Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. LAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana Vil, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 19. Sreda, 8. marca 1933. Leto VIII. V mrzlici. 2kia se nam, kakor da bi se politični dogodki v Evropi ne razvijali normalno. Iz vseh kotov se pojavljalo strahovi reakcije. Eni se boje teh strahov, 0ni drugih. In tako je seveda vso Evropo zajela neka nepremagljiva mrzlica, češ,^ da Evropa razpada ter da bo končala v razvalinah. Z začudenjem je Evropa motrila hirtenberško afero, italijansko in madžarsko revizijonistično politiko ter tudi protežiranje Habsburžanov in Hohenzollemctev. Največjo pozornost pa zbuja neobzirni fašistični teror v Nemčiji, ki ne odgovarja evropski civilizaciji, ker je Evropa vsaj v splošnem vzgojena v demokratičnem duhu. če pa opazujemo, kje ima vsa reakcija svoj izvor, opazimo takoj, tja v predvojnih gospodarskih, političnih in cerkvenih potentatih. Povojna doba je premalo upoštevala Predvojne privilegije, premalo je določila, kaj je v novi Evropi primerno razvoju, premalo je zasigu-[ala pravice narodov, zato se oglašata fevdalec in bankir, veleposestnik in induistrijec za svoje »pravice«, ki jih je njim vojna pulstila neokrnjene. To je zlo, na katero grade reak-cionarci svojo namišljeno »pravico«. Uspehi „nacijonalne koncentracije" v Veliki Britaniji. ^ Leta 1931 je reakcija v Veliki Britaniji zbrala vse svoje sile v »nacionalni vladi«, češ, da bo »z vsemi velikimi: silami cele dežele« odpravila kriso. Takrat so zastopniki vlade skoraj popolnoma enako govorili javnosti, kakor dela danes Hitler ob nastopu kot kancler v nemški vladi v Nemčiji. Oficijelni podatki organa britske-ga ministrstva dela kažejt), kaj je nastalo iz teh obljub. Iz - obsežnega številčnega materijala je ‘jasno razvidno, da s tolikim pompom razglašanj ukrepi »nacionalne vlade« niso niti za pičico koristili 'izboljšanju gospodarskega položaja, nasprotno, v vseh področjih gospodarstva je nastopilo še poslabšanje. To velja zlasti za borbo proti nezaposlenosti. — Nezaposlenost je prav znatno narasla. V precejšnji meri je opažati tudi nazadovanje obratovanja. Povprečno število v delu se nahajajočih zavarovanih delavcev je padlo v letu 1931-32 še nižje kakor v vseh letih krize! (Edina izjema je leto 1926, ker je bila v temi letu splošna rudarska stavka!) Konec leta 1932 je bilo okoli 150.000 delavcev manj zaposlenih kakor leto prej. Nezaposlenost je narasla od1 decembra 1931 do avgfusta 1932 bd 2,573.552 na*še nikdar tako visoko število 2,935.873 nezaposlenih! Tudi Hitler ne bo nič boljšega ustvaril, ker je predstavnik reakcije, agent kapitalističnih baronov in fevdalcev, to je, predstavnikov dianaš-družabnega reda. Senat »n narodna skupščina. Vče-rfJ i?. bila sklicana seja narodne skupščine, danes pa seja senata. V. skupscun se bo obravnaval predvsem državni proračun, v senatu pa bo razprava o občinskem redu, dalje o dveh Hribarjevih predlogih; da se tožbe o iztočenih alkoholnih pijačah ne pripuščajo ter predlog za dvig zaupanja in odpravo krize kredita. Fašistični teror ni mogel zlo' miti socialnih demokratov. Ob silnem terorju in preprečenju volilne agitacije je izid volitev dne 5. marca t. 1. povoljen, zlasti, ker so socialni demokrati in druge opozicio-nalne stranke ohranile svoj položaj in dokazale svojo resnost in pravico do obstoja. Volilnih upravičencev je bilo 45 milijonov 130.625. Prejeli so: Narodni socialisti: glasov 17,256.823 Socialni demokrati: glasov 7,176.505 Komunisti: glasov 4,845.379 Centrum: glasov 4,423.161 Papen-Hugenberg: glasov 3,132.595 Bavarska ljud. str.: glasov 1,206.898 Nemška ljud. str.: glasov 432.161 Nemška drž. str.: glasov 333,487 Mandati v nemškem državnem zboru 1932 Nar. soc. (fašisti) Soc. dem. Komunisti Centrum in bav. ] Nem. nac. Nem. drž. str. Nem. ljud. str. Kmeti Izid volitev v driavni zbor. Glasov je bilo oddanih 39 milijonov 316.873. Volilna udeležba je dosegla 87%. Posamezne stranke so dobile sledeče število glasov, odnosno mandatov. Številke v oklepaju se nanašajo na prejšnje volitve dne 6. novembra 1932. (11,713.000), mandatov 288 (195) (7,238.000), mandatov 120 (121) (5,974.000), mandatov 81 (100) 14,231.000), mandatov 73 (71) 3,061.626), mandatov 52 (51) (1,095.000), mandatov 20 (18) (436.014 mandatov 5 (7) (337.871), mandatov 6 (2) 31./VII. 6./XI. 230 196 133 121 89 '100 str. 97 90 37 54 4 2 7 11 11 10 608 584 Kljub temu vlada že od 30. januarja manjšinska vlada z absolutno diktaturo. Pruski deželni zbor. Obenem so se vršile tudi volitve v pruski deželni zbor. Deželni zbor ima 435 mandatov in pripada mandatov: Narodnim socialistom 191 Socialnim demokratom 70 Komunistom 58 Centrumu 66 Črno-rdeče-beli fronti 39 Nemški ljudski stranki 4 Krščanskim socialistom 4 Državni stranki 3 Hitler pojde v Rim. Po volitvah v Nemčiji okoli 20. marca namerava Hitler obiskati Mussolinija v Rimu. V revirjih se obup gladnih stopnjuje. V drugi perijodi meseca februarja Med rudarji Trboveljske premo-gokopne družbe se grozna beda in lakota stopnjuje iz dneva v dan. Poleg dolgotrajnega praznovanja ših-tov zadnjih let, so rudarji v drugi polovici meseca februarja napravili komaj 5 šihtov in v mesecu marcu, če bo šlo po sreči, jih bodo vsega napravili skupaj komaj 12. Ako pa ne dobi Trboveljska za mesec april in naprej vsaj toliko naročil, da bi mogla delati 16—18 šihitov mesečno, potem namerava izvesti radikalne redukcije delavstva predvsem v Zagorju in Hrastniku. Ni mogoče opisati, kako velikanska beda je vladala že dosedaj med rudarji. Trgovci, obrtniki in. ostali delavski in rudniški konzuimi so kredit popolnoma ustavili. Noben ne dobi več za nakup, kakor je prinesel deaglli. ^ sedaj vzemimlo, da bo na plačilni dan, dne 15. marca t. L, oženjen rudar dobil za 5 storjenih ših- so rudarji napravili samo 5 šihtov. tov zaslužek Din 190.—. a 31. marca bo pa za 6 storjenih šihtov zaslužil sicer Din 228.-—, Od tega se mu bo odtegnilo Din 124,— za socijalno zavarovanje in drugo, tako, da bo znašal njegov čisti mesečni dohodek! samo Din 294. —. In s temi naj potem preživlja sebe in družino! To je grozno! In poleg vsega še strah pred bodočnostjo. Kaj bo, če se še ti obrati ustavijo? Brez dvoma in brez ugovora: tu se mora nekaj ukreniti. Ali se mora preskrbeti naročila za premog, da se bodo mogli ti ljudje preživljati z lastnim zaslužkom'; če pa to ni slučaj, potem je pa dolžnost vlade in banovine, da takoj sta- vi na razpolago večje količine živil. Zakaj od lakote pustiti umirati može, žene in nedolžne otroke, bi bil kulturni zločin najgrše vrste, ki se pa pod nobenimi pogojem ne sme dopustiti. Predsednik Roosevelt je prevzel posle v Zedinjenih državah. V Zedinjenih državah je običaj, da novo izvoljeni predsednik prevzame državne posle dne 4. marca.. Pr j zadnjih volitvah 3. decembra je bil izvoljen Roosevelt ter je na ta dan prevzel državne posle. V Washing-ton so prišli vsi guvernerji in ogromne množice ljudstva. Prirejali so iz-prevode in veselice. Ob določeni uri dopoldne je Roosevelt stopil na stop-njice »Bele hiše«. Dosedanji predsednik Hoover mu je prišel naproti ter mu izročil oblast. Roosevelt je prisegel na sveto pismo, ki miti ga je predložil vrhovni sodnik Zedinjenih držav Charles Hughes. Po prisegi je Roosevelt odšel v Belo hišo, zaprisegel vodilne uradnike ter s tem prevzel predsedstvo Zedinjenih dr- i žav. — Zedinjene države tudi v tej težki krizi ne pozabijo na zgodovinske ceremonije, ki simbolično predstavljajo samo moč ameriškega kapitalizma. Vsi socijalistični uradniki morajo na cesto. Vlada je izdelala načrt, po katerem morajo izginiti iz vseh javnih uradov socijalnih ustanov in tako dalje vsi uradniki in funkcijonarji, o katerih je znano, da so socialističnega mišljenja. Zaenkrat je določenih že 60.000 nac. socijalistov, ki bodo zavzeli njih mesta. Ne samo poslanci in senatorji, župani in ravnatelji, ampak vse doli do zadnjega sluge mora biti izmenjano. — To bo potem takoimenovana »tretja država«. Dvomimo pa, da bi narod kaj občutil, da je boljša. Avstrijski parlament brez predsednika. Zaradi glasovanja o železničarski stavki so odstopili vsi 3 predsedniki. Parlamentu so bili glede železničarske stavke predloženi trije predlogi. Socijalnodemokratični predlog, ki je zahteval odklonitev vsake kazni, je bil odklonjen. Velenemški predlog, ki je tudi plediral za abolicijo postopanja proti stavkujočim železničarjem, je bil sprejet z 81 glasovi proti 80. Najprej je nastal spor, ker je bil ta predlog sprejet, da ni prišel na glasovanje večinski predlog. Med tem se je pa ugotovilo, da se je pri prvem in drugem glasovanju zgodilo nekaj pomot. Socijalno-demokratični predlog ni bil sporen, da je manjkal listek soa-dein. posl. Sporno pa je bilo glasovanje o drugem predlogu, ker je bilo dokazano, ker je manjkal listek soc.-dem. posl. Scheibeina, dva listka sta pa glasila na ime Abram. Oba poslanca sta izjavila, da sta glasovala za predlog, zato ni bilo povoda, da se glasuje o tretjem predlogu. Ta ukrep je povzročil med večino silno razburjenje. Ker ni bilo mogoče doseči sporazuma, je izjavil s. dr. Renner, da predsedstvo zbornice odstopa. Zbornica se je razšla, ne da bi bila zaključena. In nihče ne ve, kdo naj jo zopet skliče. Strupene pline na Ogrsko je pošiljala tudi Italija. »Echo de Pariš« poroča, da je Italija poslala na Ogrsko tudi 195.000 kilogramov strupenih plinov za vojno. Tudi to blago je šlo po avstrijskih železnicah. Zadnja pošiljka je bila poslana 17. decembra m. L, torej šest dni pred hirtenberško pošiljko. Demonstracijska stavka avstrijskih železničarjev. V sredo so avstrijski železničarji izvedli demonstracijsko stavko med 9. in 11. uro dopoldne. Stavke se je udeleževalo 75 do 80 odstotkov železničarjev, med njimi so bili tudi uradniki uprave. Ob 11. uri pa je železničarsko osobje zopet redno nadaljevalo svoje delo. Direkcija državnih železnic je seveda nastopila ter uvedla postopanje proti železničarjem in uradnikom. Disciplinski prestopek je tem hujši, čim višjo stopnjo opravlja železniški nameščenec. Direkcija hoče kaznovati najnižje kategorije s 4% odbitka od ene mesečne plače, srednjih stopenj nameščenci pridejo v disciplinarno preiskavo, višji uradniki pa bodo odpuščeni iz službe. Nestalni nameščenci naj bodo odpuščeni. Direkcija je izdala tudi liste, v katere mora vsak železničar vpisati ali je stavkal ali ne. Predstojniki naj neresnične podiatke črtajo in popravijo. Funkcionarje je zasliševala tudi policija. Zadeva pride vsekakor tudi pred parlament, zakaj, kako naj pride do tega, da se železničarje kaznuje zaradi tega, ker zahtevajo svoje, to je, plače, ko zapadejo. Stavka je dokazala solidarnost železničarjev in bo imela ta uspeh, da se bo država potrudila, da izpolni samo — svojo dolžnost in plača, kar je dolžna. Doma in po svetu. Konferenca demokratičnih velesil. »Petit Parisien« pravi, da bi bilo treba sklicati konferenco demokratičnih velesil, to je, Francije, Anglije in Zedinjenih držav, ker Italija in Nemčija preprečujeta vsakršno pozitivno delo. Predvsem naj bi te tri velesile proučile vprašanje razorožitvene konference in pa tudi splošni mednarodni položaj. Z ozirom na dogodke na Vzhodu in dogodke v Nemčiji bi bila enotna politika treh velesil potrebna. Novi pakt male antante je bil v narodni skupščini sprejet, in sicer na demonstrativen način. Obscdba v šenčurski pravdi. Državno sodišče v zaščito države v Beogradu je po enajstdnevni razpravi v šenčurski zadevi dne 6. t. m. izreklo svojo sodbo. Obsojeni so: 1. Janez Brodar na 1 in pol leta zapora. 2. Anton Umnik mesec dni zapora. 3. Ivan Štrčin na 900 Din. 4. Jernej Vom-bergar na eno leto zapora. 5. Jernej Grilc na eno leto zapora. 6. Vinko Kos na deset mesecev zapora. 7. Loboda Josip na osem mesecev zapora. 8. Tomaž Ogrin na osem mesecev zapora. 9. Cerar Peter na šest mesecev zapora in 300 Din globe, ev. 3 dni zapora. 10. Ilija Alojz na eno leto zapora. 11. Škrbec Matija na eno leto zapora. 12. Gregorin Franc na šest mesecev zapora. — Preiskovalni zapor se všteje. Vsem obsojencem se priznajo zaporne olajšave, takozvani custodia honesta (časten zapor). Društvo narodov prepoveduje dobavljanje orožja. Zadnjič se je sklenilo. da se ne sme dobavljati orožja Japonski (ker ga ima že dovolj?), v sredo pa se je sklenilo, da se ne sme dobavljati vojnega materijala Paragvaju in Boliviji v južni Ameriki. Bolgarski emigranti se vračajo. V petek je odpotovala iz Beograda druga skupina bolgarskih emigrantov v Bolgarijo pod vodstvom bivših ministrov Todorova in Obova. Todorovu so makedonstvujoči zagrozili s smrtjo, a je izjavil, da se grožnje ne boji. Dr. Renner o svojem odstopu kot predsednik avstrijskega parlamenta. S. dr. Renner je izjavil, da je odstopil, ker je ugovarjala večina njegovim izjavam glede uradno ugotovljene pravilnosti o glasovanju v zadevi stavke železničarjev. Naknadno izjavlja dr. Renner, da bo vodil predsedstvo do izvolitve novega predsednika, ker bi sicer parlament ne imel sklicatelja. Fašisti v Gradcu so napadli v noči od 3. na 4. marca socijalnodemo-kratske »mladince, ko so delili po cestah letake. V borbi je bil en napadalec ustreljen, dva pa ranjena. Več oseb je bilo tudi aretiranih. »Arbeiter-Zeitung« zaplenjena. — Avstrijska vlada je porabila proti stavkujočim železničarjem staro cesarsko naredbo iz leta 1914 in jih preganja. »Arbeiter-Zeitung« je nastopila proti zlorabi starih zakonov in je bila zaplenjena zaradi — hujskanja. Reakciji se že blede. Kam vodi reakcionarna strast, izpričuje najbolj razvoj v Nemčiji. Vsa reakcija se navadno sklicuje na napredek, na poštenost in pravicoljubnost. To so gesla, s katerimi se prikrivajo nameni. V Nemčiji, kar pa ni edini slučaj, pa doživljamo te dni najgršo za-vratnost, zločinstvo in navalivanje teh »čednosti« reakcije na delavsko gibanje, ki se je stvorilo v teku desetletij potom izobrazbe, da brani svoje vitalne življenske interese proti izkoriščajoči manjšini v dTužbi. Najeti hlapci kapitalizma govore o napredku in socijalni pravičnosti, ki naj obstoja v tem, da se narod dalje in nemoteno izkorišča. Nemški fašistični tolovaji. Iz 01-denburga poročajo, da so fašisti dne 3. t. m. ob 5. uri zjutraj izvabili komunističnega poslanca Gerdesa iz stanovanja. Takoj na to ga je eden udaril po glavi, na kar so oddali nanj še pet strelov. Stanje poslanca je brezupno. Nemški državni zbor nameravajo sklicati dne 23. marca t. 1. Bavarski ministrski predsednik potolažen? Dr. Held, predsednik bavarske vlade, je te dni obiskal kanclerja Hitlerja. Hitler mu je baje obljubil, da za Bavarsko ne bo imenoval komisarja, ker je Bavarska — zvesta nemška dežela. 9000 levičarjev je že »pod ključem«. tako zmagoslavno objavlja Hitlerjev notranji minister Goring. Končno se nam je posrečilo aretirati tudi glavnega urednika »Vorwartsa«, Stampferja, in vodjo komunistov Thalmanna. Iščemo še predsednika socijalno-demokratske stranke Well-sa, pa tudi ta nam ne bo ušel: dali smo obmejnim stražam stroga navodila, in niti miš nam ne bo neopaženo ušla čez mejo. Nismo prišli na vlado, da bi se branili, temveč hočemo napadati: ni naš namen komunizem le ustaviti, temveč ga hočemo s koreninami izruvati, iztrebiti. izsekati, izžgati; samo nacijo-nalno usmerjeni ljudje imajo pravico obstoja v tej državi. Ves imter-nacijonalizem mora izginiti. Židje beže iz Berlina, ker se boje nacionalističnega pogroma. Profesor Einstein, ki se mudi toča s n er v Ameriki, poroča, da je ameriška javnost ogorčena nad postopanjem nacionalnih socialistov. Pisateljema Heinrichu im Thomasu Mannu se je posrečilo pobegniti v Pariz. Mnogo komunistom je kljub pojačeni mejni straži in kljub žarometom, ki cele noči razsvetljujejo mejo, uspelo pobegniti na Poljsko. Poljske oblasti jih odpravljajo naprej v Litvo. Na Poljskem se opaža zadnje dni preokret v političnem javnem mnenju v prilog Male antante. Dosedaj Poljska kljub francoskemu prijateljstvu ni simpatizirala z Malo antanto, največ radi spora v razmejitvi v Gornji Šleziji, kjer je precej Poljakov prišlo pod Cehoslovaško. Zato se je Poljska kujala in se bratila z Ogrsko in Italijo. Sedaj pa, ko je Italija s takim navdušenjem pozdravila Hitlerjev režim v Nemčiji, ki si je v prvi vrsti nadel nalogo, da zopet vzame Poljakom Pomorjansko in Gdansk in Italija to stremljenje podpira, je Poljska prisiljena, da se nasloni na države, ki bi ji današnje meje osigurale. Študentje so zazidali vrata v univerzo. Poljskih študentov se je polastil val uporništva proti nameravanemu zakonskemu predlogu, s katerim hoče vlada ukiniti avtonomijo visokih šol. Na vseh poljskih vseučiliščih so stopili študentje v štrajk in prirejajo protestne demonstracije, pri katerih je prišlo do težkih spopadov s policijo. Na varšavski politehniki so študentje zazidali vsa vrata in so oblasti morale poslati zidarje, da so vrata zopet odprli. Francoski socijalist Leon Blumje odložil predsedstvo parlamentarnega kluba, ker je večina frakcije glasovala za proračun. Proračun je bil sprejet s 360 glasovi proti 214 glasovom. Proti je glasovalo 21 socija-listov. Daladierova vlada je s tem zaenkrat rešena. Glavno mesto pokrajine Džehol, Čengte, so Japonci zavzeli. Kitajske čete so se umaknile za Veliki zid. kjer še pripravljajo na nov odpor. Baje se je nek kitajski general' dal podkupiti po Japoncih in je s celo divizijo prestopil na njihovo stran. To izdajstvo je Kitajce prisililo k umiku. Japonci so še samo 100 km oddaljeni od Pekinga, kjer vlada prava panika. Prebivalstvo beži na vse strani. Japonsko je stresel vulkan. Pokrajine Komaiši, Miako in Omato ob severnem japonskem obrežju so bile v dolžini 500 km' objekt hude potresne katastrofe, kakršne že ne pomnijo od leta 1896 dalje. Iri pristaniška mesta in veliko vasi je popolnoma porušenih ali pa požganih po izbruhlem požaru. Nad 2000 oseb je mrtvih, preko 4000 ranjenih. Točnih številk pa dosedaj še ni bilo mo- All si 2e poravnal naročnino? Ako Se ne, stori tako) svo|o dolžnost! goče ugotoviti, ker so vse telefonske zveze prekinjene. Letalci, ki so krožili nad prizadetim' ozemljem, pravijo, da je opustošenje strahovito. Središče potresa je bujni otok Kinkvasan. Vlada in javne ustanove so organizirale prvo pomoč. Ta katastrofa pa najbrž ne bo vplivala na razvoj vojaških operacij proti Kitajski. Japonski bog Mars je še ved-no močnejši kakor vulkan.__________________ Kulturni pregled. Lhibljansko gledališče. Druga vprizori-tev, t. j. Yatsov» »Goapa Chatleena« vzbuja močan vtis-k, da obuja vodstvo narodnega gledališča kes ter dela pokoro za svoj smrtni greh, za vprizoritev Zuokmayerjevega »Veselega vinograda«. — »To razumem,« je dejal nek abonent, »ne morem ipa razumeti, zakaj bi morali delati pokoro abonenti! Če bi nam bili vsaj dali najprej priložnost grešenja — pa niso, zakaj za .Veseli vinograd' smo Ibili osleparjeni! Krivično je, da moramo zavoljo smrtnih grehov narodnega gledališča plačevati nestro-kovnjaško zrežirane večernice v teatru, ko pa so nam vse cerkve brezplačno na stežaj odprte ...« Yeats je Irec, je znamenit pisatelj, Noblov laureat, a kljub vsej tej slavi se moram ob pomisli na »Gospo Chatleeno« vedno znova spominjati na besede prav tako znamenitega Irca Liama O. Flaherty-ja: »Irska ni dežela barbarov. Ni naroda na svetu, ki bi ljulbil lepoto in umetnost močneje nego Irci. Toda gorje! Naš mali otok so obiskale trojne garje: menihi, oštirji in beda.« Našim čitateljem priporočamo, naj si to zadevo ogledajo! Spoznali bodo, da se zavoljo tendence obsoja samo socialistična literatura, medtem .ko se tej tendenci, ki ji je prva in poglavitna naloga poneumnevanje ljudstva, pojejo slavospevi! Nauk: Če hočete meščanski kritiki ugajati, poneumnjiujte ljudstvo! ok. »Bog maščevanja« v mariborskem gledališču. Mariborsko gledališče je postavilo na oder svojstveno dramo iz življenja poljskih Zidov, ki naj prikaže okolje, v katerem vzraščata etična in gmotna sila tega zagonetnega ljudstva. Pisatelj Schalom Asch je nedvomno kot dober poznavalec razmer zagrabil dejanje pri strženu, podal svoje Žide z uspelo psihološko analizo in pokrepil dejanje z originalnimi domisleki. Prikazal je, kako drži denar v oblasti tistega, ki zida nanj vso svojo srečo in moč. Denar — pa najsi bo pridobljen na nečloveški, gnusen način, je merilo človeškega doatojanstv, stališča v družbi. Odtod izhajajo vsi psihološki zapletljaji te drame, ki jih pa avtor kljub dobri izpeljavi in prikazu, ni znal speljati do pravega spoznanja. Njegov Jan-kel Šepšovič se zaveda velikega prepada med etično človeško dostojanstvenostjo, h kateri stremi in med krutr resničnostjo, ki se dogaja spodaj v njegovem bordelu. Hoče, da bi ostala njegova hči čista v takem ozračju, kakor si ga je ustvaril s svojo obrtjo, denarjem, s kupčijo s človeškimi telesi. Zato misli, da mu lahko pomaga sveta tora. Toda zgodi se, da pade tudi hči v blato, koder gazita on in njegova žena. In to je maščevanje boga za njegove grehe. Šepšovič je zidal na boga in ker" ni moglo biti drugače, se je bog maščeval. — Ni se pa zavedel ta idealni Zid, da je družba ustvarila resničnost, v katero je priklenila njega, ženo, hčer, dekleta v bordelu, pa tudi Reb Arona, zvitega mešetarja in spisovalcajor. Šepšovič ni pomislil, da izvira zlo iz.družbe, iz dejstev, ki so v njej zakonita, iz dejanj, ki so delo človeštva in ne namišljenega boga. Ko bi avtor izpeljal dramo v smer tega spoznanja, bi nedvomno dosegel veliko več. Tako pa je ostala njegova drama zgolj psihološko zrcalo ne- Mihail Zoščenko — /v. Vuk: 20 Humorisiično-satirične zgodbe. »Ali o kakšni kozi govoriš?« se je razjezila Donina Pavlovna. »Si jo od brzojavnika kupil?« _ »Kako od brzojavnika?« je vzkliknil Zabježkin. »Koza je vendar vaša.« »Kaj še! Koza ni moja... Brzojavnikova je. Falot, ne bodi ga treba, kaj si mar s kozo računal?« »Kako vendar,« je blebetal Zabježkin. »Koza je vendar vaša. Moja beseda, vaša, Domna Pavlovna.« »Kaj si znorel? S kozo si računal? Sedaj sem šele spregledala tvojo umazano dušo ...« Domna Pavlovna je vstala, ovila odejo okrog svojih debelih pleč in odšla iz sobe. Zabježkin pa je legel na posteljo in ležal, ne da bi se zganil, do jutra. Vlil. Zjutraj je prišel brzojavnik v sobo k Zabjež-kinu. »Domna Pavlovna,« je rekel, ne da bi Zabjež-kina samo za trcnotek pogledal, »vami sporoča, da imate v teku štiriindvajsetih ur sobo zapustiti. Ce ne, vas pusti s sodiščem odstraniti.« »in jaz,« je vzkliknila Domina Pavlovna iz kuhinje, »povej inu to, Ivan Kirilič, da ga ne maram več videti.« »In Domna Pavlovna!« oznanja brzojavnik, »vas več ne mara videti.« Ali Domni Pavlovni še ni bilo dovolj: »In poglej, Ivan Kirilič, če mi falot ni slam-njače zažgal! Zadnjič je kadil. Bil je že svoje-časno pri meni tak ljubček, ki je slamnjačo zažgal. Obrnil jo je potem na drugo stran, falot, misleč, da ne bom zapazila. Ali videla sem tistemu ničvrednežu v čreva. Sodruga ...« »Dovolite,« je rekel brzojavnik. »Sedite za trenotek.« Zabježkin je žalostno zlezel s postelje na stol. »Kam naj grem,« je stokal Zabježkin. »Resnično, ne vem' kam:.« »Domna Pavlovna,« je zaklical brzojavnik in pregledoval slamnjačo. »Ne ve, kanr bi šel.« »Hudiča ... Kamor hoče, radi mene v pasjo hišico! Kaj me briga.« Brzojavnik Ivan Kirilič je slamnjačo pregledal in pogledal pod posteljo, (zakaj vendar?) pomežiknil Zabježkinu in odšel. Zvečer je naložil Zabježkin svoj voz in odpeljal, kam, sam ni vedel. In ko je prekoračil prag, ga je srečal agronom Pampuškin. Agronom je vprašal: »Kam, človek, kami?« Zabježkin se je nežno nasmehnil in rekel: »Tako, na sprehod...« Učeni agronom je dolgo gledal za njimi. Na vozičku, preko ostalega premoženja so ležali na modrem vzglavniku čevlji. IX. J ako je propadel Zabježkin. Ko je bil poleg njegovega imena narejen vsled zamude osmi znak, je rekel Ivan Našmtfdinovič: »Izvršeno. Vsled' redukcije si odpuščen, Zabježkin ...« . Zabježkin se je vpisal na borzi deia, ali dela ni iskal. S čem je živel — neznano. Nekega dne ga sreča Domna raviovria na Derjabinskem bazarju. Prodajal je svoj plašč. Njegovi čevlji so bili v cunjah, mesto jopica je nosil nekako žensko jopo. Že dolgo se m bril, zakaj brada mu je zrasla in je bila iz neznanih razlogov rdeča. Težko ga je bilo spozna l. Domna Pavlovna je stopila k njemu, se dotaknila plašča in ga ybrasa a’ »Koliko zahtevaš -''« In hkrati je sedaj spoznala Zabjezkina. Zabježkin je P°vesil oči in rekel: »Le vzemite ga. Domina Pavlovna.« »Ne,« je rekla s stisnjenimi obrvmi. »Ne kupujem ga zase, nego za Ivana Kiriliča. Zakaj Ivan Kirilič nima zimske suknje. Zato ga tudi ne vzamem. Ali veš kaj? Ne bom ti dajala denarja, pridi ob praznikih k meni obedovat.« Vzela je plašč preko ramen in odšla. V nedeljo je prišel Zabježkin. Dobil je kosilo v kuhinji. Zabježkin se je sramoval, skrival neočiščene čevlje pod stol, sedel jfilolče in jedel. »No, bratec, kaj je novega,« je vprašal brzojavnik. »No, da,’ Ivan Kirilič,« je odgovoril Zabježkin. »Trpim mirno.« »Le trpi, bratec! Rus brez trpljenja ne more živeti. Trpi, bratec!« , Zabježkin je kosilo snedel in vtaknil kos kruha v žep. , ......... (Dalje prihodnjič.) zdravega okolja, ki ne pove, kako in katn ter ne reši tega težkega problema. Ko bi se Asch oprijel socijoloških dejstev in zavrgel metafizično gledanje svojega junaka, bi gotovo razsodil drugače, in bi gotovo Prinesel drugačno spoznanje, kakor je je da! »bog maščevanja«. Igralci so se v splošnem potrudili. — predvsem je treba omeniti Šepšoviča g. VI. ^krbinška. Rifkela gdč. Mlekuševe je bila 'znoreti lik mlade Židinje. Njen prvi nastop na mariborskih deskah je bil odličen. Tudi °stali so zadovoljili. Šlojme g. Furijana, Keb Elje g. p. Koviča in Reb Aron g. Edo yroma so bili izraziti predstavniki židovske družbe. Isto velja tudi o drugih Židih in dekletih. — Režija g. VI. Skrbinška je bila dobra in je ustrezala okolju. —č. Maribor. Proslava petdesetletnice smrti Karla Marxa. -Se bo vršila v soboto, dne 18. marca t. 1. v veliki dvorani pivovarne »'Union«. Kakor smo že poročali, bo dne 14 l- m. minulo 50 let, odkar je preminul utemeljitelj znanstvenega socializma. Delavci in nameščenci, te priredit-Ve se mora udeležiti vsak zaveden delavec v Mariboru. Vstopnice se dobijo pri zaupnikih, v knjižnici Delavske zbornice, papirnici »Ljudske ti' skarne« in upravi našega lista. Vstopnina je nizka in sicer sedeži po Din 10, 8, 5, stojišča po Din 3. Tajništvo »Svobodnih strokovnih organizacij v Mariboru«, ki se nahaja v poslopju Delavske zbornice, Sodna ulica 9-II., posluje odslej vsak dan in sicer od 11. do pol 13. ure in od 17. do 19. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 11. ure predpoldne. V tem času se lahko delavci obračajo v or Sanizacijskih zadevah za nasvete. Tam se sprejemajo tudi novi vpisi in basirajo prispevki. Predavanje »Svobode«. V sredo dne 8. marca bo predaval v dvorani Delavske zbornice s. prof. Stupan o »Imperializmu«. Pridite polnoštevilno in točno! Mwtao-načelstvo, zgani sel Bričas ni v nobenem 'drugem mestu naše države tako zanemarjenih cest ikakor v Mariboru. Mnogo je bilo že tozadevne kritike, zlasti smo v »ašem listu že večkrat apelirali na mestno načelstvo, da naj vendar nekaj ukrene za zboljšanje cest. Toda vsi apeli in prošnje doslej niso mnogo zalegle. Mestno načelstvo se ne zgane. Zboljšati je ipotreibno v Mariboru domala vse ceste, toda najslabše so menda ceste v II. okraju. Spodnji del Tat-tenbachove ulice, dalje Plinarniška in Ka-cijanerjeva ulica so tako razorane, da hodijo pasanti do gležna ,po blatu. Te ceste trpijo največ radi avtobusnega iprometa, zato •dkakor ne moremo razumeti, da tega ne ‘"vidi mestno načelstvo in odredi, da bi se Je ceste sproti popravljalo. Zadostovalo bi k nelkaj vozov gramoza in že s tem bi bilo stanovalcem v tem kraju, ki ravno tako plačujejo davek in občinske doklade kakor Prebivalstvo v ostalih delih mesta, mnogo pomagamo. Vabimo gospoda mestnega načelnika, da si na licu mesta ogleda, v kakšnem stanju se nahajajo te ceste in upamo, da bo potem imet več umevanja za te upravičene zahteve. Lepo uspeli občni zbor godbe Glasbenega društva železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru. Minulo nedeljo se je vršil osmi redili letni občni zbor Glasbenega društva železniških delavcev in uslužbencev. Društveni člani so do zadnjega kotička napolnili obširne zgornje .prostore hotela »Orel«, kar najbolje prikazuje, kako priljub-Jiena je ta godba med železničarji. Občni zbor le »tvoril in vodil predsednik s. Slomšek, ki je uvodoma orisal društveno delovanje v minulem letu. Nato so sledila (poročila ostalih funkcionarjev in sicer: blagajniško poročilo je podal s. Gradišnik, tajniško s. Lorger, za kontrolo pa sta poročala s. Ztnasek in Bračko, ki sta predlagala tudi razrešnico staremu odboru. Društveno življenje in delovanje je bilo lansko leto zelo pestro in je opažati, da to društvo kljub raznim' težkočam in gonji, ki jo od časa do časa uprizorijo nasprotniki železničarske godbe, vendarle leipo napreduje. Po poročilu odbornikov se je vršila debata, v katero je poseglo več društvenih članov. Pri volitvah novega odbora so bili soglasno izvoljeni v odbor naslednji sodrugi: Slomšek, Steinecker, Lorger, Plevanč, Gradišnik, Ternovšek, Zmasek, Bračko,' Kos Robar, Messner, Veleč, Arlati in Sluga. V ^nenu članstva je bila nato izrečena prisrčna 60-i'*k? kapelniku g. Schoniherrju k njegovi h>lanu*C'' l^avzo^* 80 'burno pozdravljali ju-kem naJ^a,pc*n’*c se ie vi£h*o ginjen v krat-in zagot^?,y<>ru zahval>l za prirejene ovacije doče dragi'8*' 'da bo kakor doslej tudi v bo-mu godbe.%7*1* ,dfa! za Procvit zaupane zbora zaključek bl1 d peresa Toneta Brodarja je toli marksistično zgrajena, tako kompaktno povezana z vsemi analitičnimi elementi o temu vprašanju, da je že radi te razprave vredno čitati »Književnost«. Peter Lem je objavil esej o »Mrzelu in socialni književnosti«, ki je pravo naličje kritike, zlasti kar se publicističnega delovanja tiče (Mrzela). Stvar je pisana dokaj iskreno in izčrpno — le ponekod je opažati nekako pretiranost, ki jo ima do Mrze- la. Sicer pa, šele tri številke so pred nami in še ni moči izreči končne sodbe. V zagrebški založbi »Minerva«, ki izdaja tudi zbrana dela Miroslava Krleže je pričela izhajati revija »Savremena Stvarnost«, katere urednik je Draškovič in Hege-dušič. S. Stvarnost je svojevrsten pojav mesečnika, ki hoče biti zares čisto sodoben. Dosedanji dve številki (prva je bila naknadno zaplenjena) pa dokazujeta z vsemi članki, eseji in ostalimi prispevki (Kikič, Cesa-rec, Zogovič, Hegedušič), da ima S. S. naravnost sijajno obeležje. Je to organ tistih naprednih socialno orientiranih sil, ki hočejo vso sodobno realnost vpodabljati v pisani besedi, brez vsakih balastov neke romantične jokavosti, ki hočejo vso kruto realnost današnjih1 dni dajati tako, kakršna je tudi dejansko. Mnogo pozornosti zasluži članek o problemu srednješolskega pouka. Pred par dnevi pa je vzklila »K u 1 -tur a«, mesečnik, ki bo brez dvoma preoblečena bivša »Literatura«* (pod uredništvom S. Galogaže), dočim je sedanji formalni urednik Duro Tiljak. Ta mesečnik mnogo spominja na svoječasno »Književno Republiko«, ki sta jo izdajala Krleža in Ce-sarec. V njemu najde bralec prgišče perečih člankov in razprav in med drugimi pisci je zastopan tudi ameriški Slovenec Joško Oven. Sotrudniki so med drugimi: F. Enr-gels »Dijalektika u prirodi«, A. Thalheimer: »Hegel i Feuerbach«, Dos Passos, Braun. Koren, Hegedušič, Gorki, Popovič Jovan ter drugi. Revija prinaša tudi slikarske reprodukcije Mezdjiča, Diego Rivera etc. Revije se naročajo: Uredništvo in upravništvo »Književnost«, Rimska c. 20-1, Ljubljana: »Savremena Stvarnost«, nakladna knjižara »Minerva«, Zagreb, »Kultura«, Iliča 53, Zagreb. F. K. *) (zadevno, da je ^»Kultura« preoblečena »Literatura«). "naknadn-o dozmavamo, da je .Literatura' iponovno oživela toda sedaj le kot lite-rarno-kultuma revirja«. Knji2evnost. »Književnost«, mesečnik za umetnost in znanost. V Ljubljani je začela izhajati nova revija, ki hoče zasledovati znanstvene in kulturne probleme sedanjosti. Njen urednik je pisatelj in režiser Hratko Kreft. Doslej so izšle tri številke. Od posameznih, prispevkov naj omenimo predvsem T. Brodarjevo tolmačenje nacijonalnega vprašanja kot znanstvenega vprašanja, ki je dober odgovor na stare neznanstvene razlage socijoloških pojmov rase, plemena, ljudstva in naroda. Razprava se še nadaljuje. Tudi ostali prispevki so večinoma aktualni (n. pr. V. Kostanjevec: »Današnja kriza in bankrot gospodarske znanosti«, P. Lem: L. Mrzel in socijalna književnost itd. Iz pri- Pelavska,kmetska hranilnica in posojilnica, r.z.io.r.vTriižu sklicuje za nedeljo, dne 19. marca t. 1. svoj REDNI LETNI OBČNI ZBOR ki se bo vršil ob 10. uri v Zadružnem domu v Tržiču. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo revizorjev. 5. Razno. Razglas o licitaciji. Mestno načelstvo v Mariboru razpisuje izvršitev parketarskih, tapetniških in steklarskih del pri zgradbi poslopja za carinsko pošto in carinske urade na glavnem kolodvoru v Mariboru i. javno pismeno ponim ladjo na dan 23. marca 1933 ob 11. url dopoldne v sobi št. 5 mestnega gradbenega urada v Mariboru. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami istotam, soba št. 3. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: 1. za tapetniška dela................Din 24 553’— 2. za parketarska dela................. 244.222 22 3. za steklarska dela........... . . „ 168.273 88 Skupaj . . . Din 437.049'10 Ponudbe je kolekovati po § 9 zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 25. 111. 1932, Službene Novine br. 70 — XXIX z dne 26. III. 1932. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih Novinah* in na razglasni deski mestnega načelstva mariborskega. Mestno naCelstvo mariborsko. spevkov je videti, da hoče revija podčrtati predvsem5 borbeno plat. Vprašanje je, na kakšen način se ji bo to posrečilo. Če bo teoretizirala o marksizmu in, o delavskem gibanju zgolj kavarniško, brez praktičnega, realnega otipanja tega gibanja in brez praktičnih izkušenj, ki izvirajo iz njega, tedaj bo vsa borba ničeva, brez upoštevanja vrednih uspehov. Vsako borbeno gibanje, ki se duši le v teoretiziranju, ne vidi bistvenosti in resničnosti. In taka revolucionarnost ni pozitivna, je družabno škodljiva in za proletarsko gibanje destruktivna. F. K. Zbornik delavskega zavarovanja 1922— 1932. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je prilikom desetletnice jugoslovanskega socijalno-zavarovalnega zakona izdal jubilejni spominski spis z bogato vsebino, lepimi članki, statističnimi grafikoni in mnogimi ilustracijami. Članke so prispevali Ivan Tavčar: Uvodna beseda; Mel-hijor Čobal: Nekaj pripomb k desetletnici zakona o zavarovanju delavcev; Ivan Jelačin: Ob desetletnici delavskega zavarovanja ; Filip Uratnik: Delavsko zavarovanje in njegov odnos do družbe in gospodarstva; dr. Joža Bohinjec: 1922—1932; Ivan Lah: Statistično poročilo; Ivan Kocjan: Gospodarski pregled zavarovanja; ilr. Joža Bohinjec: Bistvo in pomen delavskega zavarovanja; Rudolf Smersu: Podatki iz nezgodnega zavarovanja; dr. Ivan Zajec: Zdravniška služba v našem delavskem zavarovanju; dr. Ivan Drobnič: Ulcus ventriculi in Ulcus duodeni v socijalnemi zavarovanju; dr. Josip Hebein: Razvoj in ekonomičnost rontgenološkega ambulatorija; dr. Jože Jakša: Socijalno zdravljenje sifilide: (Ir. Alojz Kunst: Razvoj in koristi rontgenovih žarkov; dr. France Logar: Pomen zobnega ambulatorija v bolniškem zavarovanju; dr, Robert Hlavaty: Umetno zobovje kot dajatev OUZD v Ljubljani: dr. Fran Minar: Socijalna važnost izbire poklica glede na šibkost spodnjih okončin; dr. Drago Mušič: Zdravstveno delo OUZD in kmečko prebivalstvo; dr. Ivan Pintar: Deset let ginekološke am-bulance pri OUZD v Ljubljani; dr. Ivan Robida: Obrobne glose k nevrološko-psihia-tričnemu ambulatoriju pri OUZD v Ljubljani; dr. Ivan Zajec: Poglavje o zdravilih; dr. Ivan Minar: O presoji vzročne zveze med tuberkulozo in poškodbo; dr. Alija Košir: Klinični diagnostični laboratoriji: dr. Hugon Robič: Vpliv dela oziroma poklica na kožne in spolne bolezni delavstva (s štirimi statističnimi tabelami, nanašajočimi se na Maribor). Ilustracije je pripremil Josip Hubad. , V znamenju *casa. Uredništvo Biografskega leksikona slovenskih trgovcev, obrtnikov in industrijcev fe naslovilo na vsa podjetja 'pismo sledeče vsebine: »Vaše blagorodje! Razvoj in napredek naše trgovine, obrti in industrije so nas iprivedli na misel, da za vedno dostojno ugotovimo vse pob-or-nike gospodarskega napredka naše domovine, vse današnje odličnjake na pridobitnem polju. Sklenili smo izdati v to svrho Umetne oči gotove, popolnoma naravne za naše pacijente. F. Ad. HUiler SStine, U/iesboden v Mariboru: Hotel „Prl zamorcu", Gosposka ulica, dne 9 marca 1933. Biografski leksikon slovenskih trgovin, obrti in indtastrij, ki bi v stvarni ureditvi prinesel njih življenjepise in spise njih podjetij po mogočnosti s portreti in slikami. Na ta način jih ohranimo spominu bodočnosti in seznanimo z njimi širšo sedanjost. Tudi Vaše blagorodje spada v 'vrsto uvaževanja vrednih oseb. Zato prosimo, blagovolite vestno izpolniti priloženo vprašalno polo in nam jo vrniti vsaj v osmih dneh na naslov založnice. Fotografije, prosimo, priložite tako, pridejo nepoškodovane.« — Priznati mo-ra™°: '^a ie ureditev in izdaja Biografskega leksikona zelo važna idteja, posebno sedaj v doba splošne anarhije, ki vlada v svetovnem gospodarstvu. Trajne vrednosti bo ta knjiga iposebno za mlado generacijo samo tedaj, ako bo izpolnjena do najmanjše podrobnost. Ne samo s slavospevi na današnje industrijske kapitane, ampak tudi z xgod-bami o njihovih spekulacijah. Recimo, dvojno knjigovodstvo, eno za širšo javnost in odmerjanje davščin, a drugo zase. Potem brezmejno izkoriščanje delavstva in še borba zop«r starostno zavarovanje ter socialne Ustanove, vse v interesu brezmejnega profita in v interesu gospodarskega napredka naše domovine. To vse so važne ia vredne stvari, da najdejo mesto v Biograjskem leksikonu. I. F. Veliki uspehi delavske stranke pri občinskih volitvah v Kanadi. Iz Winnipega v kanadski provinci Ma-niteba poročajo, da je pri občinskih volitvah, ki so se« vršile sredi decembra v Kanadi, neodvisna delavska stranka zelo napredovala. V občinski svet v Winnipegu je bito izvoljenih osenr njenih zastopnikov od 10 postavljenih kandidatov. Njen kandidat za župana je pa propadel zaradi posebne komunistične liste, po irmenu liste »enotna fronta« (!!); za 771 glasov je ostal v manjšini proti skupnemu kandidatu obeh meščanskih strank (liberalne im konservativne). — V i mestu Edmontonu v provinci Alberta je pa delavska stranka dobila popolno kontrolo nad mestno upravo. Delavci so. s 13.682 glasovi proti 7.248 glasovom izvolili svojega župana D. K. Knetta. Prav' ta k n so izvolil* "večino svetovalcc v (pet) in enega zastopnika v krajevni šolski svet. — Tudi v mestu Cal-gary (ista provinca) so delavci dosegli sijajno zmago. Ponovno so izvolili za mestnega komisarja (župana) svojega kandidata, in to z. 2900 glasovi večine, dalje pet kandidatov v mestni svet (konservativci in liberalci imajo dva) ter dva od treh članov šolskega svete. Upati je, da bo kakor vse kaže tudi ameriško delavstvo spoznalo, kje je njega mesto, in da bo stopilo v skupno fronto z evropskim proletarijatom v boju za nov pravičen družabni red. ^ Ste 2e pokusili Scherbaumov kruh? Kupite ga in pokusite! Vsaka vrsta našega kruha se priprav* skrbno in z ljubeznijo iz najboljših mok. Izvrstni strokovnjaki, delavoljni uslužbenci, moderni stroji in pred vsem skrbno in vestno delo, vse to nam omogoča peko dobrega m z ravega kruha. Peiemo vse vrste kruha: beli kruh, svetlejši in temnejši mešani kruh (ljubljanski in črni kruh) v štrucah in hlebih. Vedno presno belo pecivo (dunajski kolački, okrogle žemlje, slanice in makovice). Pecivo h kavi: bele štručice, štručice z rozinami in brioše. Speciall*e*a: Dobri Scherbaumov kmežki kruh v hlebih po 3 kg in za turiste po 1 kg. Zahtevajte pri svolem trgovcu dobri Scherbaumov kruh! Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Oilak v Mariboru. — Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.