Oeividno je pognal von Rundstedt v boj vso rezervo. Kaj namerava s to ofenzivo se še ne more vedeti. Lahko je, da bi rad presekal zavezniško fronto, ali bi pa rad pokazal nemško moč, da bi dosegel boljše mirovne pogoje.
Lahko je mogoče tudi, da so Nemci z vso silo udarili ravno v trenuttku, ko se zavezniki prepirajo radi Grčije ter radi rusko-poljskega vprašanja, da bi s tem napravili še večjo zmedo med zavezniki.
Treba je tudi pomniti, da se nemške garnizije še vedno drže v francoskih pristaniščih Lorient in St. Nazaire. Nemške garnizije tukaj štejejo do 50,000 mož in zavezniki morajo imeti tukaj dovolj svoje sile, ki bi jo sicer laji-ko poslali na zapadno fronto.
čki že 20 milj ali več globoko v Belgijo in 25 milj globoko južno od Aachena.
Na južni fronti pa bije sedma ameriška armada trmaste Nemce 20 milj zapadno od reke Rene. Tukaj je posebno'živahen nemški topniški ogenj.
Tretja ameriška armada je zavzela v mestu Dillingen vse razen tovarniško predmestje.
Toda' glavni boj je danes na fronti prve ameriške armade. Boj postaja vedno hujši in izgube so na obeh straneh velike. Zavezniški glavni stan molči o razvoju tega boja že 24 ur in v tem času je bilo mnogo novega v tem sektorju. Prvič so zavezniki molčali, ko-so bili vrženi nazaj pri Arrthemu. Zavezniški poveljniki najbrže nočejo izdati svojih načrtov za protiofenzivo.
vezniški glavni stan ne poroča o tej ofenzivi drugega kot da se nadaljuje z vso furijo. Ta molk pomeni, da zavezniki še niso ustavili Nemcev.
Nemško vrhovno poveljstvo pa poroča ,da so nemški tanki predrli ameriško linijo ter štrli ameriško obrambo globoko v zaledje. Nemški radio je tudi poročftl, da so ponoči napadli ameriški tanki z vso silo, pa da so bili pognani nazaj.
Nemški komentator na radiu je trdil, da je nemška ofenziva presekala prvo ameriško armado na dvoje.
Nerrfško ofenzivo so pričele izvež-bane rezerve in Nemci se poslužujejo pri tem napadu popolnoma novega orožja.
Danes so prodrli Nemci na eni to-
RUSIJA IMA NAJMOČNEJŠO RADIJSKO POSTAJO i
Moskva. — Ruska Izvestijaj poroča, da ima danes Rusija i najbolj močno radijsko postajo na svetu. Postaja obratuje j nekje na vzhodu že od 1942. Naj tej postaji oddaj a j o^ programe dnevno v 20 inozemskih jezikih in v 70 jezikih, ki se govore v mejah Rusije. Dnevno je 14 novinarskih poročil ter 18 glasbenih programov.
-o-
Društvo sv. Vida 25 KSKJ Na glavni seji je članstvo iz-j reklo sedanjemu odboru zaupnico ter ga soglasno izvolilo i tudi za leto 1945 in sicer: Pred-i sednik Anton Strniša st., pod-! predsednik Joseph Gornik, taj-1 (nik Joseph Nemanich, 7505 Myron Ave., blagajnik Louis Kraje, zapisnikar Lawrence Bandi, vratar Anton Gregorač: nadzorniki: Anthony J. For-tuna, Charles Winter in Anthony Strniša ml., duhovni vodja msgr. B. J. Ponikvar; zdravniki: vsi slovenski zdravniki v Clevelandu. Seje se vršijo vsako 1. nedeljo v mesecu v novi šoli sv. Vida ob 1:30 popoldne. Novi župan Burke bo gotovo vetiral izboljšanje plače ...
Ko se bo odpovedal župan Lausche, da bo prevzel posle guvernerja bo postal njegov naslednik pravdni direktor Tom Burke. Njegovo prvo delo bo, se 5 sliši, da bo vetiral sprejet pred-1 log mestne zbornice, da se izbolj-{ ša plača policajem in gasilcem
za $240 na leto vsakemu. 3 Ne bodo delali o božiču
Večina tovaren v Clevelandi bo počivala čez praznike. Naj
-	več jih bo zaprlo že v soboto zju
-	traj in bodo odprle šele v torel
-	zjutraj. Tako bodo dobili delav
-	ci potreben počitek. Delale bo
-	do samo one tovarne, ki so zade
Razne vesti od naših borcev v siužbi Strica Sama
Ingres je zaključi! provanje; senat je |rdil uradnike
l"ashington. — Včeraj je za-P»1 zasedanje 78. kongres. J" kongres se bo sestal na 3. rf^rja, ki bo ime nalogo kon-^ vojno in doseči mir. Zatrta zbornica je čakala tei na senat, da bo končal z biljem raznih stvari Glavno 'senata je bilo, da je potrdil 1 mož, katere je predsednik »sevelt imenoval v urad dr-"6ea tajnika. Po dolgem cin. 111 je senat potrdil vseh šestt, ®nat je tudi ubil od poslan-^ornice sprejet predlog, da plača poštnim uslužbenca $400 na leto. -o-
Mi in Roatta prideta W sodišče kmabi
l^hington. — Radio iz ff!e je poročal, da je komiv Pt Za kaznovanje fašisti-I zločincev izročil italijan-) raj višji sodni j i dokaze za PUtvo proti Fulvio Suvi-Jk fašističnemu podtajniku i^pi generalu Mario Roatta. |v'ch je obtožen, da je po-f' obstoju fašističnega re-J v Italiji ter za udeležbo finalnih aktivnostih, ki so r°čile umor jugoslovanske-j a Aleksandra ter fran-Pa zunanjega ministra
|Sa.
INfel Roatta je pa obtožen pih brutalnosti, ki jih je italijansko vojaštvo I Njegovim poveljstvom v reviji.
1--o--
3 1ALD NELSON SE JE pV/L IZ KITAJSKE r^ington. — Donald Nel-0 lljivši načelnik urada za ff produkcijo, se je vrnil |.aiske, kamor ga je poslal Roosevelt. Iz Bele c I.86 poroča, da bo Nelson o svojem obisku na Ki-1% predsedniku Roosevel-
ti 0 te™ ne bo z nikomur ' flf Poprej, dokler ne vidi Brnika.
»! | --o-
{> fl BILI LEPO i/ 4 OSTALI!
j i' Washington, N. H. — .a \ ^ lovcev se je vrnilo pra-o- ^k na dom Mrs. Whit-j ^jer so imeli začasno sta-IJ Gospodinja jim je pa ,'^a 130 funtov težkega \ katerega je pogodila ( domačih vrat.
i Nov grob
; Js zjutraj ob štirih je i^rank Božič, stanujoč na j^. 130. St. Pogreb ima v \ 1 Zakrajškov pogrebni za-% pogreba in drugo bomo
|Jtlli jutri. £
J Na operaciji
| i' ^ary Kuhar iz 942 Her-| jj je bila včeraj operira-| i^veland Clinic bolnišni-| Racijo je srečno prestali Jski začasno še niso do-
Uradno bo predsednik Roosevelt izvoljen šele na 6. januarja
Washington. — Predsedniški elektorji v vseh 48 ameriških državah so v pondeljek oddali svoje glasovnice, ki bodo uradno odločile, če bo predsednik Zed. držav za prihodnja štiri leta Franklin D. Roosevelt, ali Thomas E. Dewey.
Tehnično ameriški volivci niso na 7. novembra izvolili predsednika. Kar so storili je bilo to, da so naročili 432 elektor-jem, naj glasujejo za Mr. Roosevelta in 99 naj glasujejo za Deweya. Elektorji so v posameznih državah glasovali tako, kot so jim naročili volivci 7. novembra.
Dežela uradno ne bo zvedela izida volitev elektorjev do 6. januarja. Takrat se bosta zbrali k zborovanju obe zbornici ter prešteli glasove elektorjev. Ko bo podpredsednik Wallace povedal izid tega glasovanja, bo Mr. Roosevelt šele uradno izvoljen predsednikom Zed. držav za četrti termin.
-o-
Iz raznih naselbin
Gilbert, Minn. — Na bojišču v Franciji je 30. okt. padel T-Sgt. Tony Sternisha, star 25 let. K vojakom je bil vpoklican prošle-ga junija. Zapušča starše, brata (pri vojakih) in tri sestre.
Kenosha, Wis. — Dne 1. dec. je tukaj umrla Jennie Moyl, rojena v Ljubljani 1. 1883, odkoder je prišla v Kenosho 1. 1910 in vedno tukaj živela. Zapušča moža in tri hčere.
Duluth, Minn. — V bolnišnici St. Mary's je dobro prestal operacijo John Bevka ki služi pri 1 požarni brambi v Chisholmu. — V isti bolnišnici se zdravi Mrs. J. Janchar iz New Dulutha. — Smrtno se je ponesrečila — povozil jo je truk. — Mrs. F. J. Sedlar ,stara 59 let in doma iz , Doblič pri Črnomlju na Dolenjskem. Zapušča šest sinov (tri pri vojakih) in dve hčeri.
-o-
V bolnišnici
Anton Stefančič iz 890 Rud-yard Rd. se nahaja v Huron Rd. bolnišnici. Obiski so dovoljeni.
( Ne odlaiajle!
Nabavite si BESEDNJAK DR. KERN A
dokler je še zaloga. Naročite ga lahko v naši upravi. Pošljemo tudi po pošti„če pošljete $5.00. Naslov:
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, O.
iMemMMšmkimMiiiiJi.
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN	^	SLuVEisiAiS Mim.Mm>
IN LANGUAGE ONLY	AMERICi^W HOME	DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND 3, O., WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 20, 1944	*-ETO XLVII — VOL. XLVII
hurchill bo stal danes
mm zbornico, da brans
JOUTIKO vlade z grki ,
Amerikanci si prizadevajo ustaviti Nemce ki so prodrli 20 milj globoko v Belgijo
London, 19. dec. — Danes je prišlo nenadoma do ti-r točke, ko se bo ookazalo, če je bilo stališče vlade glede pje pravo ali ne. Določeno je, da se bo vršila v sredo po-
Na debata v zbornici poslancev glede tega. I—_ -----Premier Churchill se je branil danes o tem debatirati. Svojim kritikom je pa stavil na ponudbo, da o tem debatirajo jutri in po debati naj zbornica z glasovanjem odloči, če je bila politika vlade prava ali ne.
Manjšinska delavska stranka je dvoboj sprejela in tako se bo vršila v sredo velika debata, ki bo tudi odločila, če bo ostala Churchillova vlada, ali po padla.
Stališče vlade v grškem vprašanju bo zagovarjal najbrže Churchill sam in pa minister zunanjih zadev, Anthony Eden.
V zbornici je bila danes burna seja, tekom katere je Churchill branil postopanje vlade v Grčiji in v Belgiji. Glede nastopa v Belgiji proti komunistom je Churchill izjavil, da je postopala angleška armada po nasvetu ameriških oblasti.
"Na Grškem je položaj mnogo izboljšan," je rekel Churchill. "Toda gotovo je pa tudi, da človek ne more vselej nehati streljati, kadar bi hotel."
Glede položaja na bojnih frontah ni hotel dati Churchill zbornici nobenih pojasnil. "Velika bitka je zdaj v razmahu in načrte naših poveljnikov moramo zaenkrat držati tajnim," je izjavil premier.
-O---
Pariz, 19. dec. — Nemška predbo-žična ofenziva na ameriške pozicije je še vedno v polnem razmahu. Nemci so do nocoj potisnili čete prve ameriške armade dvajset milj nazaj na eni točki v Belgiji.
General Hodges, poveljnik prve armade, je vrgel v boj vse razpoložljive bojne sile, da bi ustavil Nemce. Amerikanci so doživeli najbolj resen poraz od boja za Kasserine prelaz v Tuniziji.
Danes so prihrumeli nad nemško bojno silo ameriški in angleški bombniki, ki so zmetali na tisoče ton bomb na napadajoče Nemce. Nemci napadajo na 60 milj široki fronti.
Feldmaršal von Rundstedt je pričel to nenadno ofenzivo na fronto prve ameriške armade južno od Aachena. Za-
IZ BOJNE FRONTE
i
(Sreda 20. decembra)
ZAPADNA FRONTA — Ame-'' rikanci zbirajo rezerve, da . ustavijo prodiranje Nemcev. • Nemški tanki prodirajo dalje v Belgijo in Luxembourg. >
FILIPINI — Ameriške čete iz-ožujejo past okrog večjega krdela Japoncev na otoku Ley-j te. Na Mindaro Amerikanci r povoljno napredujejo.
GRČiIJA — Grški kralj ni zado-l voljen z nameravano ylado re-j gentov ,ki naj bi imeli v rokah vlado, dokler narod ne od.| loči z volitvami, če bo dežela! republika ali kraljevina.
VZHODNA FRONTA — Ruske | čete so obkolile Kassa, važno j nemško postojanko v Čehoslo-j vaški. Pred Budimpešto je položaj nespremenjen.
-o-
Kupujte vojne bonde! i
NEMCI DOLŽE AMERIKAN-CE BRUTALNOSTI
New York. — Uradna nemška časnikarska agencija DNB je obtožila Amerikance, da postavljajo nemške yjetnike in civiliste pred sVoje tanke kot ščit. V bližini mevsta Dillingen so posadke ameriških tankov pognale pred seboj proti nem-jški liniji civiliste, med temi 12 | žensk in 7 otrok, da ne bi Nem-I ci streljali. Toda ko je nem-jško topništvo odprlo ogenj, so j Amerikanci zbežali. Zavezniško poveljstvo m" reklo na to |obtožitev nič.
-o-
Prva tožba za odškodnino i je vložena proti plinarni i Henry Dotson, stanujoč ne i 3193 E. 80. St. je vložil na okraj-' ni sodniji tožbo proti East Ohic Gas Co. Tožba navaja, da je \ katastrofi plinarne 20. oktobra i popolnoma oglušil.
Mrs. Mary Kaplan je dobila sporočilo, da je štet med pogrešanimi od 7. novembra v Holan-diji njen sin Pfc. Victor. Cez dva tedna je pa dobila drugo sporočilo od vojnega oddelka, da je bil ubit na isti dan. Star je bil šele 22 let in je služil v ameriški armadi dve leti. Preko morja je bil od avgusta letos.
Pohajal je v šolo sv. Lovrenca ter je bil zaposlen pred odhodom k vojakom pri Cleveland Worsted Mills. Bil je član društva Mir št. 10 SDZ. Tukaj zapušča žalujočo mater Mary roj, Mirtič. Oče mu je umrl pjred štirimi leti. Dalje zapušča brate: John J., Cpl. An-j thony v Kansas, Sgt. Frank na j Južnem Pacifiku, Pvt. Ludvik v Wyoming; ter sestre: Mary Tekaučič, Rose Perko in Ano; ; zapušča tudi pet nečakov in' mnogo drugih ožjih sorodnikov.
t' V soboto ob devetih bo daro-,vana vojaška maša v cerkvi sv. 1 Lovrenca za mir in pokoj nje-i gove duše.
Naj mladi slovenski junak
-	pokojno spi v daljni tuji zem-t lji, ki je pojila njegovo srčno
-	kri za — svobodo in demokra-
-	cijo. Bodi mu ohranjen blag j spomin, prizadetim sorodnikom
pa izražamo iskreno sožalje.
Sgt.'Frank Seme, sin Mr. in Mrs. Anton Seme iz 3616 W. 130. St., West Park, je bil na 23. novembra ranjen v Franciji. Zdravi se v bolnišnici v Franciji. Star je 29 let in v armado je bil poklican v juniju 1941. Preko morja je bil poslan meseca maja. Njegov brat Pfc. William se tudi nahaja v Franciji.
nt BI n
Mrs. Anton Baznik, 1163 E 58. St., je naročila Ameriško Domovino za sina Pvt. Josipa, ki služi nekje na Pacifiku.
K«! Rat M
Pfc. John Blaskovic, sin Mr. in Mrs. Marko Blaskovic iz 1027 E. 69. St., je bil ubit na 15. novembra v Franciji. Pred odhodom v armado je služil pri clevelandski policiji. Preko morja je bil poslan v septembru. Graduiral je iz hrvatske farne šole sv. Pavla na 40. cesti in East Tech višje šole. Pre-dno je stopil k policiji je bil \ uslužben pri National Acme Co.
i	B» Bn P«
I Na dopust je dospel Cpl. ; Albin Pike za 15 dni, da se je udeležil pogreba strica svoje žene, Louis Heglerja. Stanuje na domu ženinih staršev, 1024 j E, 64. St. Njegov naslov v ar-]madi je; Cpl. Albin Pike, Hdq. Sqdn. M.A.G. 51, Marine Corps I Air Station, Mogave, Calif.
Avstralci vabijo, naj se Amerikanci naselijo pri njih tudi z industrijo
Los Angeles. — Tukaj je bil Frank Goldberg, zastopnik avstralskega ministrstva za informacije, ki je urgiral Amerikance naj se naselijo v Avstra-iji. Obenem je pa vabil ameriško industrijo, naj po vojni tam postavi svoje podružnice.
"Mnogo amerišjkih vojakov se bo naselilo za stalno v Avstraliji," je rekel Goldberg, "in mi bi jih radi Se več. Naše prebivalstvo šteje samo 7,000,000 20,000,000.
duš in lahko bi jih preživeli do "Ta vojna nas je naučila, da moramo imeti prebivalstvo, da varjemo svojo deželo," je izjavil Goldberg. "Zdaj je tudi jasno, da so interesi Zed. držav in Avstralije isti."
-o-
REPUBLIKANCI DELAJO
ZA ZNIŽANJE DAVKOV
Washington. — Republikanski poslanci bodo tudi drugo leto nadaljevali z delom na programu ,da se po vojni zniža dohodninske davke za 50 % kor-poracijam in posameznikom. Ko pride čas za akcijo v kongresu, bodo imeli že na rokah tozadevna priporočila od delavstva, poljedelstva in industrije.
-o-
V nedeljo bo ameriška legija pogostila otroke
Vsi otroci, ki so se prijavili ali ki so bili prijavljeni iz družin, prizadetih od požara 20. oktobra, naj se zberejo v nedeljo 24. decembra ob eni popoldne v Grdinovih pros,torih, 1053 j E. 62. St. Od tam jih bodo od-j peljali v stan Ameriške legije, | ki se nahaja na Chester Ave. in i 17. cesta. Družine, ki stanuje-1 jo tam v bližini, naj pošljejo otroke kar naravnost tje. Ob dveh bo otroke obdaril Miklavž. Za otroke se bo dobro skrbelo in se ni treba bati zanje, ker jih bo imel v varstvu Mr. Grdi-na. Kdor bi rad še kaj več pojasnila, naj se obrne na Mr. Gr-dino, tel. HE 2088. Pobiranje asesmenta v Slovenskem domu
Vsi tajniki in tajnice, ki pobirajo asesment za društva v Slovenskem domu na Holmes Ave., naznanjajo, da ga bodo pobirali ža december na 26. in i 27. decembra od šestih zvečer s naprej. Članstvo je prošeno, ; naj gotovo pride plačat ta dva [ večera. Tajniki bi radi ob kon-- cu leta zaključili račune in . knjige, zato naj članstvo gleda, j da stori svojo dolžnost do društva oh pravem času.
Atlantski carter ni Eiila uradna listina
izjavlja F. D. R.
Washington. — Predsednik ' Roosevelt je izjavil, da Atlant- 1 ski čarter ni bil nikoli kaka uradna listina, ^eprav sta jo 1 podpisala s premierjem Church- ■ illom. Toda Mr. Roosevelt je obenem izjavil, da še vedno stoji pri principih istega.	i
Rekel je, da v avgustu 1941, i ko sta se s Churchillom na ameriški križarki Augusta sporazu- . mela na gotovih, principih, kate- ' re sta nazvala Atlantski čar- : ter, nista tega podpisala kot kak i uraden dokument. Točke sta 1 izročila v roke radijskim poro- ' čevalcem, ki so jih potem razglasili v svet.
--o-
Nemški ujetniki so bili kaznovani Fort Sheridan, 111. — Vsi nemški ujetniki .v tem taborišču so bili kaznovani s tem, da bodo morali biti 14 dni ob kruhu in vodi. Poveljnik taboriša je kazen odredil, ker so se vsi uprli izvršiti neko delo.
—1-o-
VELIKA VLJUDNOST JE
MED MOTORISTI Portland, Ore. — Ko je nekdo butil zadej v avto, last Davida Caseya, je ta skočil iz avta, vzel avinčniik v roke in vljudno vprašal voznika tega avta za ime in licenčno številko. Voznik mu je ročno odgovoril s tem, da je potegnil samokres, zahteval Davidov svinčnik, ga vtaknil v žep in se odpeljal.
---o-
Smrtna kosa
Sinoči je umrl John Benda, stanujoč na 19502 Kewanee Ave. Pogreb ima v oskrbi Svet-kov pogrebni zavod. Cas pogreba in drugo bomo naznanili jutri.
Vabilo na letno sejo Podružnica št. 6 SMZ bo imela v nedeljo ob 1:30 popoldne svojo letno sejo in volitev uradnikov za 1945. Vsi člani naj se udeleže.
Zopet bo prijetno Odbor skupnih društev fare sv. Vida naznanja, da bo zopet pričel z običajnimi prireditvami v dvorani pod cerkvijo in sicer bo prva prireditev v nedeljo popoldne 7. januarja.
Mraz se bo držal
Za danes napoveduje, vremenski urad okrog 10 stopinj nad ničlo. Toliko je bilo tudi včeraj ■ zjutraj. Ne smemo pozabiti, da I je še vedno jesen.
AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 20, 1944
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC, Editor) 0117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland 3, Ohio.
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland. Po pošti, celo leto $7.50. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $4.00. Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25. Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50. pol leta $3.50,
četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, by mail, $7.50 per year. U. S. and Canada, $3.50 for 6 months. Cleveland, by mall. $4.00 for 6 months. U. S. and Canada, $2.00 for 3 months. Cleveland, by mail, $2.25 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier, $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents.
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Officii at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 1879.
No. 295 Wed., Dec. 20, 1944
Gorečniki
Stari judovski pisatelj Jožef Flavius opisuje obleganje Jeruzalema pod rimskim poveljnikom Titom, kasnejšim rimskim cesarjem. Po njegovem pripovedovanju so bili notranji boji med obleganimi Judi ena največjih grozot. Ena_ stranka, ki jo imenuje zeloti — gorečniki bi rekli po naše, je "obdolžila druge, da so držale z Rimljani in da so še vedno v zvezi z njimi. Začelo se je krvavo obračunavanje. Ko so Rimljani obdali mesto z nasipi, so Judje za obzidjem klali drug drugega. Več jih je padlo pod mečem sorojakov kot pod mečem sovražnikov.
Na to zgodbo se lahko spomnimo, kadar beremo kako sedaj v osvobojenih deželah Evrope love tako imenovane kolabo-racioniste,' to je pomagače Nemcev. Z veliko gorečnostjo iščejo takih krivcev zlasti vedno nedolžni komunisti. Tako slišimo iz Belgije, da so komunisti trdili, da se upirajo vladi, ker gredo obsodbe nemških pomagačev prepočasi naprej. Isto je v Italiji. Postavili so znanega grofa Sforzo za to, da išče krivce med fašisti in spravi s poti Musolinijeve pomagače. Pa smo brali, da njegova policija ni znala preprečiti, da so podivjani gorečniki ubili in po smrti še obesili jetničarja, o katerem se je kasneje izkazalo, da je bil popolnoma nedolžen. To se godi tudi na Grškem. V Solunu so komunistični gorečniki pobili nad 5,000 svojih nasprotnikov. V veliki meri je tako tudi na Francoskem. Tudi tam so drug drugega sumničili in preganjali. Spor je šel tako daleč, da je nek francoski pisatelj zapisal: "Sedaj izgledamo Francozi pred svetom kot da je ena polovica od nas zločincev in izdajalcev, druga polovica pa nima drugega dela kot da prvo preganja."
Vprašanje nastane, kdo je v resnici kolaboracionist ali po-magač Nemcev. Francoski kmet je tudi med nemško okupacijo pridno obdeloval svoje polje. Če ne bi delal, ne bi mogel živeti ne on in ne francoski meščan. Ker pa je delal, je tudi Nemec vzel svoj delež. Pomagal je torej Nemcem, čeprav neprostovoljno. Na češkem je sedaj nemška vojna industrija v največjem cvetju, ker je tam najbolj varna j)red zavezniški mi bombami. Tam dela češki delavec orožje proti zaveznikom. Če ne bi delal, bi moral umreti od lakote ali pa bi ga Nemci še ubili. Ta delavec je torej velik nemški pomagač, a spet neprostovoljno. Kdo bo presodil, koliko je kriv, da padajo ameriški vojaki od krogel, ki jih je on vlival? Na Fran coskem so ostali uradniki na svojih mestih. Dosegli so, da je bil v deželi precejšen red in mir in da Nemec ni divjal in pustošil kot na primer v Jugoslaviji.' Koliko so krivi ti uradniki sodelovanja z okupatorjem? Težka je ta sodba.
Celo o škofih na Francoskem se je pisalo, da so kolabora-cionisti. Tako so obdolževali pariškega kardinala Sucharda, da je priznaval vlado v Vichy-u za postavno vlado in ne de Gaulla. Toda to je priznavala tudi Amerika in Roosevelt je imel pri maršalu Petainu svojega zastopnika. In vendar ne bo nihče rekel, da je Roosevelt sodeloval z Nemci.
Ni lahko to vprašanje in povzroča miiogo krivic. Za zgled navedimo, kako poroča C. L. Sulzberger iz Pariza v New York Times: "Zahteve, da se pospeši likvidacija kolaboracionistov, so zelo močne. Ne izvira ta zahteva samo iz patriotizma in želje po pravici, ampak je mnogo slučajev, da se skuša mož, ki dolguje svojemu sosedu 1000 frankov, iznebiti tega dolga na ta način, da naznani svojega soseda, češ, da je bil v zvezi z Nemci." — Pri tem iskanju nemških pomagačev iščejo torej svojih koristi tudi razni zločinci, ki so sedaj komunistični gorečniki. Pametna vlada bo torej morala zelo paziti, da se ne gode v tako razdivjanem času velike krivice. Zato poskušata sedaj belgijska in francoska vlada raziskati vsak Slučaj posebej na sodišču. Zato tudi na Grškem niso pustili, da bi komunisti in razni gangsterji na svojo roko kaznovali. Ti so skušali z obdolžitvijo in hitrim likvidiranjem spraviti s poti svoje politične nasprotnike.
Kakor nam poročajo ameriški viri iz Srbije, so se tudi v Jugoslaviji komunisti poslužili istih metod kot na Grškem, da se znebe nasprotnikov. Kmete, ki so bili z Mihajlovičem, so spodli z njihovih kmetij, meščane so zaprli, drugi spet so zbežali v gore, da bi si rešili življenje. Komunist ni hotel počakati rednega sodišča, ki bi preiskalo ali je kdo res kriv ali ne. Pa se v resnici nič ne mudi. Kam pa naj danes uide tak kolaboracionist? Ali v Nemčijo? -Ko bo premagana, bo itak padel v roke pravici. Za to nepočaknostjo so vedno slabi nameni.
Za sodbo je treba rednih sodišč — tudi za sodbo in obsodbo kolaboracionistov. Treba je treznega premisleka, kaj je res izdaja in zločin in kaj ne. Kdor pa je res pomagal Nemcem, tega naj zadene pravična kazen. Churchill je v govoru, kjer je govoril o komunističnem sleparstvu z demokracijo, povedal tudi o tem vprašanju svojo misel. Rekel je: "Vojni zločinci, izdajalci svojih rojakov, ljudje, ki so resnično želeli, da Nemčija zmaga, ti naj bodo predmet ljudskega zaničevanja, bojkota in naj se jih spravi pred sodišče. Če res zaslužijo, naj se jih kaznuje tudi s smrtjo. Toda sodišča morajo biti res prava sodišča s pravilnim postopanjem, ne pa samo izraz jeze proti političnim nasprotnikom." — četudi se v marsikaki stvari ne moremo strinjati s Churchillom, v tem vprašanju je stari mož zadel jedro.
Danes je v osvobojenih krajih mnogo razdraženosti in po-
divjanosti. Zato se ne smemo čuditi marsikakem izbruhu jeze in maščevanja. Toda ne moremo nikoli reči: prav je, če vemo, da je narobe. Razumemo, da se najde v Evropi ljudi, ki hočejo obsojati na svojo roko. čudimo pa se, da se je našlo med ameriškimi Slovenci nekaj gorečnikov, ki so hoteli kar vnaprej soditi in obsoditi svoje rojake v starem kraju. Soditi hočejo nepoklicani in ne da bi poznali razmere. Čudimo se, da so se zločinski instinkti komunističnih gorečnikov razvneli celo v krogu organizacije, ki bi morala ščititi slovensko dobro ime. Čudimo se tistim, ki prenašajo, da SANS v njih imenu našemu narodu v starem kraju podtika kot da je izdajalski.
Te dni smo brali, da je v Lijonu na Francoskem nahuj-skana množica vdrla v jetnišnico, da sama umori bivšega policijskega prefekta Angeli, ki je zaprt v sumu, da je Nemcem pomagal. Pa je nerazsodni drhali pred vrati jetnikove celice zastavil s svojim telesom pot sodnik Ives Farges. Zavpil je na nespametne ljudi, če so pozabili, kaj je na Francoskem svoboda in sodno postopanje. — Ta beseda francoskega sodnika velja tudi gorečnikom okrog SANSa. — Ne sodite, da ne boste sojeni.
BESEDA IZ NARODA
♦♦♦»♦♦»♦j
Iz urada gl. predsednika SMZ
Dragi mi bratje! Leto se bliža koncu, le še nekaj kratkih dni in zatonilo bo v večnost. Torej bo treba zopet napraviti račun o našem delovanju, kaj in kako smo delali, smo li storili svojo dolžnost napram sebi, svojcem in svojemu bližnjemu in tako tudi pri Slovenski moški zvezi.
' Bratje, le pomislite nazaj, ste se li redno udeleževali društvenih sej, ali imate svoj ases-ment vedno redno plačan, ste li pridobili vsaj enega ali več novih članov na mesec. Ako ste to storili, hvala vam; ako pa samo malo ali celo nič, tedaj poprimite in popravite hitro, dokler j-e še čas. Še imate čas teh zadnjih par dni, da pridobite vsaj nekaj novih članov v vašo podružnico. Kampanja bo zaključena 31. decembra. Ako je tvoj sobrat /losti storil za podružnico, glej, da ne boš ti med zadnjimi. Stori kar ti je mogoče-, da pridobil vsaj par novih članov za Slovensko moško zvezo.
Stori to, da boš imel tudi til nekaj pokazati ob zaključku; kampanje. Ob zaključku letal si sploh smatram v prijetno dolžnost, da se zahvalim vsem glavnim uradnikom za njih lepo sodelovanje v preteklosti. Vsem ponovno in novoizvoljenim polagam na sčce in v vaše roke našo mlado organizacijo. Od vas je odvisna — naprej ali nazaj. Torej, pogumno naprej !
Zavedajte se svoje prisege Dalje najlepša hvala vsem podružničnim urdanikom kakor tudi vsem šlanstvu za vse kar ste storili v, dobro in napredek naše organizacije. Seveda, vojna je za biti ali ne biti. Pa tudi to bo minulo. Storimo koncu starega ali bolje v začetka novega leta trden sklep, da hočemo za naprej storiti vse kar je v naših močeh za dobrobit organizacije in naše-; ga naroda. Upajmo na zmago; naše silne vojske, na povratek npših fantov, na pravičen m in sploh na boljšo bodočnost.
Najlepša hvala tudi Ameriški Domovini za vso nam izkazano naklonjenost.
Končno pa vam želim vsemj skupaj vesele božične praznike in srečno novo leto ter ostajam z bratskim pozdravom,
Anthony Rudman, gl. preds.
-o-
Raj je novega na Hubbard Rd.
Vedno bolj dolgočasno in žalostno postaja v teh naših krajih. Iz Hubarda kar izginjajo, nobene mladine ni več. Fantje gredo na Vojsko in mladega zaroda pa tudi v teh krajih ni; Starejši pa lepo počasi kimamo doma in se vsak sam pri sebi 'dolgočasi in zadnje dneve svo-'jega življenja premišljuje. Po-jlagoma se pripravljamo na smrt, kajti prav sigurni smo,
da še enkrat toliko časa ne bomo več na tem svetu kot smo že. Na smrt pa le mislimo taki kot sem jaz, ki nimamo pod milim nebom več kaj drugega pričakovati.
Te dni nas je zapustil Albert Mauko in sporoga, katera sta bila več let na stanovanju pri Perparjevi'h in sta se nastanila v mestu Madisonu pri njegovih starših Mr. in Mrs. Jernej Mauko, ki so si tam kupili hišo. Ampak obupali pa še nismo, kajti Albert ima zemljišče v naši vasi, kjer si bo ob priliki, ko se bo lahko dobilo potrebni material za gradbo, postavil svojo lastno hišo, katera bo gotovo kras za našo okolico.
Ker sta Al in njegova soproga j ako mirnega značaja, zato ju bomo močno pogrešali. Mladih fantov ni več in kdo naj pa sedaj obdeluje kmetije? Jaz že ne, ker se nisem tega dela naučil do sedaj, se tudi za naprej ne bom učil, pa magari če je prec ^vsega konec. Končno pa jaz tudi delat ne smem več, ker se bližam že tistim častitljivim letom. Saj mi je "be-cirk" že pred nekaj leti povedal, da me smatrajo samo še za pol moža in od tistega časa so mi noge že močno v život zlezle tako, da ko bodo zopet prišli okrog ljudi "prešacat" koliko je še kateri vreden, niti za polovico ne bom več vlekel. V teh letih, odkar se tako naza-rensko matram, sem se že za polovico, zmalčil. Če bi hotel zlesti na traktor, bi moral imeti s seboj lestvico, sicer se pa na traktor razumem, kot zajec na boben, saj se ga še pritaknil nisem.
Niti mi ne gre, da bi gnoj nakladal na voz, ker sem premajhen. Saj sem že poskušal, a namesto, da bi bil vrgel na voz, sem dregnil po njega. V tem oziru me gospod Meden z Menišije prekosi. To je bil nekak moj daljni sorodnik in kolikor mi je znano, tudi precej premožen. Tako je vidite, enim ne bi bilo treba, pa se dela privadijo, a nekaterim nam bi pa bilo treba, pa se ga privadit ne moremo. Pravijo, da se nekateri rodijo s zlato žlico v ustih, meni so pa menda najprej vtaknili srebrno v usta, ko me je po trebuhu črvi-čilo in mi je mati, dajala ka-melčnih kapljic, da se nisem preveč drl. Pa sem se moral že precej, ker sem sedaj precej širokih ust in tO mislim, da mi sedaj škoduje, ko sem bil tako gor vzet, da mi nobene prav-dansko delo ne gre od rok.
Takole vidite se lepo dolgočasim pri toplem fo^nezu, ko bi imel kakšno prilično lahko delo in da bi dobival kaj več kot po 60 minut na uro, potem bi si lahko že kaj boljšega privoščil. Vedno samo jajca pobirat iz gnezd ni najboljši, saj tudi pravijo, da jih je veliko preveč in da jih morajo vpo-rabljat za umetno gnojilo. Tudi naša gredo vsa v ta namen, saj še spomladi, ko sadike presajam, po njih diši.
Ampak naš ubogi guverment
se bo z jajci še bolj zadolžil kot je že, če bo kokošjerejce podpiral in od njih kupaval jajca za umetno gnojilo. Res da niso nič cenejša če jih je preveč, toda treba je pomisliti, da kokošja hrana tudi dosti stane. Saj moram plačati nad štiri dolarje za sto funtov kurje hrane. To menda tudi veste, da kokoš ni nikdar sita in kar po 14 ur na dan zoblje. Ker pozimi ni toliko dnevne svetlobe, jim je treba še posebej luč pripravit, čfe hočemo dobiti iz njih kaj jajec. Ti Amerikanci vse preveč zaupijejo, ljudje so pa tako poslušni in radi ubogajo kar jim višji gospodje povedo, zato je pa jajec preveč.
Tako je bilo tudi s pujski. Vedno so poudarjali: redite jih, redite jih in zaredilo se jih je bilo toliko, da ni bilo kam ž njimi. Morali so jih kar pobijat in stran metat. Sedaj pa zopet jamrajo, ko ni svinjine dobiti in jo bo še manj. To so vam ga maj stri, da se reče. To je pa zato, ker to komandirajo taki, ki se toliko razumejo na to stvar kot jaz na naš traktor. Saj pravim, če bi mene postavili na tako mesto, pa bi bila "regirunga" vsa drugačna in bi prav gotovo ne bilo treba iz jajec delati umetnega gnojila in tudi ne živih prašičev pobijat in stran metat.
Tako se svet narobe vrti in zato je pa tudi toliko pobijanja in tak polom po vsem svetu. Naši so jih šli reševat v Evropo in nazaj bodo prišli pa z dolgim nosom. To se že vidi, komaj so jih rešili izpod nemškega jarma, so sfe začeli pa med sabo pretepat, ker jih pač pretep veseli. Žalostno je, da so poslali ameriške fante v tuje dežele kri prelivat in njih mlado življenje žrtvovat za tuje narode, ko jim ne bo prav nič hasnilo. Evropski narodi bodo delali po svoje. Ko bodo prišli naši fantje nazaj, tedaj se bodo pa vprašali: zakaj je bilo vse to klanje, ko pa ni nobene koristi od tega.
Seveda, kolikor jih bo še ostalo, saj vidim iz časopisja, da slovenski fantje padajo kar na debelo. Tolažijo pa nas, da najhujše še pride in je tudi verjetno. Nek vojak je rekel, da so šli v vojno, ker so bili pač v to prisiljeni, a svet pa ni nič boljši zato.
Ta dan nas je zadela silna snežna nevihta. Promet je bil skoro poplonoma ustavljen. Otroci niso mogli v šolo, vlaki niso redno prihajali in tudi po ste ni bilo. Snežni plugi so raz rivali sneg, a niso vedeli kam ž njim, ker ga je bilo preveč Ljudje niso mogli na delo. Jaz sem bil tik ob cesti nastavil košaro, če bi morda pismonoša kaj prinesel, pa ga ni bilo, zato pa sem se bil spravil v mojo pisarno doli k furnezu. Zavi hal sem si rokave in se posto-pil barvanja kleti, kot sem vam bil že zadnjič opisal.
Ker ni bilo nobene pošte in tudi Ameriške Domovine ne, zato sem se bil pa spravil k barvanju. Vsak dan dobim po več časopisov in druge korespondence, da si tistim dolgčas preganjam. Kadar dospe pošta, potem sem kar dober za par ur predno vse pregledam in prebertm, kar je kaj zanimivega. Posebno uredniški članki v Ameriški Domovini so jako zanimivi in tudi podučni, kar je zame prva stvar, da preberem, potem se pa že vem kako ravnat.
Torej predno sem se pripravil za barvanje, sem si nanesel skupaj razne barve. V prvi vrsti vpoštevam tako barvo kot je na naši ameriški zastavi poleg še drugih. Ker je klet precej obširna, me je vzelo precej šasa predno sem vse namazal s belo barvo. Da ste me le videli, kako sem se vrtel, ko sem pričel rabiti še razne druge barve. Tako sem prenašal tiste posodice z bravo kot mačka mlade. Rečem vam, da sem bil
sam tako nabarvan ko sem iz kleti prišel, da me žena še poznala ni na prvi pogled. Ko me je zagledala, je mislila, da se je naša zvezdnata zastava postavila prednjo. Postavila se je bila in že skoro salutirala, da nisem bil jezika prehitro stegni.1
Nato mi je pa začela brati levite. Povedala mi je, da ko že zadosti barve ne obesim po stenah, da jo imam še na sebi toliko, da bi lahko pobarval še dve taki kleti. Rekla je, da se niti iz barve ne vidim in da sem tak kot tisti iz Jamaike, ki tod po farmah delajo in da bi bilo najboljše, da bi šel z njimi in kak cent zaslužil.
Torej moj urad sem si uredil in pobarval, da izgleda kot v ta malih nebesih in res prav prijetno sedaj v spodnjih prostorih. Saj ne bom rekel, da sem v tem delu kaj bolj učen in da mi gre bolj od rok kot našemu Rostanu iz Clevelanda, ki je res prvgovrstni barvar in dekorater, ampak rečem pa, če bi on videl to moje delo, bi gotovo rekel, da ga prekašam. Saj je videl našo hišo, ko sem jo bil odzunaj prebarval, pa je rekel, da bi tudi on napravil tako-delo, a da bi od vraga dosti računal za tako delo kot sem ga jaz napravil in še zastonj, ker mi ni nihče nič plačal. '
Oni dan sta se bila pri nas ustavila Mr. Kollander in Mr. Kužnik iz 74. ceste. Oba sta si ogledala mojo pisarno, a tedaj še ni bila popolnoma- dekorira-na, pa sta že čudila mojemu delu. Mr. Kužnik me je kar geldal in si gotovo kaj sem pri sebi misli, rekel pa ni nič. To se reče, da bi me v obraz hvalil, ampak mislil si je pa gotovo, kakšen človek da sem, ko imam vse tako moderno urejeno zunaj in znotraj, kot bi prišel v najlepši park. Obenem pa dobim še čas, da toliko novic napišem za korist in kratek čas za naš mili narod. Vse to samo skozi mojo dobro voljo, saj me nihče ne sili ali prosi, da naj pišem.
Gotovo si je mislil, da sem pač človek svoje vrste. Torej kadar se bosta prej omenjena zopet oglasila, jima bom lahko razkazal vso krasoto, ker je res tako lepo vse, da se kar na-čuditi ne bosta mogla. Tako mi je zimski čas in snežna nevihta kaj prav prišla. Se reče, saj počivam nič ne, kakor priden človek, ki je vedno pri delu in ga najde ali pa delo njega. Tako se moram res precej žrtvovat, da držim zvezo slovenskega naroda, zlahti podeželskih ljudi z mestnimi. To dobro delo vršim že dolgih sedem let neprestano. če pa kdaj poprosim za kakšno majhno darilce, so pa vsi križi doli. če bi se me Mrs. Jevnik ne bila usmilila, bi še danes ne imel peresa.
Ker sem z delom v resnici preobležen, zato bom sedaj končal in če bo božja "gnada" in snega kaj bolj nagosto, po-tem/vam lahko še marsikaj napisal. Pozdrav..
Frank Leskovic. --o-
Odpuščanje je najbolj modra čednost.
Če verjamete al' pa M
OCVIREK —	J
"Ali veš, da so iznašli W stroj, ki takoj pronajde, če cl° vek laže."
"Oh, kaj bo tisto!" "Ti se pa tako delaš, kot"1, tak stroj že videl."	|0u
"Videl? Ne samo vi|el, aIJ; iVi, pak celo oženil sem se
★	Hei2
___"t | ^
Torej ker sva ravno sama> jro bom pa povedal tisto o cerkn1' ■. škem kravarju. Pri peki^ ^ kaj jaz vem pri kateri, Če ® ^ pa Dragolič ni zaupal te£a' cen pronašli, da dekla redno vs8 g y jutro prepozno pomolze ki'8| ^ Bila je vedno nekako v sred' ^ ^ ga važnega jutranjega op>'a (jj Q la, ko je kravar že gnal ^ 'fi0c svojo čredo. Potem pa ^ zalo drugega, da je moral f ^ podar poditi krave za vrho\n Som poveljnikom cerkljanskih c Pa sta se tudi redno vsak0 j^. tro spoprijela. Gospoda1^ jeg.a očital kravarju, da ne. da , slut volj glasno zjutraj s trot>e j2u alarma deklam in gospod^ . ega v ustno izročilo, naj se ski j ern 3 postelje in naglo poirio'2 i p] ker on da bo kmulu začel si tj bi hodom na Slivnico ali g°rl p 'ttša Kamno gorico.	,'iii
Kravar se je na vse m' va že veril, da kravjo ku s, /estno in točno vrši ing £ ^ vrem času, da bi se naj*>ou. . ^v dekla lahko spravila ^ kovtra in matafirila v j ^ jolido in pručeo. / « .. ('u0
"če že plozaš, kot tr^- ( plozaš, potem plozaj ;'e bo vsaj naša dekla si'50. 5 ^ je zvapil gospodar. ReS"|)1)j| ljubo je treba povedati „n ^ ki še niso slišali o čredn1}1' sredah, da so to podlog j i, do 10 odvisni od dveh veles' - ie /a je velesila
gospodar^ 'i2a
•rednika jeseni izpla^^
ljegovo zvesto služb0^ ^
kakor so se že pač sp0 ^ai
Druga siia so pa hišne S°\ ( vše^
nje, kamor prihaja čred11 ^ S
jomatično na banket, vs" #
res, ' *
k drugi hiši. Je ze c\-predniku pišk ravno llis°0|,( rf/ lačen pa tudi ni šel od j hiše. Vsaka hišna matl ^ hotela izkazati, da Je črednik potem nosil P° , pri sosedih.	„a
Kravar je imel tore.! ^ boj samo ti dve sili. k» spoštoval in se
jih bal; » J koliko nadomesti to, ■'^pj tem kazal svojo avWr' ^ se je pričela takoj, k° }£^0t v gmajno, nad svoj"11' žniki. Ti so bili poga11-'1^ kiave. črednikovi P0*' jj bili to, kar so v arlllp.,i«l bočniki ali adjutantje-je samo ta, da ima ''^jjč vsaj nekaj pravic, 'Pofc'\j jo nobenih. Poganjič je ^ t Ijen čredniku v pomoc ki je kdaj imel čast b1 ^ njič, ta ve, skozi šel. Prav škoda je, iki otroci ne poznaj0 levažnega poklica. v'rjllii, čreda enkrat stopil® x jjj je bil čednik kralj, P0?' ko. uboga reva. Medtem^ imel črednik drug"e£a ^ iflVn( da si je izbiral P^jjči; sence, so morali Poif' ' <?£ žiti in zavračati živiiy zašla krava na kriv*'1 ^ t vedana pota, se čred111 ])(] šal nad njo, ampak njičem, ki n| pazil, P ž marna, ali s čemer c naglici tituliral veleva v>j nik. Kot znak svoje«^^ ga poklica je nosil <-roki kot nekako žeZ ^ palico, - ki mu ni ^ podporo, ampak tuC! p0g* nje ukazov. Ako prav razumel ukaza> ^ ti kakor že bilo, ni txe ^ za ponovil. Šamo % je vzdignil in pogani1^,^ j ko j spomnil svojih d;ijflud)
Na, pa sem spet ^ ^ J | sto o kravarju. BoJ^ ^ naprej govorila o u ^ II mislimo iti nikam°r o\ ! ke in se nam torej 11	k
mudi.
USED FflT IflflGIC

USED FflT
C,M3(CisH3sO)3
CONVERTED INTO GLVCERINE —> C3H8O3
GOfS INTO
SILffl DRUGS

ME
AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 20, 1944
Junaštvo in zvestoba
Da boste lepo in pa toplo oblečeni
Priporočamo se vam vsem skupaj, fantom in možem, ženam in dekletom, za nakup vsakovrstnih daril. Pri nas dobite potrebščine za vso vašo družino, tako vsakovrstno blago za moške, srajce, kravate, spodnje perilo, nogavice in rokavice, za ženske in otroke lepe obleke in suknje ter vse drugo, kar se potrebuje pri vaši družini. Pridite k nam, predno greste kam drugam. Se vam toplo priporočamo
Želimo vsem skupaj prav vesele božične praznike in srečno novo leto.
PELO DOBIJO PELO DOBIJO
THE TELEPHONE CO. POTREBUJE
ženske za oskrbnice
ZA POSLOPJA V MESTU
Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj Najboljša plača od ure v mestu, stalno delo.
Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo.
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Dovoljeno nam je uposliti pri vhodu
POTREBUJEMO PRESS ASSEMBLER EXTERNAL GRINDER ENGINE LATHE
OPERATORJE TURRET LATHE OPERATORJE RADIAL DRILL PRESS OPERATORJE VOZNIKA ELEKTRIČNEGA VOZIČKA TEŽAKE
Stalna dela sedaj in po vojni. Visoka plača od ure in overtime.
MOŠKI Tool & Dye Makers Strojni popravljači
Lathe Delavci Kleparski delavci Inšpektorji Time Keepers ŽENSKE Assemblers Inšpektorice
Dnevno in nočno delo; plača od ure, overtime in plača od komada. 10 ur dnevno, 5 dni v tednu.
Stalno delo sedaj in po voj-
ANZLOVAR'S vogal 62. St. in St. Clair
(Dec. 20, 21, 22)
Popravljamo
Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal-nilce, šivalne stroje in druge električne predmete. Mi kupimo in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripeljemo na dom.
St. Clair Repair Service
7502 St. Clair Ave.
EN 7215.
. (Dec. 11, 12, 13, 18, 19, 20, 26, 27, 28.)
Vino! Vino!
Se priporočamo za nabavo dobrega naravnega vina za praznike.
Korošec Winery
6629 St. Clair Ave. EN 2233
(Dec. 18, 20, 22.)
LEMPCO PRODUCTS
DUNHAM RD. MAPLE HEIGHTS
(295)
ženske finišerce
Ročno delo za krila Dobra plača, stalno delo Sam Cuffari 2530 Superior Ave.
The Bishop & Babcock Mfg. Co.
1285 E. 49 St. — od St. Clair
(295)
J. G. Electric Repairs
HEnderson 7000
Hitra in točna postrežba. VPRAŠAJTE ZA JOE GORJANCA Ekspertno popravljanje in obnova vseh vrst motorjev od % konjske sile pri hišnih .potrebščinah do 1 konjskih sil za tovarne.
Popravljamo električne čistilce. Pridemo iskat in prepeljemo nazaj __zastonj_
m	F
ženska za čiščenje
POLN CAS PLAČA
ČE STE BOLNI
Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvi, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metoda bolnišnic pri zdravljenju.
Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način.
DR. PAUL W.WELSH
Zglasite se v 5. nad. Employment office
Wm. Taylor Son & Co.
(295)
ženske operatorice
na elek. šivalnih strojih
za izdelovanje kril Dobra plača, stalno delo Sam Cuffari 2530 Superior Ave.
(303)
HYDROPATHIC CLINIC
(specialist v starih boleznih) *
Uradne ure: 10 zj. do 4:80 pop., razen v sredo 423 Citizens Bldg. * 850 Euclid Ave. Telefon: MAin 6016.
(Wed. — x)
OBLAK MOVER
Kadar potrebujete zavarovalnino
proti ognju, viharju, za avtomobile, šipe itd, se lahko in zanesljivo obrnete na
L. Petrich - IV 1874
19001 KILDEER AVE.
Se priporoča, da ga pokličete vsak Čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega 3tarega znanca
JOHN OBLAKA
1146 E. 61st St.
HE 2730.
WOWWI
Dobro delo
Ce hočete imeti vaše hiše, prodajalne ali stanovanja dobro popravljene ali preurejene, se zglasite za točno postrežbo in za zmerno ceno pri Frank Janša 5715 Prosser Ave.
Cleveland 3, O. Tel. EX 1904
(Dec. 15, 18, 20)
Jabolka naprodaj
Naprodaj imamo 200 bušljev lepih jabolk in sicer po $1 bu-šelj. Pridite ponje na 4735 Payne Ave.	(295)
Vsem kiijenlom, prijateljem in znancem
želim
prav vesele in zadovoljne božične praznike ler
zdravo in uspeha polno novo leto
| flehn X.. Tftiheuclt
ODVETNIK
Urad: 300 Engineers Bldg, MAin 2015 Stanovanje: 1200 Addison Rd/,.....HE 1893
Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije.
"ouille me je najprej pred-'Pl' Desonnazu, predsedniku woskega kluba. Ta mož se "eizmerno samoljubno smeh-'tako da so mu usta režala od enega uha do druge-■'Moj mladi prijatelj, Muos |ga," dejal Rouille, "se je ™vedal trinogovim bram-fta, ker mu je tako veleva-JJegovo rodoljubno srce. So-'ftik je plemstva in priprav-delati na to, da vsi Švi-U otresejo suženske vezi." ®°dite mi prisrčno pozdrav-|"> dragi rojak," je začel i0nnaz svoj govor z debelim položivši dolge, košče-|rste svoje roke kakor gle-,8ki igravec na tisti kraj %a telovnika, pod katerim 7>til srce. Spoznal sem v "u mnogo kvasačev, a no-ki bi bil tako prazen in kakor ta Desonnaz. No- , . Priložnost mu ni ušla, ne .i bil obsul svojih nesrečnih "šavcev s ploho donečih be- , videti je bilo, da mu je slast, poslušati lastni ;
fPerno mi je, sprejeti vas ' IfŠno frazo, sin gora naše J N domovine! Svoboda go-, Preprost jezik; tiranji je ; l0> skrivati svoje laži v 1 !eČe besede. V vaših žilah 1 f kri Viljema Telia; ni vam ' ' drugače, nego ljubiti svo- 1
črtiti tiranstvo — to je J11 vašega švicarskega srca pako je šlo nekaj jciSci na- (i. ' dokler ni Rouille odmora 1 ;6ie govornik usekaval, po-!l ito, da me je predstavil If
Jaiim.	' 2
^°nnaz me je objel ter me|, ^ata poljubil, kar mi ni,r ^eč; a pripustil sem tudi 5
to nezgodo. Med navzočimi je bil tudi neki nemški baron, gospod von Kloots, ki se je imenoval Anaharsisa, češ, da potuje, kakor njegov Grški žen-sev, iščoč resnice. Blaznejšega sanjača svoj živi dan nisem videl. Voltaire in podobni pisatelji so ga bili spravili ob krščansko vero, in zdaj je pričakoval blaginje narodov od propasti vsega obstoječega reda in od najbolj razbrzdane svobode. Tudi njega sem moral objeti. Drugi so mi le roko stresli, in nato se je obravnava nadaljevala.
Rouille me je obdržal pri sebi ter mi odstopil so*^o, v katero me je bil najprej peljal. Ker imam dobro čitljivo in precej lepo pisavo, me je rabil za svojega pisarja, in moral sem prepisovati množino pisem, okli-cev, letakov i. pod., ki so se čez Ženevo pošiljali' v Francosko Švico. Za Nemško Švico, zlasti za' Baselsko deželo, Aargau in vo^dstva v Sankt-Gallskem kantonu sem izdelaval nemške prevode. Vmes sem naslikal bolj 'človeškega' Viljema Telia za na vrata klubovega zbirališča in raznovrstne napise in znake na lepenko za gole stene istega prostora. Tako sem služil svoj kruh ter obenem mislil, da pomagam pri hvalevrednem početju za blagor domovine.
A kmalu so se mi odprle oči.
Nekega dne mi reče Rouille, ali ne bi ga hotel spremiti v klub jakobincev, češ, da mi lahko preskrbi vstopnico. Rad sem sprejel njegovo ponudbo, in zvečer sva šla v samostan sv. Jakoba, ki je bil nekdaj last do-minikancev, a je zdaj služil za zbirališče "društva prijateljev
ustave," ki so se po svojem zbirališču kratko imenovali "jako-bince." Barnave in oba brata Lamothe so bili tačas voditelji kluba, Robespierre njegova duša. Razen vojvode Orleanskega sta zahajala v klub tudi njegova sinova, vojvoda Chartres-ski in vojvoda Montpensierski —. Društvo tačas sicer ni še imelo tiste veljave kakor malo časa pozneje, ko je bilo razširjeno po vsej Francoski ter je strahoValo Zakonodajni zbor. Toda predlogi, ki so se v klubu sprejeli, so bili že večinoma odločilni za Narodno zbornico.
Ko smo našli prostor na gorenjem odru, še ni bila začela razprava. Tedaj sem si ogledal visoko obokano dvorano— klub takrat še ni zboroval v cerkvi, ampak v nekdanji samostanski knjižnici. Naproti go-vornišemu o,dru so bili postavljeni sedeži za odbor in predsednika; za njimi pa se je dvigal nekakšen oltar s tablama . "človekovih pravic" in z doprsnim kipom Runsseau-jevim in Helvetius-ovim .Cez to pa so se vile zastave svobode, in po predprsnih naslonih naokolu so : bili napisi z velikimi črkami: i 'Svobodno živeti—ali umreti!" ] Zdaj je Barnave otvoril raz- • pravo. Predlagali so, naj se 1 odpravijo vsi samostani. Re-lovniške obljube naj se razve- 1 žejo in prepovejo; vsi redovni- ; ki naj se vrnejo svojim družinam. Sredi splošne družbe i Francoske države ne sme biti ' nobene posebne družbe. Premoženje, ki so ga imeli mnogi re-dovi, jim je bila že preje vzela postava, ki je vse cerkveno imetje pograbila za državne namene. In zdaj naj se jim vzame še pravica, skupaj ostati ter vzajemno dobro delati! ,
Svojim ušesom nisem verjel, ko sem cul te zahteve v imenu svobode. Res, da so bili Jožefi II. in nekatere protestanšjke U vlade storili podobno silo svo- i bodi, a tisto sem vedno smatral j
za barbarsko dejanje samodržcev. Zdaj pa to zahtevajo ti "junaki svobode," ki je jim vsaka druga beseda "svoboda," in ki so na naslone pred svojimi prsi napisali Besede: "Svobodno živeti ali umreti!"
(Dalje prihodnjič)
-o-
Pred enim stoletjem je v nekaterih delih Evrope oseba, ki je nosila prstan na mezincu, dala s tem znamenje — da ne misli na zakonski jarem.
MALI OGLASI
Dodatna zahvala
Mr. in Mrs, Anton Erjavec se želita zahvaliti še naslednjim, katerih imena so bila po pomoti izpuščena: Mr. in Mrs. Frank Znidaršič iz E. 157., Mr. in Mrs. Bill Starman, Eleonar in Swiss, Mrl an Mrs. Jack Skerjanc Jr., Gertrude in Eddie iz E. 156., Mr. Konrad Flass, Euclid, O., Mr. Frank Marzlikar.
Iz urada tajnika SND na St. Clair AAve.
Naznanja se vsem tajnikom društev, kateri pobirajo ases-ment v Slov. N. Domu, da se bo radi božičnih praznikov po-bifal asesment za ta mesec v soboto 23. decembra v spodnji dvorani SND.	/
Vljudno se prosi članstvo društev in tajnike, da to obvestilo pazno upoštevate.
Želim vsem prav vesele božične praznike in srčeno novo eto.
John Tavčar, taj. SND.
Lepa božična darila še vedno lahko kupite pri nas
Oblak Furniture 6612 St. Clair Ave.
Naprodaj
Proda se plush suknja mera 14, v j ako dobrem stanju. Ce-la je $30. Pokličite MU 8314.
(x)
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠK0-SL0VENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena d*
in stane samo:	^ C«aUU
f	Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
61! 3 St. Clair Ave. Cleveland, O.
ŽENSKE SUKNJE
Naročite si fini FUR-COAT ali Sterling suknjo iz c volnenega blaga direktno iz tovarne po veliko nižjih cei kakor kje drugje na WILL-Call pri
BENNO B. LEUSTIG-U ENdicott 3426	1034 Addison
U6EO CAT GOES INTO THE RJEL USED IN r" CLAME-TWROWERV I
Jbn in voub used
CATS TO TMOOW BACK THE ENEMV
1944
JVaznanilo in JZ,ah*)ala
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-žalostna vest, da je nemila smrt posegla v našo družino in nam vzela iz naše srede prelj ubij eno in nikdar pozabljeno hčer in sestro
ANNA BOJC
ki je v najlepši mladosti, stara šele 27 let, po dolgi in mučni bolezni sprevidena svetimi zakramenti zaspala večno spanje dne 17. novembra 1944. Rojena je bila v Clevelandu. Po opravljeni pogrebni sveti maši v cerkvi sv. Vida je bila položena k preranem večnemu počitku dne 21. novembra 1944 na Calvary pokopališče.
Prisrčno se želimo zahvaliti Rev.' Hecker Ave., Mr. in Mrs. Resnavai". Francis Baragi za molitve ob krsti Mr. in Mrs. E. Pate in Patsy, Mr. in pred pogrebom, za spremstvo iz Jos. Mrs. F. Legan, Mr. in Mrs. Vokac i" Zele in Sittbvi pogrebne kapele v cer- družina, Mr. in Mrs. J. Ambrose, Mr-kev in na pokopališče, za opravljeno in Mrs. Gnidica, Mrs. Stih in družina, sveto mašo in cerkvene pogrebne obre- družina Frank Praznik, Mrs. Julia
Muchitz, Mrs. Frances Kavčič, Mr. i'1 Mrs. J. Gedeon, Mr. in Mrs. Joseph Grdina, Mr. in Mrs. N. Herron, Miss Sophie Jerman, Mr. in Mrs. J. Petrov-čič, Mrs. Mary Tekaučič in Mr. Anton Laurich, Mrs. Angela Misic, Mr. in Mrs. J. Kromar, Mrs. Mary Bradač, Mr. in Mrs. C. Ronyetz, Mrs. L. Ark° in hči, Mrs. Rose Krall, Mr. in Mrs. F. Zobec in družina, Mr. Charles Zobec, Mr. in Mrs. F. Miklaučič, Mr. Anton Vidervol, Mrs. Bosnick, Mr. in Mrs-M. Merhar E. 66 St., Mr. in Mrs. J-Ttenko in družina, Mrs. Gerbec E. 61 St., Mrs. Cimperman E. 61 St, Mrs-Milavec E. 61 St., Mrs. Perusek E. 61 St., Mrs. Onick, Girls of Lamson and Sessions Co.
Naša prisrčna zahvala naj velJa tudi vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolaga ob priliki P°* greba.
Nadalje želimo izreči našo iskreno zahvalo članicam društvu sv. Ana št. 4 SDZ, ki so se udeležile skup"e molitve ob krsti pokojne in ravno tako tudi pogrebne svete maše. Posebna prisrčna hvala pa članicam, ki so J° nosile krsto ter jo položile k večnem počitku.
Prav prisrčno zahvalo želimo lZ' reči pogrebne mzavodu Jos. Zele 111 Sinovi za vso prijazno postrežbo in za lepo urejen pogreb. ȧ smo slučaj"0 pomotoma izpustili katero ime prosimo, da nam oprostite ter se vam želimo vsem najprisrčneje zahvaliti.
Prav prisrčno zahvalo želimo izreT či vsem, ki so nam bili v prvo pomoč in tolažbo ter nam kaj dobrega storili v teh najbolj težkih in žalostnih dnevih, obenem tudi prisrčna hvala vsem, ki so jo prišli pokropit, vsem, ki so ču-li in molili ob krsti ter se udeležili svete maše in pogreba. V globoki hvaležnosti se želimo prisrčno zahvaliti vsem, ki so v blag spomin pokojne okrasili krsto s krasnemi venci cvetja in sicer: Mr. in Mrs. Joseph Srblano-vish, Mr. in Mrs. John Mulh, Mr. in Mrs. Robert Lewis, Mrs. Mulh in hči Vera, Mr. in Mrs. Joseph Butarac, Mr. in Mrs. Joseph Lushin in družina, Mr. in Mrs. John Gnidica, Mr. Matt Zulich E. 67 St., Mr. in Mrs. John Gornik, Giddings Rd., Mrs. Katharine Strniša in družina, Mr. in Mrs. Emil Bukovec in družina, Mr. in Mrs. Charles Slap-nik, Employees of Lamson and Sessions, E. 63 St., Employees of Ohio Chemical, Airco Ass'n, Members 4th Plattoon Company C, 260 Inf., društvo Sv. Ane št. 4 SDZ.
CITY PLANNING COMMISSION naproša ljudi, kjerkoli sedaj živijo ob tem času, če bi želeli stanovati v okraju, ki je bil prizadet po požaru 20. oktobra 1944.
Ako bi bili pogoji pravi, ali bi bili pripravljeni graditi hišo in živeti v okraju, ali bi hoteli stanovati v tem okraju kot najemnik? Ako bi bili v to pripravljeni, prosimo da izpolnite spodnji kupon ter ga pošljite na City Plan Commission, 519 City Hall, Cleveland 14, Ohio. S tem, da kupon podpišete, samo poveste svoje mnenje in se z ničemer ne obvežete.
Clip and mail to the City Planning Commission, J519 City Hall, Cleveland 14, Ohio.
COUPON
I will want to buy and live there............PH
Jaz bi jo kupil in v njej stanoval	'—'
I will want to rent and live there............I I
Jaz bi hotel najeti in stanovati ( '—'
Imč ..................................................................
Naslov .............................]..................,.:2l...... .......'..........^
! HOLIDAY GREETINGS I
Conw^ratin Frances P. J
j BOLTON
i Twenty-Second District
i poii^i ta meset 1
to	Spremenite svoj tank za vodo v avtomatičnega. Mi vam instaliramo g
S	snap-action termostat z lučko in pokrovom. Enako tudi močan jacket iz g
K	asbestosa. Čistimo in adjustiramo burner na vašem grelcu. Delo in ma-	g
0	terial za vse to je $26.00.	.	«
$ Mi imamo tudi avtomatične grelce za vodo mere 20 in 30 galon. a
1	Rodney Adams Heating Service 1
|	21601 West port Ave. KEnmore 5461	$
JIIIIHIIIIIIIIIIimillllllillllllllllllUIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIi^
j	Za vašo udobnost pri nakupovanju |
bomo imeli odprto od 9 zjutraj do 9 zvečer do božiča r :	JJ	Popolna zaloea	=
IGRAČ, ŠIVALNIH STROJEV I*	Popravljamo električne predmete
\	THE AMERICAN APPLIANCE CO. 1
8209 Superior Ave. G Ar field 3268 12427 Superior Ave. GLenville 9458
iiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii;
Globoko hvaležni želimo tudi izreči našo prisrčno zahvalo vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo brale za mirni pokoj blage duše namreč: Mrs. Mulh E. 80 St., Mr. in Mrs. P. Butarac, Mr. in Mrs. Joseph Lushin E. 85 St., Mr. in Mrs. Charles Kren, Mrs. Hren, Mrs. Martha Suhadolnik, Tončka Jevnik E. 61 St., družina Fink,
Preljubljena in nikdar pozabljena hči in sestra, zastonj Te sedaj iščejo naše oči, ker tako prezgodaj in v najlepši dobi življenja Te je že Bog poklical sebi in1 morala si se ločiti od nas. Globoko potrti zdihujemo nad Tvojo bridk0 izgubo in Ti želimo, da počivaš sedaj mirno v preranem grobu in uživaš večn° veselje pri Bogu ter lahka naj Ti bo rodna ameriška zemlja.


Žalujoči
FRANK in ANNA BOJC starši
Pfc. FRANK brat, OLGA poročena Butarac, sestra.
Da bi premotili zavezniške letalce ,so Nemci na svojih letališčih postavili velikanske lesene konje ,da bi tako naši letalci mislili, da so nad kakšnim pašnikom in ne nad nemškim letališčem. Na sliki vidimo dva zavezniška letalca, ki s zanimanjem ogledujeta nem. ško igračo.
Cleveland, O., 20. dec. 1944,
TRPLJENJE MLADE MATERE
ROMAN
Bila sta v lepi, razkošni, kot najjasnejši dan razsvetljeni dvorani, toda bila je prazna.
Z nenavadnim občutkom obdan korači stari dušni pastir 1 z Wilson Cityja po ti dvorani.
Stari Willy mu pomigne, naj 'mu sledi. On je previdno in prav na tiho odprl vrata vodeča v sosedno sobo, katera je pa i bila razsvetljena kot beli dan. Služabnik gre zopet dalje in odpre še druga vrata.
Sedaj pa odskoči ves prestrašen nazaj.
Mr. Braddock stopi hitro k njemu.
Trenutno pa se mu je nudil prizor, na katerega ni bil naj-. manj pripravljen, strmeč je obstal nekaj časa.
V sredini, z vsem razkošjem obdani sobi, je ležal Jozua na preprogi. On se ni ganil in vendar so bile njegove oči na širo-> ko odprte, toda nepremične.
"Usmiljeni Bog! — ali vidite?" reče stari Willy sklenja-joč roki, "to je edina sreča, da Sem šel po vas!"
Jozua ni prav nič slišal ne videl, da je kdo stopil v sobo. Njegove roke so bile stisnjene v pesti, njegovi lasje in brada zmršene in njegova obleka v največjem neredu.
-Ja, j a, Willy, vi imate prav,' odgovori Mr. Braddock, "Sir jozua je bolan! Pojdite, hoče-va ga v posteljo spraviti!" 1
' Pomagajte mi. in stojte mi ob strani! Ne zapustite me sedaj," mrmra stari Willy, "jaz hočem zbuditi druge služabnike —"
"Tega ni treba storiti! Pojdite samo sem in vzdignite Sir Jozuatovo glavo, jaz ga bom poizkusil zopet obuditi, in potem ga bova takoj odnesla v njegovo spalnico. Ce' bi se nahajalo tukaj več ljudi, bi bili samo nama v napotje in delali bi samo nepotrebni vrišč.
Willy poklekne k Jozuatu na pregrinjalo in mu poizkusi na-le.hko vzdigniti glavo.
Takoj nato pa mu pomoli pod nos in usta stari Mr. Braddock neki esenč.
To je imelo dober učinek. Jozua se je takoj vzravnal. Oziral se je j ako plašno na vse strani, roke pa je stegnil tako. kot bi hotel nekoga od sebe pahniti.
"Kje je on? Ali zopet pride?" je zavpil on s hripavim, pretrganim glasom. — "Ali ga vidva ne vidita? Mojega očeta Sama?"
"Tukaj se ne nahaja nobeden drug kot Willy in jaz, Mylord,' odgovori stari duhovnik, "le bodite mirni, jaz sem j a Abraham Braddock!"
"Braddock? Jaz vam povem, Sir Sam je bil! Ali ne pride zopet? Zaprite trdno,vrata 1 LuČ, luč! Nažgite več svetilk!"
Jozuatov rujavo poraščeni, bledi obraz in njegovo pretresljivo govorjenje je spravilo že starega Willyta v strah. Mr. Braddock pa je ostal popolnoma hladnokrven pri vsem prizoru.
"Vi ste prav gotovo kaj hudega sanjali, Mylord," se obrne on v pomirjevalnem tonu k Jozuatu, "vprite se na mene in se vzdignite, midva vas hočeva spremiti v vašo spalnico!"
"Jaz vam zapovedujem, da zaprete vsa vrata," zarohni sedaj Jozua z vzkipevajočo jezo, "jaz ga ne maram nič več videti, jaz hočem biti pred njim na varnem! On je sedaj zunaj! Oh, sedaj je pa že tukaj, ali ga ne vidite? Tam, tam stoji! Moj oče je, Sam!"
Strašno zakriči Jozua, na to se pa obrne proč, stegne svoje
roke tako, kot bi hotel nekaj \ vdariti in napravi obupni po- ] fzgus, da skoči pokonci.	:
Celi prizor je bil nepopislji-vo žalosten.
"Kaj pa ste vendar videli, Mylord? Ali vas je kaka slič-nost z vašim očetom prestrašila? Sir Sam, vaš častivredni oče je ja mrtev," reče s pomilovalnim glasom stari duhovnik Braddock Jozuatu, "Sir Sam že ni dolgo, dolgo med živimi! Prav gotovo ste videli onega človeka, ki ravno tako izgleda kot Sir Sam, ali on ni drugega nič kot ubogi puščavnik gorovja Sierre, kateri pa tudi tukaj naokoli tava ogrnjen v si-vosrebrnem plašču."
"Proč — proč —" zavpije Jozua in trenutno je zadobil zopet svojo prejšnjo moč, tako, da se je oprostil obeh starčkov, "on prihaja, zaprite vrata! Če ga jaz še enkrat vidim, je po meni!"
"Midva sva j a pri vas, Mylord," reče Wlily, "midva vas hočeva peljati v vašo spalno sobo."
"Ja! Dobro! Ali stražiti, stražiti me morata!"
Jozua zapusti z boječim pogledom in z vso hitrostjo sobo. On se ni brigal za Mr. Brad-docka, ne za Willyta, ampak njegove misli so bile zaposlje-ne vse kje drugje. 1 Moža sta ga odpeljala v njegovo spalnico. On se je zvalil na fino ppsteljo in objela ga je zopet ona mlačnost kot prej.
Čuden dogodek je stal pred očmi Braddocka. Tega človeka objema razkošje brez primere; saj je vendar bila to palača srebrnega kralja iz Nevade, v kateri je Braddock stal!
Vendar pa predvsem, kje je sreča Wilson Castla? Ali ni pri tem pomisleku samega starega duhovnika pretresel mraz?
Kaj vendar pomen j a to, sreča se je poslovila z Wilson-Castla! Kako prokletstvo se je vgnjezdilo na prejšnjo srečo?
Ti si moja!
Edward je po dolgi, mučni ježi dospel v San Francisco. Kar ga je sedaj pomirjevalo, je bilo to, da se je Elizabeta na-
Rudy B o ž e g I a v
WINERY j
6010 St. Clair Ave.
Priporočamo se našim rojakom, da si za božične praznike ;i in novo leto nabavijo dobrega j; vina za na dom. Pri nas bomo ji postregli najboljše.
hajala v mirnem, varnem kraju, in kjer jo je zopet lahko našel.
Toda pot mu ni bila lahka, katero ima nastopiti, pot do Armenije! Če prav je njen ! zadnji sirovi nastop in vez z i Jozuatom, njegove korake olah-; kotila, vendar pa je treba ono i vez pretrgati, katera ga je ve-i zala z Armenijo, j Edward je vedel prav dobro, kako ga je Armenija ljubila in ga še vedno ljubi, akoravno se ■ hoče sedaj njena vroča ljube-' zen spreobrniti v nepopisni črt,'
ker sprevidela je, da jo hoče Edward za vedno zapustiti. On je dobro vedel, da se bo odigrala pretresljiva komedija, in vsi ti komediji mora on odločno nasproti iti. Tukaj ne velja nobena strahoptenost, in tudi ne omahljivost! On sliši Elizabeti, in samo ona ima pravico do njega! In v njegovem srcu je na novo oživela vroča ljubezen do Elizabete. In za Armenijo ni imel nobenega občutka več, akoravno mu je prišlo na misel, s kako gorečo ljubeznijo je ona stremila, da mu j.e izpolni-
la vsako željo, kako srečno se je . počutila v njegovi bližini,
--nič več dalje; nastopiti je
treba sedaj napram nji tako, da bo prav hladna, trdosrčna in sirova. To mi bo olahkotilo moj naklep, katerega moram storiti.
On ni pomislil, če prav je že veliko prestal ,da če se od Arminej loči, da bode postal reven. Da bo z onim trenutkom vse izgubil. Posedoval je še namreč velika zemljišča, ki jih je podedoval po očetu, toda kaj mu hočejo ta zemljišča, ko ni-
,majo za njega nobene vrednosti?
Tudi ni vedel, da Wilsoni z njih prejšnje visočine padajo in da je njih prejšnja sreča z železno roko ugrabljena.
On je dospel jezdeč na svojem izmučenem konju do Ar-menijine palače. Približavši 1 se služabniki so svojega gospo-
darja komaj spoznali. Nato P8| mu hitro odvzamejo konja.
(Dalje prihodnjič) I CLEVELAND ORCHESTRA
EUGENE GOOSSENS. dirig«1' SEVERANCE DVORANA Čet. 21. dec. 8:30 Sob. 23. dec. 8:30 NATHAN MILSTEIN. violi"®,,,, Vstopnice: Severance Hall,_Cp-
1917