foto ORLANDO
5LEKOVEC ALE«
Nazorje^
(MEF) Izolska občina je edina na Obalno kraškem območju v lanskem letu presegla število turističnih nočitev v primerjavi z letom poprej, kar bi dalo slutiti, da je področje turizma v občini dobro organizirano in vodeno. Žal temu ni tako, ugodni rezultati pa so prej rezultat sprememb v ravnanju domačih turistov, ki so morali Istro in Dalmacijo zamenjati s slovensko Istro, hkrati pa to finančno tudi preživeti.
Da je temu res tako priča že organiziranost turizma v občini Izola. Trenutno si to področje delijo: GIZ (Gospodarsko interesno združenje, oblikovano po vzoru na nekdanji TOP Portorož oziroma sedanji Pro-tour), Turistično društvo Izola (ponovno oživelo konec lanskega leta), Komisija za turizem, ki je obstajala še v prejšnjem skupščinskem sistemu in ji je življenje podaljšal župan, Odbor za gospodarstvo in finance pri Občinskem svetu, turistične agencije in Turistična valilnica, ter ZKO in ZTKO, ki velikokrat sodelujeta pri različnih akcijah.
ì SLrf- E
"	Jm
In ker je babic toliko je dete prav kilavo v kar smo se nekajkrat že lahko prepričali, zadnjič pa ob letošnjem pustovanju oziroma pustni povorki, ki je bila v primerjavi s portoroško prav uboga. Pravzaprav gre edina pohvala Hotelu Simonov zaliv, ki je pustovanje sploh pripravil, vsi drugi, ki bi lahko in bi morali biti zraven pa so se poskrili, da jih le ne bi kdo odkril na tisto mrzlo pustno nedeljo.
Še dobro, da so se namaškarali godbeniki iz Marezig, sicer bi v povorko zbrali kakšnih deset naivnežev, ki so verjeli, da v Izoli lahko pripravimo prireditev, ki bo vsaj po imenu spominjala na tiste izpred desetletij. In prav tako je sreča, da so veseli godci iz planinske mornarice sami poskrbeli za svoj prevoz in v torek razveseljevali častilce tega neuradnega slovenskega praznika. In še bolj sreča je, da so šole poskrbela za maškarado učencev, tako da je vsaj v torek Izola zaživela v znamenju pusta. Posebna pohvala pa gre seveda Ko-rtežanom, ki so poskrbeli celo za originalne maske s tega konca in vsemu skupaj dali tudi etnološko vrednost.
Tako se ponavlja stara izolska zgodba, ki bi jo lahko povzeli z naslednjim razmišljanjem: "Kaj bi se mučili in organizirali. Se bodo že ljudje zorganizirali sami, našel se bo
kakšen naivni aktivist in stvar se bo zgodila. " In res se dogaja.
Medtem pa v GIZ-u razmišljajo, kako bi se uveljavili kot najpomembnejši dejavnik turizma v občini, Turistično društvo živi samo na papirju, komisije za turizem menda ni več, odbor bo o turizmu razpravljal enkrat drugič, prostovoljci pa so vse bolj utrujeni.
Niti pust jim ni mogel več spraviti nasmeha na usta.
Vsi hitijo v Fotooptiko RIO !
Ljubljanska 24, Izola
jel.: 066/61-403Jax.:066/67-044
vreme
sončno
POŠTNINA PLAČANA Pk! PO ', n ) 0 ’./JLA - ISOLA
CENA 70 SIT
PTT's NOT DEAD je Vaša rubrika spoštovani bralci, v njej objavljamo vaša pisma, odgovore, mnenja, reakcije in še kaj v zvezi z dogajanjem v vaši hiši, krajevni skupnosti, občini, državi in na svetu. Še najprej pa tiste, ki so v zvezi z zapisi v mandraču. Upoštevajte omejitev: 40 vrstic
Rokopisov ne vračamo, prispevkov v tej rubriki ne honoriramo.
SOLIDARNOSTNA STANOVANJA
Spoštovani gospod župan Gasparini!
Iz veoih razlogov sem se odločil, da Vam napišem odprto pismo. Ob vseh velikih izolskih problemih, s katerimi se morate ukvarjati, se boste verjetno strinjali z mano, da občina Izola nima kratkoročne strategije reševanja stanovanjske problematike ljudi iz socialnega dna, da o kakšni kontinuiteti ali dolgoročnem konceptu niti ne govorim. Stanje na katerega ste naleteli ob prevzemu funkcije, je posledica dolgoletne stihije, nestrokovnega dela za to področje zadolženih oboinskih služb ter katastrofalno slabega gosppdarjenja z občinskim premoženjem. Seveda pa je tudi posledica podcenjevanja problemov, ki v času tranzicije naše družbe nastajajo na socialnem področju.
Naj poskušam biti konkreten!
Občina Izola razpolaga s prednostno listo upravičencev, za dodelitev socialnega stanovanja. Mislim, da lista presega število 80 takih upravičencev. Vendar fonda razpoložljivih stanovanj ni. Niti enega samega stanovanja.
Občina novih socialnih stanovanj ne gradi, praznih, razpoložljivih prostorov ne adaptira, ter se niti kako drugače ne pripravlja za postopno razneševanje te problematike. Mislim pa, da tudi občinske stranke nimajo interesa, pregleda in realnih informacij o tem, da v mestu ta problem sploh obstaja. Gradijo ter rušijo marino in se ne pustijo motiti.
Na sestanku pri Vas, smo se z direktorico centra za socialno delo Izola pogovarjali o invalidni osebi, ki je zaposlena v ORTC Sonček, kjer ji nudimo redno zapoalitev, prehrano in prevoz na delo, ter do nedavnega prenočišče. Oseba je občanka Izole skoraj trideset let, več let na prednostni listi socialnih stanovanj, z zelo akutnim stanovanjskim problemom. Problem bi rešila ogrevana soba 18 m2, ki ga občina Izola v tem trenutku s svojimi službami ni sposobna zagotoviti.
Kadar se zgodi, da zaradi nasilja v družini mlada mama z otroknm ostane na cesti čez noč, ji center za socialno,delo ne more ponuditi premostitvenega prenočišča za nekaj dni, ker ga nima.
Ali se mogoče pridružujete mojemu mnenju, da je potrebna izredna seja občinskega sveta na temo: Dolgoročna strategija zagotavljanja socialnih stanovanj v občini Izola, s kratkoročnimi ukrepi za reševanje najakutnejših primerov ?
Trdim, da je praznih in razpoložljivih prostorov za ureditev najnujnejših socialnih stanovanj v Izoli dovolj. Razmišljati je potrebno dovolj realno in fieksibilno. Socialno stanovanje je lahko tudi soba ali adaptirano podstrešje. Mislim, da se je potrebno otresti miselnosti, da je potrebno nekomu dodeliti socialno stanovanje 70 m2 v Livadah, ki lahko potem dolga leta stanovanje koristi kot upravičenec. Dodelitev socialnega stanovanja naj bo ukrep premostitvene narave, funkcionira naj kot suport družbe, da se posameznik lažje dvigne iz socialnega dna, ter to stanovanje čim prej sprosti.
Sredstva se lahko pridobivajo iz večih virov. Mogoče bi kazalo razmišljati o delni participaciji bodočih uporabnikov. Seveda je tukaj še Stanovanjski sklad RS, nekatera ministrstva, bančni krediti, ter seveda občinski proračun. Kazalo bi preveriti ali uporabniki socialni stanovanj, dodeljenih v preteklosti, danes ne vozijo mercedesov. Živimo namreč v času hitrih sprememb.
Omenil sem Vam primer Smrekarjeve 37, kjer je občina pred skoraj dvema letoma prekinila najemno pogodbo z zasebnikom, ki s svojo neprofitno dejavnostjo (keremika in lončarstvo), ni bil sposoben plačevati skoraj 1000 DEM najemnine za poslovni prostor. Verjetno pa bi lahko pokrival najemnino cca. 650 DEM. Najemna pogodba je bila prekinjena, v mestu smo izgubili dejavnost, ki je že bila sestavni del turistične ponudbe.
Delavnica je izdelovala drobne spominke z umetniško vrednostjo, amfore ipd., bila nosilec mednarodnih tečajev, celo kraj, kjer je potekala ustvarjalna delavnica s skupino invalidnih oseb iz Izole.
Poslovni prostor cca. 50 m2 je še dandanes prazen.
Poskusimo se v matematiki. Občina zgublja v dveh letih 15.600 DEM, ob predpostavki, da bi bila takrat pripravljena znižati najemnino na 650 DEM, ki bi jo najemnik lahko pokrival. Rajši se je odpovedala dejavnosti in denarju. S tem zneskom bi lahko adaptirali streho podstrežja v starem mestnem jedru. Namesto podpore, subvencioniranja, kulturnega razvoja, razumnih najemnin, tako dobivamo prazne ulice in propadajoče prostore. Primer zelo lepo kaže, kako se s premoženjem mesta, materialnim in duhovnim, ne bi smelo gospodariti.
Predlagal sem Vam, da poskusimo skupaj nekaj storiti. Da poskusimo usposobiti Smrekarjevo 37 in prostor dati v upravljanje Centru za socialno delo Izola. V prvi fazi bi uredili sobo 15 m2 in nudili prenočišče zgoraj omenjeni invalidni osebi, zraven pa bi lahko uredili azil za najakutnejše primere, ko je treba trenutno reševati socialno stisko.
Povedal sem Vam, da smo pripravljeni, skupaj z centrom za socialno delo Izola, poiskati, potrebna sredstva cca. 2.5 mio tolarjev, ki so potrebna za adaptacijo in osnovno opremo. Vas smo prosili, da proučite možnost in potek potrebnih postopkov, da se upravljanje prostora prenese na Center za socialno delo Izola. Po dveh mesecih ni nobenega odgovora s Vaše strani.
Verjetno lahko verjamete, da občinska uprava in Vaša občanka, ki v tem trenutku prebiva v Luciji, v stanovanju za katerega plačuje najemnino, ki dosega 90% njenih dohodkov, nimata enakega občutka za čas, ki mineva. Njeno stanovanje je na vrhu strmine, do katerega, v primeru dežja kombi, ki ji zagotavlja prevoz na delo, ne more pripeljati. Mislim pa, da v tem času, tudi enkrat ni prišla peš v mesto na sprehod, ker je prestrmo. Trenutno je na bolniškem dopustu, ker je padla po stopnicah, ki jih ima v stanovanju.
Seveda pa odgovornost ni samo Vaša, g. Gasparini.
Mislim, da je v mestu nekaj političnih strank, ki razpolagajo s poslovnimi prostori. Če bi svoje papirje zložili malo bolj na kup, bi vsaj v predvolilnem času lahko odstopili kakšno sobico komu iz socialnega dna. Tudi to je občutek za soobčana. Da o volilnih glasovih ne govorimo.
Darij ŠSmen Kettejeva 15, IZOLA
SlTlR£fMR1£lM in
Izvirni slovenski suv||ir Q
Izolski odbor SKD je pripravil tiskovno konferenco na kateri so opozorili na nekatere, po njihovem mnenju, primere odtujevanja občinskega premoženja. Opozorili so na primere ob prodaji zemljišč v trikotniku med Moravo in Tomažičevo ulico (znani trikotnik nad hotelom Delfin), na sklep odbora za okolje in prostor, ki je sprejel sklep o izročitvi v last in posest HTP Belvedere dveh poslovnih prostorov (Bele skale in Marinček) ter na namero stečajnega upravitelja Slavnika, da v njegovo stečajno maso vključi tudi sporna zemljišča v Izolski občini.
Bistvo njihovih pripomb je predvsem v tem, da je za odprodajo občinskega zemljišča pristojen Občinski svet, ki o navedenih primerih ni niti razpravljal, niti sklepal.
Kot je v pogovoru za Mandrač povedal predsednik Marlon Kovačič pričakujejo, da bo navedena problematika prišla že na dnevni red prve marčevske seje Občinskega sveta (5. marca), saj je zdaj že jasno, da Slavnik sporna zemljišča v Izoli že prodaja. Kot je znano gre za nekaj več kot 27.000 m2 površin v izolski občini, v razpisu za prodajo nepremičnin pa je izklicna cena 5523 DEM za kvadratni meter komunalno neopremljenega zemljišča (v glavnem v okolici plinarne).
Krščanske demokrate posebej moti, da o odprodaji odločajo organi, ki za to niso pristojni, saj zakonodaja o lokalni samoupravi velja in so z njo izničeni drugi zakoni na katere se sklicujejo tisti, ki odprodajajo zemljišča mimo občinskega sveta.
"Saj imajo vendar večino v OS. Zakaj se torej izogibajo tej možnosti, se je spraševal Marlon Kovačič. Tudi mi bi verjetno glasovali za takšne sklepe, toda želimo, da se v občini obnašamo v skladu z zakonodajo, ne pa tako, da vlečemo nase vsa mogoča sumničenja in afere.
DREVESA PADAJO, MAR NE?
Nesporazumov in pravnih zapletov v zvezi z gradnjo marine še ni konec, toda investitorji zdaj res nimajo več časa, niti živcev, za dolgotrajne razprave s tistimi, ki ocenjujejo, da njihovo početje ni legalno in je Izoli škodljivo.
Tako so takoj po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja za dostopno pot do centralnega objekta (Amfora), ki ga je izdala občinska upravna enota (ne gre za občino, da ne bo pomote) začeli podirati drevesa na trasi bodoče ceste. Gre za 12 dreves v bližini lokala Arco, ki ga bodo prav tako zrušili, v marini pa so povedali, da je bilo osem dreves zdravih, štiri pa suha.
Seveda pa zgodba o tem posegu še ni končana, saj Ustavno sodišče še ni razsodilo o zakonitosti dokumentov v zvezi z gradnjo marine. Kdaj naj bi o zadevi odločalo še ni znano.
IZJAVA ZA JAVNOST
00 SKD Izola ugotavlja , da se v občinilzola odločanje o odtujitvi občinskega premoženja seli iz pristojnosti občinskega sveta na delovna telesa brez ustreznih pooblastil in sklepov občinskega sveta.
V zakonu o lokalni samoupravi je občina opredeljena kot temelj lokalne samoupravne skupnosti.Temeljni akt občine je statut, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino vseh članov.
Statut občine Izola je temeljni splošni akt iz katerega izvirajo vsi splošni akti in posamični akti občine Izola. V statutu je opredeljeno , da občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja (22. člen statuta ).
Nedopustno je , da si nekateri odbori jemljejo pravico odločanja o odtujitvi občinskega premoženja. Upravni odbor sklada stavbnih zemljišč ter Odbor za okolje in prostor sta sprejeli sklep o prodaji stavbnih zemljišč na območju zazidalnega načrta “MARINA' ter odtujitvi poslovnih prostorov z sklepom o vpisu v last in posest v zemljiško knjigo Vsako odtujevanje občinskega premoženja brez sklepa občinskega sveta je huda kršitev statuta in Zakona o lokalni samoupravi.
OO SKD Izola zahteva od Župana , da v skladu s svojimi pooblastili in 39.člena statuta zadrži in razveljavi vsak sklep , ki ni v skladu statutom občine Izola.
Občinski odbor Slovenski Krščanski Demokrati
• Marlon Kovačič
ODTUJEVANJE OBČINSKEGA PREMOŽENJA
STALISCA ZDRUZENE LISTE DO PROBLEMATIKE KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Krajevna skupnost je najnižja zakonsko opredeljena samoupravna skupnost ljudi, ki živijo na določenem prostoru. Ta prostorje ponavadi neka geografska, kulturna, zgodovinska ekonomska ipd. celota. Zakonodaja izpred 90. let je bila do krajevnih skupnostih dokaj "radodarna". Poleg možnostih, ki so jih krajevne skupnosti imele na področju samoorganizacije in interesnega združevanja ljudi, jim je ne samo omogočala ampak celo nalagala participacijo v takratni oblasti. Na primer: obvezne posebne in splošne delegacije v sistemu takratnih samoupravnih interesnih skupnostih (zdravstvo, socialno varstvo, kultura, šolstvo ipd.) ter direktna udeležba v občinski oblasti preko zbora krajevnih skupnosti v občinski skupščini. Ob vsem tem so KS imele tudi nekatere z zakonom "prenešene" zvezne in republiške naloge. Tako so bile na primer obvezne imeti Komiteje za SLO in DS, organizacijo civilne zaščite, s tem povezano načrte obrambe in zaščite teritorija ipd.
Vse to je krajevni skupnosti nalagalo veliko dela toda tudi veliko lastnih pristojnosti. Gledano z današnjimi očmi, krajevne skupnosti so se rešile veliko nalog, ki so z novo ureditvijo prešle na državo in predvsem na sedanjo občino. Obenem pa so izgubile vse, kar je bilo tudi področje njihovih neposrednih interesov. Predsvsem je boleča izguba možnosti da sodelujejo v odločanju tudi kadar gre za njihove neposredne interese. Tako se na nivoju občine brez njihove formalno in dejansko organizirane volje odloča tudi o tem ki je samo v njihovem interesu. Kako preseči to stanje in krajevnim skupnostim omogočiti kar največ pristojnosti za samoupravno organiziranje in obenem, v okviru zakonskih možnosti tudi kar največji možni vpliv pri odločanju vsaj takrat, ko gre za njihove neposredne interese?
1. Temeljni občinski akti, predvsem statut občine, naj dovoljujejo vse kar je zakonsko možno, torej vse kar zakonsko ni prepovedano, da se krajevne skupnosti organizirajo kot samoupravne lokalne enote, vključno s statusom pravne osebe in prenosom občinskih pristojnosti. Nekaj od tega izolski statut, sicer na splošni ravni to omogoča. Če pa ga primerjamo s statuti sosednjih občin, ki so glede krajevnih skupnosti veliko bolj dodelani, je izolski statut na tem področju pod nivojem. To je rezultat kompromisov med strankami, ko je bilo potrebno zbrati 2/3 (16 od 23) glasov občinskih svetnikov za sprejem statuta na seji občinskega sveta. Statut je bil sprejet v juniju 1995.
2. Z odlokom ali odloki, ki urejajo organizacijo in pristojnosti krajevnih skupnosti urediti oziroma določiti le tiste zadeve, ki jih aoloča trenutna zakonodaja. To so na primer načini volitev v KS, morebitni prenos občinskih pristojnosti, ter zakonske pravice in obveznosti občine oziroma krajevne skupnosti. Za vse ostalo, kar je v interesu ljudi v posamezni krajevni skupnosti prepustiti odločitvi organom KS in ljudem, da se sami organizirajo na način kot sami menijo da je primeren in učinkovit. Tu sodijo vsi možni interesni načini združevanja, od vaških odborov, različnih kulturnih športnih in ljubiteljskih društev in organizacij, enkratnih ali kratkoročnih aktivnosti za rešitev nekega vprašanja ali problema ipd.
3. Eno težjih vprašanj je, kako zagotoviti čimvečji vpliv organizirane in dejavne krajevne skupnosti na odločanje v občinskih organih. Sedanji sistem nima formalnih niti predvideva institucionalne poti za prenos predlogov na organe odločanja v občini. Sicer zakon o lokalni samoupravi in tudi občinski statut določata to možnost, ki pa je predvsem teoretična. Tako na primer 5% volilcev v občini lahko zahteva spremembo nekega občinskega akta. Tu gre za nekaj drugega, za dejansko pomanjkanje vpliva KS na tekoče odločanje, ko je nek akt v proceduri samo v okviru občinskega sveta ali v pristojnosti odločanja župana. Sedanja politična ureditev sicer te poti ne zapira. Prepušča pa jih večji ali manjši angažiranosti političnih strank, da same zbirajo stališča, pripombe, predloge, ki jim "pomagajo", da se neka problematika v določeni krajevni skupnosti uredi v interesu tamkajšnjih prebivalcev. Večkrat pa stranke delujejo samo in le v interesu svojih programa oziroma, kar je še slabše v interesu strankinih posameznikov, ki so lahko tudi nasprotni od interesov ljudi v KS.
Iz teh razlogov je formalna in interesna organiziranost na najnižji samoupravni lokalni ravni, ki se ji reče krajevna skupnost, bistvena za iniciranje razreševanja njihovih problemov oziroma oblikovanja predlogov, kot oblika pozitivnega pritiska na občinske organe odločanja, ko gre za krajevne interese oziroma potrebe ljudi.
4. Tako organizirana krajevna skupnost je lahko v veliko pomoč tako županu kot občinskemu svetu. Eden in drugi lahko, v praksi bi to morala biti njihova obveza, iščejo, v procesu oblikovanja predlogov za odločanje, organiziran način oblikovana mnenja ljudi v KS do
določene problematike. To sicer velikokrat otežkoči in podaljša čas za pripravo odločitev, po drugi strani pa se organ, ki o nečem odloča, izogne odločitvi, ki ni v skladu s potrebami, interesi in sploh mnenji večine ljudi v KS.
5. Tako urejeni formalni in neformalni odnosi vznotrej krajevnih skupnostih, med njimi sammi ter med njimi in občino nujno zahtevajo tudi materialno podporo za delovanje. V interesu tudi občine je, da se iniciative krajevnih skupnostih organizirano prenašajo in tudi uveljavljajo v občinskih organih. Za delo na tem je premalo samo volontersko angažiranje posameznikov. Neglede na mnenja nekaterih, da so samo interesai tisti, ki poganjajo neko aktivnost, je treba te interese zbrati, organizirati razprave, jih oblikovati in dati na papir, najti tiste, ki lahko uplivajo na njihovo uresničitev, večkrat izvajati pritisk na oblast, da to izpelje ipd., kar nedvomno zahteva veliko naporov in energije. To danes ni mogoče narediti samo volontersko ali še slabše amatersko. Za to je treba imeti tudi materialni suport - podporo, s katero bo mogoče nekoga zadolžiti, da to naredi in od njega zahtevati odgovornost za opravljeno delo. Operativno delo evidentiranja, analiziranja, usklajevanja in organiziranja neke široke palete dejavnosti, ki so potrebne za takšno krajevno skupnost ne zmore niti nepoklicni predsednik sveta KS niti katerikoli drugi, posebej še ne, ker gre za nepretrgano delo na področju stalno se pojavljajočih različnih potreb in interesov ljudi.
6. Pravtako ni nepomembno vprašanje zagotavljanja materialnih sredstev za tekoče delo organov, za izvedbo volitev v KS, za morebiti referendumsko ali anketno ugotavljanje volje prebivalcev KS. To je obveza občine. Vprašanje pa je, kako velika je volja in tudi možnost za razvoj ljubiteljskih in društvenih dejavnostih, ki nedvomno bogatijo življenje v Krajevnih skupnostih. Samo občinska organiziranost na teh področjih je bistveno premalo, posebej še, če gre za odročne vasi. Potrebe tam živečih ljudi verjetno niso nič manjše kot v centru, tako ko gre za kulturo (pevslri zbori, folklorne in dramske skupine ipd.) ali za sport (kegljanje, nogomet, košarka ipd). Že sama koncentracija infrastrukture za te dejavnosti, ki je predvsem v mestu, postavlja prebivalce v krajevnih skupnostih v neenak položaj. Res je da tega dejstva ni mogoče spremeniti čez noč, niti kratkoročno ne, možno pa je načrtno in predvsem s politično voljo sčasoma zmanjševati razkorak v bonitetah, ki jih uživajo prebivalci na različnih koncin občine.
Iz vseh zgoraj navedenih recimo jim dejstev, ali bolje politične volje za takšno ureditev položaja in vloge KS lahko zaključimo, da so v občini Izola potrebni določeni, tudi politični napori v smeri:
1. Krajevne skupnosti naj bodo čimbolj samostojne samoupravne lokalne skupnosti, z določenimi potrebnimi okvirji in kompetencami v občinskih aktih na eni strani ter velikimi in odprtimi možnostmi za samoorganiziranje na drugi.
2. Urejen način financiranja krajevnih skupnosti je pogoj za to, da izvch jajo ne le tiste naloge, ki jim jln določajo zakonodaja m občinski akti temveč, da imajo tudi možnost za zagotovitev najnujnejših, lastno opredeljenih nalog in aktivnosti.
3. Temeljni pristop občine in njenih najvišjih organov, občinskega sveta in župana, mora temeljiti na enakih splošnih občinskih in konkretnih krajevnih potreb interesev občanov občine Izola.
Če je temu tako, vse krajevne skupnosti imajo v načelu, ki je mimogrede povedano tudi zapisano v členih občinskega statuta, enak status. Če se tudi morebiti strinjamo, da je večina interesov ljudi v KS podobnih, potem nismo daleč od ugotovitve, da mora biti temeljni pristop občinske politike in izvršilnega organa občine do vseh krajevnih skupnostih v bistvu enak. Obstoječe razlike v legi, oddaljenosti, strukturi prebivalcev ipd. v KS so lahko le podlaga za poglobljeno razumevanje specifičnih problemov posamezne KS ter morebiti za večje ali manjše angažiranje strokovnih in birokratskih struktur občine.
Lucio Gobbo, Predsednik predsedstva ZL Izola
ŠIFRA
MENJALNICA IN PROMET Z NEPREMIČNINAMI
dipl. oec.
Ivan Konstantinovih
Sončno nabrežje 14 66310 IZOLA lel./fax. 066/63-211
STANOVANJA - HIŠE - PARCELE POSLOVNI OBJEKTI - PROSTORI
PRODAJA - NAKUP - ZAMEN|AVA
ALI SO NOVE OBČINE DRAŽJE?
Pogovarjali smo se z ministrom za lokalno samoupravo, mag. Boštjanom Kovačičem.
- Temeljna lokalna skupnost je občina v kateri se odražajo skupni interesi prebivalcev enega ali več naselij, ki sodelujejo pri upravljanju javnih (lokalnih) zadev, samoupravno v razmerju do države. Slednja si je vzela skorajda vse upravne pristojnosti. Pri nas še ni koncipirana druga stopnja oz. raven organiziranosti lokalne samouprave. Kdaj lahko pričakujemo zakon o pokrajinah?
- " Da ne bo pomote, sem odločen pristaš regionalizma, za večjo razmejitev funkcij med državno upravo in občino. Celo vrsto skupnih zadev bi lahko urejali na ravni pokrajine, jasno je, da država težko komunicira s 147 občinami. Cela vrsta premoženja se je podržavila- občinam se je oddtujilo zaradi procesa denacionalizacije. Projekt lokalne samouprave poteka na treh nivojih; teritorialno, funkcionalno, organizacijsko. Imamo 147 občin in kar 30 zahtevkov za ustanovitev novih ter 26 zahtevkov po spremembi teritorialnih mej. Cela vrsta ustavnih sporov vsekakor ne prispeva k hitrejšemu urejanju razmer. Zbrali smo 40 arbitrov, ki bodo pomagali. Drugo pomembno vprašanje delovanja lokalne samouprave zadeva razmejitev pristojnosti med državo in bodočo pokrajino. Poleg pooblastil je vprašanje vira prihodkov za delovanje pokrajine"
- Kdaj torej lahko pričakujemo zakon o pokrajini?
- " Idej kako in kaj s pokrajinami,koliko naj jih bo, je kot vidite, veliko. Rojevajo se na vseh ravneh, pri županih, v političnih strankah in še kje. Bistveno je, da država ne namerava nič vsiljevati, ampak je to predvsem stvar dogovora med zaintersiranimi občinami. Občine se zaradi urejanja in opravljanja lokalnih zadev širšega pomena, lahko povezujejo v skupnosti ali zveze dveh ali več občin. Kot je znano, zakon o lokalni samoupravi predvideva oblikovanje pokrajin. Služba Vlade Republike Slovenije pripravlja zakon o pokrajinah, ki so v skladu z ustavo Republike Slovenije sicer prostovoljna oblika povezovanja občin. Ta zakon bo opredelil vrsto izvirnih in prenešenih pristojnosti, ki naj bi jih občine oziroma država prednostno prenesle v pristojnost pokrajin. Vendar je pot do organiziranja pokrajin še zelo dolga. Pred volitvami zakona verjetno ne bo."
- Krajevne skupnosti so postale nekakšen čuden privesek lokalne samouprave, z minimalnimi pooblastili. Ponekod jih je več kot pred sprejemom zakona o lokalni samoupravi, ponekod jih ukinjajo, pravzaprav tako, da tajnikom ne dajo plače. Kmalu bodo volitve (eno leto po sprejetju statuta Občine) v nove organe Krajevnih skupnosti. Zdi se nam, da tudi na tem področju ni vse dorečeno. Kaj bodo ti ljudje pravzaprav delali?
- "V Sloveniji je okoli 1200 KS, ki so v principu dobro delovale. Materija KS je izključno statusna materija Občine. Menim, da je tudi znotraj občine potrebna decentarlizacija, ki je hkrati tudi vprašanje avtonomije KS."
_ Župani treh obalnih občin se ogrevajo za nekakšno (ohlapno) ustanovitev Skupnosti obalnih občin. Kaj menite vi o tem?
" Občine lahko združujejo nekatere funkcije in dejavnosti iz svojih pristojnosti, vendar jih morajo tudi same financirati. Kajti država bo financirala samo tisto kar bo z zakonom prenesla na pokrajine. Vmesnih stopenj v tem pogledu ni. Veste pa, da cela vrsta držav preko raznih posrednikov (PHARE) financira regije."
Svet Krajevne skupnosti Jagodje - Dobrava Četrtek, 22.2.1996 obravnava osnutka Odloka o Krajevnih skupnostih.
Obravanava bo v prostorih KS jagodje - Dobrava.
- V nekaterih občinah se je razmnožila birokracija. Nihče ni izgubil službe, poleg tega pa so si zagotovili status, delo in lepo plačo novi ljudje, ki so ponavadi blizu vrha strank. Znana so hotenja županov po večji oblasti? Kot gobe po dežju so nastali nekašni uradi, podu-radi, sekretariati, tajništva, svetovalna in posvetovalna telesa župana, seveda ob številnih odborih OS. Kdo bi vse preštet. Ali je lokalana samouprava zares postala draga?
- " Tu in tam se vedno obolj odmevno slišijo takšne in podobne kritike. Pripravljajo se merila in kriteriji za tako imenovano ZAGOTOVLJENO PORABO - kriteriji zaposlenosti. Če bo kdo trošil več kot je predvideno, bo šlo to na račun programa oz. dejavnosti."
Franc Krajnc (Primorski utrip)
DA, NE, NE VEM
Akcija se nadaljuje in naslednje rezultate bomo objavili v prvi marčevski številki Mandrača - tokrat s številkami in imeni. Nagrado naši prvi izžrebanki je prispeval Boutique NINA iz Ljubljanske ulice.
Če torej želite sodelovati v akciji, potem bo dovolj, da izpolnite anketni vprašalnik in ga pošljete na naš naslov: MANDRAČ, Veliki trg 1, Izola. Naslednje žrebanje bo 29. februarja.
DA NE NE VEM
(naredite križec v okvirček za katerega glasujete)
DA NE NE VEM
1. Ali ste zadovoljni z Izolo, takšna kot je?	□	□	□
2. Ali menite, da občinska uprava dobro dela?	IH	D	□
3. Ali se vam zdi, da lahko odločate o Izoli?	□	□	□
4. Ali bi pristali na združitev Izole z drugo občino?	□	□	□
5. Ali podpirate projekte v povezavi z gradnjo marine? □	□	□
6. Ali se počutite varne?	□	□	□
7. Ali boste šli na volitve?	O	EU	□
Dodatno (na vprašanje ni treba odgovoriti, če ne želite):
Naštejte tri osebe ki bi jih volili na naslednjih volitvah
Naštejte tri osebe, ki jim ne bi zaupali javnih funkcij
Moje ime in priimek:
^JZREZ,
©<§) IfMKfJiPI«
NEVERJETNE CENE
- pleteni kompleti s krilom ali hlačami že od 6.000 SIT
- puloverji in majice	že	od 2.500 SIT
- unikatne svilene bluze	že	od 5.999 SIT
-jakne	že	od 4.200 SIT
- krila in hlače	že	od 3.400 SIT
- plaičl in pelerine	že	od 15.400 SIT
CENE VGtMIO DO KAZPKODAIE ZALOG
POLICAJI SPET ZAŠČITNIKI?
Z novim Projektom policija, ki so ga predstavili na nedavni tiskovni konferenci v Kopru, bodo v slovenski Policiji skušali doseči večjo racionalizacijo in učinkovitost delovanja policije na Slovenskem ter večje medsebojno zaupanje na relaciji policija- policist- občan.
Na območju UNZ Koper je 19 policijskih okolišev: V Kopru šest, v Izoli dva, v Piranu štirje na policijski postaji Sežana pet in na postaji mejne policije Kozina dva policijska okoliša. Predvsem pa naj bi z večjim preventivnim delovanjem policistov na terenu, v svojih določenih okoliših, dosegli cilje večjega približevanja policije ljudem. Cilj projekta je, da bi vodjo policijskega okoliša ljudje tudi osebno spoznali, mu zaupali in tako dobili občutek večje varnosti. Slovenska policija je na novi poti. Znotraj svojih vrst si je razdelila naloge. Vodja policijskega okoliša bo zbiral informacije, sam pa v prvi vrsti (če ne bo nujno potrebno) ne bo interveniral. Za to so zadolžene intervencijske skupine.
"Prve organizacijske spremembe v slovenski policiji so zaživele irt so se začele z osamosvojitvjo Republike Slovenije in uvedbo Operativno komunikacijskih centrov", je povedal Emil Čebokli. Policija si nenehno zastavlja vprašanje, v to jo nedvomno silijo tudi izkušnje, kako biti še učinkovitejši, pri raziskavi kaznivih dejanj, varovanju javnega reda in miru, nadzoru državne meje. Nadalje, kar je izredno pomembno, je dejal Čebokli, je" povečati občutek varnosti ljudi in hkrati izboljšati stik z občani. To je cilj, ki si ga zastavljajo vse moderne evropske policije. Nakakšen partnerski odnos med policijo, policistom , občanom, državljanom. To v bistvu ne pomeni, da policija išče nove svoje sodelavce ali ovaduhe kot je bilo včasih. "
Emil Čebokli je izrekel znano resnico, da brez dobrega sodelovanja med občani in policijo slednja ne more biti uspešna.
Pred sprejetjem je tudi nov zakon o policiji.
"Nove občine nimajo, kar se tiče policije, nobenih ingerenc (pooblastil) več. Z racionalno organiziranostjo policije naj bi poskušali zagotoviti tudi karseda racionalno porabo proračunskega tolarja", je rekel Emil Čebokli.
Projekt Policija na lokalni ravni je na svoji seji 28. decembra lani obravnavala tudi slovenska Vlada. Projekt je bil poskusno testiran na območju Uprave za notranje zadeve v Kranju." Kranjski model" je bil tudi osnova za pripravo projekta v ostalih krajih.
Poudarjena preventivna vloga policije, je bistvena novost tega projekta delovanja policije na lokalni ravni. Preventivno dejavnost bo policija uresničevala prav preko bodoče vloge vodij pilicijskih okolišev. Prej smo poznali varnostne okoliše, ki so se ponavadi pokrivali z območji ene ali več KS. V vlogi vodje varnostnega okoliša so združevali tako represivno kot tudi preventivno dejavnost. Vodja varnostnega okoliša je bil odgovoren takorekoč za vse. Za pravo klasično policijsko preventivo pa je ponavadi vedno zmanjkalo časa.
Delovanje in naloge vodje policijskega okoliša bodo odslej izključno usmerjene v preventivo: Stiki z ljudmi, državljani, razgovori, svetovanja, stiki z šolami...
Na območju Uprave za notranje zadeve Koper okoli 50 % vodij dosedanjih varnostnih okolišev prevzema naloge vodij policijskih okolišev. To so po Čeboklijevi sodbi najbolj izkušeni, delavni, sposobni in komunikativni ljudje, poznavalci varnoste situacije.
_____________________________________________
V danem trenutku se bo vodja policijskega okoliša pogovarjal z nekim direktorjem o problemih, morda že čez pol ure z neko mamico, ki jo tudi nekaj teži... Okrog 90 % njegove dejavnosti naj bi bilo izključno preventivno naravnano delo.
Drugo, kar je pomembno, so tako imenovane lokalne kriminalistične skupine (s tem ne uvajajo nobene nove kriminalistične službe). V teh skupinah so izključno pripadniki uniformirane policije, ki so se specializirali za učinkovito raziskavo kaznivih dejanj. Šlo je za nekakšno prerazporeditev policistov, čemur bi lahko rekli specializacija dela v uniformirani policiji.
Cilj delovanja informativno komunikacijskih centrov je, da bi skrajšali čas ki je potreben za intervencijo od prijave primera dogodka do prihoda policije na določeno mesto. (Številka 92). Nikjer na območju UNZ Koper ne ukinjajo policije. Le združujejo nekatere policijske enote, da bi lahko učinkovito razporejali policijske sile. Primer Sežana, Koper itd.
Po novi organiziranosti policije je na območju UNZ Koper 10 policijskih postaj. Štiri s splošnim delovnim področjem se pokrivajo z Upravnimi enotama: Policijske postaje so v Piranu, Izoli, Kopru in Sežani. Šest policijskih postaj je s posebnim delovnim področjem. Na primer: Prometna policijska postaja v Kopru, Postaja pomorske policije Koper, edina v slovenski državi, štiri postaje mejne policije (Sečovlje, Škofije, Kozina, Fernetiči). V Sežani je kombinirana policijska postaja. Naloge kontrole prehajanja čez državno mejo na žel. v Sežani bodo opravlajli poslicisti v okviru policijske postaje v Sežana. Tudi na Kozini so združili dve enoti. Po novem ne poznajo več policijskih oddelkov ampak policijske pisarne.
Franc Krajnc
Minister Šter v Izoli
Minister za notranje zadeve g. Andrej Šter je bil v začetku februarja na obisku v Izoli. Z občinskim vodstvom, predstavniki tukajšnje uprave za notranje zadeve in izolske policijske postaje se je pogovarjal o težavah, ki tarejo izolske policiste.
Te so pravzaprav značilne za območje celotne UNZ, pa verjetno tudi za širši slovenski prostor. Eno izmed pomembnih vprašanj, ki se pojavlja že nekaj let, je premajhno število policistov oziroma velika fluktuacija zaposlenih. Na izolski policijski postaji so v zadnjem letu izgubili sedem zaposlenih, prišlo pa je pet novih policistov. Ubadajo se tudi s stanovanjskimi težavami, kjer imajo pet zelo perečih problemov.
Izolski župan dr. Mario Casparini je ministru povedal, da se zaradi pogostih menjav policisti bržkone ne morejo vživeti v dogajanje v občini.
"Za občana je prijetneje, če policista pozna in če tudi policist ve, da je le-ta občan Izole. Želeli bi si takšnih policistov, kot so Bobby-i v Angliji, kjer imajo le-ti določene rajone pod kontrolo daljša obdobja", meni dr. Gasparini.
In ker se zavedajo, da policisti, ki nimajo urejenih stanovanjskih razmer, ne morejo ostati v določeni občini, so sklenili priskočiti na pomoč izolski policijski postaji. Trenutno v Koprski ulici prenavljajo pet stanovanjskih enot, ki bi bile primerne za policiste. S tem bi uspeli obdržati vsaj nekatere policiste, ki imajo rešene stanovanjske probleme v svojem rojstnem kraju.
Vsi skupaj smo razpravljali tudi o tem, da je v zadnjih letih z obale premalo kandidatov za dijake srednje kadetske šole, kar se nato pokaže v premajhnem številu "domačih" policistov. Menda na ministrstvu za notranje zadeve že razmišljajo o tem, da bi nekoliko omilili kriterije za vpis v njihovo srednjo šolo, zlasti pri kandidatih, ki prihajajo z deficitarnih območij, od koder je že tradicionalno premalo policistov.
Minister Andrej Šter si je skupaj s svojimi strokovnimi sodelavci nato ogledal gradnjo stanovanja v koprski ulici in ugotovil, da bi bila primerna za njihove potrebe. Državna sekretarka ga. Marija Janc je izolskim občinskim možem pojasnila, da se tudi na ministrstvu srečujejo s finančnimi težavami. V Izoli so že nakazali možne rešitve, saj so pripravljeni počakati tudi na delni ali postopni odkup stanovanj.
Izolski policisti so svojega ministra nato povabili še v prostore policijske postaje. Lani so jih v pritličju že delno adaptirali, letos pa naj bi obnovili še ostale prostore v zgornjem nadstropju in posodobili opremo. Državna sekretarka MNZ, ga. janc je zagotovila, da denar za to drugo fazo obnove je. O selitvi policijske postaje na novo lokacijo se tokrat nismo pogovarjali.
Maks Turščak, komandir izolske policijske postaje, je ministru nato predstavil še krajevno problematiko. Pojasnil mu je, da se je v občini povečalo število kaznivih dejanj - in to kljub temu, da za območje celotne UNZ velja, da je bilo lani manj kaznivih dejanj. Izstopajo predvsem premoženjski delikti, vlomi v avtomobile, stanovanja in počitniške hišice. Bolj ugodni so podatki s področja javnega reda in miru, kjer je prisoten devetodstoten padec primerov v primerjavi z letom poprej. Manj spodbuden pa je podatek, da se kršitve javnega reda in miru selijo iz gostiln v zasebne prostore. Lani je bilo na območju občine manj prometnih nesreč, vendar več tistih, ki so imele za posledico hudo poškodovane osebe.
Izolski komandir je poudaril, da se je lani povečalo število represivnih ukrepov. Ocenjeno je bilo, da so varnostne razmere v občini stabilne in da je policijska postaja opravila pričakovano delo.
Ob koncu obiska je komandir policijske postaje Izola Maks Turščak izročil ministru za notranje zadeve maskoto Izole -Bepija. Izolski policisti so si zaželeli ponovnega srečanja z ministrom, če ne prej pa ob otvoritvi adaptiranih prostorov v mesecu aprlilu 1996. M.T.
ŠTER NE BO POSREDOVAL
Ministru za notranje zadeve v Izoli ne bo treba posredovati tako kot v Kranju da bi omogočil delo delavcem Upravne enote Izola, katere predstojnik je Branko Andrejašič.
Kot so nam povedali na izolski občini imajo z upravno enoto sklenjene ustrezne pogodbe o uporabi prostorov in sredstev, država pa redno plačuje materialne stroške poslovanja Upravne enote in vzdrževalne stroške. Odprto je le vprašanje čiste najemnine za prostore, vendar to ni poseben problem, saj se o vseh stvareh dogovarjajo in glede tega nimajo nerešenih vprašanj.
Sicer pa so v šali povedali, da so jih delavci Uprave prosili, naj jih kar napodijo iz stavbe, in to ob sredah, ko imajo podaljšan delovni čas.
PLINA ŠE NE BO
Butan plin, ki naj bi pripeljal plin v staro mesto se je v postopkih za pridobivanje ustreznih dovoljenj obnašal tako neprofesionalno in nestrokovno, da bo občina razpisala natečaj za novega izvajalca plinifikacije Izole.
Župan dr. Gasparini je povedal, da je moral osebno iskati soglasja Rižanskega vodovoda in druga soglasja za postavitev plinskih rezervoarjev v mestu, ljudje iz Butan plina pa niso storili ničesar, da bi poskrbeli za napeljavo plina v staro mesto. Ne vedo niti tega kakšna bo cena priključka, kljub obljubi, da bo vse nared pred novim letom pa bo šla zima mimo in nekateri občani, ki so že kupili plinske peči za centralno kurjavo, se bodo vrnili k premogu.
O tem, da bi Butan plinu še zaupali podobne projekte na občini ne razmišljajo.
PHARE BO IMEL SEDEŽ V IZOLI
Pravzaprav gre za agencijo Antena, ki skrbi za uresničevanje programov v okviru t.i. mednarodnega programa Phare. Ta se je na obali že dokaj uveljavil, čeprav bi morda bilo dobro da bi navdušenje nad njim zamenjala trezna ocena vrednosti takšne pomoči.
Kljub vsemu v občini pravijo, da bodo poskrbeli za namestitev uslužbencev Antene, ki naj bi jim oddali v najem eno od pisarn v stari občinski stavbi na Velikem trgu.
ROKOMET 2. liga moški
VELIKA ZMAGA V GOSTEH
Izolani so pomembno tekmo tokrat začeli zelo odgovorno in motivirano. Rezultat tega je bilo vodostvo s 5:3. Nasploh je Delmar večji del prvega polčasa vodil, vendar *s so jim bili žilavi domačini neprestano za petami.
V drugem delu je bila igra ves čas izenačena, Izolani pa so si zmago priborili v zadnjih minutah, ko sta bila uspešna Ipša 2 in Jole, gostitelji pa niso zadeli niti enkrat.
Resda so Ribnčani zaigrali oslabljeni, vendar to ne zmanjšuje pomena zmage, saj je Delmar tokrat končno zaigral tako čvrsto v obrambi kot domiselno v napadu. Ekipa je na parketu delovala dokaj enotno in usklajeno. Spet se je z dobrimi obrambi izkazal Božič, v napadu pa sta bila najboljša oba bivša Jadranovca Mičovič 8 ter Ipša
7.	zadetkov.
KNJIGA O PSIHOLOGIJI V ŠPORTU
Mag. Robert Trunki: Vrhunski športni dosežki niso nekaj naključnega Za športnimi dosežki se skriva timsko delo trenerjev, zdravnikov, fizioterapevtov, klubskih vodstev in uprav, svoj pomemben delež pa že dolgo pristavljajo tudi športni psihologi. Teh žal v Sloveniji ni veliko, še manj onih, ki bi svoja spoznanja na preprost in razumljiv način opisali.
Pred nedavnim smo tako na Koprskem dobili novo knjižico: Nekaj psihologije športa za vsakdanjo rabo, avtorja magistra Roberta Trunkla. Izdala jo je koprska svetovalnica Antistres. Zanimiv priročnik lahko zaiteresirani posamezniki in klubi nabavijo pri avtorju v svetovalnici Antistres ali Svetovalnem centru v Kopru. Že v antični Grčiji so vedeli, da je za boljše športne uspehe pomembna tudi špornikova duša in ne le njegovo telo. In prav športni psihologi lahko veliko pomagajo posamezniku z nasveti in izkušnjami. Športniku, ki lahko zaide v krizo, je treba pravočasno priskočiti na pomoč. Kako premagati strah, prepoznati in kontrolirati stres, obvladati tremo, težave s koncentracijo in samozaupanjem?
Tehnika motiviranja, problematika zasičenosti, anksiznost-agresivnost, intenziviranje učinkovitosti, podcenjevanje nasprotnika, kompleks zmage, kompleks poraza...Psihološko svetovanje z elementi psihoterapije in različnih sprostitvenih tehnik v vseh fazah športnega treniranja, seveda ob strogem spoštovanju športnikove zasebnosti, postaja sestavni del tehnike kliničnega opazovanja v različnih situacijah, saj je zelo pomembno, da igralec spozna svojo strukturo osebnosti, trener pa te ugotovitve lahko pozitivno uporabi pri svojem strokovno pedagoškem delu z igralci. Psiholog vedno dela v strokovnem timu, ki ga poleg trenerjev dopolnjujejo še zdravnik in fizioterapevt ali maser. Trener je v svoji vlogi vedno glavna oseba, ki mu psiholog lahko s svojo stroko v marsičem pomaga.
ZMAGA ZA POGUM
ODBOJKA
2.	liga
SPET ZMAGA
Izolani so ujeli zmagovalni ritem tudi na gostovanjih.
Po kratkem postopku so odpravili z ekipo Brezovice, ki ji niso prepustili niti niza. Izolani sedaj upajo, da bodo * vodilne odbojkarje Fužinarja čimprej ujeli na lestvici.
NOGOMET
Pionirji za čast NK Izola
Pionirji NK Izole so se udeležili Slovanovega turnirja v malem nogometu. Turnirja se je udeležilo 48 pionirskih ekip iz vse Slovenije, zmagali pa so Izolani, ki so v finalnem delu premagali ekipe Elana, Slovana in Hit-a Gorice. Izolani so zaigrali v postavi Vuk, Hadžič, Ulemek, Božič, Božočič, Treskavica, Hanc, Bajt in Franetič.
Za najboljša igralca sta bila izbrana Božič in Božičič oba NK Izola. Zaradi finančne stiske v izolskem nogometnem klubu so pionirjem finačno pomagali Kavabar Tina, Diskont Grosist in trafika Garfield.
JADRANJE
ČOPI IN MARGON BLIŽE OLIMPIJADI
Slovenska jadralna posadka v razredu 470 Matjaž Čopi in Mitja Margon je uspešno zaključila nastopanje na svetovnem prvenstvu jadralcev tega razreda v brazilskem letovišču Porto Alegre. Potem, ko sta se kot edina od štirih slovenskih posadk uvrstila v finalni del tekmovanja sta na koncu osvojila absolutno 16. mesto kar je kot okvirni kriterij za udeležbo na 01 postavil slovenski Olimpijski komite.
Posadka Antonac - Glavina je za las zgrešila finale na koncu pa je v srebrni skupini zasedla 5 mesto, izolsko piranska posadka Brčin - Pegan pa je bila sedma s tem, da sta v eni od regat odnesla tudi zmago.
Da bi razumeli in obvladali praktične psihološke naloge v športu, ne zadoščajo le zdrav razum in praksa, marveč je za to potrebno tudi teoretično znanje psihologije kot stroke. Praksa v športu, ki je ne spremlja ustrezna teoretična misel, se prej ali slej izrodi v prakticizem, improvizacijo, nenačrtno eksperimentiranje, poskušanje na slepo, posledično pa v končno fazo kroničnih porazov, za katere pa so praviloma vedno krivi drugi.
Glede na današnje razsežnosti in zahteve športa, v katerem, žal, kaj veljata le zmaga in uspeh, je vloga psihologa usmerjena predvsem v dva cilja: Psihološka diagnostika- ocenitev športnikov posameznikov in ekip. Pri tem športni psiholog mag. Trunki ugotavlja posamezne osebnostne lastnosti, ki so pomembne ali moteče za posamezne športne panoge v vseh fazah športne selekcije, treniranja in tekmovanja. Diagnostična faza je usmerjena v strokovno ocenitev posameznih igralcev v športni ekipi kot kompleksnem psihosocialnem polju. Kot že rečeno, pri tem uporablja mag. Robert Trunki različne tehnike kliničnega opazovanja. Naslednja pomembna naloga je psihološko svetovanje z elementi psihoterapije in različnih sprostitvenih tehnik.
SOLA V
SNEG JE DOBER ZA ZA VRAT
/mi «
^ttumLoX? mù.
'■M. JaA/tvT
^ 'irrvuJwii ^
/TVA
/vI^Ia^tAČ/CA, M AtcU,
*V
ff\Jk (\>-Wr\AX\ /po. M
j,	: &•	^	^.
Jv*<A.	«biAV /vtmv ^	>toJU-	^
,1	^	^	^	jv^	f
1f ::^U
;. -/frrfil	■'*'rn	A?	i^rr
# i? ••	'-	:	'	:’.	.:	'	;	■;■■
h-	rsmucio/m*	/jVtT	clfdjpL.
'I"UUjoA	^ pB^tr
^ rmq rivoÀrrnsh ■f/n /r\jiXt).
-1.. "	JČ	(ÌaTA.	^
Če bi sodili po razpoloženju učencev 4. razredov izolske OŠ Vojke Šmuc (s Kortami vred) je šola na snegu bolj topla od tiste v domačem kraju pa čeprav ima ta centralno kurjavo. Seveda pa vse dobro traja malo in tudi udeleženci druge izmene šole v naravi, ki so letovali v domu RTV v Planici so se srečno vrnili domov. Poročilo njihovih spremljevalcev je kratko in lepo: Bilo je lepo imeli nismo nobene poškodbe, marsičesa smo se naučili in veliko doživeli.
V dneh od 3. do 10 februarja so bili v planici učenci 4. razredov iz Kort in Izole, od 10. do 17. pa ostali učenci iz Izole. Veliko so smučali, odgovarjali na nenavadna vprašanja, tekmovali v urejanju spalnic, v orjentacijskem pohodu do Tamarja, prepevali in še kaj. Za glasbo je skrbel Igor Komac, v smučanju sta bila najboljša jure Žbogar in Ana Tripar, risbo je prispevala Ivana Batrac, pesmico Tina Pohajač, fotografije Vlado Barbarič, šolo pa je vodil Jože Zadnik.
Hvala sponzorjem in občini Izola ki je subvencionirala del cene za šolo v naravi.
Fotografije:
Tako veselo je bilo ob večerih (zgoraj) Sneženi mož je vzdržal tudi to (zgoraj desno) Zmagovalci v smučanju (spodaj desno)
WALDORFSKA PEDAGOGIKA
V Sloveniji si je waldorfska pedagogika že utrla svojo pot. V Ljubljani že nekaj let uspešno delujeta dva vrtca in šola. Ob tem pa poteka izobraževanje za waldorfske vzgojitelje in učitelje. Podobno je v Mariboru. Tudi na Obali so se zbrali vvaldorfski pedagogi in starši, ki bi želeli takšno vzgojo za svoje otroke. Ustanovili so Društvo prijateljev waldorfske pedagogike jariI (staroslovansko ime za jurija - sv. jurij je bil zaščitnik pomladi.
V bodoče želijo organizirati predavanja in delavnice za starše, pedagogem, vzgojitelje...V delavnicah se bodo seznanjali s tem, kaj pomeni igra za otroka ter kakšne igrače vzpodbudijo kreativno igro. Za otroke bodo organizirali igralne ure, delovali pa bodo tudi v smeri odprtja waldorfskeqa vrtca na Obali. _______________
RAtCTAVl..................................
GALERIJA ALGA
Na ogled je razstava slik Barbare ČIŽMEK-Nine. Slikarski ciklus HISE odkriva avtoričin odnos do okolja, ki ga z ekspresivnostjo upodablja v različnih slikarskih tehnikah. Galerija je odprta od torka do sobote, od 17.00 do 19.00. (fotografije z otvoritve: Orlando Hrandek)
KLUBSKI PROSTOR KULTURNEGA DOMA Izola
Na ogled je razstava MASK, ki so jih izdelil člani skupine LIK iz Izole.
PROGRAMI ZA OTROKE
V soboto, 24. februarja vas CICI Klub vabi, da prisluhnete pravljici KAKO SE JE ZABA UČILA PETI.
Vstopnina: 300 Sit oziroma članska izkaznica ZKO Izola.
Soia kreativnosti_______________________________
TEČAJI
TEČAJ KLAVIRJA
na vašem domu, za otroke in odrasle PLESNI TEČAJ ZA ODRASLE
-20 urni tečaj. Pričetek v marcu 96.
Začetni tečaj :angleški, dunajski valček, fokstrot, polka, tango.
Nadaljevalni tečaj: rumba, samba, cha cha cha, mambo, ji ve
TEČAJ ZA KITARO
-igranje flamenca in jazz, 15 urni tečaj TEČAJ SLIKANJA NA SVILO
- 20 urni tečaj
SEMINARI! ______________________________
UMETNOST CIBA
Dvodnevni seminar (petek,8. in sobota, 9.marca). za igralce in plesalce bo vodila Uršula TERŽAN, profesorica giba na AGRFT.
Reiki- kozmična energija
Način prenosa kozmične energije in naravnega zdravljenja po dr. Usui -ju.
Seminar I. stopnje bo potekal v prostorih Kulturnega doma
Na pustno soboto, 1 7. februarja, je bilo v Kulturnem domu živahno že v dopoldanskih urah. Zveza kulturnih organizacij Izola je v klubskem prostoru organizirala delavnico izdelovanja pustnih mask za otroke, ki sta jo vodili mentorici Ester Mršnik in Ingrid Knez. Likovna skupina LIK pa je v istem prostoru pripravila zanimivo razstavo pustnih mask, ki so jih izdelali pod mentorskim vodstvom kiparja Antona Flege.
V zgodnjih popoldanskih urah pa se je Kulturni dom spremenil v pravo pustno prizorišče, ki so ga oživile številne simpatične in domiselne pustne šeme. Ob živahni glasbi , glasbenenem nastopu devetletnega Dorijana Markežiča in animaciji, so se maske razživele, zaplesale, zapele in se predstavile. Nagrade nismo podeljevali, pohvaljene pa so bile vse maske.
Srednja gostinska in turistična šola je na ploščadi pred Kulturnim domom ponujala krofe po 100 sit in čaj po 50 sit.
Letošnje pustno rajanje v Kulturnem domu dokazuje, da počasi, vendar vztrajno prebijamo led in skušamo obuditi vsaj delček tistega lepega, nostalgičnega Pusta, ki se je pred leti dogajal v Izoli. Brez razpisa, brez visokih finančnih postavk. Dobra volja, zadovoljstvo ob množici veselih obrazkov.
Prijeten dan, vidimo se prihodnje leto.
KULTURNI
DOM
IZOLA
CASA
01
CULTURA
ISOLA
KULTURNI DOM IZOLA
februar 96
No. 48
22 II 1996
IL M
3Ì2£9HnHKRÉb8!
si ■
'poyCto cCeCCa comuttUà Cfafauta, di
Ramo insù o ramo ingiù?
Il Consiglio Comunale di Isola, nella sua ultima seduta, ha finalmente approvato la delibera con la quale stabilisce che il simbolo del comune è rappresentato dalla colomba con l’ormai fatidico ramoscello d’ulivo in bocca, naturalmente in una versione grafica che non è riuscita ad accontentare tutti. Perché, pare, abbia valenza determinante il fatto che il ramoscello sia rivolto in alto o penda in giù. Già sotto il punto delle domande dei consiglieri della riunioneprecedente qualcuno aveva posto ufficialmente la domanda se il ramoscello all’insù era raffigurato anche nei simboli che identificavano il comune di Isola sotto il fascismo e se lo stesso figura anche nello stemma delle organizzazioni degli esuli isolani. Quale valenza possa avere questa diversa posizione del ramoscello non ci è ancora chiara, visto che, comunque, le sue origini vanno ben oltre il ventennio fascista, addirittura ai tempi delle battaglie con i genovesi. Quale segno di pace e propiziatorio. Ed è la sola valenza che, per noi, merita di essere sottolineata e accettata. Per il resto, una seduta abbastanza tranquilla: senza intoppi anche il passaggio di consegne tra il presidente uscente, Marino Domio, che diventa vicepresidente, e il nuovo presidente Davorin Adler, fino ad allora vicepresidente. In base ad una convenzione fra i partiti che formano la coalizione di maggioranza. E senza grosse polemiche, tanto che è stata approvata, anche la delibera con la quale su! programma di investimenti nell’approvvigionamento idrico dei tre comuni costieri ed il decreto sullo stanziamento di fondi destinati al programma di approvvigionamento idrico. Il che vuol dire, che anche a Isola pagheremo l’acqua più cara, soprattutto nei mesi in cui ce n’è più bisogno. Infine, inviato in dibattito pubblico di un mese il Decreto sulle comunità locali. Tra l’altro, ai fini di razionalizzare il tutto, come dicono gli amministratori, prevede che gli attuali segretari non figurino più da stipendiati, ma operino su base volontaria? Da vedere come risponderanno ì cittadini delle comunità periferiche, visto che i più interessati sono proprio loro.
S.S.
Bando di concorso
In base all’art. 8 del Decreto sulle modalità, condizioni e procedimento per l’assegnazione dei mezzi finanziari finalizzati alla creazione di una base economica per le comunità nazionali autoctone (Gazzetta ufficiale RS n 69/95), il Ministero per i rapporti economici e lo sviluppo bandisce un concorso pubblico per 1 assegnazione di mezzi finanziari per la creazione di una base economica per le comunità nazionali autoctone
1. Sono oggetto di questo conoorso i mutui per gli investimenti nello sviluppo delle aziende agricole, delle cooperative, delle piccole imprese, nonché per gli investimenti in altri impianti produttivi e di servizi e nelle attrezzature in campo economico.
2. Hanno diritto a concorrere le persone fisiche appartenenti alla comunità nazionale autoctona, le persone giuridiche nelle quali gli appartenenti alla comunità nazionale autoctona sono soci di maggioranza, ovvero fondate dalla stessa comunità nazionale, per investimenti nelle aree dove vivono gli appartenenti alle comunità nazionali autoctone.
3. I mezzi finanziari finalizzati alla creazione di una base economica per le comunità nazionali autoctone vengono assegnati al singolo progetto una sola volta.
4. Gli investitori in favore dei quali, negli anni 1991, 1992, 1993 e 1994, sia stata approvata l’assegnazione di mezzi nell’ambito dei concorsi per gli incentivi allo sviluppo delle aree a rischio demografico, non possono partecipare al presente bando di concorso con gli stessi progetti.
5. Il progetto presentato dal candidato per l’assegnazione di mezzi in base al presente bando di concorso deve ottemperare ai criteri di cui all’art. 10 della Legge sull’uso dei mezzi ottenuti a titolo di corrispettivo in base alla legge sulla ristrutturazione dell’assetto proprietario delle aziende (Gazzetta ufficiale RS n 45/95).
6. I mezzi vengono assegnati in forma di mutuo al concorrente che tra le fonti di investimento presenti almeno il 25% di mezzi propri. I mutui per i singoli tipi di investimenti vengono assegnati fino ad un massimo del 40% del valore preventivato dell’investimento, al tasso TOM (tasso base) + 4%, con un periodo di restituzione di 7 anni ed un anno di moratoria.
7. Per l’acquisizione del mutuo alle condizioni di cui al punto 6, il concorrente è tenuto a presentare la seguente documentazione, debitamente compilata:
- la domanda di partecipazione,
- il modulo A per i progetti inerenti lo sviluppo delle aziende agricole e delle attività complementari, ovvero il modulo B per i progetti nel campo della piccola
impresa e per le altre attività produttive e di servizi, nonché per impianti ed attrezzature in ambito economico, moduli definiti dal Decreto di definizione del modulo A (Domanda di assegnazione dei mezzi finanziari finalizzati alla creazione della base economica delle comunità nazionali autoctone per l’anno 1995) e del modulo B (Domanda di assegnazione dei mezzi finanziari finalizzati affa creazione della base economica delle comunità nazionali autoctone per l’anno 1995) (Gazz. Uff. RS n 69/95), compresi gli allegati definiti dall’art. 10 del Decreto sulle modalità, condizioni e procedimento per l’assegnazione dei mezzi finanziari finalizzati alla creazione di una base economica per le comunità nazionali autoctone (Gazz. Uff. RS n 69/95),
- un attestato che indichi che non vi sono pendenze fiscali o di tipo contributivo.
Nell’assegnazione dei mezzi viene data priorità ai richiedente che disponga del parere favorevole del competente locale Ufficio per la promozione agricola, ovvero del parere lavorevole del locale centro di promozione per lo sviluppo della picoola impresa o del consulente della rete per la promozione della piccola impresa soggetta a licenza da parte del Ministero per le attività economiche, riguardante la congruità economica dell’investimento nel campo della piccola impresa, nonché di un contratto stipulato con una banca d’affari per il credito concesso.
9. Il termine per la presentazione delle domande è il 20 marzo 1996. Le domande, indirizzate al Ministero per i rapporti economici e lo sviluppo, vanno inoltrate presso le unità amministrative di Murska Sobota, Lendava, Capodistria, Isola e Phano.
10.1 richiedenti, ai quali il Ministero per i rapporti economia e lo sviluppo assegnerà i mezzi con apposita Delibera, stipuleranno con lo - stesso Ministero, ovvero con una banca autorizzata, un contratto di mutuo per una linea di credito. All’atto della stipula di tale contratto, il fruitore del credito è tenuto a presentare un contratto di assicurazione del credito, stipulato con una Società di assicurazioni, ovvero a presentare garanzie reali.
Il Ministero per i rapporti economici e lo sviluppo
Maschere,	anzi,
Festa di Carnevale anche in sede comunitaria sabato scorso, infatti, dopo una pausa di qicuni anni è stato organizzato nuovamente ii ballo mascherato per bambini e, novità, anche per gii adulti. La prima parte della serata ha visto ia partecipazione di oltre venti mascherine che con accompagnatori e curiosi hanno dato vita a un bei trattenimento. Dopo i balli e i giochi sono state premiate ie tre mascherine più compiete: un coraggiosissimo cow-boy, una bellissima “pocahontas” e una dolcissima paperina. Molto meno frequentata ia seconda parte della festa. Evidentemente a Isola e dintorni i veglioni erano molti. A parte ia visita flash di alcuni aficionados della Comunità, l'incontro ha visto ia partecipazione degli addetti ai lavori e dei loro amici. “Pochi ma boni” però! infatti, l’incontro è sfociato in una simpaticissima festa, in cui ognuno poteva darsi ai canto, ai ballo, alla recitazione, agii indovinelli e via di seguito fino a tarda c ra. Peccato che ia bella serata sia stata appannaggio di pochi. Complimenti agii intrattenitori!
(Foto e testo: C. Chicco)
Non c’è più religione	:
La “Legge Merlin” - legge che ha fatto chiudere negli anni ^ cinquanta le case di tolleranza in Italia - a detta dei più ha trasformato • l’Italia intera in un casino. Pare che nemmeno le aree di confine con • il Bel Paese, come il Capodistriano, siano state risparmiate. Queste, • in un certo senso, sembra che si siano spinte anche oltre. Giorni addietro, * nel locale isolano Ribič”, infatti, abbiamo sentito uno dei due suoi # gestori - quello più giovane, tanto per fare chiarezza - che invitava i • clienti ad assaggiare la sua “luganiga”. E non eravamo in Carnevale. •
G.S. •
A ttività com unitaria
Manifestazioni culturali
Giovedì 22 febbraio, alle ore 20.30, all’Auditorio di Portorose, si terrà un concerto dell’Orchestra sinfonica del Teatro “Giuseppe Verdi” di Trieste diretta dal Maestro Fabiano Monica. In programma, di W.A. Mozart, il Concerto N. 4 in Mi Bemolle Maggiore K. 475 per corno e orchestra e, dello stesso autore, la Sinfonia K 338 in Do Maggiore N. 34, nonché, di S. Prokofiev, la fiaba musicale per voce recitante c orchestra “Pierino c il lupo”. Il costo del biglietto d’entrata in prevendita presso la Segreteria della Comunità (numero telefonico 65 031 - orario d’ufficio) è di 300 talleri per studenti e pensionati e di 700 talleri per le altre persone. I prezzi alla cassa ddl’Auditorio sono 500 e 1.000 talleri. L’iniziativa rientra nell’ambito della collaborazione con l’Università Popolare di Trieste ed è patrocinata dalla Regione Friuli-Venezia Giulia.
Lunedì 26 febbraio, alle ore 18.00, nella Sala grande della Comunità, avrà luogo la lezione del corso “Da Siena a Gimignano: dalle meraviglie della natura al fascino dell’arte”. Docente la prof. Marina Parladori di Trieste. Im lezione sarà corredata da diapositive. Ancnc questa iniziativa rientra nell’ambito della collaborazione con l'Università Popolare di Trieste.
Giovedì 7 marzo, alle ore 18.00, nei locali della Comunità, avrà luogo la SERATA DELL’OI IO D’OLIVA. Visto l’interesse per la riuscitissima Serata del vino dell’anno scorso (che verrà organizzata anche quest’anno), si è pensato
di fare opera di promozione anche per il validissimo prodotto nostrano che è l’olio d’oliva. Il tocco magico alla serata lo daranno gli esperti dell’associazione degli olivicoltori che, dopo un’infarinatura sulla conoscenza delTofio, giudicheranno tramite assaggio i prodotti degli olivicoltori interessati. Al produttore del miglior olio verrà consegnato un diploma. Pertanto, invitiamo i produttori di olio d’oliva isolani, connazionali, simpatizzanti, amici ecc., a prenotare la loro partecipazione presso la Segreteria della Comunità. Possono farlo di persona o telefonando al numero 65031. Durante la stessa serata verrà inaugurata la mostra dei reperti raccolti tramite il concorso “LA NOSTRA STORIA” indetto dalla redazione de “Il mandracchio”. Verranno altresì premiati i proprietari degli oggetti più interessanti. Chi volesse partecipare alla mostra, ormai però fuori concorso, con qualche oggetto interessante riguardante il nostro passato, può ancora farlo telefonando alla Segreteria della Comunità - n. tel. 65031.
Martedì 12 marzo, alle ore 18.00, nei locali della Comunità, nell’ambito della collaborazione con l’Università Popolare di Trieste, avrà luogo la CONFERENZA DEL PROF. EDOARDO CREVATIN di Trieste sul tema “Le infezioni urinarie e la loro prevenzione”. Diapositive.
Attività dei gruppi culturali
Purtroppo, dobbiamo comunicare a coloro che si sono iscritti al Gruppo di ballo che, dato lo scarso interesse per questa attività, il corso previsto per fa stagione 1995/96 non avrà luogo.
Al contrario, gli altri gruppi sono in piena attività. Le prime esecuzioni pubbliche di quest’anno spettano al Coro “Haliaetum”: il 24 febbraio a Parenzo e il 3 marzo a Cormons.
Avvisi
Biblioteca e sala di lettura della Comunità (Palazzo Besenghi)
Apertura: biblioteca ogni lunedì e giovcaì dalle ore 17.00 alle 19.00, sala di lettura ogni giorno, eccetto il sabato e la domenica, dalle ore 16.30 alle 20.30.
Bar sociale e sala biliardo della Comunità (Palazzo Besenghi)
Apertura: ogni giorno, eccetto il sabato e la domenica, dalle ore 16.30 alle 20.30.
Coro misto “Haliaetum” della Comunità degli Italiani di Isola: sono ancora aperte le iscrizioni di nuovi membri. Le audizioni hanno luogo ogni lunedì dalle ore 19 alle 21, nella sede della Comunità (Palazzo Besenghi).
11 Mandracchio, foglio della comunità italiana di Isola
Redattore responsabile: A. Šumcnjak Redazione: C. Chicco, M. Maurel,
C. Moscarda, C. Raspolič, S. Sau,
G.	Siljan, A. Sumenjak Indirizzo: via S. Gregorčič 76,
66310 Isola, Slovenia tel.-fax: +386 66 /65031, 65853
MENOLA OBVEŠČA - PLIMA in OSEKA
		um ifj
ÉP^P		: fj
P' ‘ *J		mm y,
. li.	pfT	fmm
V sredini tega stoletja je bilo od kortežanskih mačkor znano le to:
Z bando - godbo na pihala so v skupini obiskovale domove. Bile so oblečene pretežno v bela, priložnostna ali zakrpana oblačila. Krasile so se s "cendlini" in papirnatimi trakovi. Od godbe je po prodaji inštrumentov v 60. letih ostal le boben, s katerim moški še danes obiskujejo domove. Crupni obisk Kort (vasi, ne domov!) pa prireja šola. Zaželjeno bi bilo, da bi bili obiski otrok po domovih organizirani, kot je bilo najbrž nekoč in kot velja v sosednjih pokrajinah.
Na osnovi opisanih ostankov mačkor, pusta v našem šavrinskem zaledju in po ljudskem izročilu skušajo zadnja leta kortežanske mačkore rekonstruirati. Prvi so to pred kakimi desetimi leti naredili Maliičani. Pred leti je nastala prva skupina štrac - cunj v Kortah. Prealani je bila povabljena na pustni festival v Portorož. Lani in letos se je udeležila Festivala tudi z bajeslovnimi liki (volkodlak, zlodej, coprnica in bela žena - vila) in drugimi liki (poberin, pijanec -harmonikar, stara dva, mlada dva, ciganka - vedeževalka, dimnikar, policaj).
Ta cunjasti je najstarejša antropomorfna (človeška) maska in je indoevropskega porekla. Poznali so jo Asirci in Babilonci. Razširila se je od Irana do Atlantika. Še je živa v severni Italiji (njena stilizirana oblika je harlekin) na nemško govorečem alpskem ozemlju, na slovenskem pa jo poznamo pri nas v Šavriniji, v Brkinih, v tolminsko - beneških nribih, v Bohinju. Imena za to masko so: v grško rimskem obdobju so jo imenovali centuculus (masaka iz stotih krp), ponekod ji pravijo zaplatnik, v Brkinih cunder, v Bohinju pvvatovž, pri nas štrace. Vsaka maska ima svoj pomen - simboliko življenskega krogotoka in sveta duhov. Vse se suče v znamenju smrti in razploda življenja (Smrt zimi in pozdrav pomladi!) Cunje so prvotno simbolizirale vračanje ranjkih - razpad trupla.*
V beneško istrskem svetu lahko ponazarjajo petelina in kokoš in bi jih tako morda uvrstili med zoomorfne (živalske) maske.
Nada Morato, pust 1996 * Vir: Niko Kuret, maske slovenskih pokrajin, SAZU, Ljubljana 1984.
M AN DRAČ je tednik KS občine Izola
Naslov: Veliki trg 1,66310 Izola, tel / fax.:066 / 61 -139
Predsednik časopisnega sveta:
Glavni in odg. urednik: Drago Mislej
Uredništvo: D. Mislej, V. Ostrouška, N.Zajc, T. Ferluga, Orlando
H.	(fotoreporter), Aljoša Šumenjak - pripravnik,
Tehnični urednik: Davorin Marc
Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 70 Sit.
Založnik / elektronski prelom: GRAFFI TIJNE, doo Izola,
61-139
ŽR: 51430 -603 -32431 Tisk: Birografika BORI, Izola
LUNIN KOLEDAR
V dneh do konca februarja bodite pozorni na naslednje: KMETOVALCI: Luna je vstopila v znamenje OVNA in zdaj je čas za delo v sadovnjaku ter v vrtu z zelenjavo s plodovi konec tedna pa bo že v znamenju bika in takrat bo pravi čas za podzemne pridelke.
PARJENJE ŽIVALI: Te dni imajo veselje ovce, zajci, hrčki, ovedo, psi in prašiči
!DRAVJE: Ni dober čas za operacije ali začetek zdravljenja na čeljustih, zobeh, mandeljnih, zlezi ščitnici, žrelnici in ožilju.
ZDAJ JE PRAVI ČAS ZA: tekmovanje, šport, inovatorstvo, novinarstvo, nakup premičnin, potovanja, kulturo in sploh dolgoročne načrte.
ŽELJKO HERMAN s.p. Izola
Verdijeva 8, 66310 IZOLA Tel.: 61-365
I'Ml'
W
m 'mšr
■ i
mr
Izola ima malo in še tisto kar ima ji je očitno odveč. Pred dvema letoma je nastala in se uresničila ideja o PRONAUTICI, navtičnem sejmu v Izoli, saj je plato pri ladjedelnici nudil pravo možnost izvedbe sejma plovil in navtične opreme.
Prvi sejem je bil sicer skromen vendar obetaven. Potem pa se je vse zapletlo. Ladjedelnica je očitno odstopila od projekta, na ravni občine ni bilo nobenega pravega navdušenja in v vabilih na letošnje sejme, ki jih organizira koprski Doramat se je pojavilo tudi vabilo na sejem Pronavtika (isto ime in isti znak kot za izolski sejem), ki naj bi potekal v Kopru, hkrati s Primorskim sejmom.
Na prvo mednarodno navtično prireditev pa nas letos vabijo tudi v Portorož kjer bodo pripravili navtični sejem INTERNAUTICA. V Turističnem podjetju Marina Portorož so se namreč odločili
organizirati mednarodno navtično razstavo, ki bo potekala na območju Marine Portorož od 29. maja do 2. junija 1996. Marina Portorož je na križišču navtičnih in prometnih poti in je zato enako dosaegljiva obiskovalcem tako z zahodnega dela Evrope kot tudi iz vzhodnega, kjer se navtika šele uveljavlja. Namen in želja organizatorjev je, da bi prireditev INTERNAUTICA Portorož, kot so jo poimenovali, postala tardicionalna vsakoletna prireditev, ki bo široki javnosti tik pred začetkom glavne sezone, predstavila zadnje novosti s področja navtike. Glavno prireditev - razstavo plovil, bodo popestrili tudi z ekshibicijsko regato naših najboljših jadralcev in drugimi zanimivimi prireditvami za turiste.
Vse to je Izola že imela, pa tudi izgubila. Sicer pa, komu je to sploh mar?
Rajanje	v minulem
tednu je bilo seveda v znamenju	Pusta.
Kakšnih	prav velikih
izpadov	ni bilo, le
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■I nekateri so Pusta
malo preveč zares.
Hura, ni pouka 15.12 ob 7.20 je na OŠ Vojka Šmuc poklical neznani mlajši moški in sporočil, da je v šoli bomba. Na kraj so odhiteli policisti, ki so pregledali vase prostore, našli pa niso niočesar. V šoli nekaj časa ni bilo pouka, kar pa otrok sploh ni motilo.
Too much
V bolnico je bil pripeljan italijanski državljan, ki z drogo ni štedil. Po nudenju zdravniške pomoči je obiskal še sodnika za prekrške, nakar je lahko odšel domov.
Kažin v Ganoniju
V Ganoniju je prišlo do kažina, zaradi česar so morali priti dečki. S postaje seveda. Sevada so za povzročitelja kažina napisali predlog za sodnika za prekrške.
Malo denarja v Prešernovi
Neznani storilec je vlomil v stanovanje v Prešernovi in iz njega odnesel nekaj malega denarja. Kdo je ta zlikovec še ni povsem jasno, so pa dečki že na terenu.
V Morovi nič
Neznanec se je lotil stanovanja v Morovi. V varstvu noči je poizkušal vanj vlomiti, vendar pa mu to ni uspelo. Tudi za njim se zbirajo podatki na terenu.
Too much X 3
Italijanski državljani spet radi prihajajo k nam. Tokrat so bili na obisku trije, pa so pretiravali z drogo in vsi trije končali v bolnišnici na hribu. Po nudenju pomoči so bili napoteni domov.
Krvolok v Cetorah...
Neznana dva psa sta v Cetorah na krut način pokončala eno kozo in zajca in na Šaredu Na Šaredu je bil na delu še bolj krvoločen krvolok. Sam je poklal štiri ovce in izginil. Dečki iščejo psa, da bodo lahko izsledili lastnika.
Smola v Mladinski
Neznanec je vlamljal v stanovanje v Mladinski. Pa je prišel lastnik in ga pobaral kaj dela. Nezanec ni nič odgovoril, le v tek se je spustil. Našli so ga dečki in zanj spisali kazensko ovadbo.
ZAHVALA Občanka Izole se zahvaljuje dečkom za vrnjen avtoradio, ki je izginil v noči na trgu sv. Mavra.
P.S. Dečki, kava vas čaka.
R
\t
foto ORLANDO
NOVOST ZA PODJETNIKE IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE
Od 1. Februarja lahko vse formalnosti glede kreditiranja vaših kupcev z ugodnejšo obrestno mero uredite v poslovni enoti, kjer imate odprt žiro račun.
Možnosti sodelovanja:
UGODNEJŠA POSOJILA KUPCEM NA OSNOVI VEZAVE SREDSTEV
Znižanje obrestne mere za posojila kupcem lahko dosežete z vezavo sredstev pri banki. V Splošni banki Koper bomo na osnovi vezanih sredstev odobrili posojila po ugodnejših pogojih, ki bodo odvisni od razmerja med depozitom in posojilom ter obrestno mero za depozit. UGODNEJŠA POSOJILA KUPCEM NA OSNOVI POKRIVANJA RAZLIKE V OBRESTNI MERI V tem primeru ni treba vezati sredstev, temveč se razlika v obrestni meri pokriva tako, da si banka odtegne provizijo zaradi znižanja obrestne mere. Podjetniku - prodajalcu bomo torej nakazovali znesek
odobrenega posojila, zmanjšan za provizijo.
UGODNEJŠA POSOJILA KUPCEM NA OSNOVI BONITETE VARČEVALCA
Način sodelovanja je podoben prejšnjemu, saj si tudi tukaj v banki zadržimo provizijo zaradi znižanja obrestne mere. Pri določanju višine obrestne mere za posojilo pa bomo upoštevali tudi boniteto posojilojemalca.
UGODNEJŠA POSOJILA NA OSNOVI DIFERENCIRANEGA POKRIVANJA OBRESTNIH MER
V tem primeru se kot prodajalec lahko odločite, da različnim kupcem nudite posojilo po različnih obrestnih merah.
splošna banka koper