtu, na vlaku, v avtobusu, na sprehodu, med lahkim roč-n'nt delom. Nekdaj je bil najbolj priljubljena večerna molitev. Mnogo bolj srečne bi naše družine, če bi vsak večer dan končale s to prelepo starodavno molitvijo.
Mnogi znameniti ljudje so imeli redno v r°kah rožni venec.
V Franciji v lyonski škofiji so na škofijskem uradu razpravljali o tem, ali naj 29-letnega Janeza Vianneya, ki mu je študij slabo šel, pripuste k svetim redovom. Na k°ncu je generalni vikar vprašal: „Ali je Sospod Vianney pobožen? Ali časti Mari-J0? Ali zna moliti rožni venec?” Na vsa 'Trašanja so navzoči odgovorili pritrdilno. Generalni vikarje odločil: „No, potem je sPrejet, vse drugo bo storila božja milost!” v Sv. Klemen Dvoržak je dejal, da je rožni venec njegova knjižnica. Po mestnih 1'cah je nosil v roki rožni venec in gaje molil, če se ni s kom pogovarjal. S to molijo je dosegel velike apostolske uspehe.
Ko je dr. Recamier, ki je deloval v sredini 19. stoletja, nekoč na neki znanstve-seji vzel v roke žepni robec, je z njim iz ePa potegnil tudi molek, ki mu je padel na a- Svobodomislec Mače, kije bil na tej seji l'avzoč, je pozneje priznal: „Moji tovariši /J.Jaz smo bili presenečeni. Učeni Reca-ler, slavni profesor, učenjak, avtoriteta na P°dročju zdravilstva, zdravnik knezov in raljev, katerega sloves se širi po vsej Evro-P*> moli rožni venec.” Koje Recamier videl acudene obraze, je zadevo pojasnil:
»Da, gospodje, molim rožni venec. Če 1 kak bolnik povzroča skrbi in so izčrpa-» ,.Ze vsa zdravilna sredstva, se obrnem k ^emu, k* more zdraviti vse. Z eno ali enia desetkama rožnega venca prosim p eylaženo Devico, naj posreduje pri Bogu. h^"avam’ da sem videl čudovite uspe-
Ijj. ^°sef Haydn, znameniti skladatelj, je zelo goreč molilec rožnega venca. Glede štorija Stvarjenje je rekel: v	Nikoli nisem bil tako pobožen, kakor
,em času, ko sem se ukvarjal s tem orato-sil'n' m/ delo ni šlo dobro od rok, sem Zd Z ro^n‘m vencem v sobo, zmolil nekaj ravamarij, in zopet so prišle misli in Melodije.”
FATIMA
IN
RUSIJA
Zgodovinarji, sociologi in kulturniki vseh vrst menijo, da je ruski komunizem centralni fenomen zgodovine 20. stoletja.
S tem, da je hotel vzpostaviti ideologijo marksističnega človeka, se je ruski komunizem predstavil kot nova brezbožna in materialistična religija, katere bog je |
Mnogim starim in bolnim ljudem je molitev rožnega venca velika tolažba, sredstvo za apostolat in odlična priprava za popotovanje v večnost.
Zdravnik v zreli moški dobi, daleč od vere, težko bolan, je šel na pregled k svojemu kolegu zdravniku. Ta mu je povedal:
„Samo še dve leti, največ dve leti življenja imaš pred seboj.” Zdravnik je šel vase: „Samo še dve leti in potem bo vsega konec. Ali res? Ali je s smrtjo res vsega konec?” Zdravnik je poiskal rožni venec pokojne matere in začel moliti žalostni del, ker je v njem našel največ tolažbe. Molil je vsak dan. V njem je rasla vera, upanje. Z molitvijo rožnega venca se je pripravljal na svojo zadnjo uro. Z rožnim vencem njegove matere so ga položili v krsto. Z njim je prišel v nebesa.
Michelangelo je v sikstinski kapeli na sliki vesoljne sodbe upodobil dva človeka, ki sta po jagodah rožnega venca prišla v nebesa.
Kako poživiti molitev rožnega venca? Ameriški pater Peyton je leta 1947 sprožil akcijo za molitev rožnega venca. Začel je zbirati družine, ki so bile pripravljene dnevno skupaj moliti rožni venec. Za to molitev je navduševal po radiu in televiziji, s pomočjo filma in gledališča. Po radiu je
rožni venec tudi molil. Najboljši ameriški igralci so skozi deset let na ameriških odrih predstavljali skrivnosti rožnega venca. Napravili so filme o rožnem vencu. V Španiji so posneli 15 barvnih filmov. Leta 1957 je bilo v tem gibanju 10 milijonov družin, ki vsak dan skupno molijo rožni venec. Dunajski študent piše:
„Že dolgo molim rožni venec, in sicer vsak dan. Pa moram reči, da mi prav ta molitev vedno zopet vliva novo moč in nov pogum. Zakaj naj bi rožni venec ravno v našem času kraljšali? Dovolj bi bilo žalostno, če bi za vse drugo našli čas, molitev pa začeli krajšati. Če bi ljudje današnjega časa bolj posegali po rožnem vencu, sem prepričan, da bi šlo vsakomur izmed nas bolje, kakor mu dejansko gre. Vsakdo, ki se spotika nad dolgostjo te molitve, naj pomisli, da je s tem združena tudi majhna žrtev, ki edina prinese dragocene sadove. Torej ne premišljujmo, kako bi mogli kaj skrajšati, temveč vzemimo rožni venec in ga spet začnimo moliti.”
Pri nas je precej razširjen živi rožni venec, kije sestavljen iz petnajst članov, od katerih vsak član vsak dan zmoli eno dese-tko, skupaj torej petnajst desetk. Rožni venec molijo za duhovne poklice in njihovo stanovitnost.
KIP FATIMSKE MARIJE ROMARICE PRISPEL V SLOVENIJO
bila materija. Bil je prvenstven pojav in motor, ki je vznemirjal ljudi vseh narodov zemlje.
Izredno zanimivo pa je, da nam je Mati Božja prinesla rešilno sporočilo, ki je v neposredni zvezi s tem glavnim pojavom, najvažnejšim dogodkom stoletja.
Medsebojna zveza datumov boljševiške revolucije s fatimskimi prikazovanji ni slučajna kronološka hkratnost, temveč jasen poseg z Neba, ki ponuja sporočilo kot učinkovito zdravilo proti temu strašnemu zlu.
Tako v fatimskem sporočilu beseda Rusija ne pomeni naroda v zemljepisnem pomenu, temveč njeno ideologijo, ki s širjenjem brezbožnega in materialističnega komunizma hoče zbrisati pravo vero in potrebuje spreobrnjenje, ki naj bi se izvršilo s pomočjo posvetitve brezmadežnemu Marijinemu Srcu.
Če je bil ruski brezbožni komunizem glavni fenomen sodobne zgodovine, je bila tudi Fatima najvažnejši verski dogodek zadnjega časa.
Kot vidno znamenje fatimskega sporočila je kip fatimske Marije od 18. oktobra 1996 naprej svobodno obiskoval kraje po Rusiji. 7. decembra ob 14,55 je prispel na Rdeči trg v Moskvi v spremstvu devetih duhovnikov in večje skupine vernikov, ki so molili rožni venec. Njim so se pridružili mimoidoči, da so na tisti prvi petek v decembru izvršili posvetitev brezmadežnemu Srcu Marijinemu in zapeli fatimski Ave.
Bila je uresničitev tistega dela obljube, ki pravi:,,...Moje brezmadežno Srce bo zmagalo... Sveti oče mi bo posvetil
POZDRAVLJENA,
FATIMSKA
GOSPA!
V večernih urah v petek, 29. avgusta, je skupina petindvajsetih slovenskih romarjev, ki jo je vodil ljubljanski pomožni škof msgr. Alojz Uran (med njimi je bilo sedem duhovnikov in dve redovnici) z letalom prek Dunaja na brniško letališče pripeljala iz Fatime kip Marije romarice. Ta milostni kip že 50 let roma med vernimi vsega sveta z namenom, da bi ob njem podoživeli milostne dogodke in sporočila Marijinega prikazovanja trem pastirčkom od 13. maja do 13. oktobra 1917. leta v Fatimi. Kakšnih šeststo vernih iz cerkljanske, šenčurske in drugih okoliških pa tudi bolj oddaljenih župnij s'e je zbralo pri sprejemu Marijinega kipa na brniškem letališču. Po krajši prisrčni slovesnosti z nagovorom škofa Urana, pesmijo in fanfarami Štajerskih hornistov so kip vpraznič-
Rusijo, ki se bo spreobrnila... ” Gre brez dvoma za zgodovinski dogodek, za pravo zmago Marijinega Srca v tem času. Končalo se je versko preganjanje zaradi odgovora vse Cerkve na klic k pokori, molitvi ter posvetitvi sveta in Rusije brezmadežnemu Srcu Marijinemu, ki jo je opravil sveti oče.
(Prevedeno iz španske revije MIRIAM, maj-avgust 1997, ki jo izdajajo bosonogi karmeličani iz Andalucije.)
IZ NASE KRONIKE
Večerja zaupnikov in prijateljev SKD v Argentini v Slovenski hiši. Na veliki šmaren, 15. avgusta, po večerni maši so se krščanski demokrati zbrali v obednici na sestanek ob pogrnjenih mizah s poslancem Marjanom Schiffrerjem, ki je prišel iz Slovenije na kratek obisk, ter z argentinskimi delegati, ki so se nekaj dni prej vrnili s kongresa SKD v Stični. Sestanek je vodil inž. Jer-
nej Dobovšek, predsednik območja Argentine in Južne Amerike, govorili so pa Marjan Schiffrer, ki vodi parlamentarno komisijo za stike s Slovenci po svetu, Tine Debeljak, Marjan Loboda, Janez Petkovšek, za konec pa je dogajanja v domovini in SKD komentiral še prof. Tine Vivod, podpredsednik SKD.
Uro duhovnosti za odrasle in mladino je v cerkvi Marije Pomagaj vodil v nedeljo, 31. avgusta, dr. Alojzij Kukoviča.
no okrašenem vozilu ob spremstvu vozila slovenske policije popeljali k Mariji Pomagaj na Brezje, k osrednjemu slovenskemu narodnemu svetišču. Tam je v molitvi in pesmi že čakala množica več kot tisoč petsto Marijinih častilcev in ji pripravila veličasten sprejem. Pred kipom papeža Janeza Pavla II. so pozdravili kip fatimske Marije s pesmijo in jo pospremili v procesiji v polno cerkev, kjer so se zvrstile pozdravne besede gvardijana p. Cirila Božiča, župana radovljiške občine Černeta in nagovor škofa Alojza Urana o pomenu romanja kipa fatimske Marije med našim ljudstvom. Zaželel je, naj romanje fatimske Marije po naši mladi državi med našim ljudstvom zbudi željo po življenju in ustvarjalnosti: „Naj bo njeno romanje blagoslo-vjeno in posvečeno za ves slovenski narod!” Po petih litanijah so kip popeljali na Primskovo pri Kranju, kjer so mu domačini pripravili veličasten sprejem. Marijin kip d° 17. oktobra roma po ljubljanski nadškofi'F nato do 6. decembra po mariborski, od takrat pa do 26. decembra pa po župnija*1 koprske škofije.
26. julija 1997 je bila krščena v cerkvi Marije Pomagaj v Buenos Airesu MARIJA HELLER PODBOJ, hči Arturja in Lučke roj. Podboj.
sVETa TEREZIJA IZ L I SI E U X A OB 1 00-LETNICI SMRTI
Eti
»^Ljubim vse tisto, kar mi pošilja dobri Bog“
ANTONIO SICARI
Ib ogje po svoje posebno negoval malo Terezijo, ki se mu je izročila: že Prvo obdobje njenega samostanskega žiV]jenja je zaznamovano z bolečino, ki 1 Je neskončno prečistilo: skrb ji je zbujala cetova bolezen, ponižujoča bolezen, ki - se 1 ' ponižuje tudi njegove hčerke. Vse P°redkeje je obiskoval Terezijo v samos-anski govorilnici. Takrat ga je Terezija o edala skozi rešetke in njene oči so bile od 0|ečine široko razprte: huda oblika poap-, enJa žil in težke krize, čudne in nerazumne Retnje delajo očeta kakor blaznega. Konč-n s° ga morali odvesti v umobolnico in stre Martin postanejo „hčere norca”: tudi Samostanu kdo kdaj zašepeta to opazko!
Terezija piše: „Kakor je bilo v trpljenju ast|to Jezusovo obličje, tako je moral biti dneh njegovega trpljenja zastrt tudi obraz Jugovega služabnika.” Včasih si je oče akrival obraz in zdelo se je, kakor da se aveda svojega ponižanja. ž V očetovi hiši sedaj ni več nikogar. Vse, najmanjšimi spomini vred, je prodano.
°arno ,1^.. —d,—
hišm
dva predmeta končata v karmelu:
a ura, ki bo odslej v samostanskem koru l terjala dolge ure premišljevanja, in ..niški vožiček - last bolnega očeta - ki bo 0ristil tudi Tereziji v zadnjih mesecih nje-ne8a življenja.
. »Mala Terezija” bo v karmelu živela od eh skrivnosti: Jezusovega otroštva innje-Vega trpljenja: zaradi teh dveh skrivnosti -p Pr°si, da bi se smela imenovalti sestra fnzija Deteta Jezusa in Svetega Obličja. H v se t‘ste probleme, kijih imamo odras-. ’ kadar mislimo na vsemogočnega Boga,
je T,
erezija radikalno rešila s tem, da se je
°staviia pred skrivnost Jezusovega Ostva: darovala se mu je kot igrača. Ne er|a tistih dragocenih igrač, ki se jih t; ?c* skoraj ne upajo dotakniti, marveč ^hh navadnih, vsakdanjih, ki jih imajo ^Jrajši in ki jo lahko vzamejo v roke ali pa cnejo proč, da jo nato znova poiščeno. Vladar torej Terezija trpi, je to zato, ker '°k Jezus zanemarja ali nenadoma od-y svojo igračo, in kdo bi mu mogel reči: i-g 3^aj to delaš?” Njegova igrača je. Te-'Jm Jezus se igra z žogo... toda ko se neha igrati, zbere vse svoje igrače sku-J 'n si jih pritisne na srce.
Predvsem pa Terezijin Jezus „spi”.
lili
meni priznati svojo ničevost, vse pričakovati od dobrega Boga, kakor otrok vse pričakuje od svojega očeta. Prav nič si prizadevati za to, da bi spremenili svoj položaj... in nikdar si pripisovati kreposti, ki jih živimo... nikoli izgubiti poguma zaradi lastnih krivd, kajti otroci padejo pogosto, a so premajhni, da bi se mogli resno
Terezija Deteta Jezusa, kot jo je naslikala leta 1914 njena rodna sestra Celina.
Takrat je treba znati molčati in ga ne motiti: „Kadar Jezus zaspi, mu mnogi tudi doli nehajo služiti in verovati vanj,” razlaga svetnica.
Terezijini pobožnosti do Jezusovega svetega otroštva ustreza njeno vsakdanje prizadevanje, da bi ostala „kot otrok”. Ta svoj duhovni program bo nekega dne razložila:
„Ostati pred Bogom kakor otroci po-
poškodovati.”
Onkraj teh podob gre za to, da se odpovemo zahtevam in predstavam, ki nam predstavljajo krščanstvo kot vrsto velikih dejanj in pomembnih dogodkov; gre za to, da z veselim srcem in navdušeno hodimo „po poti otroškega zaupanja, ki brez skrbi zaspi v Očetovi rokah”.
Izročiti se brez strahu, pomeni sprejeti dejstvo, da je temelj vsega v čutu pripad-
nosti, v gotovosti, da imamo Očeta. Tako se naučimo, da se ne zanašamo več na svoja dela, na svoje sposobnosti, na svoja prizadevanja in zahteve.
Pozitivni, „dejavni” vidik te podobe pa je v poudarku, da je to, kar velja, prav ljubezen, s katero se izročimo: a če je to res, potem moremo vse usmeriti v željo, da bi pričevali za ljubezen. Za ta cilj je vse neskončno pomembno.
Kadar hoče otrok izkazati ljubezen svoji materi, ji včasih podari eno svojih igrač; ta mami prav gotovo ne koristi, vrhu tega mu jo je kupila ona, toda kljub temu jo sprejme ganjena in z vso resnostjo.
To je tisto, kar moremo na tisoč različnih načinov mi storiti Bogu: s tisoč majhnimi darovi mu moremo vračati to, kar nam je podaril; on to sprejme in dela vedno bolj dragoceno, in ta nenehna izmenjava ljubezni traja vse življenje.
Koje bila Terezija stara 22 let, je prosila svojo priorico, naj ji dovoli, da se daruje kot žrtev usmiljeni Božji ljubezni, ki „je tisočkrat bolj zahtevna kakor pravičnost”. Ona sama je sestavila obrazec svoje posvetitve.
„Moj Bog, želim te ljubiti in storiti, da te bodo vsi ljubili... toda čutim svojo nemoč in te prosim, bodi ti moja svetost. Darujem se ti v dejanju popolne ljubezni kot žgalna žrtev tvoji usmiljeni ljubezni: prosim te, vso me použij... tako, da bom postala mučenka tvoje ljubezni, o moj Bog.”
Pri 23 letih Terezija zboli za jetiko: ko v noči velikega četrtka bruha kri, razume, da to naznanja smrt. Toda Bogu daruje še eno žrtvico in ne prižge svetilke, da bi pogledala, kaj se dogaja: počaka, da vzide sonce in se tako na veliki petek daruje Kristusu, da bi se mu pridružila v njegovem trpljenju:
„Jezus je dopustil, da mojo dušo objame najgostejša tema in da bi že tako prijetna misel na nebesa ne bila več kakor vzrok boja in muke.”
Zdi se ji, da jo je Gospod prištel h grešnikom, nevernikom, zlasti k tistim, ki so po lastni krivdi in z zlorabljanjem Božje milosti izgubili vero. Zdi se ji, da mora poslušati zbor zasmehovanja, ki ji oznanja končni nič, praznino. Zdi seji, da sedi „za mizo z grešniki”, ki jo prosijo, naj ostane:
„Gospod, tvoja mala hči te prosi odpuščanja za svoje brate; pripravljena je toliko časa jesti kruh trpljenja, kolikor boš ti hotel, in nikakor noče vstati izza te mize, za katero jedo grešniki, do dneva, ko si ga ti določil... Gospod, odpošlji nas oproščene...”
„Ko bi vedela,” je rekla sestri „kakšne strašne mislime obhajajo. Veliko moli zame, da ne bom poslušala hudiča, ki želi, da bi verovala mnogim lažem. O mama moja, nikdar ne moremo misliti na tak način, če ljubimo Boga! Toda to kruto trpljenje darujem Bogu za to, da bi ubogim nevernikom izprosila vero; za vse tiste, ki se oddaljujejo od nauka Cerkve.”
„Neka stena se dviguje vse do neba... vse je izginilo... vemjem, ker hočem verovati.”
Na svojem srcu je nosila listič papirja, na katerega je s svojo krvjo napisala veroizpoved.
Medtem je v pokorščini do svoje priori-ce dokončala svojo avtobiografijo, v kateri pripoveduje o svoji notranji poti do popolnega razumevanja sestrske ljubezni. V njej nam tudi odkriva, kako je dokončno našla smisel svojega karmeličanskega poklica.
Pripoveduje o velikih in mnogovrstnih željah, ki so vznemirjale njeno dušo vse do dne, ko je do zadnjih globin spoznala, daje Cerkev telo, v katerem vsi udje - vsak v
svoji podrejenosti - delujejo v blagor celotnega organizma. Tako je z neizrekljivim veseljem razumela, da mora Cerkev p36 imeti tudi srce. Terezijin poklic je torej: biti v njenem srcu, ki hrani in podpira „vse poklice” - „v srcu Cerkve, moje Matere, bom ljubezen”.
Medtem bolezen neizprosno napreduje: sestre, ki so ob njej, ravnajo z njo vse bolj kot z otrokom (četudi morajo po drugi strani vse priznati, da so odvisne od Tereziji116 duhovne zrelosti). Terezijajim to preprosto dovoli: ve, da se mora zdaj spoprijeti z zadnjo in najtežjo preizkušnjo: pokazat' resničnost svojeganauka („malepoti”) tud' v hoji po trdi cesti trpljenja in umiranja.
Tu in tamje Terezija zaskrbljena. „Kak° bom umrla?” Že vnaprej ji je jasno, da bo njena preizkušnja strašna: njeno telo se zelo naglo izčrpava in použiva. Bolezen ji P°' vzroča neznosne bolečine; priorica je določila, da karmeličanski sestri pač ni treba dal' morfija. Pljuča so že povsem razjedena in J otežujejo dihanje. V tistem času še ni bn° mogoče dobiti kisika. Tako se je tudi s fizičnega pogleda zdelo, da se je Terezij in° telo pomanjšalo. (Ko bodo njeno ubog0 telesce položili v grob, ga bodo bolničark opisale „kot telo dvanajstletne deklice ■) Zdi se, da Terezija diha z muko novorojene ga deteta. In ravno tega se boji:
„Ko bi vedele, kaj pomeni, če ne moiete dihati. Če se zadušim,” pravi, „mi bo dobri Bog dal moči. Vsak dih je kruta bolečin3’ toda ni še tako huda, da bi kričala.”
In ko je gledala Marijino podobo: ,čvC_ ta Devica, ti veš, da se dušim! Primanjkuj mi zemeljskega zraka, toda kdaj mi Gospod dal vdihavati nebeškega?” .
Žadnji meseci so zaznamovani s trp jenjem, ki se vse bolj razširja kakor z vse strani obdajajoče morje in jo - toknU°___
PRAZNIK VERE V ŽIVLJENJE ONKRAJ GROBA
-
°nčno - prosi, naj se mu prepusti kakor 0|ni otrok, ki vsakomur zaupa:
.	' ,.Pozabila sem nase, vse sem delala
ko. da nisem v ničemer iskala sama sebe.” ' ..Trpim samo trenutek za trenutkom.” ' »Otroci se ne pogubijo. Z majhnimi
bodo
ravnali ljubeznivo. Prav tako moremo
I stad otroci, tudi če opravljamo velike na-^°8e, tudi če živimo zelo dolgo. Če bi živela t °serndesetih let, dobro vem, da bi ostala 4ko majhna, kakor sem sedaj.”
Ko jo kdo vpraša, ali so njene bolečine °stale neznosne, odgovarja: g »Ne,, še vedno morem reči dobremu ,°Su, da ga ljubim, in mislim, da je to v°lj- Nocoj nisem mogla več: prosila sem to Devico, naj vzame mojo glavo v svoje n*. da bom mogla premagati bolečino.” O svojih bolečinah pripoveduje:
Bo ”,V^ub‘m vse tisto, kar mi pošilja dobri
D jo kdo hvali zaradi njene velike ^ 'Pcžljivosti, mu odgovori kakor neko-’ ničesar ne razume: p 'Jaz še niti en sam trenutek nisem bila y 'Pežljiva. To ni moja potrpežljivost. <m° se motite!”
Hclfri Cn otr°ški svet, slog in primerjanje iz p0( anjih dni ji ostanejo domači, čeprav je . °Pljena v neizrekljivo trpljenje. Sestram
mPoveduje:
pe, ”K° so mi v bolniški sobi prvič dali 'v N grozdja, sem rekla detetu Jezusu: ra Ko dobro je to grozdje! Veš, sploh ne pri(l|lniern’ zakaj tol iko časa odlašaš in me ne jhenCs iskat. Glej: tudi jaz sem kakor ma-
zre]|
grozd in mnogi pravijo, da že zelo
zasrv fk£®a dne, ko se zdi, da je Terezija spr. v . ’ neka sestra pri vratih bolniške sobe streg^’.kako Je z nJ°- Sestra> ki ji je Yer'- ‘j’ ji odgovori: „Zelo je utrujena”.
ZlJa posluša, nato pa pripoveduje: ba "Mislila sem si: to je čisto res! Tako je. Pan h m kakor utrujen popotnik, tako izčr-Jaz ’ a se na koncu svoje poti zgrudi na tla. B°gPa se bom zgrudila v objem dobrega
trij J n.natanko tako seje zgodilo: njen smr-duje. d Je t*il strašen in dolg. Sestra pripove-Njen "Strašno hropenje ji je paralo prsi. roke °“raz je bil izmučen do skrajnosti, je tr P0rn°drele, noge ledeno mrzle. Vsa se se j„‘ a- To je trajalo nekaj ur. Proti večeru mar (^Zr*a k priorici in rekla: 'Moja mati, ram?, ae ni smrtni boj’? Torej še ne umiti ä^' Naprej!... Nočem, da bi trpela manj čjuh' ^ato se je ozrla na križ in rekla: Q|m ga! Moj Bog, ljubim te!’...
So ge ava ji je omahnila nazaj, njene oči pa ^ed izpovedjo vere ostale žareče in
VSI SVETI
ANTON NADRAH
e po urejeni in okrašeni grobovi. Polno ljudi ob njih. Sveče gorijo. Skoraj La povsod govorijo o dnevu mrtvih, dnevu spomina na mrtve.
Je to res dan mrtvih? Tudi. Vendar, če se ustavimo samo ob tem, smo podobni ljudem, ki nimajo upanja, da se polnost življenja začne onkraj groba.
To je predvsem praznik živih, praznik tistih, ki so stopili v polnost življenja. Gre za praznikživljenja, nesmrti. Praznujemo praznik vere v posmrtno življenje. Obhajamo praznik upanja, da bomo tudi mi dosegli cilj, ki so ga dosegli vsi zveličani. Veselimo se ob prazniku zmagoslavne božje ljubezni, v moči ketere so vsi sveti postali sveti.
Praznik vseh svetih ali vseh svetnikov nam oznanja vrednost človeškega življenja. To življenje je neuničljivo zaradi neumrljive duše. Ima začetek, nima pa konca. Bog nam gaje podaril po sodelovanju naših staršev. Kakor je Bog resničen, kakor je resničen poveličani Jezus Kristus, tako je resnično tudi posmrtno življenje. Smrt je le prehod v novo, večno življenje.
Zemeljsko življenje je priprava. Od priprave je odvisna naša prihodnost. Smo kakor tujci in popotniki, romarji, ki po besedah sv. Pavla prebivamo kakor v šotorih. Naša domovina je v nebesih. Na zastrt način vnaprej doživljamo to domovino prav na praznik vseh svetih, vseh tistih, ki so že na cilju.
Praznik vseh zveličanih pri Bogu čudovito razodeva zadnji smisel našega zemeljskega življenja: priti k Bogu, tja, kjer je toliko naših bratov in sester, ki so odšli pred nami v večnost. Tostransko, tako zelo minljivo in krhko življenje dobiva svojo pravo
odprte. Nato je izdihnila.
Koje Janez Pavel II. let 1980 poromal v Lisieux, je dejal: „Zahvalimo se za sveto Terezijo iz Lisieuxa. Zahvalimo se za preprosto in čisto lepoto, ki seje v njej razodela Cerkvi in svetu. Ta lepota osvaja, čeprav vemo, kako težko si jo je bilo pridobiti in v kakšnem trpljenju je dozorela... Toda lepo obstaja zato, da bi nas navdušilo za delo. Za najvažnejše delo, s katerim človek doume skrivnost svoje človeškosti.”
Konec
vrednost šele ob luči onstranskega.
V apostolski veri izpovedujemo, da verujemo „v občestvo svetnikov”. Verniki na zemlji, tisti, ki se očiščujejo v vicah, in oni, ki so že zveličani v nebesih, vsi sestavljamo eno samo občestvo svetih. Na različni stopnji in na različen način smo vsi združeni v isti ljubezni do Boga in do bližnjega. Drugi vatikanski cerkveni zbor uči:
„Zedinjenje potnikov z brati, ki so zaspali v Kristusovem miru, se nikakor ne pretrga, temveč se, kakor uči stalna vera Cerkve, s skupno deležnostjo pri duhovnih dobrinah še okrepi. Ker so namreč nebeščani tesneje zedinjeni s Kristusom, zato celotno Cerkev krepkeje utrjujejo v svetosti, žlahtnijo češčenje, ki ga Cerkev izkazuje Bogu tukaj na zemlji, in na mnogotere načine prispevajo k nadaljnji graditvi Cerkve” (C49).
Praznik vseh svetih je povezan s svetostjo. Spominja nas, da smo vsi poklicani k svetosti. Žal ljudje našega časa vse presojamo po produktivnosti, uspešnosti in zunanjem videzu. Božji pogled je drugačen. Bog gleda na srce. On ceni prevsem svetost.
Svet je najprej Bog sam. Že v stari zavezi je Bog naročil: „Bodite sveti, kakor je svet tisti, ki je vas poklical, saj piše: 'Boditesveti, ker sem jaz svet’” (1 Pt 1,15s.).
Svet je Kristus. V Slavi molimo: „Edino ti si Sveti.” Sveti moremo biti le toliko, kolikor smo deležni Kristusove svetosti, kolikor smo po veri, upanju in ljubezni združeni z njim. Vanj smo vcepljeni že po krstu, ko smo „stopili na pot novega življenja” (Rim 6,4). Treba je, da spolnjujemo božjo voljo in se damo voditi Svetemu Duhu. Naša svetost je predvsem v ljubezni do Boga in do bližnjega. Čimbolj napredujemo v ljubezni, tem bolj napredujemo v svetosti.
Potrebna je duhovna prenova slovenskega naroda. Naše korenine, naši temelji so vsi tisti sveti, ki so iz našega naroda pri Bogu. Zlasti velja to za tiste, ki so se v svojem življenju po svetosti bolj odlikovali in dosegli junaško stopnjo. Zagotavljali so navzočnost Boga sredi našega naroda. Praznik vseh svetih nam kliče v spomin, da tudi danes potrebujemo svetih kristjanov, takih, ki so junaški v ljubezni do Boga in do bližnjega, takih, ki bodo zagotavljali božjo navzočnost v našem času. Gre predvsem za to, da bi ob dovršitvi sveta med tisto veliko množico, „kije nihče ne bi bil mogel prešteti, iz vseh narodov, rodov, ljudstev in jezikov” (Raz 7,9), bilo kar največ Slovencev.
,, J A Z IMAM KLJUČE SMRTI IN PODZEMLJA!

»HHHi
ssä®» ŽHMSIH »V* £	—
H	58
KRISTUS KRALJ
in smisel njegove kraljevske oblasti.
To svojo oblast Kristus izvaja na različne načine. Kot učitelj človeštva se obrača
LOJZE KUKOVIČA
N
a zadnjo nedeljo liturgičnega leta Cerkev obhaja praznik Kristusa Kralja. Je to eden najpomembnejših praznikov na čast Kristusu, čeprav ga je v cerkveno leto vpeljal šele papež Pij XI. z okrožnico Quas p rimaš iz leta 1925, in sicer kot protiutež razkristjanjevalnega procesa, ki se je v krščanskem svetu začel s protestantsko reformo, torej nekako s 16. stoletjem.
Protestantizem je storil prvi veliki in usodni korak na poti razkristjanjanja. Luter je tajil, da bi Kristus ustanovil kako zunanjo, vidno Cerkev, kateri bi poveril učiteljsko, posvečevalno in vodstveno oblast, s katero naj bi vernike učila razodetih resnic, jih posvečevala ter vodila k zveličanju.
Naslednji korak sta storila razsvetljenstvo in racionalizem, ki sta tajila Kristusovo božanstvo. Kristus je bil brez dvoma izredno velik človek, a nič več kot človek. Zato bi bilo treba iz evangelijev odstraniti vse nadnaravno, zlasti še čudeže, ta neipodbitni dokaz Kristusovega božanstva. Seveda, če je bil Kristus le človek, ne pa pravi božji Sin v privzeti človeški naravi, potem tudi ni Odrešenik človeštva. Njegova smrt na križu je bila sicer junaško in vsega občudovanja vredno dejanje, ki pa ni imelo nikakršnega odrešilnega pomena in učinka za človeštvo.
Zadnji korak v procesu razkristjanjanja je pa zanikanje samega božjega bivanja. Boga ni. Taji Boga marksistični militantni ateizem, za katerega je vera v Boga golo praznoverje, ki si ga je izmislil izžemajoči razred kapitalistov, da bi na ta način odvrnil proletarce od upora proti kapitalistom in od prizadevanja za raj na zemlji. Na neki način pa taji Boga tudi skrajni liberalizem, ki se sicer ne bori naravnost proti sami ideji Boga, a je do njega popolnoma brezbrižen. Bog da ni potreben za človekovo srečo. To si bo človek že sam ustvaril s svojim delom in prizadevanjem.
Torej zanikanje Cerkve kot božje ustanove, zanikanje Kristusa kot učlovečenega Boga in odrešenika človeštva in končno zanikanje samega Boga. Konec tega zgodovinskega postopka je sodobni množični odpad od krščanstva in od Boga z istočasnim poskusom ustvariti raj na zemlji, v katerem bo človek edini resnični gospod, od nikogar odvisen, nikomur pokoren, sam sebi
namen in cilj.
Spričo tega splošnega postopnega odpada krščanskega sveta od Kristusa in Boga je Pij XI. spoznal za potrebno, da ustanovi praznik Kristusa Kralja. Namen novega praznika je sam označil z naslednjimi besedami: „Kolikor bolj se skuša danes zamolčavati presladko ime našega Odrešenika v mednarodnih forumih in državnih parlamentih, toliko bolj je potrebno povsod proglašati pravice njegovega kraljevskega dostojanstva in njegove kraljevske oblasti."
Smisel in vsebina praznika Kristusa Kralja
Kaj hočemo reči, ko govorimo o Kristusu Kralju in njegovem kraljevskem dostojanstvu? S tem naslovom, ki ga dajemo Kristusu, hočemo reči, da je Kristus tudi kot človek suvereni, najvišji Gospod v kraljestvu, ki ga je prišel ustanovit na zemljo. Kristusovo poslanstvo je bilo torej, da ustanovi na zemlji novo, božje kraljestvo. Toda ne le da ga ustanovi, temveč da svoje podložnike tudi vodi k namenu in cilju tega kraljestva, ki je slava božja ter posvečevanje in zveličanje ljudi. V tem je tudi izražen namen
na njegov razum, da ga razsvetli in mu pokaže pot v večno domovino. Kot veliki duhovnik ljudi notranje posvečuje. Kot kralj pa se obrača na človekovo voljo, da v pokorščini do božje postave postane deležen večnega plačila v nebesih.
Kristus je torej kralj-Kralj ne le v nekem prenesenem pomenu besede, ker je zaradi svojih odlik neskončno vzvišen nao vsa ostala človeška bitja, temveč tudi v najbolj Prisl' nem, lahko rečemo. Pra' vem pomenu besede, ker ima in izvršuje v najvišji in najobširnejši meri suvereno kraljevsko oblast na svojimi podložniki, ki sovs' ljudje.
K bistvu neomejene
suverene kraljevske oblas1
pa spadajo tri funkcij®-
Najprejnajvišjainodvsa ®
druge oblasti neodvisn
zakonodajna oblast. Nato tudi neomejen®
blast-
sodnain končno tudi najvišja izvršnaoc Kristus kot absolutni vladar združuje v se vse tri funkcije. Je v svojem kraljestvu najvis) in edini zakonodalec, edini sodnik človeštva in edini, ki nad njim in zanj izvaja izvrstn oblast.
Razodetje o Kristusovem kraljevS kem dostojanstvu
Sveto pismo zgovorno izpričuje Kris sovo kraljevsko oblast in dostojanstvo, angel Gabriel oznani Mariji človeško sp0® tje božjega Sina, ga že naznani kot kraj „Gospod Bog mu bo dal prestol njeg°v®9 očeta Davida in vladal bo nad hišo Jak° vo za večno in njegovemu kraljestvu ne konca.” In ko Modri z vzhoda iščejo J®zU^ po Jeruzalemu vprašujejo: „Kje je n°v° jeni kralj Judov?” Najbolj slovesno pa ^ tus sam izpriča pred Pilatom svoje kralj®^
ko dostojanstvo. Na Pilatovo vprašanje -
rej si kralj?" Kristus slovesno odgovori, prav ve, da ga bo to priznanje stalo 5
„Tako je, jaz sem kralj.”
oljne
Že prej pa seje sam v napovedi ves sodbe imenoval kralja, ki zbere k svoji s°
t
Vse narode sveta. In ko razpošilja apostole P° svetu oznanjat veselo oznanilo odrešenja, iirn zagotavlja: ,,Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji!" Vsa oblast torej. In to ne le na zemlji, nad romarsko Cerkvijo, ki je niegovo kraljestvo na poti proti obljubljeni ^želi, temveč tudi nad zmagoslavno Cerklje v nebesih ter nad trpečo v vicah.
Kako živa je bila že v prvi Cerkvi zavest 0 Kristusovi kraljevski oblasti, nam priča ^ed drugimi sv. Pavel, ko pravi, daje Kris-tusu vse podvrženo, da ga bo Oče posadil na svojo desnico, dokler ne položi njegovih sovražnikov za podnožje njegovih nog. In Sv- Janez ga v Skrivnem razodetju imenuje ”v,adarja nad kralji zemlje".
Sveto pismo pa tudi jasno govori o treh Kristusovih kraljevskih funkcijah. Že v govo-ru na gori Kristus proglasi mnogo zakonov dvojega novega kraljestva.,.Rečeno vam je k'l°, jaz pa vam pravim!" Apostolom naroča, naj uče ljudi spolnjevati vse, kar „sem vam laz zapovedal”. To oblast pred svojim odho-k Očetu podeli tudi drugim: „Kakor je pče mene poslal, tako pošiljam jaz tudi vas. h°jdite torej po vsem svetu...”
. Kristus pa je tudi najvišji in edini sodnik ^l°veštva. Pred njegovim sodnim stolom se °do morali prikazati vsi rodovi, kajti „Oče ne sodi nikogar, ampak je vso sodbo izročil
Sinu, da bi vsi častili Sina, kot časte Očeta". Oče je izročil oblast Sinu, tudi sodno oblast, ker je on Sin človekov. On bo človeštvo postavil na svojo desnico in levico, ene za večno življenje, druge za večno pogubljenje, kakor loči pastir ovce od ovnov. Izrekel bo nad njimi neprizivno sodbo: „Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta... Proč od mene, prekleti, v večni ogenj!"
Seveda Kristus ne bo sodil v svojem lastnem imenu, temveč v imenu in z oblastjo Očeta. Kot glava novega človeštva ima vse, kar je sodniku potrebno, da more soditi po pravici. Ima oblast, dano od Očeta, in pozna svoje podložnike do zadnjega kotička njihovega srca. Nič tega, kar so ljudje storili dobrega ali slabega, mu ni prikrito. Zato bo njegova sodba absolutno pravična. Vsakdo bo prejel po svojih delih.
Evangelisti pa poznajo poleg zadnje, vesoljne sodbe, še drugo, mesijansko sodbo. Ta se je začela že s samim Kristusovim prihodom na svet. Te sodbe pa ne izreka Kristus, kajti „Oče ni poslal svojega Sina, da bi svet sodil, temveč da bi se svet po njem zveličal". Te sodbe torej ne izreka Kristus, vrši pa se v Kristusu, v kolikor se v veri ali pa neveri vanj odloča večna usoda ljudi: „Kdor veruje vanj - pravi sv. Janez - ne bo sojen; kdor pa vanj ne veruje, je že sojen,
ker ne veruje v ime edinorojenega božjega Sina. Sodba pa je v tem - nadaljuje apostol -, da je prišla luč na svet in da so ljudje bolj ljubili temo kakor luč, kajti njihova dela so bila hudobna.” Kdor ne sprejme Kristusa, si je že sam izrekel sodbo in tako v nekem smislu anticipiral svojo poslednjo sodbo, prav po Kristusovih besedah: „Kdor mene zaničuje in ne sprejme mojih besed, že ima nad seboj sodnika: nauk, ki sem ga oznanil, ga bo sodil poslednji dan.” Kristusova dokončna ločitev človeškega rodu v zveličane in pogubljene bo tudi zadnje dejanje njegovega odrešilnega poslanstva.
Kristus ima končno tudi najvišjo izvršno oblast, kajti njegov sodni rek bo takoj in nepreklicno izvršen. Hudobni bodo šli v večno kazen, pravični v večno življenje. Tako nam zagotavlja Skrivno razodetje, polagajoč v Kristusova usta besede: „Jaz imam ključe smrti in podzemlja!"
Kristus Kralj naj kraljuje v naših mislih, besedah, dejanju; kraljuje naj v naših družinah, v našem zasebnem in javnem delovanju. Če ga bomo priznali za kralja sedaj in sicer ne le v besedi, temveč predvsem z življenjem, potem nas bo iz tega zemskega popeljal v svoje večno kraljestvo, ko ga bo končno izročil Očetu, da bo Oče vse v vsem. Če danes premnogi govorijo: „Nočemo, da
o E
3
m
cn Q.
«J
^ c/) bT g
Q) E
t: ‘c i ‘N cl
•E
L-S
Q. (U •. V) p
* ” £
8 >
C
E
ß
—
Hvaležen sem Bogu in Misijonski družbi
Z ZLATOMAŠNIKOM JANEZOM PETKOM CM
seje pogovarjal Jože Škerbec
V nedeljo, 9. novembra, boš praznoval svojo zlato mašo (50-letnico svojega maš niškegaposvečenja). Prosim te, da bi za bralce DZ povedal najprej nekaj osebnih podatkov, kdaj in kje si bil rojen in kje si se šolal.
Rojen sem bil 30.7.1920 v Rafolčah, župnija Brdo pri Lukovici. Ljudsko šolo sem obiskoval na Brdu, srednjo pa kot študent Dijaškega doma, Tabor 12, na klasični gimnaziji v Ljubljani. V dijaških letih sem sodeloval pri dijaški KA.
Kako si prišel v stik z lazaristi in kdaj si se odločil za vstop v Družbo sv. Vincencija?
Ker sem že kot dijak živel v stiku z duhovniki Misijonske družbe sv. Vincencija, in ker sem želel postati duhovnik in ljudski misijonar, se mi ni bilo težko po maturi 1941 odločiti za vstop k lazaristom. Po opravljenem notranjem semenišču v Ljubljani sem se tam vpisal na teološko fakulteto, in po filozofiji pričel s teologijo, katere študij sem pa moral, kakor tudi mnogi drugi bogoslovci, prekiniti in sem nato dve leti preživel v Šempetru na Krasu, pri primorskih domobrancih, kot širite 1 j slovenskih knjig.
Ali se vas je maja 45 veliko lazaristov umaknilo pred partizani iz domovine? Ali so šli v begunstvo tudi tvoji domači? Koliko lazaristovskih duhovnikov in bogoslovcev so partizani pobili? Kako in kje si doživljal begunska leta? Kdaj in kje in s kom si bil posvečen in kje si pel novo mašo?
Med komunistično revolucijo so padli trije družbeni bogoslovci. V maju 1945 se je skupaj z množico protikomunističnih
bi ta vladal nad nami”, potem naj se iz naših src, še bolj pa iz našega življenja, dviga drugačna beseda - klic, s katerim so nekateri naši slovenski mučenci pred smrtjo izpovedovali svojo vero in zvestobo Kristusu Kralju: „Živel, Kristus Kralj!”
rojakov umaknilo pred partizani v tujino okoli 25 duhovnikov in bogoslovcev lazaristov, ki so se razkropili po taboriščih v Avstriji in večji del v Italiji. Vrnjeni in umorjeni šobili en duhovnik in dva bogoslovca.
Od mojih domačih so odšli v begunstvo en brat in tri sestre, ki sedaj žive v Argentini.
Bogoslovci lazaristi smo se kmalu zbrali v Italiji; najprej v škofijskem semenišču v Fano, nato pa v Rimu, kjer smo slovenski lazaristi, z odobrenjem družbenih predstojnikov, dobili lastno družbeno vicepro-vinco z noviciatom in družbenim semeniščem. Bogoslovje smo najprej nadaljevali na slovenski teološki fakulteti v Praglii en semester, nato pa na Gregoriani v Rimu.
Ker je proti koncu leta 1947 za begunce v Italiji postalo nevarno, da nas vrnejo v komunistično Jugoslavijo, smo štirje bogoslovci lazaristi še pred končanim študijem na Gregoriani, istega leta v Sieni prejel i diakonat, 9. novembra pa mašniško posvečenje. Novo mašo smo imeli 11.11.47. istočasno pri štirih različnih oltarjih v cerkvi spreobrnjenja Juda Ratis-
bona. Pridigal je dr. Kolarič ob lepem številu rimskih slovenskih rojakov.
Kam si bil nastavljen po novi maši? Ali ste se s sobrati skupaj odločili za vselitev v Argentino?
Takoj po novi maši smo odšli v Španijo, kjer smo novomašniki končali še en semester bogoslovja v družbenen semenišču v Cuenci in bili nato nastavljeni p° raznih družbenih hišah. Jaz sem ostal v provincialni hiši v Madridu kot kaplan v sestrskih kolegijih. Po odhodu dr. Kolariča v Kanado sem bil tudi duhovni asistent skupine slovenskih visokošolcev, ki so študirali na univerzah v Madridu. Zaragozi in Barceloni.
Iz Španije smo v dveh skupinah vsi, duhovniki, bogoslovci in bratje, odšli v Argentino, kjer je bil že od leta 1947 g-Ladislav Lenček. Jaz sem se skupaj s tremi sobrati izkrcal v Buenos Airesu 19. julij® 1950. Nastavljen sem bil v provincialni hiši argentinskih sobratov na cesti Cocha-bamba v Buenos Airesu kot kaplan sestrskega kolegija in spovednik usmiljenk, k> so takrat bile skoraj v vseh glavnih državnih bolnicah.
Kako je prišlo do vaše odločitve, da prevzamete dušnopastirsko oskrbo vojakov v Slovenski vasi? Kdaj ste začeli z delom tu ? Kateri sobratje ste prišli v začetku? Kdaj ste zgradili Baragovo misij0' niš če, cerke v Marije Kraljice, farn o šolo ■ Skozi sem ohranjal stike in srečanja z rojaki. Za prve petke sem precej let hodi spovedovat v Ramos Mejfa, kjer je m dušni pastir pok. Janez Kalan. Skupaj z §• Lenčkom sva ob nedeljah hodila pomagaj g. Janezu Hladniku v Lanus, kjer je im6 poleg župnije sv. Jožefa že dve kapel' 2 nedeljsko mašo. Ker seje g. Hladniku del° na fari, kamor so redno hodili rojaki Sl°j venske vasi, vedno bolj širilo, je želel, naj bi slovenski lazaristi prevzeli dušnopa stirsko skrb za rojake Slovenske vasi. -- • decembra 1956 je bila ustanovljena druz bena postojanka slovenskih lazaristov Slovenski vasi. Ustanova je tedaj pripada la tukajšnji argentinski provinci. Bil sem imenovan za superiorja nove postojank
in z dekretom nadškofije La Plata za vikat
ja krajevne vikarije Marije Kraljice, ki J spadala k fari sv. Jožefa. V dekretu je b' 0 rečeno, da se vikarija ustanavlja z nam nom, da bo poskrbljeno za versko in duhu | vno življenje v duhu verskih in narodni
j^vad in običajev novonaseljenih slovenskih rojakov.
V najeti Igličevi hiši smo živeli nasle-, nji sobratje: gg. Lenček, Petek, Buh in rat Grabnar, ki je bil ves čas zakristan.
Nasvetonoč 1956je bilaprvasv. maša v društvenem Domu prizidani kapeli, blagoslovitev kipa Marije Kraljice, delo ki-Parja Ahčina, in začetek rednega dušnega
Pastirstva.
Na veliko noč 1957 je škof Rožman *agoslovil temeljni kamen prve slovens-e cerkve v Argentini, posvečene Mariji ra'jici, in njej pridruženega Baragovega
m,sijonišča.
P začetku je bilo vaše dušnopastirsko ^išče vikarija, kasneje pa župnija. Od J ai ste prevzeli skrb tudi za argentinske 0tnačine v okolici?
.. Ze takoj od ustanovitve krajevne vika-, sr0o lazaristi poleg dušnega pastirstva ^rojake skrbeli tudi za tukajšnje domači-, z nedeljsko mašo, pripravo na prvo
hajilo, birmo in z zbiranjem mladine. v
v koliko sobratov je v desetletjih delo-gli ° V	skupnosti? A li ste lahko dose-
v (>(l predstojnikov, da spadate v slo-etlsko provinco vaše Družbe? njxPd ustanovitve Baragovega misijone11 Je v njem, daljši ali krajši čas, delo-v 0 sobratov. Danes smo štirje. Koje p , 0rtlovini postal predstojnik province t-.ojni g jereb_ dolgoletni misijonar na <em,seje vedno bolj, čeprav ne brez
težav, začela uresničevati naša želja, da bi ustanova Baragovega misijonišča prešla v last tedanje province slovenskih lazaristov. To se je zgodilo leta 1964 z dogovorom med obema provincama.
Intenzivno ste se skozi leta posvečali tudi duhovni vzgoji slovenskih študentov in je iz vašega zavoda izšlo kar precej duhovnih poklicev in skupina fantov, ki je šla po maturi za 3 leta v misijone na Madagaskar.
V Slovenski vasi se je naselilo precej
Cerkev Marije Kraljice v Slovenski vasi leta 1958, ko je bila še v gradnji.
družin s številnimi otroki, zato smo kmalu pričeli z apostolsko šolo za slovenske fante. Profesorji smo bili duhovniki in nekateri laiki. Ko je leta 1966 prišel iz Kanade g. Franc Sodja, ki seje z vso dušo zavzel za vzgojo in pouk fantov, smo se odločili za gradnjo Misijonskega zavoda. V zavod so pošiljali sinove tudi dru-žine iz drugih slovenskih središč. Število zavodarjev je naraslo na 40. Iz Misijonskega zavoda je izšlo 13 duhovnikov lazaristov in nekaj fantov laikov, ki so za tri leta odšli v misijone na Madagaskar.
Gospod Ladislav Lenček je izdajal revijo Katoliške misijone in prirejal misijonske prireditve in tombole za slovenske misijonarje in povezoval naše kulturnike v Slovenski kulturni akciji.
Del Baragovega misijonišča je tudi tiskarna Baraga, ki je bila nekaj let v mestu, pozneje pa se je preselila v lastne prostore v Slovenski vasi. V njej so se tiskali „Katoliški misijoni”, po ustanovitvi Slovenske kulturne akcije pa tudi njene publikacije in del slovenskega tiska.
Prezbiterij v cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi
kitajske
Baragovo misijonišče je bilo vseskozi močno povezano z misijonsko akcijo. G. Lenček je bil gonilna sila te akcije ne samo v Argentini, ampak tudi v zamejstvu in po svetu.
Imate farno šolo v vseh stopnjah: otroški vrtec, osnovno in srednjo šolo. Koliko učencev in dijakov je v njej? Kakšen vtis imaš: sprejemajo gojenci tudi verski pouk in oblikovanje?
Po nekaj letih življenja in dela v Slovenski vasi smo kmalu spoznali, da je poleg rednega dušnopastirskega dela, tako med rojaki, kakor domačini, treba storiti še kaj več, da dobimo stik z družinami in zlasti z mladino. Za tedanje razmere je bila dobra katoliška šola najbolj primerna pot. Mladini smo skušali poskrbeti za dobro katoliško vzgojo in preko učencev priti v stik z družinami, zlasti okoliškimi. Leta 1963 smo pričeli z otroškim vrtcem in prvim razredom ljudske šole, nadaljevali z ostalimi razredi ljudske šole in iz potrebe je nastala srednja in tehnična šola. Kolegij ima sedaj okoli 2000 učencev. V vseh oddelkih je od prvega početka poskrbljeno za redno versko vzgojo. Prva leta je bilo to delo lažje in bolj uspešno, ker so učenci dobili več opore v družini. Danes je težje, ker se je vpliv okolja in družine močno spremenil, kar se močno čuti pri vzgoji mladine. Kako učenci sprejemajo verski pouk in oblikovanje, je zelo odvisno od osebe in zlasti od družinskega okolja, v katerem učenci rastejo in živijo.
Pred leti ste ustanovili tudi Dom svetega Vincencija sta starejše in bolehne rojake. Se ustanova lahko vzdržuje s prispevki rojakov, ki so v njej?
Potreba po domu za ostarele seje kmalu pokazala. Pričeli smo z gradnjo prvega dela, in ker prostorov za nove oskrbovance, ki so se priglašali, ni bilo dovolj, smo kmalu dodal i drugo poslopje. Stanovanj je za 47 oseb z lastno sobo in potrebnimi pritiklinami. V to delo smo se vrgli, ker je v duhu sv. Vincencija, ustanovitelja lazaristov, in zlasti še zato, ker nam je slovenska družba Marijinih sester zagotovila, da nam bo pošiljala sestre, ki so izredna pomoč Domu sv. Vincencija. Dom sprejema tudi oskrbovance drugih narodnosti. Ker se vzdrževanje Doma ne krije s prispevki oskrbovancev, primankljaj krije Baragovo misijonišče.
V Longchampsu ste kupili in uredili tudi Pristavo. Kaj je na njej in čemu vsemu služi?
Pred nekaj leti je Baragovo misijonišče kupilo čez 5ht zemlje v predmestnem kraju Glew, kake pol ure vožnje od Slovenske vasi. Poleg že obstoječega drevja smo nasadili še okoli 400 dreves, ki že nudijo senco. Pristava je namenjena duhovnemu in telesnemu razvedrilu družin in mladine iz fare in kolegija Marije Kraljice. Tam so duhovne vaje, srečanja zakoncev, družin, mladinskih skupin, športni prostori in zlasti v poletni sezoni, ko je odprt plavalni bazen, kraj za razvedrilo. Pristava je odprta
skozi celo leto. Na voljo je nekaj stanovanj za družine in skupine.
Od vseh sobratov si ti edini, ki je v Slovenski vasi že od začetka. Si superiot skupnosti. Kolikor vem, da si imel ti l,a skrbi grajenje vseh zgradb, poleg Baragovega misijonišča, v katerem je bivališče in cerkve Marije Kraljice, zavoda inf at' ne dvorane, farne šole, Doma sv. Vincencija, hiše za goste in nazadnje še pristave-Ali imate sobratje razdeljeno delo na različnih področjih?
Res je, da sem od vseh sobratov, ki s° od vsega početka delovali v Baragove^ misijonišču, ostal samo jaz. Zadnji od nj'n je bil pokojni g. Lenček. Prišli pa so novi» mlajši sobratje, ki bodo nadaljevali dosedanje delo misijonišča na raznih področjih' ki ga že sedaj vršijo.
Koliko rojakov šteje župnija in kolik0 argentinskih vernikov?
Slovenskih družin je okoli 120, vse rojakov pa nekaj manj kot 500. Far tukajšnjih domačinov pašteje okoli 10.00 prebivalcev. Od teh število tistih, ki bo j ali manj redno izpolnjujejo verske dolžnosti, zlasti nedeljsko mašo, letno raste-
Prepričan sem, da z zadovoljstvam gledaš na opravljeno delo. Ali si imel s. kak drug načrt, ki ga nisi mogel uresnie ti?
Omeniti moram, da kot član druz lazaristov nisem imel svojih osebnih nae tov, ampak da je vse, kar je bil° štiridesetih letih narejenega, skupaj delo vseh sobratov, ki smo skusa vsak po svojih močeh in darovih o govarjati potrebam časa in okolj. Hvaležen sem Bogu in Družbi, sem čez štirideset let mogel sode vati pri njenem poslanstvu, ne sam^ v dobro slovenskim rojakom, amp tudi domačinom.
Ali bi želel izreči še kako mise(j nasvet ali spodbudo našim bralcet ■ Želim, da bi Barag°v^ misijonišče moglo še mnogo 'et . daljevati svoje lepo poslanstvo v 5 venski vasi.
Cerkev Marije Kraljice -središče Slovenske vasi -kakršna je danes.
KONEC IMPERIJA, a ne zmote
MARKO KREMŽAR
J iloje 13. maja, na obletnico prvega prikazovanja Device Marije v Fali mi, ko je leta 1981 ob petih popol-atle» sredi množice na trgu sv. Petra, Meh-rnet Ali Agca iz neposredne bližine ustrelil z ^ mm avtomatično pištolo browning na Svetega očeta Janeza Pavla II. Izstrelil je Več krogel. Dve sta zadeli in ena je za nekaj Milimetrov zgrešila žilo aorto, kar bi pocenilo neizogibno in takojšno smrt. „Ena roka je streljala, druga pa je vodila kroglo,” ■le dejal kasneje papež, ki vidi v atentatu planov napad na Cerkev, v svoji rešitvi pa brijmo pomoč. Atentator ni ušel, ker gaje ^grabila in s pomočjo množice vernikov tzala neka redovnica, ki je stala v bližini 'H.H.292-296, 304).
Nekaj tednov pred tem dogodkom, 30. j^Mrca, sedemdeset dni po prevzemu oblas-! kot predsednik Združenih držav Ame-P e' je bil zadet od atentatorjeve krogle °nald Reagan. Krogla, ki jo je izstrelil Mckly, naj bi se ob zadetku razstreščila, a ega ni storila. Odbila seje od rebra, prebila e Pljuč in se ustavila nekaj milimetrov
pred srčno mišico. To so ugotovili zdravniki po daljši operaciji, kateri pa so mediji, iz državniških razlogov, zmanjšali pomembnost. Kasneje je pravil Reagan hčerki Patti, daje v bolnišnici, ko ni vedel, ali bo ostal pri življenju ali ne, veliko molil. Najprej je molil le zase, potem pa seje spomnil, da bi bilo prav moliti tudi za atentatorja. Pričel je moliti za oba, kajti „če Bog ljubi mene, kljub vsemu, mora imeti rad tudi Johna Hinckleya” (M.T. 8-19).
Leto kasneje, 7. junija 1982, sta se moža, ki sta za las ušla smrti, srečala v Vatikanu. Reagan, prvi predsednik ZDA, ki je obiskal svetega očeta, je pričel pogovor s tem, da je pokazal na Pcruginovo sliko Vstajenja, kije visela na steni, in rekel papežu, da se mu zdi zelo primerna za to priložnost. Poudaril je, da sta bila oba ne dolgo tega na robu smrti, oba naj bi spravila s sveta morilčeva roka, in da ju je Bog ohranil pri življenju gotovo z nekim posebnim namenom. Janez Pavel II. mu je pritrdil (V. 107).
Ob pregledu dogodkov zadnjih desetletij lahko trdimo, da se je v času obeh ponesrečenih atentatov porajalo novo zgodovinsko obdobje. Dober mesec po napadu na svetega očeta, ob petih popoldne, ob isti uri kot je turški terorist izstrelil orožje na trgu sv. Petra, je pričela obiskovati skupino otrok v neznani hercegovski vasici, imenovani Mcdjugorje, Ona, kateri je pripisoval papež svojo rešitev. Tega leta so se pričeli premiki, ki so deset let kasneje privedli do propada komunističnih režimov, razpada sovjetskega imperija pa tudi do slovenske državne samostojnosti.
Iz papeževega življenjepisa, ki sta ga pod naslovom „His Holiness” (Njegova svetost) napisala znana časnikarja Karl Bernstein in Marco Politi, kratko povzemam, poleg obrisa papeževe osebnosti, nekaj njegovih posegov, ki so zapustili sled v cerkveni in svetni zgodovini te dobe.
Citati se nanašajo na naslednje knjižne izdaje: (H.H.) Carl Bernstein & Marco Politi, ,,His Holiness”, zal. Doubleday, New York, 1996; (M.T.) Nancy Reagan, ,,My turn”, zal. Random House, New York,
1989; (V.) P eter Schweizer, „Victory”, zal. The Atlantic Monthly Press, 1994.
I. Njegova svetost
(Najpojasnim slovenščine manj veščim bralcem, da se beseda svetost, s katero uradno nazivamo svetega očeta, v slovenščini naglasa na zadnjem zlogu in ne na prvem kot delajo to, na primer, Hrvati, pa predsednik slovenske države ali poveljnik častne čete slovenske vojske, recimo, oh papeževem sprejemu na letališču pri Brniku).
Daljna priprava
O mladih letih Karla Wojtyleje v omenjenem življenjepisu napisanih veliko zanimivih strani, ki skušajo pojasniti osebnost, ki je rasla iz mladega poljskega fantiča. Zgodnja izguba matere, brata in končno očeta je važen podatek, ki pa ne razloži dveh lastnosti, ki ju avtorja omenjata kot posebnosti mladega fanta. Karl Wojtyla je že v mladih letih veliko molil, opravljal je pobožnost prvih petkov, hodil k sveti maši tudi med tednom, pa živel čisto, zdržno življenje. Medsebojna povezanost molitve in čistosti bo, prej kot piscema, razumljiva katojiškemu bralcu.
Življenjepis omenja, da v času španske državljanske vojne simpatije bodočega papeža niso bile na strani republikancev, ki so pobijali duhovnike in redovnike. Mladi i Karol je bil naklonjen generalu Francu, a ni *
Ronald Reagan, predsednik ZDA
■NI

■■■M
bil, ugotavljata avtorja, antisemit. Dognala sta, daje v njegovem rojstnem mestu Wado-wice živelo precej židovskih družin in daje imel bodoči papež med mladostnimi prijatelji in prijateljicami tudi Jude.
Vojna, nemško-sovjetski vdor, poraz poljske vojske, nacistična zasedba domačega kraja, so naredile na mladega, za umetnost, predvsem pa za vse poljsko in katoliško navdušenega Karla močan vtis. Vendar se pod okupacijo ni pridružil raznim podtalnim odporniškim gibanjem, temveč skupini živega rožnega venca. Petnajst skrivnosti rožnega venca naj bi bilo utelešenih v petnajstih mladih možeh, ki so ob dnevni molitvi sklenili slediti Kristusovi zapovedi „ljubi Boga in bližnjega” (H.H.51). Vodja in gibalo te skupine, kije vztrajno rasla, ni bil kak duhovnik, temveč krojač Jan Tyra-nowski, o katerem je rekel Wojtyla kasneje kot papež, daje bil „eden od tistih nepoznanih svetnikov, ki svetijo... v globinah, v katerih navadno kraljuje tema” (H.H.52). Kot vsi člani živega rožnega venca je tudi Karol obiskoval tega globoko vernega moža vsak teden v njegovi delavnici. Med šivalnimi stroji in kupi knjig so potekali duhovni pogovori. Tyranovski je bil nekaj časa Karlov duhovni vodja. Usmerjal ga je v branje teoloških knjig in ga vzpodbujal k študiju spisov sv. Janeza od Križa in sv. Terezije Avilske. „Uporabiti vsak trenutek dneva” je bilo eno od vodil, ki jih je sprejel od svojega laičnega duhovnega vodnika
mladi Wojtyla, ki seje med tem že vpisal na podtalno univerzo, kajti uradno so okupacijske oblasti zaprle.
Oktobra 1942 seje Karol Wojtyla odločil in vstopil v podtalno semenišče, ki je delovalo pod okriljem krakowskega nadškofa Adama Sapiehe. Da ne bi bil odgnan na prisilno delo v Nemčijo, je poiskal zaposlitev kot delavec v bližnji kemični tovarni, ki je delala za vojno industrijo. Tako je ob ročnem delu lahko opravljal svoje semeniške študije in poglabljal pod škofovim vodstvom duhovno življenje. Večji del bogoslovja je opravil v času nemške zasedbe. V duhovnika je bil posvečen 1. novembra 1946, to je po „osvoboditvi”, kot so nekateri imenovali sovjetsko zasedbo in pričetek komunističnega totalitarnega režima, tudi na Poljskem.
Po dveh letih bivanja v Rimu, kamor so ga predstojniki poslali študirat in kjer seje, kotpišetanjegovabiografa, poglabljal predvsem v spise sv. Tomaža Akvinca in španskih mistikov, seje duhovnik Wojtyla vrnil na Poljsko, ki je bila trdno v rokah komunističnih oblasti. Kljub temu je kot mlad kaplan zbiral mladino in pridno študiral Marxa, Lenina, Stalina in druge marksistične avtorje, kajti „če hočeš poznati sovražnika, moraš vedeti, kaj ta misli”. Mladim, ki so imeli težave, ker jih je zalezovala in zasliševala tajna policija, je svetoval, naj jim povedo vse, kar vedo, ker ne delajo nič slabega, da pa morajo biti pripravljeni mar-
sikaj potrpeti. Tolažil jih je z mislijo, da bodo komunisti prej ali slej „končali sami sebe” (H.H.77).
Bližnja priprava
Marca 1949 je nadškof Sapieha premestil kaplana Wojtylo v krakovsko župnijo sv. Florjana, kjer se je zbirala univerzitetna mladina. To je bila dobra šola za kasnejšega papeža, ki je precejšen del svojih naporov posvetil prav vprašanjem, k' tarejo mlade. Spolni odnosi, čistost in priprava na zakon so postajali središčna tematika, s katero so se mladi obračali na svojega kaplana. Med njimi je mladi duhovnik razvil misel, ki odmeva iz kasnejših enciklik, da zakon ni le pogodba, marveč predvsem poklic (H.H.80), božji klic, p°' dobno kot je poklic odločitev za duhovski ali redovniški stan.
Oktobra 1954 je poljska zaprla vse teološke fakultete razen Katoliške univerze v Lublinu. Taje postala edina katoliška univerza na področju, ki so ga obvladoval' komunisti od železne zavese na zahodu Pa do obale rdeče Kitajske. Na tej univerzi je bodoči papež učil etiko in filozofijo, hkrati pa je s premestitvijo prišel v neposredno cerkveno območje poljskega primasa kardinala Stefana Wyszynskega. Taje bil tak'at
in še dolga leta do svoje smrti ne le prva katoliške Cerkve na Poljskem, temveč tudi od ljudstva sprejeti voditelj tistega dela Poljakov, ki niso priznavali legitimnost
komunističnih oblastnikov inpredstavnikov
sovjetskega imperija.
Vendar odnosi med kardinalom in m la dim profesorjem Wojtylo niso bili najboljši-Bila sta si različna po značaju, pa tudi p° načinu delovanja. Ce je bil prvi ljudsK voditelj, se je drugi raje gibal v krog" mladih, predvsem pa med izobraženci. Prl mas j e bil spreten politik, mladi profesor pa človek načel in idej. Medtem ko je b' kardinal skoraj neprestano v odprtem kon fliktu s komunističnimi oblastmi in je m0 ral zato prestati tri leta zapora, seje Wojty'a loteval rušenja komunizma drugače. P'e. pričanje bil, daje globok in temeljit študij izhodišče vsakega uspešnega dela in daj treba komunistični sistem pričeti rušiti na filozofskem področju, z izostritvi)0 krščanske filozofije. Deloval je v krog0 profesorjev lublinske univerze, ki so P° vodstvom dekana filozofske fakultete K" novvskega razumevali svojo službo narod in Cerkvi na podoben način.	i
Koje bil leta 1958 Wojtyla imenovan f za pomožnega škofa, se to ni zgodilo na

Ob razstavi akvarelov Bare Remec
JURE VOMBERGAR
ad bi prikazal osebnost slikarice Bare Remec, kot sem jo sam poznal, najprej kot njen učenec v delniški šoli SKA v Argentini med leti 955 in 1960, kasneje kot ljubitelj lepih Urrietnosti obiskovalec njenih slikarskih JjRstav in končno in ne nazadnje kot soro-I11^, oče njenih pranečakov. O njenih '°grafskih podatkih in ocenah njenega e*a je mogoče brati v študijah, ki sta jih °Pravila umetnostna zgodovinarja Mari-■rin Marolt in dr. Irene Mislej, pa še razni Poznavalci njene umetnosti ob priliki ra-j?tav (dr. Tine Debeljak, France Papež, dr. arko Šušteršič, dr. Aleksander Bassin, r- Vojko Arko, tudi sam sem nekajkrat P>sal o njej). Doslej najbolj obširen in enten tekst o Bari Remec je napisala in j'brala dr. Irene Mislej in izdala katalog z arvnimi reprodukcijami v času njene racave v Ljubljani leta 1991.
Slovenska kulturna akcija je 9. avgus-d v mali dvorani Slovenske hiše pri-Pravila razstavo akvarelov Bare Remec. 0 Je njena prva razstava v Argentini po -Jer|i smrti pred več kot šestimi leti, 1. arca 1991. Poleg akvarelov in olj je 'karica tudi veliko risala, se ukvarjala z
les,
nica.
0rezi, linorezi in ostalo grafiko (jedka-
suha igla, monokopija, ipd). Samo
^"librisov je za posebno razstavo, oziro-1 arn°nografijo; prav tako keramike, ilus-C|.l v knjigah, revijah, na vabilih, spo-,nskih listih, itd. SKA je imela namen -
in upam, da je še aktualno - izdati monografijo njenih risb iz begunskih taborišč v Avstriji, predvsem v Vetrin-ju. Vsa omenjena dela Bare Remec so shranjena in čakajo na umetnostne zgodovinarje.
Kot rečeno, likovni opus Bare Remec je zelo bogat. Kar nimajo privatniki in galerije, hrani njena sestra Lada Remec. Ko sem pri njej izbiral akvarele za to razstavo, sem se moral omejiti na približno 60 del, ki jih je možno razstaviti v omejenem prostoru. Shranjenih pa je vsaj še enkrat toliko.
Tehnika akvarelov je bistveno drugačna od tehnike olja, tempere, gvaša ali akrilika, ki dovolijo naknadno ela-boracijo, dodatke, spremembe in to še več dni, mesecev ali celo več let kasneje. Akvarel pa je hitra skica, napravljena z mehkimi čopiči in prozornimi vodenimi barvami, ki ne dovoli kasnejših nanosov barve, ne da bi se zgubila značilna prvotna svežina. Barva mora teči, je rekla Bara Remec, mora se prelivati ena v drugo; dela se, dokler je barva sveža. Ko slikar pristopi k izdelavi akvarela, mora imeti že predhodno celotno idejo o sliki. Ko enkrat začne, ima komaj pol ure časa ali še manj. Zato je pristop zelo intenziven, poteze hitre, v širokih zamahih; minute dela zahtevajo popolno osredotočenje pozornosti in duševno zbranost. Če ne „rata” (in to po-
gosto), se papir zmečka in vrže proč. Naj pri tem omenim, da Bara Remec ni hranila sl ik, ki bi j i ne ugajale. Še kasneje, čez leta, ko je pregledovala svoje stvaritve, jih je precej strgala, zmečkala in vrgla proč. To povem za poznanje njenega karakterja, oziroma, njene umetniške samozavesti in
r^dlog Wyszynskega, temveč neposred-kr Prošnjo Sapiehovega naslednika pekovskega nadškofa Baziaka, katero je tat * ' sPreJeh Bilo je prvič, da papež pri e'n imenovanju ni upošteval mnenja Oljskega primasa (H.H. 88,99)). n , 0 seveda ni povečalo kardinalove b; onjenosti do mladega Wojtyla. Ko je zb eJa 1962. drugi vatikanski cerkveni irn°r v teku, je umrl nadškof Baziak. Pri p^.^anju naslovnih škofov je veljal na ž pem, po tedaj že ustaljenem dogovoru ado, naslednji postopek: kardinal pri-ta m 6 Prodlagal papežu tri kandidate, ko je lst0 odobril, jo je primas predložil še v
odobritev vladi, ki si je pridržala pravico veta.
Wyszynski je predložil prvo listo kandidatov za novega krakovskega nadškofa, na kateri ni bilo pomožnega škofa Wojtyle, najprej papežu, nato pa poljski vladi. Taje listo v celoti zavrnila. Podobno usodo je doživela druga lista z imeni treh kandidatov, ki jo je pripravil kardinal in v kateri ponovno ni bil vključen krakovvski pomožni škof. Tako je šele po zavrnitvi šestih kandidatov kardinal vključil v tretjo listo tudi Karla Wojtylo. Ta lista je bila potrjena v Rimu in med kandidati je poljska vlada odobrila, kot najmanj nevarnega, prav
Wojtylo. Tako sta se pri tem imenovanju nekako strinjali obe mnenji, kardinal gaje imel za najmanj primernega od kandidatov in gaje zato predlagal šele, ko ni uspel s šestimi, za katere je sodil, da so za tako odgovorno mesto bolj zreli, vlada pa gaje iz istih razlogov potrdila (H.H. 100). Obe oblasti, cerkvena in svetna, sta se enako motili.
Novi krakowski nadškof je prejel od svetega očeta imenovanje 30. decembra leta 1963. Karol Wojtyla je postal tako naslednik sv. Stanislava, kije pred stoletji na istem škofovskem prestolu dočakal mučeniško smrt.
(Drugič dalje)
ocenjevanja lastnega dela. Kar je ohranjenega, lahko rečem, da ji je bilo všeč. Morda bo tudi nam in zanamcem.
Nekaj razstav, ki jih je Bara Remec priredila prva leta v pomembnih galerijah v središču Buenos Airesa niso imele tistega odmeva, ki ga je pričakovati. Uvidela je, daje tudi v Argentini umetnost v rokah zaključenih krogov, ki lansirajo svoje poznane, ostale pa ignorirajo in pustijo, da se znajdejo kakor vejo in znajo; če se uveljavijo v tujini, potem morda postanejo zanimivi. S slikami, ki jih je prodala, niti ni mogla kriti stroškov galerije, okvirjev, propagande in kar je s tem v zvezi. Odslej je razstavljala le med Slovenci, predvsem v okviru SKA. Njene razstave so vedno bile lepo obiskane. Skoraj ni slovenske družine v Buenos Airesu, ki bi ne imela kake Bari ne slike in je ne bi s ponosom postavila na vidno mesto. Slovenci v Argentini imamo razmeroma zadovoljivo razvito glasbeno in pevsko kulturo, manj ali skoraj nič pa likovno. Bara Remec je to sprejemala kot dejstvo in kdaj naslikala tudi kaj ljudskemu okusu sprejemljivega.
Danes je tudi ljudskemu okusu sprejemljiva tematika pokrajinskih slik argentinskega severa in juga, portreti Indijancev, manj pa njihova simbologija in mitologija. Bara Remec ni študirala indijanske mitologije kot take, njene vsebine in po-
mena, kot jo je, recimo, njena znanka etnologinja dr. Branka Sušnik v Paragu-aju. Omenjam to zato, da ne bi kdo iskal v teh slikah kake zavestne indijanske verske ali mitične vsebine. Po drugi strani pa tudi ne bi mogli reči, daje uporabila indijansko motiviko kot zgolj likovni material za sestavo eksotičnih kompozicij, ki imajo pač svojo publiko in odjemalce. Na način, ki je nam, navadnim zemljanom nepoznan, je umetnica podoživljala in ponotranjila, v stiku z Indijanci, z njihovim načinom življenja in čustvovanja, z njihovo usodo ponižanih in razžaljenih, v stiku z neokrnjeno naravo, v kateri živijo, njihovo ikonografijo ter jo prevzela in posvojila. V njenem nekdanjem stanovanju v Buenos Airesu je ohranjena zbirka izdelkov Indijancev, ki jih je nabrala, ko seje mudila med njimi. Celo na trak je posnemala njihovo pripovedovanje in petje.
Ker nisem ne umetnostni zgodovinar ne kritik, si kaj več o njeni umetnosti ne upam povedati; lahko le to, kar sem sam doživel v dolgoletnem stiku z njo, namreč, da je svoje slikarstvo jemala silno resno. Bila je srž njenega življenja, nikakor ne hobby, terapevtsko ročno delo, zapolnitev odvečnega časa ali dolgočasja, kar je opaziti pri mnogoterih ukvarjalcih z likovnostjo. Kar je zaslužila s prodajo slik, je porabila za vožnje v indijanske kraje in
S
CD
N
O
O
"O
||
m
CD
3
CD
B
co
Ö"
H
O-CD
S
3 a ® ä
z- °
® er
CD $
58
°<
a.
CD
3
preprosto življenje tam. Zadovoljila se je z golim preživetjem. Če ji je kaj ostalo, je vse razdala. Ni bila skopa, kar bi kdo mislil, ko bo videl, da so njene risbe in akvareli kdaj naslikani na netiskani strani koledarjev. Kot zanimivost naj omenim, da je zadnje pismo domačim iz Bariloc napisala kar na papirnati vrečki za moko. Taka je bila Bara, kot smo ji vsi rekli.
Po drugi strani pa je uporabljala najboljše oljne barve, akvarele in čopiče, katere so ji v času, ko v Argentini ni bilo uvoza, posredovali prijatelji in znanci, kj so potovali po svetu. Sama pa ni nikol' potovala kam dlje kot v Asuncion de Paraguay k svoji že omenjeni znanki.
Bara je bila izjemno družabna oseba, česar se navadno ne pričakuje od tako samonikle osebnosti. Da je drugačna od navadnih smrtnikov, seje moglo videti že po njeni obleki in nakitu in ne nazadnje p° fizonomiji. A tudi pri tem je ohranila svojo žensko nečimrnost in samozavest. Ni zapadla v čudaštvo, svetobežnost in svetobolje, kar je tako značilno za umetnike. J svojem delu, življenju, komuniciranju j6 bila sicer svojevrstna, a pristna, nič ni bil° izumetničenega; kot občutljiva oseba kdaj zamerljiva, a brez gneva. V svojem razmerju do ljudi, v svojem govorjenju je bila zelo neposredna, lapidama, „nediplomatska”. Ni iskala prijateljstev in eventuel-n ih koristi od njih. Njena umetniška intuicija ji je usmerjala in narekovala osebne odnose z ljudmi.
Zelo je bila povezana s svojo družino. Izredno se je znala približati otrokom-morda je bila sama le en velik otrok. Ni s6 poročila, ni imela lastnih otrok, pač pa osemnajst pranečakov, katere je zelo ljubeznivo sprejemala in obiskovala; ob rojstvih jim je podarjala svoje najboljše slike.
B i la je zelo zavedna Slovenka in to tudi od drugih zahtevala, tudi od mlajših, že tukaj rojenih. Velikokrat je podarila kako svojo sliko za srečelov ali tombolo, da bis tem pripomogla h gmotnemu vzdrževanju ustanov v slovenski skupnosti v Argentino Ta njena gesta ni bila vedno cenjena, paC slika ni redno prišla v roke poznavalcem *n ljubiteljem njene umetnosti.
Prijateljsko povezana je bila tudi s hrvaškimi begunci, ki jih je poznala še s časa svojega študija v Zagrebu (Meštrovic* Vida, Babic). Zanimivo je tudi, da-čepraV religiozna oseba - se je bolje počutila v bolj „liberalnih” krogih slovenske skup' nosti. Bila je med ustanovitelji SPD in v
25-LETNICA
ROŽMANOVEGA DOMA
,. 25. obletnica Rozmanovega doma je ila v nedeljo, 24. avgusta; ob 11,30 je Uelegat Jože Škerbec daroval sveto mašo Za žive in rajne oskrbovance, člane odbora ln dobrotnike; po maši je spregovoril pred-Sednik RD Peter Čarman:
0	v.Spoštovani navzoči, dragi prijatelji Omanovega doma!
. P ozdravljam vse navzoče, - zveste pripelje in dobrotnike, ki nam še vedno stoje °° strani z velikodušno naklonjenostjo in
1	azu'revanjem. Čutim dolžnost, da se ob tej Prožnosti spomnim še .s posebno hvalež-n°stjo živih in tudi pokojnih mecenov, brez
aterih ne bi bila zrasla ta stavba - dom Potrebnim rojakom. Vsem skupaj izrekam lskreno dobrodošlico!
Današnje prijateljsko srečanje ni samo P' aznovanje običajne spominske obletnice, S°j 'nia globji pomen. To je doba 25-letnega aP°ra, načrtovanj, zbiranja denarnih Jjedstev, soočanja z neštetimi težavami, °ba volje, poguma in zaupanja v slovens-skupnost. Prizadevnost dobrih slovens-^ src in pridnih rok sta obrodila sadove. °vrstna, edinstvena slovenska socialna stanova v tej deželi, je v omejeni dobi ‘"lila zavetje že nad 55 ostarelim in one-°glim rojakom. Tudi danes oskrbuje 15 "trebnih domovalcev. To so gotovo dovolj Sovorne številke, ki potrjujejo upraviče-°st obstoja tega Doma. Kje bi sicer vsi ti 8n07dornni' aslaPrli rojaki preživeli z do * svoje minimalne ali še manjše pokoj-
Predsednik Rožmanovega doma Peter Čarman na jubilejni slovesnosti
nine. Naši oskrbovalci so to preživeli!
Kljub vsem dosedanjim dosežkom pa moramo resnici na ljubo priznati, da Rožmanov dom še ni dosegel dokončnega cilja. Manjka najvažnejše in to je celotna social-
na in zdravstvena oskrba. A zato so potrebna nadaljna težko zmogljiva finančna sredstva. Vse dosedanje vzdrževanje zavetišča je težilo v glavnem le na majhno in vedno isto skupino ljudi, iz istega, seveda najbližjega okraja. Toda popoln uspeh bo zajamčen le z vsestransko podporo vseh rojakov, saj je bil tudi Rožmanov dom zgrajen za vse potrebne, brez izjeme. Število osamelih in obolelih starostnikov v zdomstvu vedno bolj narašča in je pričakovati, da tudi socialni čut in posluh za bližnjega ne bo zajel samo neznatno skupino obremenjenih dobrotnikov, marveč se razširil prav na vse dobro misleče rojake v izseljenstvu! Hvala lepa vam za vaše dosedanje razumevanje! Vabim vas sedaj na kosilo, ki so ga pripravile naše skrbne in vešče žene in dekleta.”
K praznovanju se je zbralo veliko rojakov, ki so po skupnem kosilu ostali v prijateljski družbi še do srede popoldneva.
Na občnem zboru Rožmanovega doma 6. julija je bil izvoljen odbor za^ tekočo poslovno dobo: predsednik Peter Čarman, podpredsednik Janez Jenko, tajnik Jože Zerovnik, pomočnik tajnika Franc Oblak, blagajnik lic. Ivan Korošec, pomočnik Marjan Jože Loboda, odborniki: inž Anton Matičič, Franc Avguštin, Božo Šušteršič, Pavla Lipušček, Tine Štefe, Ivan Mehle, Tinca Oblak, Pavla Korošec, Janez Kožar, dr. Stanko Kociper; v nadzornem odboru: Marjan Loboda, Janez Amon in Ivan Šiler.
Rožmanov dom za ostarele in osamljene rojake ima prostora za 25 oseb. Vsaka soba ima ogrevanje in kopalnico s toplo vodo. Trenutno je v njem 15 rojakov. Vsako soboto popoldne je v domu nedeljska sveta maša. Ustanova potrebuje pomoč naše skupnosti.
Jern sodelovala do svoje smrti; prav tako s °kyiru SK A, povsod tam, kjer seje čutila prejeto, cenjeno in neutesnjeno.
,^anj znanje njen socialni čut. Mnogi-1 'ndijanskim otrokom na severu in jugu l r"er|line, kjer je živela in slikala, je bila °jry; iz Buenos Airesa jim je pošiljala °- Obiskovala je poznane starejše posebno bolnike.
°ara Remec je pomembna v zgodovi-]je .venske likovne umetnosti tudi zato, lu r^e ena redkih, ki ni sprejela Revo-Pl- -C stareSa sveta. To zoprvanje je drago
°blek’
°seb,
jv v. a: zgubila je domovino, se z na-, ecJ° težavo prebijala skozi življenje v ^günstvu v Avstriji, Italiji in nato v Ar-to “ni, prva leta kot delavka v keramični tUd^rn!’ 'n končno je umrla v tujini. Je pa 1 Primer upornice proti revoluciji nove-
[iDTlo
ga sveta, ki se predstavlja kot življenjski materializem, porabništvo, uživaštvo, v umetnosti pa kot destrukti vizem ali norčevanje iz vseh in vsega. Ta Revolucija ne grozi in ne ubija kar takoj in direktno, ampak počasi, na dolgo roko, a sigurno. Slovenski filozof dr. Milan Komar meni, da zna biti bolj smrtnonosna kot starosvetna. Bara Remec je bila upornica ne le z besedo, ampak predvsem z življenjem, z zgledom. Ni se hotela prilagoditi razmeram, ki bi predstavljale zanjo odklonitev umetniške svobode, samostojnosti, neodvisnosti in samonikle izraznosti. Ni zdržala v Buenos Airesu (kjer je sicer živela s sestro Vlado) in kjer ni našla pobude in navdiha za svoje delo, ampak seje zatekla v še ne civiliziran svet med Indijanci na severu Argentine (v okolici Tilcare v pro-
vinci Jujuy) in na jugu, v okolici mesta Bariloche. Tu jo je tudi zalotila smrt.
Malo pred smrtjo, že po demokratizaciji v Sloveniji, so pripravili v Ljubljani njeno prvo povojno razstavo, na katero je pristala z deljenimi čustvi. Tudi če bi ji omogočili prisotnost na razstavi, ne bi pristala na obisk domovine. Njena umetniška intuicija ji je dala vedeti, da se ne bo nič bistvenega spremenilo. In res, še sedaj, po šestih letih, so njene predvojne slike zaplenjene, družinska hiša še ni vrnjena. Danes je njeno delo sicer poznano v domovini, po zaslugi umetnostne zgodovinarke dr. Irene Mislej, a še vedno nima mesta v slovenski umetnostni zgodovini, kot ga zasluži. Osebno sem prepričan, da, kot pravi pisatelj in pesnik Zorko Simčič v svoji znani poeziji, „nekoč bo”.
P. Bazilij
(Albin) Valentin OFM
V soboto, 26. julija 1997, je v bolnišnici sv. Vincencija v Melbournu v Avstraliji umrl slovenski frančiškan p. Bazilij Valentin.
Rodil seje na Viču v Ljubljani 29.8.1924. Prejel je krstno ime Albin. Ob ministriranju v viški župniji, ki jo vodijo frančiškani, se je navdušil za duhovni poklic in red sv. Frančiška. 23.8.1941 je vstopil v frančiškanski red in dobil ime br. Bazilij. Nato je bil leto dni v noviciatu v Novem mestu. Zaradi vojne in revolucije je moral študij prekiniti. Kot sanite-jec pri domobrancih je skrbel za ranjence in bil mladim fantom spodbuda lepega življenja. Leta 1945 se je po končani vojni umaknil v Avstrijo. Bogoslovje je študiral v Schwatzu v Avstriji, nadaljeval pa v Boznu v Italiji. 25.3.1947 je napravil slovesne zaobljube. L. 1949 je dva dni pred božičem z drugimi bogoslovci prišel v Le-mont v ZDA, kjer je dokončal še zadnji letnik bogoslovja. 29. 6. 1950 mu je škof Gregorij Rožman podelil zakrament mašni-škega posvečenja. Daleč od domovine in domačih je pel novo mašo pri Mariji Pomagaj v Le-montu.
Kmalu je prevzel uredništvo slovenskega verskega mesečnika, ,Ave Marija". L. 1956 pa ga je p. Bernard Ambrožič OFM povabil na delo med slovenske izseljence v Avstralijo. Takoj se
je odzval in se naselil v Padua Hall v Kew. P. Bazilij je teh hiši spremenil ime v Baraga House -Baragov dom, ki je postal dom slovenskih fantov, ki so kot begunci prihajali iz domovine. Skozi ta dom je šlo v 41 letih okoli 1800 fantov mnogih narodnosti, največ pa Slovencev.
P. Bazilij je imel veliko skrb za Slovence, ki so z ladjo prihajali v pristanišče v Melbournu. Da bi dobil z njimi stik in jim nudil pomoč, jim je ob prihodu s skupino Slovencev v pristanišču pel slovenske pesmi. Rojake, ki niso imeli nikogar in ničesar, je obiskoval v prehodnem taborišču v Bonegili. Mnogim je oskrbel stanovanje in zaposlitev.
V	Kew je zbiral sredstva in Slovencem sezidal cerkev sv. Cirila in Metoda, ki jo je 20. 10. 1968 posvetil koprski škof dr. Janez Jenko.
V	Avstralijo je povabil slovenske sestre Frančiškanke Brezmadežnega spočetja. Kupil jim je hišo, kjer so takoj po prihodu odprle otroški vrtec.
P. Bazilij je mislil tudi na prihodnost. S pomočjo rojakov je z velikimi skrbmi in napori v Kew postavil slovenski dom za upokojence z imenom Dom matere Romane. Poskrbel je tudi za otroke, da so se v Slomškovi šoli učili slovenski jezik. Njegova zamisel je tudi počitniška kolonija za mladino in starše. P.Bazilij je že pred več kot 40 leti sodeloval pri ustanovitvi slovenskega društva v Melbournu.
Predvsem pa je bil p. Bazilij dušni pastir. Iz svojega središča v Kew je duhovno oskrboval Slovence v mnogih drugih krajih. Prva leta je duhovno oskrboval tudi Slovence v Adelaidi, kjer je ustanovil slovenski misijon in slovensko društvo. V dobrih 40 letih je krstil mnogo potomcev prve slovenske generacije in poročil mnogo parov. Zadnja leta pa se je tudi žalostil na slovenskem pokopališču v Keilorju, saj so
grobovi Slovencev čedalje številnejši.
L. 1982 je p. Bazilij prejel visoko avstralsko državno odlikovanje. Za Slovence v Avstraliji je ustanovil revijo ,,Misli”, ki jo je urejal polnih 25 let. Po 45 letih je mogel obiskati Slovenijo. Zadnjič je prišel domov ob papeževem obisku I. 1996.
Pogreb p. Bazilija je bil v soboto, 2. avgusta. Cerkev sv. Cirila in Metoda je bila premajhna, zato je bila pogrebna maša, ki jo je kot zastopnik provinciala p. Polikarpa Broliha vodil p. Ciril Božič, na dvorišču pred lurško kapelo. Navzoč je bil tudi melbournski nadškof dr. George Peli in njegov pomožni škof Deakon ter mnogi škofijski duhovniki in frančiškani. Zbralo se je okrog 2000 ljudi. Na pokopališču Kei-lor je p. Ciril Božič opravil pogrebne molitve. Zvrstilo se je precej govornikov, ki so se poslovili v imenu Slovenije, Avstralije in slovenskih društev v Avstraliji.
Ana Galjot roj. Mali
Umrla je 9. avgusta v kraju Transradio. Rojena je bila 16. marca 1915 v Šmartnem, fara Cerklje pri Kranju. Bila je sestra trem bratom in je vse preživela. Že v rani mladosti je izgubila mamo. Zato je še kot nedorasla morala iti služit. To je bil zanjo prvi okus trpljenja.
Leta 1938 se je poročila z Lovrom Galjotom. V srečnem zakonu so se jima rodili trije otroci: Ivan in Jože s sestro dvojčico, ki je pa še majhna umrla. Med vojno in ob izbruhu komunistične revolucije se je mož Lovre
pridružil gorenjskim domobrancem. Leta 1945 je družina nastopila pot begunstva ter preko lienškega in špitalskeg® taborišča končno pristala na argentinskih tleh januarja 1949.
V kraju Transradio so si po5' tavili svoj dom za mirnejšo in srečnejšo bodočnost. Toda vs® prerano, star komaj 43 let, ie mož Lovre podlegel srčni bolezni. Ana se je znašla pred hudim udarcem sama v skrbi za preži' vetjedružine. Šlajezazaslužkom v tovarno. Komaj sta sinova dobro odrasla in prišla do potrebnega dela, je umrl 27-letni sin Jože. Pravdo bolezni jo je potrlo ta izguba. Toda vdano in z zaupanjem v božjo pomoč je nadaljevala vsakdanje življenje ob sinu Ivanu, ki si je sčasoma ustvan1 svojo družino z ženo Ivank0 Goljevšček. T rije vnuki, Klavdija, Marcela in Gustavo ter pravno; kinja Erika, so povečali prijaznj domači družinski krog. Leta 199® so ji privoščili obisk Slovenije sorodnikov v domovini.
Redno in z ljubeznijo je sod®' lovala v krajevni fari Medalla Mi; lagrosa. Z rožami in cvetjem, j0 ga je gojila na svojem vrtu, j® krasila tudi cerkev.
Vse njeno življenje je bil° prepleteno z bodicami trpljenja-Poleg vsega hudega je prestala vsaj 10 operacij. Ob močni veri in z lepim, plemenitim značajem j® premagovala vse težave. Nip°z' nala prepira, kdor jo je spoznal, jo je vzljubil. Na srečanje s svojim Stvarnikom je bila zgledn® pripravljena. Teden pred smrtj® je sama poklicala duhovnika in prejela zakramente za popoU1' co v večnost. Ob možu in sin® počiva na pokopališču v San Justu.
Mara Bido
Iz naše
KRONIKE
28. mladinski glasbeni večer
■*e bil v soboto, 16. avgusta, v Veliki dvorani Slovenske hiše; ^Pored sta napovedovala Monika Zupanc in Marcel Brula; v 1. delu sPoreda so nastopili instrumentalni ansambel Chalten Glasb-atld, Erika Poglajen na eletrič-n'h orglah, Skupina Ars (moški °ktet) pod vodstvom prof. Nancy . c^an, baritonist Matej Debevec
ansambel Rock and Polka, v 2.
='u sporeda pa Mladinski zbor iz 'Ovenske vasi, ki ga vodi Franci avlič CM, baritonist Bogdan Magister, Kvartet sto let, mezzosopranistka Ani Rode in Mladins-1 zbor San Justo pod vodstvom Pr°f. Andrejke Selan Vombergar; Scen9 je izdelal Toni Paulič s pomniki.
Romanje v Lourdes je bilo v nedelj0, 17, avgusta; bogoslužje Je bilo v spodnji cerkvi; romarsko Pobožnost smo začeli s petimi 'Unijami Matere božje, posveti-n° molitvijo in blagoslovom; P®1-)6 litanij in med mašo je vodila
, uPina mož in fantov pod vods-tvor
jem
m Andreja Selana in z orglan-. 1 Prof. Ivana Vombergarja; z Pegatom Jožetom Škerbcem so ^naševa,, Marjan Bečan, dr. Edo in Daniel Vrečar, kije imel I ®sn* govor; mašne uvode je bral ,nz- Tone Podržaj, berili pa sta r^ala Metka Slabe in Tone Belec;
Jaki so veliko cerkev povsem s®P°lnili; romanje v lurško ehšče na nedeljo po velikem arnu pnva^j vsako leto zelo e *ko vernikov.
Slovenska-latinskoame-Kka trgovska zbornica je 25. vgusta priredila v Slomškovem j^11111 srečanje članov in prijatel-:	ustanove, na katerem je na-
P^j govoril poslanec Marjan v^hi ffrer o svojih izkušnjah v slo-nskem parlamentu, nato pa in-ustrialec Herman Zupan o Ar-entini in Sloveniji v vrtincu glo-abzacije sveta.
da pJ*ezzosoPran'stka Bernar-
„ lnk je na povabilo glasbenih n an°v Festivales Musicales de en°s Aires in Academia Bach
pela na 2 koncertih: pod okriljem prve omenjene ustanove je v Teatru Avenida 26. avgusta pela Schubertove in Brahmsove pesmi; za dodatek je nato najprej zapela slovensko „Ciciban Cici-fuj” (Župančič - J. Pavšič); pod okriljem Academie Bach pa v osrednji metodistični cerkvi Vivaldijev motet „"Longe mala umbrae terrores” in Bachovo kantato „Geist und seele wird verwirret”; glasbeni kritiki so poročali o koncertih v superlativih.
Na duhovniškem sestanku
v sredo, 27. avgusta, v Slovenski hiši je govoril dr. Lojze Kukoviča o svetlobah in sencah v Cerkvi po koncilu.
Duhovnega srečanja z duhovnikoma Lojzetom in Janezom Kržišnik iz koprske škofije seje v petek, 29. avgusta, v Slovenski hiši udeležilo 18 zakonskih parov.
20-letnico Zveze slovenskih mater in žena v Mendozi je praznovala slovenska skupnost v mestu pod Andi z zahvalno mašo, ki jo je daroval dušni pastir Jože Hom, in s proslavo v dvorani: predsednik Društva Davorin Hirs-chegger seje zahvalil za 20-letno delovanje, nato je spregovorila predsednica Zveze Marjana Šmon Žumer, poročilo o 20-letnem delu je prebrala tajnica Božena Nemanič Hirschegger, arh. Raul Arri-goni je počastil žene s pesmijo, Ani Grintal Hirschegger pa je prebrala spis o „Mariji, ženi naših dni”; programje povezovala prof Majda Nemanič; predsednik Davorin Hirschegger je izročil dosedanjim predsednicam narodni spominček; te so Marija Fink Grintal, Majda Ocvirk, Ani Štirn Arrigoni in Marjana Šmon Žumer.
Sestanek s starši dijakov je priredil Slovenski srednešolski tečaj v soboto, 30. avgusta, v šolskih prostorih Slovenske hiše.
Srečanje raznašalcev našega tiska je bilo v Slovenski hiši v nedeljo, 31. avgusta; najprej je bila v cerkvi Marije Pomagaj sveta maša za rajne urednike in raznašalce; rajni uredniki Duhovnega življenja so: Jože Kastelic,
Janez Hladnik, dr. Alojzij Odar, Ladislav Lenček CM, Jože Jurak, dr. Alojzij Starc (tudi od 1954 do smrti urednik Oznanila) in Martin Mizerit; rajni uredniki Svobodne Slovenije: Miloš Stare, Jožko Krošelj, Janko Hafiier, dr. Tine Debeljak, Pavle Fajdiga, Slavi-mir Batagelj, Pavle Rant in Ruda Jurčec; rajni sodelavci pri mreži: Jože Petkovšek, Janez Šmajd, Avgust Clemente, Maks Osojnik, Ana Mehle, Frančiška Bidovec, Pavla Svetlin, Alojzija Ašič, Ivan Ašič, Peter Klobovs, Frančiška Kovačič, Anton Nose, Marjeta Zupanc, Angela Žakelj, Jože Mavrič, Rudolf Dacar in Ana Rode. Mrežo raznašalcev je organiziral msgr. Anton Orehar s člani Katoliške akcije; raznašale! tedensko raznesejo Oznanilo in Svobodno Slovenijo in mesečno Duhovno življenje z Božjimi stezicami; iz vsakega predmestja Buenos Airesa pridejo v Slovensko hišo in nato s svojimi pomočniki raznesejo naš tisk po družinah; za Berazategui je poverjenik France Vitrih, za Castelar Leopold Golob, za Slovensko vas-Lanus Filomena Štancer, za Ra-mos Mejia Lojze Sedej, za San Justo Mara Bidovec, za San Martin Janez Dimnik, za mesto Buenos Aires Dragica Mizerit, za Bariloče Marjana Marn in za Mendozo Lado Šmon; vseh raznašalcev je 80; po maši je bil v jedilnici zajtrk, nato sta se raznašalcem zahvalila delegat za dušno pastirstvo Jože Škerbec in predsednik dmštvaZedinjena Slovenija Marjan Loboda za raznašanje Svobodne Slovenije, arh. Marjan Eiletz, predsednik SKA, pa se raznašalcem priporočil tudi za raznašanje Glasa Slovenske kulturne akcije; raznašale! opravljajo delo zastonj, hitro dostavljajo tisk našim ljudem in zmanjšajo stroške izdajanja naših publikacij ter opravljajo neprecenljivo delo.
Redovni brat Matevž Štirn,
član kongregacije „Cooperado-res Parroquiales de Cristo Rey”, je bil ponovno izvoljen za predsednika Zveze redovnikov v Rosa-riu za dobo 3 let.
Argentinski katoliški odbor
za inmigrante je v „tednu inmi-grantov” in v počastitev božjega služabnika Scalabrinija, ustanovitelja misijonarjev za izseljence, priredil v gledališču Teatra Coli-seum v centra Buenos Airesa glasbeno-folklorno prireditev 2. septembra: na programu je nastopilo 8 narodhostnih skupin: argentinska, korejska, litvanska, paragua-jska, italijanska, portugalska, bolivijska in slovenska; folklorna skupina s Pristave je zaplesala vrsto gorenjskih narodnih plesov, Mladinski zbor San Justo pa je zapel tri pesmi: Triglav, Potrkan ples in Marko skače; prireditve so se udeležili visoki predstavniki Argentine in diplomati drugih dežel, nekateri škoije, ki so v cerkvenem odboru za pastoracijo in-migrantov, in predstavniki dušnih pastirjev različnih narodnosti, med njimi delegat Jože Škerbec in prelat Jože Guštin; veliko gledališko dvorano pa so napolnili zlasti člani narodnostnih skupnosti, ki so tudi nastopale.
II. poklicni orientacijski tečaj pod vodstvom lic. Metke Praprotnik Luna in pod okriljem Mladinskega odseka društva Zedinjena Slovenija se je začel v soboto, 6. septembra, v Slovenski hiši.
Zveza slovenskih mater in žena je praznovala v soboto, 6. septembra, svojo 31. obletnico v Slovenski hiši; zahvalno mašo v Cerkvi Marije Pomagaj sta z delegatom Jožetom Škerbcem somaševala gosta s Primorske, brata Janez in Lojze Kržišnik; praznovanje se je nadaljevalo v dvorani ob pogrnjenih mizah; uvodne besede je povedala kulturna referentka Irena Fajdiga, pozdravne besede predsednica Pavlina Dobovšek, duhovno misel duhovni vodja dr. Jure Rode, lic. Stanko Jerebič pa je v šaljivi obliki nanizal „zgode in nezgode” slovenskih žena v novi deželi in nakazal še nekatere pobude za Zvezo; ob številni udeležbi, okusni večerji in lepem razpoloženju se je praznovanje nadaljevalo v prijetni družabnosti.
Slovenska Pristava je praznovala v nedeljo, 7. septembra,
HUMOR
UVOŽENO 02 8Qj@WQKI0£IQ
•	Politična linija je ravna črta, ki po potrebi zavije v levo ali v desno.
•	Vremenoslovcem se še sanja ne, kdo vse vedri in oblači.
•	Nepristranski opazovalec bo moral priznati: mediji so po meri oblasti. One prejšnje.
•	Na sončni strani Alp večkrat divjajo hujši viharji kakor na senčni.
•	Napredni toliko časa napredujejo, dokler se ne ustavijo na položajih.
•	Parole „Naj cvetejo vsi cvetovi” se je najbolj razveselil plevel.
•	Uspešen politik si izmišlja nova besedila na stare melodije.
•	Uradno sem za, potihoma sem proti, sicer pa me eno figo briga.
•	Prvi bodo zadnji polagali račune.
•	V gospodarstvu imamo zelo statično dinamiko in dinamično statistiko.
•	Pesimist je srečno zaljubljen v nesrečo.
•	Otroci toliko časa rastejo, dokler nam ne zrastejo čez glavo.
•	Za lepšo prihodnost skrbijo politiki, za lepšo preteklost zgodovi-
narji in za lepšo sedanjost časnikarji.
malo za šalo
Obiski - Pogovor med prijateljema v gostilni. Prvi pravi: „Pri vratih svojega stanovanja imam vedno obešen klobuk in, ko pozvoni, si ga hitro denem na glavo, potem pa odprem vrata. Če je kak nezaželen obiskovalec, rečem: Oh, žal mi je, pravkar se opravljam ven! ” Drugi ga vpraša: „Kaj pa, če si obiskovalca vesel?” - Potem preprosto rečem: „Kakšna sreča! Pravkar sem prišel domov!”
Upokojenci - Kaj dela angleški, francoski in slovenski upokojenec, potem ko zjutraj vstane? Angleški vstane ob devetih, spije svoj čaj in gre igrat golf. Francoski vstane ob desetih, spije svoj konjak in gre na sprehod s svojo prijateljico. Slovenski pa vstane ob šestih, popije vitaminski čaj in gre na črno delo.
Matematika - „Kaj ste se danes učili v šoli, sinek?” „Računati do dvajset?” - „In kaj pride jutri na vrsto?” - „Kako izključimo računalnik.
Fotografija - Prav ko Janezek in njegova sestra ukradeta sladkarije, ki jih je mama skrila, se zabliska-„Ojoj,” se prestraši Janezek, „zdaj pa naju je Bog fotografiral za kazenski karton.”
Strojepiska - Neki častnik j6 iskal strojepisko. Kmalu po razpisu se je oglasila mlada dama: „Natiskam 200 zlogov v minuti.” Častnik: „Potem pa niste zame. Jaz ne znam tako hitro misliti.”
Prometna - Gospodar Slapar je s svojim avtomobilom obdrsal pel drugih. „To je že verižno trčenje, reče policist, „le kako ste mogli to storiti?” - „Hotel sem iti k optiku p° očala, ki sem jih dal popraviti, m zanašal sem se na svoj sluh. Pozabi’ pa sem vključiti slušni aparat." ^
30. pristavski dan in 27. mladinski dan; ob 11,30 je bilo dviganje argentinske in slovenske zastave ob petju himen; z delegatom Jožetom Škerbcem sta somaševala pristavski dušni pastir prof. France Bergant in Franci Cukjati, zadolžen za pastoralo mladine; mašne dele je napovedovala Mi-rijam Rant, berili sta brala voditeljica Prešernove šole na Pristavi
Mija Markež in predsednik društva Janez Jelenc, petje med mašo pa je vodila skupina mladine ob spremljavi kitar; po skupnem kosilu in prijateljskem klepetu seje začel ob 17,30 popoldanski kulturni program, ki gaje napovedovala Snežna Klemenčič: pozdrav predsednika Janeza Jelenca, Marjana Vivoda v imenu mladine, slavnostni govor Marja-
na Lobode in odrski prikaz Kresovanje na besedilo in v režiji Dominika Oblaka in s sceno Andreja Goloba; pevske točkeje pripravila Anka Savelli Gaser; nastopala je „vsa Pristava”: od otrok prek mladine in folklorne skupine do skupine odraslih.
Spominska proslava v spomin generala Leona Rupnika, dr. Hacina in njunih sodelavcev je
bila v nedeljo, 7. septembra, v Slovenski hiši; v cerkvi Marij6 Pomagaj je daroval sveto mašo prelat Jože Guštin, po maši Pa sta pred spomenik junakov pri' nesla slovenski venec predsednika borčevskih organizacij Vestnika in Tabora Slavko Urbanč'6 in lic. Ivan Korošec, spominske besede pa je povedal prof. Tin6 Vivod.
KJE JE KAJ
Pozdravljeni, gospod nadškof
dr. Franc Rode.............257
„Stati inu obstati”........258
Iz zdravih korenin vere
in kulture.................259
Pismo slovenskih škofov družinam letošnjih birmancev 260 Živimo in delajmo
v Jezusovem imenu..........260
Potrditev zvestobe -
Nadškof Franc Rode.........261
Izjava slovenskih škofov..263
Izjava slovenskih dušnih
pastirjev v Argentini........263
„Zavedati se moramo, da smo vsi na poti” - Bogomir Štefanič-
Franc Rode...................264
Mati Terezija je spolnila svoje
poslanstvo...................268
Življenje za druge - Janez Gril 269 „Povejte ljudem, naj molijo rožni venec!” - Anton Nadrah . 270
Fatima in Rusija.............271
Pozdravljena,
fatimska Gospa!..............272
„Ljubim vse tisto, kar mi pošilja
dobri Bog” - Antonio Sicari.273
Vsi sveti - Anton Nadrah....275
Kristus Kralj - Lojze Kukoviča. 276
Hvaležen sem Bogu in Misijonski družbi - Jože Škerbec-
Janez Petek CM.............278
Konec imperializma, a ne
zmote - Marko Kremžar.......281
Ob razstavi akvarelov Bare
Remec - Jure Vombergar......283
25-letnica Rožmanovega
doma.......................285
Odšli so...................286
Iz naše kronike 263, 272, 287 288
DUHOVNO ŽIVLJENJE
SLOVENSKA VERSKA REVIJA
Izdaja ga Slovensko dušno pastirstvo.
Urednik: Jože Škerbec - Ramön L. Falcön 4158 - (1407) Buenos Aires, Argentina - Tehnični urednik: Stane Snoj - Registro de la Propiedad Intelectual N8 90.877- Stavljenje, oblikovanje in tisk: Talleres Graficos VILKO S.R.L.: EE. UU. 425 - (1101) Buenos Aires, Argentina - Telefax: (54-1) 307-1044 / 362-7215
POVERJENIKI
ARGENTINA: Dušnopastirska pisarna, Ramön L. Falcön 4158, Buenos Aires. ZDA: Slovenska pisarna, Baragov dom, 6304 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio 44103, USA. KANADA: Rado Krevs, 75 Trowell Ave. Toronto M6M - 1L5 Canada. ITALIJA: TRST: Marijina družba, Via Risorta 3, Trieste, Italia. GORICA, Riva Piazzu-ta 18, 34170 Gorizia, Italia. AVSTRIJA: Naročnino pošiljajte Mohorjevi družbi v Celovec.
NAROČNINA
Naročnina v Argentini za leto 1997: $ 55.- in izdatki za pošto; drugod U$S 55.- Denarna nakazila na bančni (ne osebni) ček na ime: Jose Skerbec, Ramön L. Falcön 4158 - (1407) Buenos Aires, Argentina.
Sp)oclaj: V Mendozi sta 27. julija 1997 zakonca Jože Nemanič in Anica, roj. ®čkaj, obhajala zlato poroko. Naše čestitke! Cerkveni obred je opravil
Spodaj: Zlatoporočenca Janez Urbanč in Marija, roj. Telič, iz Lanusa sta praznovala 15. avgusta 50-letnico poroke. Čestitamo! Cerkveni obred sta opravila njuna nečaka iz Tucumana, duhovnika Lojze in Franci Urbanč.
Zgoraj: Mladinski pevski zbor San Justo izvaja svojo točko na 28. Mladinskem glasbenem večeru v dvorani Škofa Rožmana v Slovenski hiši.
Zgoraj: Mladinski pevski zbor iz Slovenske vasi poje na 28. Mladinskem glasbenem večeru v Slovenski hiši v soboto, 16. avgusta
UMBAUTES CUBADANOS Bil MBNBB
Homenaie a
S	iM:
n	V,-
	Pl
Sil	
Zgoraj: Moški oktet Ars na letošnjem lepo uspelem Mladinskem glasbenem večeru v Slovenski hiši. -
Zgoraj: Folklorna skupina s Slovenske pristave na glasbeno folklorni prireditvi emigrantov v gledališču Teatra Coliseum 2. septembra 1997. - Foto: Marko Vombergar
Srečanje
raznašalcev
našega tisk3,, v Slovenski n' 31. avgusta 1997.
Foto: MsM
Vombergrf
O -T?	FRANQUEO PAGADO
II S	Concesiön N9 6395
O O	TARIFA REDUCIDA
< 3	Concesiön N9 2560
l.a Vitla Espiviliial
Revista mensual religiosa. Editor: Misiön Catölica Eslovena. Director: Jose Skerbec Ramön L. Falcön 4158 - (1407) Buenos Aires - Argentina - Registra Nacional de la Propiedad Intelectual Ng 90-877 Composicion, Armado e impresiön: Talleres Gräficos VILKO S.R.L. - Estados Unidos 425 - (1101) Buenos Aires - Argen