Glas zaveznikov TRST, sreda 3. aprila 1946 UREDNIŠTVO i Via S. Pelllco 13 Telefon it 03354 In 94443 Leto II • Št. 244 //n/orra bodo ča-litev - ° ustvarili to razde- ne pritožbe, bi poskrbel, da bi stvar preučili; ako bi bila policija kriva bi storili potrebne korake. VSe pa, kar je doslej videl, so je omejevalo na labilne m propagandne pritožbe v tisku. Na podlagi Izjav in trditev take vrste ne more izvajati niks-kih ukrepov. sun,- uvidcli> da so SVole načrte. uničili celo Podrt. Smuts opozarja Štoko in Jakseticha .. 3. aprila. — Polkovnik H. P. P. Robertson, vršilec dolžnosti višjega častnika za civilne zadeve ZVU v Julijski krajini, je opozoril, da Zavezniška vojaška uprava ne bo trpela, na bi katera koli politična ali narodna organizacija izdajala ah imela namen izdajati odredbe ali navodila, ki nasprotujejo odredbam in razglasom Zavezniške vojaško uprave. «Na področju *A» Julijske krajine «je nekaj organizacij odnosno združenj italijanskih kakor tudi jugoslovanskih, ki so predstavnice različnih narodnih skupin ali političnih strank. Obstoj teh organizacij je znan in jim je ZVU dovolila delovati. Nekajkrat so te organizacije nudile svoje nasvete, tu in tam smo jih zaprosili za njihov nasvet in mnenje*. «Želim pojasniti’ da ripbena teh organizacij ali odborov, katere koli vrste, izvzemši odborov, ki so jih postavili po splošnem ukazu št. 11, nima izvršilne, zakonodajne ali druge upravne moči «li oblasti. Ne nameravamo trpeti nobene organizacije, ki bi izdajala ali imela namen izdajati odredbe ali navodila zakonodajnega ali upravnega značaja, ali ki bi nasprotovala razglasom in odredbam Zavezniške vojaške uprave*. »Popolnoma jasno mora bili* — je zaključil polkovnik Robertson —» da tisti, ki izdajajo taka navodila ali odredbe in tisti, ki se temu pokoravajo, kršijo zakon in so podvrženi kazni*. Med predstavniki tiska, katerim je polkovnik Robertson izrekel dobrodošlico na konferenci, so bili dopisniki in časnikarji londonskih listov »Timesa*. «Daily Telegrapha* in «News Review». neodobrene demonstracije Komisar za tržaško okrožje podpolkovnik Smuts je sprejel ljudski vodji Stoka in Jaksetičja in Jima je sporočil naslednje: »Pozval sem vaju, da bi se mogel z vama razgovoriti o včerajšnjih demonstracijah. VI, gospod Stoka, ste vodili ln upravljali sprevod pri tej demonstraciji, vi, gospod Jaksetič pa ste govorili množici pri domu pristaniških delavcev. Ta demonstracija ni bila dovoljena. Zavezniška vojaška uprava ni dobila v tem pogledu nlkake prošnje. Tako, torej na podlagi zakona ni bila dovoljena ln vsi udeleženci, posebno pa vidva kot voditelja, sta prekršila zakon. Do zdaj Je bila Zavezniška vojaška uprava zelo prizanesljiva, vendar so dosegle demonstracije takšen značaj, da bo treba omenjeni zakon v celoti uporabiti. Ta demonstracija je bila zadnja, pri kateri niso ničesar storili proti organizatorjem in pobudnikom taksnih demonstracij. Bila je zadnji primer, ko so udeleženci utekli posledicam, ki jih predvideva zakon. Vaša dejanja zato ne bodo imela nadaljnjih posledic: če pa bi se to ponovilo, bi Ml to upor proti zakonu. Ta Izjava se nanaša na vse osebe In na vse stranke. Hočem dodati eno besedo o ta-lcozvanlh zborovanjih ali »spontanih* demonstracijah, o katerih trdijo, da so Mie po ljudski volji. Demonstracije mi je predstavnik organizacije S.I.A.U. označil za »spontane*. Taka defh0šja je neumnost. Dejstvo, da so številni pristaniški delavci začeli s stavko istočasno, to kar sem vedel Se predhodno In pa dejstvo, da so vlaki lz okolice prispeli v Trst ravno ob pravefn času, da so se ti mogli udeležiti demonstracij, kaže popolnoma jasno, da je bila demonstracija kot običajno z vso sitrbno-stjo pripravljena. Pojasniti hočem, da v teh redkih primerih ne bo veljal izgovor spontanosti in nenadnega navdušenja ljudstva za opravičilo. Končno vam hočem ponoviti pravila trenotnega zakona in njegovega dodatka. Zelja Zavezniške vojaške uprave je dovoliti vsem osebam in vsem socialnim, razredom izra-E,tl ln propagirati njihovo stališče v največji svobodi. Istočasno pa Jc dolžnost Zavezniške vojaške upiave upoštevati zakon, zagotoviti mir ter javno varnost. Da zagotovi svobodo izražanja ln ŽJSŽS0 varnosti je p°trcbno'da xR T a V0jaSka uprava ve kakšne demonstracije bodo, 'tako da je na jasnem, komu bo dala zaščito; ali udeležencem ali prebivalstvu na splošno. Vaša dolžnost je, da z daveznlrico vojaško upravo sodelujete ter zagotovite svobudo narodu. Stoka in Jaksetič sta se nato izrazila, da bosta upoštevala zakon, vendar sta poudarila veliko nervo-zo prebivalstva zaradi različnih akcij policije, zaradi katerih se ljudstvo zelo pritožuje. Komisar področja Je pojasnil, da se noče spuščati v podrobnosti, ker mu niso stavili nobenega forma), nega ugovora. Dejal je nato, da sl ZVU zelo prizadeva odpraviti vse pomakljivosti policije. ZVU je pokazala, da se za stvar zanima, ko je izvedla preiskavo o ravnanju policije v pristanišču, istotako je izvedel 13. zbor preiskavo o incldcm tu v Skednju. Alko bi dobil formal- VELIKA BRITANIJA 0 PRELETIH JOGOSL. OZEMLJA London, 3. aprila Britanski veleposlanik v Beogradu je dobil navodila, da odgovori na različne jugoslovan-bke protestne note zaradi domnevne prekršitve jugoslovanskega zračnega prostora po britanskih vojnih letalih. Iz britanskih uradnih krogov, se je izvedelo, da je rezultat skrbnih preiskav, ki so jih vodili na podlagi jugoslovanskih not, da so v nekaterih primerih britanska letala mogoče res preletela jugoslovansko ozemlje, ker so morala spremeniti svojo smer zaradi slabega vremena. Iz drugih primerov, ki jih navajajo jugoslovanske note, pa sledi, da ni nobeno britansko letalo preletelo jugoslovanskega ozemlja. SOVJETSKE ČETE V Mn . DO PRIDA KITAJCEV London, 3. aprila Voditelj kitajskega vojaškega odposlanstva v prestolnici Mandžurije Cangčungu je dejal, da bodo ostale v mestu sovjetske čete, dokler ne bodo prevzele nadzorstva nad mestom kitajske vladne čete. Komunisti pa so protestirali proti pošiljanju nadaljnjih nacionalističnih čet v Mandžurijo in proti zvišanju Števila armad (pet), ki šta Jih kitajska in ameriška vlada določili za namestitev v tem kraju. Izid preiskave o pritožbah predsednika Bevka proti policij • •• 1 1 Izmed 3,1 primerov ni bito 13 oseb sploh članov policijskega zbora, pri M so se izkazale obtožbe kot neotemeljene, nekateri so bivši pripadniki jngosiovanske vojske in »Narodne zaščite" - Proti šestim je v telio preiskava, od katerik bodo verjetno tri odpnstili ZAPISKI OBVEŠČEVANJE SVETA TRST, 3. aprila. Uradne preiskave o ebtožbah proti 38 članom policijskih sil Julijske krajine so odkrile, da m bilo mogoče najti, da bi 13 ljudi kdaj bilo pri policiji in proti ostalim 14 m bilo nobenega dokaza v potrdilo obtožb proti njim. To je izjavil polkovnik II. P. P. Robertson, vršilec dolžnosti Višjega častnika za civilne zadeve Zavezniške vojaške uprave, na včerajšnji tiskovni konferenci. »V, mesecu marcu so izrazili mnogo pritožb proti policijskim silam Julijske krajine,.* pričetku meseca sem prejel pismo, ki mi ga je poslal France Bevk, predsednik Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko Primorje in Trst, v katerem je navedel obtožbe različnega značaja proti 35 članom policijskih sil julijske krajine. «Mn ega izmed teh-imen ln še tri ---------------——------ stopnika na poveljstvo policije Ju- druga so se pojavila v listih «11 Lavorato"-» in «Primorski dnevnik.* Odločil sem se voditi natančno preiskavo o utemeljenosti teh obtožb. To je naravno zahtevalo časa in jc povzročilo tako meni, kot uradu zavezniške policije, ki jo čakajo naloge drugih preiskav, veliko izrednega dela, po mojem mnenju nepotrebnega. V celoti Je bilo zapletenih v vprašanje 35 imen. »Nimam namena omenjati ime vsakega posebej, to bi zahtevalo mnogo časa in bi bilo nasprotno našim navadam, a če se Bevku ljubi podati se sam ali poslati za- Nota Združenih držav k razpravi proti Mihajloi/icu WASHINGTON, 3. aprila. - Ameriško zunanje ministrstvo jo včeraj objavilo besedilo poslanice, ki jo je izročil ameriški odpravnik poslov v Beogradu jugoslovanskemu zunanjemu ministrstvu dne 28. marca v zvezi z razpravo proti generalu Draži Mihajloviču. Besedilo poslanice se glasi: »Vlada Združenih držav je izvedela za uradno sporočilo beograjske radijske postaje dne 24. marca, ki ga je podal v jugoslovanskem parlamentu notranji minister Rankovič, s katerim je objavil, da so 13. marca prijeli generala Mihajloviča*. «Znano je, da je leta 1941., ko so Nemci zasedli Jugoslavijo, general (takrat polkovnik) Mihajlovič organiziral in vodil pomembne odporniške sile proti okupatorju. Ko so leta 1941. Mihajloviča povišali v generala, so ga imenovali za vojnega ministra kraljevske jugoslovanske vlade v izgnanstvu; ostal pa je v državi in se v neugodnih razmerah brez zadostnih sredstev bojeval ter s tem dejansko prispeval k zavezniški stvari.* »Kakor je jugoslovanskim oblastem gotovo znano, je ame- Po grških i/oliti/ah Za sestavo koalicijske vlade LONDON, 3. aprila. — Po informacijah agencije BBC je pričela grška monarhistična stranka, ki je dosegla močno večino glasov v splošnih volitvah, s pogajanji za ustanovitev koalicijske vlade. Prišlo je do razgovorov med voditelji glavnih vladnih strank, to je populistov, takozvane republikanske skupine in stranke narodne politične zveze, ki je zavzela drugo mesto pri volitvah. Bivši i inistrski predsednik Papandreu se je uprl sodelovati v novi vladi. Voditelja populistične stranke Je sprejel regent nadškof Damaskl-r.os. Po poročilih dopisnika «Exchange Telegraph* iz Aten zagovarja regent sodelovanje vseh strank. * Nimajo ie popolni!? poročil o Izidih volitev. Niso še pojasnili odstotka Grkov, ki niso uporabili ovoje glasovalne pravice pri volitvah. Zmaga ljudske stranke Nad 50 odstotkov volivnih izidov v Grčiji je že znanih in je zmaga desničarske ljudske stranke očivid-na. Regent Damaskinos je povabil njene voditelje, da sestavijo nove vlado. Dopisnik BBC iz Aten piše, da bi ljudska stranka želela ponu-diti mesto ministrskega predsednika drugi stranki z namenom, da zagotovi trdno koalicijo. To imenovanje bo verjetno dobil Sofocles Venizelos, kandidat za predsedstvo ministrskega sveta. Venizelos je voditelj narodne politične zveze in osrednjega bloka. Sinoči je bivši minister Papandreu sprejel ponudbo za vstop v koalicijo s populisti, katere voditelj Tsaldaris je izjavil, da bi se moral izvesti čimprej plebiscit o morebitni vrnitvi kralja. Bivši ministrski predsednik Sophoulis je zagotovil, da bodo skušali populisti organizirati plebiscit v teku tega meseca. Mnenja je, da bi bilo potreba odložiti plebiscit, dokler se ne bodo razburkane strasti pomirile. Sophoulis Je dodal, da so levičarske stranke napravile veliko napako s tem, da eo se odtegnile volitvam. Dopisnik BBC piše, da bodo verjetno po zadnjih izidih razdelili sedeže v parlamentu sorazmerno kot sledi: populisti 220, osrednji blok 65, liberalci 38, stranka generala Zarvasa, vodjo desničarskih partizanov 13. Število volivcev Je v Atenah najvišje, medtem ko je v ostalih predelih doseglo povprečno 75 odstotkov. Prva izjava organizacije EAM Prva Izjava, ki jo je podal osrednji odbor EAMA, ko je postal uspeh populistov očividen, pravi med drugim: «Z ozirom na uspeh vzdržanja od glasovanja Je sestavitev vlade monarhistov nedopustna. Taka vlada bi pomenila provokacijo za grški narod. da ee ni v nedeljskih volitvah vzdržalo od glasovanja več kot 35.000 vpisanih, to je odstotek enak odstotku volitev iz 1.1936. Nadalje pravijo v izjavi, da Je notranji minister namenoma tako poročal o izidih volitev, da bi «povzročil napačni vtis*. riška vojska v večini časa njegovega vojnega delovanja imela zavezniške zvezne častnike pri poveljstvih generala Mihajloviča. Znano jim mora biti tudi dejstvo, da so po zaslugi neustrašenih naporov čet generala Mihajloviča rešili in zavezniškim armadam vrnili številne ameriške letalce. «Določeno število teh In drugih oseb, ki so v Združenih državah, in ki so bile v bližini generala Mihajloviča, imajo neposredne dokaze, ki jih ne morejo zamolčati in ki bodo brez dvoma vplivali na trditve o sodelovanju s sovražnikom, za k ir so Jugoslovanske oblasti izjavile, da hočejo obtožiti generala Mihajloviča*. «V teh okoliščinah upa vlada Združenih držav, da bo Jugoslovanska vlada v interesu pravice ukrenila, da bodo vse te osebe, ki žele Pričati pri napovedanem procesu proti generalu Mihajloviču, dobile možnost nastopiti kot priče*. e Vlada Združenih držav želi, da bi jo jugoslovanske oblasti takoj obvestile o zadevnih podrobnostih, enako pa tudi o času in kraju procesa ter o ukrepih, ki jih misli jugoslovanska vlada napraviti za c-rcogočenjc pripustitve teh prič*. lijske krajine, mu bodo dali informacije o vsakem primeru, navede nem v pismu.* «Zdaj hočem*, je nadaljeval pol-povnik Robertson, »podati izid teh prtiskav. Od 38 imen jih 13 m pripadnikov, ali ni bilo mogoče ugotoviti, da bi kdaj pripadali policijskim silam Julijske krajine. Pet jih je odstopilo, ali so jih odpustili že nekaj časa prej, preden sem prejel pismo gospoda Bevka, Proti ostalim 14 ni dokazov, ki bi potrjevali obtožbe v njihovo breme. «Dejansko so v nekaterih primerih možje, o katerih je govor, bivši vojaki jugoslovanske vojske ali so službovali nekaj časa pri zavezniških silah, ali pa so bivši člani «Na"odne zaščite.* »V ostalih šestih vodijo preiskavo že dalj časa in je verjetno, da bodo od teh šestih tri odpustili. »Niman namena reči kaj drugega o tej stvari, ker gori navedene številke govore same, ampak hočem svetovati odločno vsem osebam, ki zavzemajo odgovorna mesta,, da bi so morali točno prepričati o dej. stvih, preden izrečejo neosnovane obtožba proti ljudem, ki vršijo svojo dolžnost, kot najbolje morejo in v resnično težavnih okoliščinah.* Polkovnik Robertson Je podal to izjavo, kot odgovor na naslednje vprašanje: »Dve narodni tendenci, dve politični skupini, dve različni struji o rešitvi vprašanja Julijske krajine se borita v Trstu. Tudi če pustimo ob strani profašistična pronicanja, zadržanja in interese enega od delov ali izvestnih elementov civilne policije, sl dovoljujemo vprašati, če se Zavezniška vojaška uprava ne zaveda, da jo civilna policija kot celota naklonjena eni od obeh strani in nasprotna drugi, kar je pri demokratični upravi nedopustno in praktično vsaj obžalovanja vredno.* V odgovor je stotnik L. W. Toss od cddelka javne varnosti, dejal: »Policija ne ovira in ne podpira nobene stranke in skrbi na vse načine, da prepreči, da bi kakršen koli politični element mogel vplivati na policijo samo.* Mirovna konferenca v Parizu Predhodni sestanek ztmanjih ministrov LONDON, 3. aprila- — Diplomatski urednik agencije BBC meni, da se bodo zunanji ministri petih velesil sestali verjetno v Parizu Približno teden dni pred mirovno konferenco, ki bi se morala pričeti 1. maja. V londonskih in washingtonskih odgovornih krogih so mnenja, da bi ta sestanek petih ministrov odstranil nekatere težkoče, ki ovirajo delo namestnikov zunanjih ministrov, ki so pooblaščeni, da sestavijo mirovne pogodbe z Rar unijo, Italijo, Finsko, Bolgarijo in Madžarska Anglo-ameriškl načrt za te pogodbe je že nekaj časa pripravljen, toda Sovjeti so predložlU načrt za pogodbo s Finsko, Bolgarijo, Romunijo in Madžarsko šele pretekli teden. Največjo težkočo predstavja sklenitev mirovne pogodbe z Italijo, ker niso še dosegli sporazuma o vprašanju reparacij in kolonij. Tajnik tiskovnega urada pri zunanjem ministrstvu McDermott je na vprašanje o poročilih, na podlagi katerega naj bi bil stavil fran-coskl veleposlanik Henry Bonnet | predlog za sestanek zunanjih mini- Usodne posledice stavke redarjev USA za Evropo WASHINGTON, 3. aprila. — Vladni bodo prenehale zaradi stavke 400.000 zastopniki so sinoči Izjavili, ---- ameriških' rudarjev, ki se je pričela v nedeljo ponoči, vse od pošiljke premoga, ki so ga nabavili in določili zj pomoč osvobojenim drča vam v Evropi in to takoj, S populistične strani pa poročajo,^ 1:0 bodo končali z natovarjanjem zalog, ki so trcnotno v pristaniščih' Kot menijo, se bo to zgodilo v prihodnjih dveh tednih. V vladnih krogih imajo malo u-panja, da bodo lahko pred tern rokom rešili spor, čeprav je pričel vladni posredovalec v Washingtonu takoj pogajanja z obema strankama,^da premagajo mrtvo točko tega ^-ašanja. * ' umih iz Perzije TEHERAN, 3. aprila. — Britanski opazovalci, ki so leteli nad področjem Kazvina, so poročali, da je videti, da zapuščajo Sovjeti svoj glavni stan v Kazvinu. Po sodih potroleja in raznem materialu ki leži okrog„ domnevajo da izpraznjuje Rdeča armada skladišča. J J V Tabrizu pa ni še zaenkrat videti znakov lzpraznjevanja kljub intenzivnemu premikanju v bližini mesta. Ob poti, Kazvln-Resht se majhni konvoji premikajo proti pristanišču v Reshtu na Kaspijskem morju. Nekateri od teh konvojev obsegajo topništvo, ki ga Vozijo konji. Na nekaterih točkah so brltan-ek opazovalci videU zelo slabo. Kljub temu so lahko opazili, da so v Kazvinu in Takistanu odst ranili sovjetske bloke. tem področjem pred enim tednom, je videl tam 22 oklepnih vozov in ved lovcev na tleh, danes pa ni vi-o’el ne let^l ne oklepnih vozov. Ni epaziti železniških premikov. Ves material, ki je bil če pred enim tednom nekopičen ob tračnicah, je izginil. Francoska vlada Je uradno povabila Avstrijo, da se udeleži mednarodnega trgovinskega velesejma, ki bo v Parizu od 25. maja do 10. Neki opazovalec, ki Je letel nad | junija t L Uradniki zunanjega ministrstva ln uprave za trdna goriva So potrdili, da to v kratkem edini razpoložljivi premog za Evropo tisti, ki ga trenotno natovarjajo, ali ki ga bodo v najkrajšem času natovorili. Poročajo, da bosta Francija in Italija, katerih mesečne dobave premoga znašajo približno 400 do 500 tisoč ton, najbolj občutili posledice. Pravtako Jih bodo seveda občutile tudi Belgija, Nizozemska, Danska in Norveška. PETROLEJSKA LADJA EKSPLODIRALA T BENETKAH Benetke, 3. aprila Iz nepojasnjenih vzrokov Je Izbruhnil v strojnem delu neke 600 tonske petrolejske ladje požar, ki je povzročil eksplozijo tovora, tako da se Je ladja prelomila v dva dela, ki sta se pogreznila v vodo ln nasedla kakšnih 400 metrov od rtiča Svete Helene. Ladja Je prihajala v beneško pristanišče iz Marghere, kamor je zjutraj odplula, da natovori sode olja. Ladja Je Imela dievet mož posadke poleg nekaj težakov. Do ve,"era eo našli tru-|plo kapitana strcv velesil za 14. april, izjavil, da mu o tem ni ničesar znanega. Izjavil Je, da je v načrtu sestanek 1. maja v Parizu in da se ne vršijo priprave za sestanek zunanjih ministrov, ki naj bi bil pred tefcn dnem. Na vprašanje o premiku sovjetskih čet v Perziji je McDermott iz-javil, da so poročila, ki so jih prejeli, premalo točna, da bi upravičila te izjave. DVOM 0 PRISPEVKU AVSTRIJE ZA KEODVISKOST Dunaj, 8. aprila Poročevalska agencija »Reuter* Javlja o dveh člankih, ki Jih je objavil komunistični list »Oesterrel-chlsche Zeitung*, po katerih so sovjetske oblasti na Dunaju mnenja, da Avstrija ni dala nobenega prispevka pri boju za svojo neodvisnost. Po teh poročilih naj bi neki sovjetski častnik lz glavnega stana generala Konjeva, poveljnika sovjetskih zasedbenih čet, izjavil: »Stra&nih izgub, ki jih je utrpela Sovjetska zveza med vojno, niso povzročili samo Nemci. Uničevalno delo so izvajali tudi nemški vazali, med katerimi so bili tudi Avstrijci v nemških uniformah. Avstrijska industrija je delala In proizvajala v pospešenem tempu za Hitlerja ln Avstrija mu je dala priblčžno milijon mož kot topovsko hrano. Teh dejstev delavski narod Avstrije ne sme nikdar pozabiti.* Po Reuterjevem poročilu drugi članek, ki so ga objavili dva dni pozneje v istem dnevniku, potrjuje vsebino jjrvega in odločno napada govor, ki ga je imel 28. marca v avstrijskem parlamentu Karl Seitz, bivši socialistični dunajski župan. Seitz je predlagal spremembo Kje preneha obveičevanje in kje se začne propaganda? Na to vprašanje odgovarja vsakdo vsak dan. Hočemo izvedeti vesti o sosedih na svetu; po drugi strani se bojimo, da pridemo proti svoji volji pod različne vplive. Namestnik ameriškega zunanjega minišfra WiUiam Benton je o zadevi razpravljal Nedavno so se Združene države odločile, da začno z obveščevalno službo, po kateri bodo različnim narodom razlagali a-meriško stališče k svetovnim dogodkom. Razlagali bodo svetu, kaj Američani gomrijo in mislijo in pojasnjevali bodo ameriško politiko. Potreba po takšni obveščevalni službi je jasna. Ne samo za Združene države. G. Benton je dejal: eSmernice in odločitve sprejemamo vsak dan. Razen našega naroda zanimajo te odločitve tudi druge narode». Glavni elementi takšnega obveščevalnega načrta so točnost in i-skrenost. Brez teh činiteljev skeptični ali nezainteresirani svet ne bo ugodno sprejemal naših vesti in jim ne bo verjel. G. Benton je to dejstvo dobro opisal, ko je dejal: eDrugim narodom moramo pokazati naš narod v popolni resničnosti, dobri in slabi*. Z drugimi besedami: potegnil je jasno črto med obveščevalno službo in propagando. Velika Britanija hoče s stojo obveščevalno službo v tujini doseči iste smotre: povedati hoče svetu, kaj dela in zakaj tako dela. Njena perspektiva je ob istem času narodna in mednarodna. Kakor Združene države, tako si želi tudi Velika Britanija svobodno izmeno misli Ta načrt bi morale sprejeti tudi druge države. ISTA MEŠANICA Bolgarska vlada g. Georgijeva, ki je pred nekaj dnevi odstopila, je šla po poti, ki naj bi dovedla do ustvaritve nove vlade na širših o-snovah. To je bilo priznanje sporazuma, ki so ga dosegli v lanskem decembru v Moskvi trije zunanji ministri: bolgarske vlade zahodni zavezniki ne bodo priznali, dokler ne bosta vstopila vanjo tudi dva voditelja opozicijskih strank. Po svojem odstopu je g. Georgi-jev prišel v stik z voditelji opozicije, posebno * voditelji agraren, ki so izven koalicije ekstremističnih levičarskih strank, ki tvorijo Domovinsko fronto. Pogajanja so trajala nekaj dni. Voditelji opozicije so zahtevali volitve takoj po vstopu v koalicijsko vlado. Postavili so tudi pogoj, da morata biti njihova dva sedeža v vladi pomembna. Ko so o teh pogojih še razp-av-Ijali, je po bolgarskih uradnih podatkih sovjetski poslanik v Sofiji izjavil, da so prekoračili določbe moskovskega sporazuma. Takoj nato je g. Georgijev prekinil razgovore in scsetavil vlado na stari osnovi. Sestavljajo jo člani, ki izhajajo izključno iz Domovinske fronte. London in Washington sta javno nezadovoljna s takšnim rezultatom. Poudarjajo, da je mirovna pogodba z Bolgarijo na dnevnem redu mirovne konference, ki se bo začela prihodnji mesec v Parizu. Ker trna Bolgarija še vedno vlado, ki je Velika Britanija in Združene države ne bosta priznali, so tzgledl za podpis mirovne pogodbe vedno bolj oddaljeni. POPOLNA SVOBODA NEMGGGČA NA MADŽARSKEM Budimpešta, 3. aprila V govoru, ki ga je imel madžarski ministrski predsednik Ferenz Nagy v Pečuhu v južni Madžarski, je izjavil, da ne bo mogla tmetl Madžarska vseh civilnih svoboščin, dokler je nevarnost, da bi fašistični elementi in elementi starega režima zlorabljali popolno svobodo. Opozoril je na antisemitizem in je javil odločne ukrepe, ki bi napravili konec protižidovski gonji, ki se še pojavlja v državi O madžarsko-romunskih odnoša-jih je Nagy izjavil, da je t nožno, da nastanejo vprašanja, ki ;th bo lahko rešila samo mednarodna skupščina. . . Dejal je, da ovira razvoj odno-v I šajev s Češkoslovaško negotovo uso- sedanjih odredbah, po katerih mora vsak načrt odobriti zavezniški nadzorstveni svet, prreden postane zakon. S svojim predlogom je izhajal Seitz lz napačne predpostavke. Medtem ko moskovska izjava pojasnjuje, da Avstrije ne morejo o-prosritd vsake obtožbe, da »s je u-dtležila Hitlerjevih vojn, hoče Seitz nasprotno trditi: »Ml Avstrijci nismo naredili vojne*. V primeru Avstrije je odločilno dejstvo, da Je velik del ljudstva o-dobraval nasilno priključitev k Nemčiji. Dejstvo Je, da se je velik del ljudstva vojskoval ob Hitlerjevi strani in so se jim začele odpirati oči šele, ko je zač.la vojna iti očit-jpo v škodo Neročij^ da Madžarov, ki bivajo na Slovaškem. Madžarski ministrski predsednik je zaključil svoj govor ter se zahvalil ustanovi UNRRA za pcmcc, ki jo je nudila Madžarski PERON 0 RAZLOGIH SVOJE ZMAGE Buenos Aires, 3. aprila Polkovnik Juan Peron, predsednik argentinske vlade, je izjavil na tiskovni konferenci, da je zmagal v glavnem zaradi nezmožnosti starih strank, da bi ocenile spremenjene ideje argentinskega naroda in ker je njegova stranka razumela, da je modema težnja usmerjena proti socialnemu napredku in razvoju velikih mas, JULIJSKA KRAJINA Uspešno pogozdovanje Bošketa Do zdai zasajenih Velika javna dela več kakor 100.000 drevesc - Nova avtomobilska cesta TRST, 3. aprila. — Major F. H. Richardson, načelnik oddelka za javna dela ZVU, Je včeraj izjavil, da so posadili nad 100.000 novih mladih drevesc po hribu ob kraju severovzhodnega dela mesta, znanega pod imenom BoSket. Ko je govoril na konferenci predstavnikom krajevnega tiska, je major Rlchardson izjavil: «Po sedanjem stanju so gozdovi primer vojne In uničenja. V načrtu imamo pogozdovanje, da spravimo to zemljišče spet v stanje kot je bilo pred vojno, kjer bo drevje predstavljal^ živ primer miru. Pogozdoval ni načrt so zelo otežliočale številne mino ter opustošenje v teh predelih. Preiskovalne skupine so na delu in čistijo obalne predele tako, da morejo sadilci drevja brez nevarnosti nadaljevati s svojim delom. Po tiskovni konferenci so člani oddelka za javna dela in poljedelstvo ZVU spremljali novinarje na obisk v Bošket, kjer so nedavno posadili zemljišče. V predelih, kjer izpolnjujejo načrt, se vrste številna mlada drevesca, ki so pravo nasprotje z bližnjimi hribčki polnimi štorov. V ostalih predelih, kjer še niso nasadili drevesc, izkopavajo štore in izravnavajo zemljišče. Začasno Je pri teh delih zaposle- nih 2800 oaeb. Drevesca, ki Jih sa-de, so prispela iz raznih delov Italije — La Spczle, Firenc, Milena — da »o izpolnili pičle rezerve, ki so Jih goJiM na področju A Julijske krajine. Stotnik poljedelskega oddelka I;. H. Well Je izjavil, da *o napravili načrte do konca tega leta, ki predvidevajo nasadltev milijon dreves v tem predelu. Del tega milijona, približno četrtino, bodo prihranili za posaditev v predelih na Krasu. Z načrtom pogozdovanja gre tudi razvoj raznih obširnih drevesnic. Novinarje so povabili na obisk drevesnice v Bazovici, ki deluje pod nadzorstvom ZVU in kjer goje pinje in druge vrste drevesc. Na griče na področju A ne morejo nasaditi drevesc, ki niso dovolj odporna. V teku pomladi in poletja bodo drevesnico v Bazovici razširili in uredili novo drevesnioo na Opčinah. Stotnik Weil je izjavil novinar-Jem, da 90 preostala drevesa v bližini Ville Revolt-clla poškodovali in bodo gotovo odmrla. Stotnik Wcil kot major Rlchardson sta izjavila, kako nujna bi bila potreba popolnega sodelovanja meščanstva, do-kler ne bi bil izveden načrt pogozdovanja. ZVU Je naročila svojim izvedencem za nasade in poljedelstvo, da preuče vprašanje pogozdovanja gozdov, ki so neusmiljeno uničeni. Zasajene predele so zavarovali z žicami, da Jih zavarujejo pred počkodovald. Kdo so delavci? Neki novinar Je vprašal majorja Rlchardaooa, če »o delavci zaposleni pri pogozdovalnih delih in drugih načrtih Javnih del v področju A vsi lz tega dela Julijske krajine. Na to vprašanje Je major Rlchardson odgovoril: - Res je, da Je neki Časnik obtoževal oddelek za javna dela, da pu. nezaposlene delavce na področju A, medtem ko zaposluje delavce drugih področij. V tem pogledu Selim »pomniti na čl on se dem Splošnega ukaza St. 14 z dne I. septembra 1945. Izvajalci načrtov za vsa Javna dela ZVU vedo, da morajo biti vsi delavci lz področja A. če morajo iz katerega kolt tehničnega razloga zaposliti delavce, ki niso lz področja A, morajo za to imeti pismeno dovoljenje »La-bor Office*. »Labor Department* ima nadzornike, ki nadzorujejo izvrševalce načrtov in če izvršujejo določ-il«. Za kršitev odredb so predvidene kazni. Javnemu uradu sem izjavil, da bomo preklicali vse pogodbe v primeru kršitve te odredbe ter bomo zakupnike izbrisali iz našega seznama. Posledica bo, da tl ne bodo dobili nobenega rtadaljnje-ga dela.* Vsak delavec mora imeti poseben dokument, ki ga Izstavi »Labor Office*. če kdo dela brez tega dokumenta, Je odgovoren za kršitev ukeza št. 13 zakupnik.* »Pod moje* oblastjo je .zaposlenih pri javnih delih na tisoče mož. Mnogi, ki ne bivajo v področju A so hoteli, dobiti delo. Zelo otežko-čeno je voditi točno nadzorstvo nad vsemi, toda tlak more mnogo koristiti v tem pogledu. Namesto, da bi objavljali splošne izjave, naj bi prišil k meni in mi povedali, da kak zakupnik krai ukaz št. 13; zato ne bi storil le posebnih ukrepov, temveč bi jim izrekel javno zahvalo v časnikih.* O drugih javnih delih Na vprašanje o napredku obnovitvenih del poškodovanih hiš, je major Richardson Izjavil, da so predložili načrt za popravilo 213 hiš na podlagi načrtov del ZVU. Od teh predloženih načrtov Jih niso odobrili 20 zaradi tehničnih razlogov, 38 so jih dokončali,110 jih je v delu, 47 pa jih preučujejo. Na vprašanje o celokupnem številu načrtov javnih del na področju A Julijske krajine, Je načelnik Rlchardson izjavil, da prikazujejo številke do 15. marca, da so izvršili 411 načrtov s stroški nad 293,967.809 lir. v vsej Julijski krajini pa kaže slika 1184 načrtov v vrednosti 2 milijard 772 milijonov 16.958 lir. Pri delih je bilo zaposlenih 6.973 delavcev, to število pa se je v zadnjih tednih zvišalo na 8.0C0 oseb, potrebnih pa bi Jih bilo 15.000 do 18.000. K temu številu zaposlenih delavcev pa je treba prišteti še druge delavce, ki dobivajo delo neposredno, in »iccr v raznih drugih industrijah, kakor kamnolomih, tovarnah opek in cementa. Avtomobilska cesta Ob koncu svojih izvajanj je major Richardson pojasnil novinarjem še vprašanje nove avtomobilske ceste, ki postaja zelo nujno. Stara cesta iz.Trsta proti Tržiču zaradi mnogih ovmkov in neprimerne širine ne zadostuje več za veliki promet. Zato preučujejo zdaj načrte za novo cesto, ki naj bi vodila lz centra pristanišč, skozi občinsko gozdove do parlzzana, kjer naj bi se združila z glavno cesto, ki bi tekla z Reke. Zdaj preučujejo prvi del proge, za katero bi potrebovali 1 leto s ca 3.000 delavci. TRŽAŠKA KRONIKA Tiskovna konferenca polkovnika Robertsona Trst oe bo gradil potniškega parnika Bojazen zaradi političnega položaja v ladjedelnicah Nadaljnja prizadevanja za obnovitev pogodbe Na včerajšnji tiskovni konferenci Zavezniške vojaške uprave so pojasnili, da je tržaška ladjedelnica zaradi bojazni, ki jo je povzročil politični položaj, Izgubila naročilo za zgraditev 17 tisoč tonskega potniškega parnika. Pojasnili so tudi, da skušajo pogodbo obnoviti. Druga vprašanja, na katera so odgovoijili na konferenci, se tičejo ponovne zaposlitve in pravice tistih, ki so zaposlitev izgubili zaradi rasnih razlogov, dalje na dobavo semen, umetnega gnojila in krme. Manifestacija za Jugoslavijo TRST, 3. aprila. — Na trgu Unitž ln po tržaških ulicah smo včeraj videli spet politično manifestacijo. 2e drugi dan so se zbrale množice, ki so za rešitev tržaškega vprašanja in Julijske krajine v prid Jugoslavije. Demonstranti so izražali svoje mišljenje in poslušali govornike. Včerajšnjo demonstracijo Je dovolila ZVU. Demonstracija je imela poseben značaj. Nosili šo zastave, nekatere napise, toda manj kot sicer, prepevali so politične pesmi, Igrala je godba, vzklikali so razna .gesla, množica Je hodila v sprevodu po ulicah in se končno zbrala na trgu Unlta. Manifestacija Je bila napovedana ' “ Vprašanje Izgube naročila gradnjo potniškega parnika so Iznesli z vprašanjem v naslednjem smislu: clzvodell 'sme, da so bile naše ladjedelnice na tem, da sklenejo z neko norveško paroplovno družbo pogodbo za zgraditev 17 tisoč tonskega prekooceanskega parnika, ki bt zagotovil delavstvu delo za naj. manj 24 mesecev. Norveška družba pa Je kljub ponovnim zagotovilom, ki jih je dalo vodstvo ladjedelnic, pogajanja prekinila in naročilo poverila drugim. To se Je zgodilo zaradi zaskrbljenosti v pogledu socialnega in političnega položaja v ladjedelnicah. Kakšne korake — nadaljuje vprašanje — misli napraviti ZVU, da bo dosegla zaupanje bodočih naročnikov v naših ladjedelnicah in kako dobiti delo, da bodo naši delavci lahko zaslužili, kar jim Je potrebno za življenje, posebno z ozirom na nedavno izjavo polkovnika j. C. Smutsa, ki Je živo predečil potrebo, da je treba v podjetjih prenehati 3 političnimi agitacijami.* V odgovoru je major gospodarskega oddelka K. Cfioper potrdil, da je norveška pogodba propadla. Vendar pa si C.R.D.A. prizadeva, da bi prišlo do ponovne obnove pogodbe, po možnosti s pomočjo ZVU. Dobra volja je potrebna a ZVU — je nadaljeval major Cooper — se popolnoma zaveda, da nadaljnje politično vmešavanje v gospodarstvo lahko povzroči škodljive posledice pri gospodarski eb- za 17 uro. Ob 17.45 je prišla večja skupina demonstrantov ln šele o-lerog 18. "ure -so •zaSelc" prihajat# na. trg še druge skupine, tako da je bil trg popolnoma natrpan. Drugi sprevodi ki s0 že pozno proti večeru pričeli prihajat 1 po mestnih ulicah, po ulici Nlzza v bližini sodne palače in nadaljevati pot po ulici Oar-duccl, so se večali. Drmonstrantl so bili razvrščeni v sprevodu po osem do deset oaeb v vrsti, s čimer so ovirali promet. Policija Julijske krajine je držala red. Nekaj dijakov J« očivldno imelo namen Izzivati ln so se zbrali v bližini gledališče Verdi okrog 18. ure; zažgali so tam letake, ki ho Jih demonstranti raztresali ob pričetku demonstracij. Policija Julijske krajine jih je brez teikoč razgnala. Letake so Zažigali tudi v drugih delih mesta, kjer so hodili demonstranti, toda policija je zapovedala tistim, ki a0 zažigali, da takoj pogasijo ogenj ln ko »o to storili, so Jih razgnali. Do poznega večera nteo zabeležili nobenih Izgredov, aretirali so le sedem oseb. To Je do zdaj najmanjše število aretacij pri polltič- 1 IZ SLOVENIJE nih demonstracijah v zadnjih desetih dnph. Nekaj demonstrantov Je vzklikajo pred Grand Hotelom ob 22,30; poslušali s« tudi'govore, ki so Jih prenašali zvočniki, nameščeni v bližini doma pristaniških delavcev. Na glavnem sestanku na trgu U-nitš sta govorila Giorgio Jaksetlch in gospod Regent, ki sta govorila v italijanskem in slovenskem jeziku; govora so prenašali po zvočnikih. Govornika sta izjavila, da so poslali brzojavko gospodu ZlUiacusu, enemu izmed članov laburistične viodna stranke v spodnji zbornici in mednarodnemu Rdečemu krilu. V teh brzojavkah so zahtevali naj pošljejo delegacijo, ki naj bi preiskala ravnanje z nekaterimi jetniki v tržaških zaporih. Popis iujcev Vse osebe, ki nimajo Italijanskega, ali so brez državljanstva, se morajo javiti na uradu za tujce pri policiji Julijske krajine v ulici 80. oktobra št. 2-III. naristr. med 9. in 12. 1 vo. Od 4. do 6 aprila sta na vrsti črki U in T. Gledališče Fenlce 7a WeEare Entertalnments predvaja danes zvečer ob 20. uri revijo «LadJa krožiš v dveh dejanjih Predprodaja vstopnic pri gledališki blagajni. PREHRANA Razdeljevanje drv Vso potrošnike, ki ne morejo uporabljati plina, opozarjamo, da se konča jutri VIII razdeljevanje drv. Obrok znaša 15 kg na osebo. Cena drvam 520 lir za stot. Prestolnica. Škotske ifiiAiirr v' k:m B M pilili M ' Neki K. Grabelj«ek piše v »Ljudski pravici*, da »e ljudstvo pridružuj* javnemu tožilcu, ki Je vložil priziv proti »odbl, s katero so obsodili nekatere vrhniške organizatorje bele oz. plave garde ln ovaduhe. Sodišče pod predsedstvom sodnika dr. Tominca je obsodilo vrhniškega lekarnarja Stanka Ho-C. varja na dve leti prisilnega dela id na zaplembo skalovitega laza, Jeršinovca Antona na 18 mesecev prls. dela, Vero Pikiovo pa na eno ' leto prls. dela. Marka Pajniča in Matka Malovrha so oprostili. Dopisnik se v imenu ljudstva čudi r.ad tako nizko kaznijo. Istočasno pa protestira proti predsedniku sodišča, češ da Je vodil razpravo na tak način, kot da bi bile priče obtoženci, obtoženci pa tožniki. Protestira tudi proti branilcem, zlasti proti odvetnici Ljubi Prannerjevi, ki Je na razpravi prisotno ljudstvo zmerjala s pijanostjo. Dopisnik zaključuje, da ljudstvo zahteva za zočlnce strožjo kazen; zahtevalo pa bo tudi res ljudske sodnike in ljudsk« branilce. Kampanja za prisilni odkup kmetskih pridelkov je v na j večje m razmahu. Predvsem hitijo z zbiranjem semenskega krompirja ln pravijo, d« ga bodo zbrali, če bo le vsakdo Izpolnil svojo dolžnost. Spomladanska setev ln saditev se hitro bliža. Upoštevati je treba, da morajo veliko količine »emen ln l romplrja poslati v južne predele države — zlasti v Makedonijo, kjer 'jf to najbolj nujno potrebujejo. V'«-dar ugotavljajo, da morajo i rati še velik del predpisanih količin pridelkov, da sedanji rezul- | mrčes. v m. tati nikakor niso zadovoljivi, da j* dosedanji uspeh zbiranja mnogo manjši, kot so pa predvidevali in da ljudstvo na splošno Se ni prošlo ozkega okvira sebičnih ln. tereeov. poljedelsko ministrstvo poziva vse strojne postaje, naj pomagajo v prvi vrsti s prevoznimi sredstvi kot tudi z nakladanjem ln raztovarjanjem tekočega pogonskega materiala. Veliko število traktor, skih postaj ln poljedelcev, ki obdelujejo zemljo a stroji, močno pogreša poganski material in olje. Temu Je največ krivo pomanjkanje prevoznih sredstev, bencinskih sodov In cistern. Gozdna površina Slovenije jo 1 red Vojno znašala približno 700 tisoč ha ali 40% skupne plodne zemlje. Tri četrtine gozdov je bilo v kmetskih rokah, ena četrtina pa v rokah veleposestnikov. Večinoma so lastniki svoje gozdove slabo oskrbovali ln prekomerno izseka-vali. Največ škode je gozdovom napravil okupator, ki jo uniči za 407 mlijonov din gozdov. Ce upoštevamo, da je okupatorjevo nesmotrno g. spodarjenjc znižalo tudi plodnost tal. moramo ugotoviti, da Je tudi s tem povzročil okoli 12 milijonov din škode. Ker je poraba lesa pri obnovitvenih delih slino velika In kat predstavljajo gozdovi najmočnejšo postavko narodnega premoženja, katera se ne sme zmanjšati, pozivajo vse lastnike gozdov, naj pohlte s pogozdovanjem goličav in posek, naj Iztrebijo nepotrebno grmovje ter naj uničujejo gozdni Pogled na Edinburghški grad z Narodno galerijo slik ob vznožju. novi tega področja, posebno v pogledu ladjedelnlške industrije. Načelnik gospodarskega in načelniki delavskih oddelkov ter industrije »o sindikalne voditelje ter delavce cb raznih prilikah na to nevarnost opozorili. Ukrenili smo vse potrebno, da bi gospodarstvo ločili od politike I11 na temelju demokratskih načel, svobodnih pogodb in sprejemljivega sistema svobodnega sporazuma 0 plačah vzpostavili redne odnoša-Je». Delavski oddelek razpravlja z zastopniki industrije in sindikatov o vprašanju delavskih odnoSajev, preden bodo določili zakonodajo, ki bo dolodajalcem in delojemalcem lahko bolj služila kot merilo. • «Mnenja smo — je nadaljeval major Cooper — da Je rešitev tega vprašanja v veliki meri odvisna od delavskega razreda in njihovih vo-diteljev. Sedanjega gospodarskega položaja, ne bo mogla spremeniti nobena Zakonodaja, če delavci in delodajalci ne bodo pokazali dobre volje ln čfm popolnejše sodelovali s funkcionarji ZVU.-ki si prizadeva najti pravilno rešitev za obe prizadeti strani. Tuji klienti se ne zanimajo za politiko tega področja. Stvari, ki jih zanimajo so: ali bodo dobili blago ali to, kar so naročili? Kakšno jamstvo naj ponudimo, če ne bi mogli zagotoviti sodelovanja delavcev? Kar se tiče finančne strani more. bitnih naročil, je bila in je ZVU pripravljena, da ladjedelnicam da no od 1. junija -945. Pravice odpuščenih Na obširno vprašanje v pogledu ponovne zaposlitve in pravic oseb, ki so Jih odpustili iz rasnih razlogov, so izjavili, da predvideva neko določilo ponovno priznanje, veljavno od 1. Janija 1945. »Tako pojmovana odredba — na daljuje vprašanje — je za vse ti. »te, ki bo bili odpuščeni zaradi rasnih razlogov ln bili zaposleni v za sebnih podjotjlh ali javnih uradih, ln se Jih tičejo ukrepi zakona, ki Jih j« zadel z dnevom prihoda Nem. cev v naše mesto, nezadostna. Od tega trenotka dalje niso ničesar prejeli. »Ne glede na stvarno škodo zaradi izgube dela — Nemci so jim namreč tudi vse zaplenili — bi le priznanje njihovih pravic od 1. ju. •lija 1946. dalje zelo malo pome. nllo.» Vprašanje nadaljuje, da obstoji odredba, da oeobe, ki jih zadene čiščenje, kazen ne bo prizadela, do. kler njihova krivda ni priznana ZVU naj proti osebam, ki Jim je vojna prinesla le škodo in težave no postopa tako strogo. V Italiji .preučujejo ukrepa za povrnitev njihovih pravic. Pravice V odgovoru je polkovnik Robertson izjavil, da ss nanaša vprašanje | na splošni ukaz' št. 44, ki je Stopil v veljavo 11. februarja 1948. Ta ukaz dopolnjuje splošhl ukaz št. 3 z dno 3. Julija 1945. in predvideva, da se vsem tistim, ki Jih zadeva j resni zakon, povrnejo njih osebne pravice. Člen 7. ukaza obravnava ! ponovno zaposlitev; med drugim 1 vsebuje tudi določila za povrnitev stopehj, naslovov, obračunov, pra. ; vic na pokojnin® ln drugo. V pogledu povrnitve teh pravic in ugodnosti ni nlkakega roka. Edini rok po ukazu je, da izha- jajo vsi gospodarski ukrepi v po. gledu odpuščenih nameščencev zaradi rasnih razlogov 1. julija 1945. Prvi julij 1945. -t- je dejal polkovnik — je določen zaradi pravnih razlogov kot dan, s katerim stopijo praktično v veljavo vse odredbo gospodarskega značaja. Pripomniti je treba, da je ta dan prav za prav pričetek upravljanja Julijska krajine po ZVU. Preučevanje novega odloka »Ni ml znano, da bi Italijanska vlada preučevala vprašanje z namenom, da bi zvišala ugodnosti, ki izhajajo iz italijanskih zakonskih določil. V tem pogledu bom zbral podatke. Določila splošnega ukaza št. 44 so za odpuščcnce iz rasnih razlogov proti vsem pričakovanjem u-godnejča, kot po doloflfila italijanskega zakona. Zanimal sem se za odlok Italijan. GORICA ske vlade, ki Je izšel v Službenem listu z dne 12. februarja 1948., ko je bil 2o pripravljen splošni ukaz št. 44, v k&terem so finančna do-ločila z vzvratno močjo od 1. januarja 1944. Ta novi odlok preučuje finančni oddelek.* Semena, umetna gnojila ln krma «Kljub svetovnemu pomanjkanju semen, umetnega gnojila ln praha proti mrčesu, ima Julijska krajina zadovoljivo količino tega blaga.* To je izjavil stotnik Lester Well, častnik za poljedelstvo v odgovor na vprašanje, ki pojasnjuje, da je veliko pomanjkanje semena, ki je tako potrebno za bodočo pomladansko setev. Razen tega je velika potreba po krmi za živino ln naravnem gnoju. Ali ZVU vodi račun o tej nujni potrebi ki ali bodo v tem pogledu napravljeni potrebni ukrepi? Stotnik Well Je odgovoril: »Gospodarski oddelek ZVU vodi točen račun, da so na tem področju nujno potrebna semena, gnojila in živinska krma; dobave bodo prispele iz skladišč, ki jih bodo dale na razpolago vojaške oblasti. Upoštevati je treba, da UNRRA področje »A* ne oskrbuje tako, kot področje «B» in Jugoslavijo. Kljub temu so iz nekaterih delov Italije že prispele količine semena, gnojila in praška proti mrčesu ter so na razpo’ago pri poljedelskih konzorcijih; količina, bo od tedna do tedna večja. Ostal® dobave bodo prispele lz tujine.* Izpred porotnega sodišča Ravnatelj lista «EI Merto» obsojen na 2 leti in 6 mesečev zapora zaradi kolaboracionizma Nova imenovanja Goriški upravnik je 25. in 26,-marca Izdal naslednje pokrajinska odredbe: st. 74: začasno Imenovanja g. Giorgia Rellia za glavnega arhivarja v uradu pokrajinskega predsednika; št. 75: začasno imenovanje dr. GiuBeppa Aralda za veterinarja ne goriskem področju; št 76: začasno imenovanje gdč. Adele Collodijeve za glavno arhlvarko v uradu pokrajinskega predsednika; št. 77: preklic Imenovanja g. Lorenza Strata kot predsednika zavoda za bolniško pomoč delavcem. Zaključek sadjarskih tečajev V ponedeljek dno 8. t. m. ob 10. url bodo v prostorih Kmetijskega nadzorn.štva slovesno zaključili sadjarska tečaja, ki sta bila v slovenskem ln italijanskem jeziku Januarja ln februarja t. 1. Pri tej priliki bodo razdelili med najboljše gojence darila: škarje za obrezovanje dreves, nože za cepljenje itd. Gojencem bodo izplačali tudi prispevke v denarju. Vsi gojenci obeh sadjarskih ta. čajev, so vabljeni, da pridejo v ponedeljek dne 8. t. m. točno ob 10. url v urad Kmetijskega nad-zorništva. Gene za klnomatografe Z odlokom urada za cene pri Zavezniški vojaški upravi so od danes daije začasno določene cene vstopnic za mestno klnomatografe takole: Vittorla ln Centrale: galerija 25, prvi prostori 20 ln drugi prostori 15 lir; Moderno ln Eden: galerija 20, prvi prostori 15 in drugi prostori 10 lir. na^sestanek Izredno porotno sodišče je včeraj sodilo Giordana Coffoua, rojenega v Trstu leta 1909., ravnatelja humorističnega tednik* «E1 Merlo*. Zagovarjati se je moral zaradi obtožb, da je 1. sodeloval s sovražnl- fou je trdil, da je v službi SS-od-delkov, za katero potuje v razne predele Italije. Fot:m mu j« obtoženec izjavil, da je prestopil v propagandni m tiskovni urad »Gaulel-terja*. V potrdilo, kar ja izjavil, je Vabilo Združenje obrtnikov goriške pokrajine v Gorici, ulica Rismondo 3, vabi vse obrtnike, svoje člane (modlstke, klobučarje, barvarje, čistilce madežev, ko'zuhovinerje, pletcnlnarje, vezllce, pralce ln li-kalce) na sejo za obnovitev slndi- : ktta, ki bo v petek, 5. aprila ob pel 18. url. kom najprej kot kurir SS-oddelkov I Coffou pokazal najprej lzkaznioo in potem kot pripadnik tiskovnega in propagandnega urada Visokega komisariata Jadranskega Primorja In 2. da Je v Trstu proti koncu novembra 1945. skušal Carla Seneka, da bi ga zavedel v krivo pričanje o stvareh pod št. 1. Obtoženec je prišel pred sodišče šele mod razpravo. Predsednik jo pojasnil, da odpade drugi del obtožbe zaradi nedavne amnestije. Na povabilo predsednika, naj govori v svoje opravičilo, je Coffou, ki jeclja, podal izjave nekajkrat nerazumljive, da bi pojasnil in ovrgel obremenitve, zaradi katerih se Je moral zagovarjati. Obtoženec je izjavil, da ni bil nikoli kurir SS-oddelkov in da med vojno ni nikoli potoval. Poleg tega je zatrdil, da ni imel nikoli zvez z nemškim tiskovnim in propagandnim uradom, bodal je, da ovadba proti njemu je le sredstvo političnega naspcot-stva. Obtoženec Je nadaljeval, da Je začel s svojim časnikarskim delovanjem v latu 1938., a da so mu potem prepovedali vsako tako delovanje, ker ni bil nikoli sporazumen z režimskimi Idejami. Njegovi odnoel z nemškim tiskovnim uradom so bili samo tolikšni, v kolikor bo ss nanašali na pridobitev pooblasti'a za izdajanje časopisa. O objavi štirih številk njegovega časopisa «Radlo Babe*, v zadnji dobi »nemške zasedbe, je dejal, da jb bil ta list Izključno humoristični ga značaja ln je predstavljal samo trgovsko špekulacijo. Po osvoboditvi je Coffou dobil od jugoslovanskih oblasti dovoljenje za nadaljevanje svojega delovanja; zato Je spremen‘l naslov svojega lista. Izšel je »El Metlo*, kateremu je Coffou dal takoj naslov »v obrambo italljanstva Trsta*. Priča Ruggero Spadaro, urednik lista «U Lavoratoro*, je potrdil svojo ovadbo, Spadaro je povedal, da je spoznal obtoženca v zaklonišču med letalskimi napadi in da si je pridobil njegovo zaupanje. Cof- izdano od SS-oddelkov in potem od Vrhovnega komisariata. To je bilo novembra leta 1944. V nadaljnjem pričanju je Spadaro izjavil, da je Coffou razvijal v tem propa. gandnem in tiskovnem uradu novinarsko delovanje. Obtoženec je pokazal Spadaru svoje članke, ki so bili objavljeni v listu «11 Pic-colo*. ^ Carlo Senci, bratranec Spadara je Izjavil, da je tudi on videl izkaznico SS-odde1kov, ki Jo je Coffou pokazal Spadaru v zaklonišču. Priča je zatrdila, da je imela delo v nemškem tiskovnem ln propagandnem uradu po priporočilu Coffoua. Dodala je, da je videla večkrat Coffoua v uradu, tako da je dobil vtis, da je njihov pripadnik, Po izpraševanju nekaterih prič manjše važnosti, so zasedanje od. godill do 15. ui-e popoldne. Ob začetku popoldanskega zasedanja so zaslišali kot priče časnikarje in sodelavce lista «11 Pleco-lo* Uga Sartorija, Carla Tigollja ln Costanta Pizzarella. Ko Je povzel besedo javni tožilec, je ta izjavil, da temelji obtožba kolaboraclonizma, ki J° pripisujejo Coffou na treh posebnih obeležjih; kt so jih javili obtožencu med razpravo. Nadalje je dejal, da b( bilo vsako teh, obeležij zadostovalo potrditev kolaboraclonizma. Poseh. ne tri obtožbe so, da je bil kurir j SS-oddrikov, avtor fčor.aplstlčnih članki#,, objavljenih v listu «11 Ple-colo* ln pripadnik tiskovnega urada pri »Deutsche Berater*. Javni tožilec je zaključil svoja Izvajanja z zaJhtevo obsodbe na 2 leti, 7 me. »tcev in 10 dni zapora. Sodišče j« izjavilo, da Je Ciorda-no Coffou kriv dejanj Uolaboraclo- j ivt^^ nlzma in je z upoštevanjem olajšav , obsojen na 2 leti ln 6 mesecev zapora in plačilo sodnih stroškov. Prtdsodnik: Roattl; javni tožilec: Pinehcrle; ljudski sodniki: Gerlanc, Portot, Wie*er, Godigna; zapisnikar: Nerl. Nesreče Včeraj popoldne so prepeljali v splošno bolnišnico 40 letnega poljedelca Edvarda Markočiča iz Šmartnega pr: Kojskem. Zdrsnilo mu je in pri tem sl je zlomil levo zapestje. Zdravniško pomoč je v bolnišnici moral poiskati tudi 40 letni Karlo Zalateo, stanujoč v ulici San Gabriele zaradi rane nad levim očesom, ki jo je dobil pri pretepu v ulici Dlaz. RADIO Slov. vesti: 7.15, 12.45, 20, 23.15 uri Ital. vesti: 7.30, 13, 20.15, 23. ur> Četrtek, 4. aprila 7 glasba za dobro jutro; 7.55 pestra jutranja glasba; 11.30 iz oper" r.ega repertoarja; 12 glasba zavas! 12.30 predavanje v slovenščin*! 13.15 reproducirana glasba; 13.30 orkester pod vodstvom dirigent* Nicelll-ja; 14 predavanje v Italijan' »čini; 14.15 pregled vesti; 17 pr«' ros Iz Vidma; 18.30 koncert org*' nista Buso!ln‘-ja; 19 pevski kom cert sopranistke Vuge Justin«' 19.15 slovenščina za Slovence; 19.3 vaški sekatet pod vodstvom dir«' Bojana Adamiča; 20.30 uganke P~ radiu; 20.50 politični komentar; igra v italijanščini; nato, _ labK® glasba; 23.20 nočno zabavišče. Glavni urednik: PRI M O 7. B. BRDNIK Izdaja A. I. S. ELEKTRIČNE ČRPALKI motorji Transformatorji — Ventilatorji ELBCTRITAL s.a.rf - Milano Via Foppa št. 11, tel. 44-09* \\\h PLOŠČE - HARMONIKE Ulica Genova št. 21 - Tel. 35"48 E. VVALLACE POTEPUH Pustolovska zgodba Pito je pozvonil in kmalu »e je pojavila debela in čokata gospa na pragu. Na nosu jo imela naočnike z zlatim robom ln se prisiljeno smehljala. Toda smehljaj na njenih ustnah Je kmalu Izginil, ko Je opazila Pita in Oti-lijo, cba umazana od premoga, blatna In mokca. Pito Je poizkušal popraviti slab vtis, ki *ta ga naredila. »Hotela sva narediti Izlet z barko, pa sva na žalost izbrala zelo umazano ln kot vrhunec sva morala še plavati. Nama lahko daste dve sobi?* »Ne vom...» gospa so jo obotavljala in nato v naglici zamrmrala: »Oproetite trcnotek* in izginila za vrati. Pojavila se Je z velikim ln debelim možakarjem z rdečimi lasmi. Hotelir J« pazljivo motril potepuha in žvečil zobotrebec. «Ne vem, če vam bo ta hotel odgovarja!*, j: dejal končno. »Boljše bo, če greste k gospoj Hodges, «i^I ki ima odprto vso zimo.* »Ml bomo jutri zaprli — js dostavila gospa. — Vsi naši go3ti so ie odeli in tudi služinčad* ni več.* «7.oliva »obo za eno samo noč*, je dejal Pito. Možakar Js naprej žvečil zobotrebec in čakal, kaj bo dejala žena. Pito Je mislil, da Je prišel tr.*e. notek. ko bi pomagal denar. «Ali bi ml mogli osušiti denar?* je dejal. Hotelir je naravnost oživel ob pogledu na sveženj dtnarja. »Gotovo. Preštejte prosim, da ne hi bilo nesporazumov. Ti pa pri. pr-avi sobo za gospoda* js dejal proti svoji ženi. »Ali sta mož ln žena?* Pito Je prikimal. «Pve sobi*, je dejal Pito eno-stavno, «ln če mogoče, dve ko-palnioi.* • ^ «Trl imamo*, je ponosno dejal hotelir. Ho*e'tr je sprejel denar in povedal, Pitu, da ata edina gosta. Običajno so zapirali hotel že ob koncu avgusta, toda to loto Jo bil september izredno lep in je nekaj gostov podaljšalo bivanje v hotelu, tGotovo bi se želeli preobleči*, Je dejal možakar. «7cllte, da bi telefoniral v trgovino, naj pošljejo na izbiro? Morebiti bi tudi gespa želela suhe obleko*. Misel ni bila slaba. Pito je prišel lz tople kopeli, ko je prispel v hotel prodajalec z dvema velikima kovčegome, polnima robe. BU Je srečen, da Je ob tem letnem času našel kupce. »Imam obleko iz surove svllf, kakršne cc bi našli niti v Nevv Yorku za petdeset dolarjev.* «Dovolj imam surovo svile!* je nejevoljno vzkliknil Pito. Otilija ln Pito sta večerjala slav. noatno. Sama sta bila v veliki okrašeni jedilnici, kjor so pa štc. dili z lučjo in je gorela le majhna jvetilka na njuni mizi. Večerja je bila dobra ln ko Je končal, se je Pito z globokim vzdihom naslonil na stol ter z'nasmehom opazoval možakarja, ki je nadomestoval natakarja. »C« bi si zaželel steklenico dobrega vina, bi poslali po policijo?* «Ne, gospod, poslsl hi po steklenico. Kakšno vino želite?* Na Pltovo veliko začudenje je možakar od nekod potegnil spisek vin. -Pitu/ so J* zdelo, da sanja ln Je naročil steklenico šampanjca. Hotelir ni trenil z očesom, niti ni j pripovedoval o težavah, ki jih Ime za nabavo prepovedane pijače; ■ dfjetvo je bilo presenetljivo. To J« bil prvi Čudni dogodek v tem večeru. Drugi je bil v mnogo bolj dramataklh okolnostlh. Potepuha sta šla v čitalnico, da bi se posvetovala, kaj jima je sto-r tl naslednje jutro. Opazila sta, da no bo šlo vse gladko. V so. sednjl sobi je bil lastnikov urad ln sobi je delila 1« tanka lesena stena. Pito Je že nekajkrat slišal zvo-nenje telefona ln pogovore ter opravljanje. Prodajalec mu Je povedal, da Je mestece oddaljeno 18 km od Ogdeneburga. »V kateri smeri?* je spraševala Otlllja. »Nisem vprašal. Prodajalec je bil redkobeseden.* . Pito Je vstal, da bi šel po časnik, ko je slišal telefon in hotelirja, ki je odgovarjal; »Hm? Da, šef*. Nastopil je dolg odmor. »Da, dve esebi... moški ln ženska. Počekejte trenotek.* Vstal Je ln lz nepotrebne previdnosti zaprl vrata. »Da, približno prod eno uro.* Nastopil Je drugi odmor in nato je prestrašeno dejal: »Ali res?... Ali Je res tako?* Položil je slušalko. Pito in Oti. lija sta s* spogledala. «Znova bo pela cesta. Bojim se», je dejal Pito potihoma in v tem trenotku so se odprla vrata in vstopil je hotelir ter zaprl vrata za seboj. V roki je imel sveženj napol osušenega denarja. »Boljše je, da ga vzamete m odidete, gospod.* »Nisem še plačal računa** »NI važno; odidite takoj. Ubiu ste potepuha, kaj?* Zmajal jo z glavo iz čudenja ln Pitu so je zdelo, da jo v kre nji opazil tudi občudovanje. »Nekdo vas je zasledoval, mla-denič. Ne bi vam »mol povedati, toda šef policijo zbira svoje može ln urad je blizu moje hiše.* Sam ju j« »premil do hišnega praga. »Policisti bodo prišli s te strani*, je dejal in pokazal proti levi. »Boljše bo, 6« kreneta na desno, do razpotja.* Avto, ki je z veliko bralno privozil po cesti, se Je ustavil pred hotelom ln izstopili ao trije moški. Otilija so Je trdneje opJ'1^la n1^ ževe roke. Za njuf* **! hotelir zapahnil vr-ta in jima prečil beg; P«d o5ml P°3ta;'eT dajal prednost pravici pred brosrčnostjo. Vodi* »Hupino, častnik vičJ"_ Cina, *e ie Prlbližal » samokri' som v roki. «Ali J« va8e 'me Pito?* je *z° vprašal. eno Ir.med ekeS8 aada »Da, to Je eno izmed imen.* »Obdolženi ste umora 1 potepuha.* 0 «C!*ta resnica je», je strem11 ^ pojasnil policaj z rdečo bfa^ »Videl som ga; prav za pr*’' t0 nisem videl, toda vem, da J* ubijalec!* Častnik ga je prekinil. u »Mi ne vemo ničesar o zl°č,e;i. nlkakega poročila nismo pre^ier Toda moram vas aretirati, ne bomo dobili navudil z 8laV7> etana. Ali Je gospa vaša žena ^ «Da», Je z mirnim glasom jal Pito. Častnik ae je presenečen P° *’avl- * rrid» 1 »Morebiti bo boljšo, Se P- ^ nami na policijo*, J» P° a premišljevanju dejal, (Nadaljevanje pr ihodnJ'^