J OFFICIAL ORGAN [ 'mmmma
OP THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION*
Enter »o ai Socoad-Clasa Mattar December 9, 1920,at the Pott Office at Jollt, Illinois, Under the Act of Aogu.t 24,
JOLIET, ILL., 18. OKTOBRA (OCTOBER) 1922,
na železniška družba, ki vedno karskemu izvestju iz Rima potrdi, da ne more svojim stal- roea, So nastali v Reki zopet nim vposlencem plačevati pri- resni nemiri. D'Annunzijevi ,merne mezde, da bi ob nji žive- lcgijonarji nastopajo z orožjem li kot se človeku spodobi, zdaj I napram regularnemu vojaši-plačuje svojim skebom po 82c vu, ker podpira administraci-na uro za osem ur, a za nadčas jo sedanjega reškega predsed-pa po $1.23 na uro. Polog 'nika Zanella. teh plač pa jim daje stalno Italijanski fašisti so preko-,hrano, stanovanje, zdravila in	meio in vdrli v Sušak.
podaljšal do 21 t. m
"GLASILO K. S. K. JEDNOTE"
1004 N; Chicago Street; lOUET, ILL.
Tke largest Slovenian Weekly in tke United States of America.
L

-\
Narečji slovenski tedaik 1
▼ Združenih driavak. Izhaja vsako sredo. Naroča ins:
Za Ekat, aa lato Za aaflaa*......
Za i—ta—Na ..
tuo $2,00 93 A*
NASLOV
ilasoraT^M*« Ja.
1004 N. Chicago Street, i^fiet, lil.
Telefon: 1048
ACCEPTANCE FOE MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3,1917, AUTHORIZED ON MAY 22,1918.
Stev 42.. No. 42.
Leto Vm. — Volume VIIL
S KONVENCIJE DELAVSKE ZVEZE.
Rockford, 111., 16. okt. — Na tu se danes vršeči konvenciji Illinoiške delavske federacije je imel John H. Walker, predsednik označene zveze znamenit govor, v katerem je naglašal o sedanjem profitar-stvu s premogom.
Premog, katerega moramo danes plačevati po $16. ali $18.— tono velja operatorja na mestu samo $2.15 vpoštevši v-se produkcijske stroške. Iz tega je jasno razvidno, kako velikanske dobičke delajo premogovni baroni pri prodaji trdega premoga. Povsem kriva in napačna je dalje sodba odjemalcev, da so premogar-ji s svojo stavko povzročili ponovno podraženje - premoga; premogarji ne dobivajo niti centa več plače, ampak delajo vsi po stari mezdni lestvici.
Na tej konvenciji je govoril tudi Rt. Rev. Peter J. Mul-doon, katoliški škof iz tukajšnjega mesta. Njegov govor se navzoči delegatje burno o-dobravali ker je omenjal, da naj bi se sporp med delom in kapitalom izravnavalo na podlagi zlatega pravila (golden rule). Žal, da dandanes nočejo kapitalisti z delavci postopati po krščanskem načelu; za delavce torej ne preostaja drugega, kakor boriti se za svoje pravice; taka borba je povsem opravičena. Dalje je škof unijskim delavcem priporočal. da morajo do svojih voditeljev gojiti zaupanje in s poštevanje, tako tudi, da naj se vestno držijo vsake pogodbe, na kar jih bo vsa ameriška javnost spoštovala.
Stavkokazi ropajo.
Washington, 13. okt.—-Glavno mesto Zedinjenih držav je polno raznih klativitezov, ki so večinoma delali tekom želez-ničarske stavke pri železnicah kot stavkokazi ali skebi. Odkar pa je žekfcničarska stavka
NEZADOVOLJNA ANGLIJA.
Washington, D. C. 16. okt. — Angleški poslanik Geddos je po naročilu svoje vlade izročil državnemu tajniku Hughe-su odgovor, da Anglija na noben način ne dovoljuje Ameri
Železniške družbe ugajajo
stavkarjem. Cleveland, 0., 13. okt.—E-
NEMIRI V REKI
London, 14. okt. — Kakor se nekemu tukajšnjemu časni-
končana, so morali na cesto in ki preiskovati njenih parnikov
SO lr.laf nrt r\<\trO(wl	T/n« n^Mn m	"1 •	"lil*	1	.VI
Stavbinsko gibanje v Ameriki.
New York, N. Y. — Znani Bradstreetov informacijski u-rad je izdal svoje porčočilo o stavbinskem gibanju sirom držav v tekočem letu in sicer iz 153 bolj znanih mest. Letos meseca septeirtbra se je gradilo za $193,121,650 vrednosti novih stavb in hiš, ali za 9.4% manj kot prejšnji mesec; pač pa za 30.6% več kot v septembru minulega leta. Od 1. jan. do 30. sept. znašajo izdatki za zgradbo novih hiš $1,851,319,162, ali z% 60.1% več kot lansko leto v teh mesecih.) '
se klatijo povsod. Ker nimajo denarja, pa kradejo vse kar jim pride na oči in . pod dolge prste. To so tisti "svobodni in neodvisni" državljani, katere so celo v kongresu in vladnih krogih silno hvalili in ščitili tekom stavke in pogajanj med stavk a rji in zastopniki železnic. Zdaj jih pa policija
zganja skup iz vseh delov mesta, ker so postali nevarni vsakemu redu in tudi lastnini.
i
Samo eden policist jih je v e-nem dnevu prignal na magistrat 14, ker jih je zasačil pri raznih zločinih.
Policija je javno v listih zagrozila vsem nepridipravom, da jih bo spravila iz mesta ali pa pod ključ. Zdaj se pa nihče več ne zmeni za "svobodne in neodvisne" državljane, za katere se so tekom stavk tako poganjali razni vladni in kapitalistični krogi. Seveda, dokler so delali kot stavkokazi, so bili v "patrijotični"'službi, ker so pomagali kapitalistom razbiti stvake. Kdo se za njih stanje briga sedaj ?
12 milj oddaljeno od ameriške ga obrežja v svrho zaplembe opojnih pijač. Anglija, kakor tudi Francija odločno ob-
stojata na mednarodni pravni j zdravniško pomoč, vse brez-določbir da se sme na inozem- j phčno. Istotako jim daje o-skih parnikih točiti opojno pi- bleko, obuvalo in vse druge iz-jačo v razdalji treh milj od a-meriškega obrežja.
Justioni tajnik Dugherty, ki I delavskih agencijah v mestu, je izdal nedavno sodnijsko pre- Po večini ti delavci nimajo no-poved glede točenja opojne jbenih izkušenj na delu, še
Italijanski fašisti so prekoračili mejo in vdrli v Sušak, kjer pretijo tamošnjemu jugo slovanskemu prebivalstvu s silo. V svrho obrambe je bel-
redne potrebščine. Te stav- grajska vlada mobilizirala ne-kokaze si je družba najela pri kaj.svojega vojaštva, ki straži
obmejne točke. Tudi italijanska vlada je poslala v Zader ■R H	večje število torpednih rušil
pijače na vseh domačih in tu-jmanj pa značaja, vendar jim cev, kojih namen je braniti tajili parnikih, je rok prepovedi ta "u-boga" družba plačuje na mošniim faši
mošnjim fašistom in legijonar-j dan po $11.00 in več, vkljub te- 'jem prehod v Jugoslavijo, i mu, da še ni mesec dni od te
' Lloyd George bo odstopil?
London, 13. okt.—Ker je angleško ljudstvo s sedanjo koalicijsko vlado pod ministrskim predsedništvom Lloyd Georg-em nezadovoljno, je pričakovati v kabinetu velike premembe Lloyd George dobiva zadnji zadnji čas med raznimi političnimi strankami vedno več nezaupanja; to ga bo „apotilo, da bo ve pred prihodnjim zasedanjem parlamenta odstopil, morda se tekoči mesec! Ako pride do tega bo Lloyd Georga nadomestoval Austen Chamberlain, ki bo kralja naprosil, da naj razpusti parlament in določi nove splošne volitve.
U. S. Grant sovraži Evropo. 'ko Je nien zastopnik izja-
New York 13 okt_U	lia konferenci, da nikakar
Grant, sin bivšega predsednika IJ™ore Plahti nnijskim de-
ry i i v •	,	.	Iflrnnni in orwmvilrr»n	iC^ /M
Zed. držav m generala v civil-
Konvencija Ameriške legije.
New York, 11. okt.—Ker so bili na letno konvencijo, vršečo se dne 14. t m. v New Orleans povabljeni vojni veterani tudi drugih dežel, se je danes semkaj na parniku "La Lorraine" .pripeljalo 23 povalbljencov iz 0sedmerfh djržav Evrope. V to svrho so bili izbrani samo junaki z največjim številom odlikovanj. Francija je poslala 6 veteranov, Anglija 5, Belgija 3, Srbija 3, Češkoslovakija 3, Ru-munska 2 in Italija 1. Med temi zastopniki se nahaja. tudi docela slepi angleški kapitan Wm. Appleby, katerega vodi njegova 9 letna hčerka.—Marcel Herond bo v imenu mesta Pariz na konvenciji izročil me-. s tu New Orleans veliko zlato spominsko kolajno.
Marijine poštne znamke.
Po izgledu Bavarske in Licli-tenštajnske je tudi sedanja o-grska država proglasila Mater Božjo za svojo zaiščitnico. V to svrho je izdala nove 50 kronske poštne znamke z njeno podobo. Te znamke imajo pri vrhu napis "Magyar Kir Posta"; pod sliko je označena vrednost znamke; v sredini pa nosi napis: Patrona Hungariae.' Slika predstavlja Mater Božjo oblečeno v omatu ogrske kraljice z ogrsko krono na glavi in žezlom v desnici; v levici pes-tu je Jezuščka^ ki s svojo roko svet blagoslavlja.
Prav, da. se je židovska in framazonska Ogrska spokorila in na ta način javno priznava Mater Božjo za svojo patrono; vendar naj bi se take slike rabilo samo pri pečatih ne pa za znamke, katere se s poštnim črnilom maže. Čudno je tudi, da Ogrska ne more svoje nekdanje kraljevine pozabiti, ker ima še sedaj znamke z besedo 'Kir' . (Kiraly ^kraljeva-—označene, dasiravno je republika.
ni vojski, ki je dospel te dni iz Evrope sem na parniku Finland, pravi, da nik<lar več ne gre v Evropo. Z njim je prišla tudi njegova soproga. U. S. Grant je odvetnik in biva v San Diego, California. Mr. Grant je prepričan, da Evropejci strašno sovražijo Ameri kance. To je posebno izkusil tekom svojega potovanja na železnici iz Amsterdama do Be-rolina. Pravi, da se mu so Evropejci zamerili strašno.
lavccm in strojnikom po $5.64 na dan.
Clemenceau pride v Ameriko.
New York, N. Y. — Bivši francoski ministrski predsednik Clemenceau, znan tudi pod imenom "tiger" se bo meseca novembra t. 1. napotil v Ameriko na obisk. Clemenceau, ki je star že 82 let, je igral za časa minule vojne veliko ulogo. V Združenih državah bo po večjih mestih priredil okrog 30 predavanj. Najprvo bo govoril v New Yorku, zatem v Bostonu in v Chicagu. Namen misije francoskega "tigra" je doseči še bolj prijateljsko zbližalijo med Francijo in Ameriko.
Joliet, prometno mesto.
C. J. Farley, načelnik naše Union postaje zatrjuje na podlagi uradnih izpisov, da vozi sleherni dan skozi Joliet stode-set Vlakov in sicer 70 potniških, 40 pa tovornih. 63 potniških vlakov se na označeni postaji ustavi glede odprave in prejema potnikov, 7 vlakov pa sprejema samo potnike namenjene v Kalifornijo.
Rock Island železnica ima v prometu skozi Joliet 31 potniških in 15 tovornih vlakov; Santa Fe 17 potniških in 14 tovornih; Chicago-Alton pa 22 potniških in 15 tovornih.
Zapuščina slovečega odvetnika. , Chicago 111., 13. okt.—Včeraj se je vršila pred tukajšnjim zapuščinskim sodiščem obravnava glede zapuščine pok. slovečega odvetnika Levy Mayer-ja, ki je 14. avg. t. I v Black* stone hotelu nanagloma umrl Skupna vrednost njegove zapuščine naša osem milijonov dolarjev.
Ford kupil železnico.
Norfolk, Va.—Znani avtomobilski kralj Henry Ford namerava kupiti Virginia železnico, za katero ponuja 58 milijonov. Ford namerava z nakupom te železnice pospešiti svojo obrt in trgovino z Južno Ameriko. Postaviti namerava v Norfolku liovo tovarno za avtomobile, katere bo potem od tukaj pošiljal na svojih parobrodih po vsem svetu.
Pomanjkanje tesarjev v Chicagu.
Chicago, 111., 12. okt.—Vsled splošnega pomanjkanja tesarjev v mestu, se je moralo z delom na južni strani novega Madison Street mosta ustavili, vsled česar bo most še le čez nekaj dni prometu izročen.
Število prebivalcev Italije.
Rim.—Kakor objavlja centralni statistični urad v Rimu, znaša število prebivalcev v mejah predvojne Italije po ljudskem štetju z dne 21. decembra 1921 37,270,493, torej v primeri s predzadnjim ljudskim štetjem za 2,599,116 več kakor leta 1911. Vsled vojne novo pridobljene pokrajine imajo 1 milijon 564 tisoč 691 prebivalcev, med katerimi je pretežna večina Slovencev.
Najstarejši stavkar umrl. Burlington, Iowa, 11. okt. — Danes se je v tem mestu vršil pogreb 87 letnega železničarja Albert M. Parmiterja, ki je bil na stavki že od 1. 1888; pogreba se je vdeležilo okrog 500 stavku joči h delavcev Burlington železnice.
Pokojnik je opravljal službo .vlakovodje še tedaj, ko ni bilo nobenega mostu zgrajenega če reko Mississippi. Zastavkal je še pred 34 leti z ostalimi lo-komotivnimi strojniki ter se ni od tedaj več vrnil na delo, kajti ta stavka ni bila nikdar izravnana. Od tedaj do smrti je pa vedno dobival stavkarsko podporo od unije.
Povišanje plače.
Chicago, 111., 15. okt.—Včeraj je državni železniški delavski svet za dva centa na uro povišal plačo železniškim de-iavcem, ki delajo na progah in po delavnicah; vsled te odredbe bo imelo koristi okrog 400,-000 delavcev, ponajveč onih, ki so imeli dosedaj najslabšo plačo; povišanje plače mehanikom in preddelavcem bo tudi določeno v kratkem.
Kakor znano, so navadni delavci vposljeni pri železnicah že od 1. jul. t. 1. dobivali po 5 centov manj zaslužka na uro; zdaj se je to znižanje zboljšalo za borna dva centa.
Angleži bodo plačali zamudne obresti. London, 13. okt—Po polu-radnih poročilih ima Anglija že pripravljenih $50,000,000 v svrho izplačila Združ. državam na zamudnih obrestih za tekoče leto; svota bo nakazana Federalni rezervni banki v New Yorku dne 16. t. m.
Kakor znano, dolguje Anglija Združenim državam na glavnici $4,135,818,359, na skupnih o/brestih pa še $611,044,200.
Vseslovanski časopis. Dunaj, 13. okt.—Tukaj je sričel izhajati list "Mhenje Slovanov", ki bo izhajal po en-erat na mesec in bo pisan v vseh slovanskih jezikih. List bo jrinašal razprave raznih slovanskih državnikov, pisateljev in drugih. Glavni urednik lita je znani ruski kritik Ma-iowsky, a sourednik in izdajatelj pa je dr. J. S. Hladkij.
Umrljivost in žrtve alkohola v New Yorku.
Albany, N. Y.—Državni zdravstveni oddelek naznanja v svojem izdanem poročilu, da je letos do 31; julija v državi New York umrlo 7083 oseb; med temi je bilo 172 smrtnih slučajev vsled uživanja alkohola.
Narod brez domovine.
Ker se v Ameriki živečim Indijancem na podlagi ustave prepoveduje podelitev državljanstva, je te dni neka zveza Indijancev naprosila svojega belega poglavarja, predsednika Hardiuga, da naj se zavzame zanjo. Svojo prošnjo opirajo Indijanci na dejstvo, da so oni edino pleme, živeče med civiliziranimi sodomačini, kateri nimajo svoje zastave in domovinske pravice.
Poulična železnica v Chicagu.
Dolžina vseh prog poulične železnice v Chicagu znaša 1061 milj; osebni promet oskrbuje kar (voov) in 11,550 uslužbencev.
Zavrnjena pritožba.
Washington, 16. okt. — Ker se je znana rudarska naselbina Hibling, Minn, pri najvišjem zveznem sodišču pritožila napram Oliver Mining družbi, da naj bi se več rude pod Hibbin-gom ne kopalo, je to pritožbo najvišje sodišče danes zavrglo. Nadsodišče zatrjuje, da ima navedena družba pravico kopati rudo na svojem lastnelh o-zemlju.
V deželi demokracije.
Washington, D. C. — Vsled odloka vojnega departmenta ne /bo več treba vojakom v uniformah pozdravljati častnikov na ulicah, ali v javnih prostorih, kakor se je to vršilo za Časa vojne.
Posledice vojne.
Francija je zadnja 4 leta izplačala vojne odškodnine v 4,284,879 posameznih slučajih v skupnem znesku 14,365.550,-
335 frankov.
Prva tiskarna v Ameriki.
Prva ameriška tiskarna je pričela poslovati 1. 1638 v mestu Cambridge, Mass., prva papirnica je bila pa 1. 1690 v Phil-adelfiji zgrajena. Dandanes je pa v Združenih državah že toliko tiskarn in papirnic, da bi enoletna produkcija časnikarskega papirja zadostovala za napravo dolge pole, zavzemajoče eno sedmino - razdalje med zemljo in solncem. \ .
Turki se umikajo.
Chanak, azijska Turčija, 13.
okt.—Turške čete so se pričele danes v splošnem umikati iz Chanaka in bližnje okolice vsled pritožile Angležev, češ, da so z okupacijo Chanaka Turki prelomili mirovni dogovor. Hed Angleži in Turki se sedaj še vrše pogajanja v svrho evakuacije turškega vojaštva iz Balchika in Ismid polotoka. Angorska vlada je določila svojega posebnega zastopnika, ki se bo dne 15. t. m. sestal zastopniki zaveznikov glede določbe nove turške meje.
Ker bode Tracija na podlagi mirovne pogodbe pripadala Turčiji, je angorska vlada že i-menovala Shakir bej-a guvernerjem tega ozemlja; dalje je na potu proti Carigradu več civilnih funkcijdnarjev, določenih za Tracijo/
Hemid hej je naprosil zaveznike, da naj bi mu dovolili prirediti slavnosten vhod v Carigrad s približno 800 turškimi žandarji, ki bodo opravljali svojo službo v Traciji; prošnji Hemid bej^a do danes zavezniška komisija še iii ustregla.
Odrin, 13. okt. — Tretji grški armadni kor je danes odločno nastopil proti evakuaciji Tracije, ter noče tozadevnega povelja izvršiti.
„
Društvena naznanila in dopisil
Iz urada dr. sv. Jožefa št. 12, fdite vsi v Mr. Opekovo dvora-v Forest City, Pa.
Tom potom se naznanja v-sem članom omenjenega društva in posebno pa tistim,>ki morebiti $e niso pri kakem podpornem društvu in Jedno-ti, da je nase društvo sklenilo na redni mesečni seji dne 8. oktobra, 1922., da bode za dobo treh mesecev (november, december, in januar) imel v-sak novi član(ica) prost vstop v naše društvo, to je, da kateri hoče pristopiti mu ni treba plačati nikake posebne- pristopnine, v društvo plača samo vstopnino v Jednoto.
Torej rojaki, kateri niste še pri naši slavni K. S. K. J. pristopite, sedaj se Vam nudi lepa prilika; nikar je ne zamudite, ampak pridite takoj na prvo sejo in pristopite, kajti v-eakdo je lahko in mora biti ponosen1 ako je član naše slavne in najbogatejše katol. podpor-reorganizacije: K. S. K. Jed-note.
K sklepu pozdravljam vse članek in članioe, K. S. K. Jed-note.
Frank Zidar, tajnik.
VABILO.
Društvo sv. Genovefe št. 108, Joliet, 111.
Tem potom naznanjam, da je društvo sv. Genovefe št. 108, sklenilo na zadnji mesečni seji, da se zopet priredi takozvano 44Card Party", dne 31. oktobra (zadnji dan v tekočem mesecu, na torek) v korist društvene
blagajne. Da bomo imeli pri tej prireditvi več uspeha, so članioe uljudno naprošene, da prinesejo kak dar (dobitek) za srečkanje. Te dni sem razposlala vsem članicam tikete za to prireditev; katera jih hoče še več naj pokliče telefon št. 2623 Y 4 in jih bom še poslala, kolikor jih katera želi.. Omenjam, da je razpisana nagrada šest srebrnih žlic za ono članico, ki bo največ vstopnic (ti-ketov) razprodala; zato se potrudite in jih skušajte kar največ razprodati.
Še enkrat yas opozarjam in vabim na označeno "Card Party", vršeČo se 3Lokt. zvečer ob 8. uri v Slovenija dvorani.
S sosestrskim pozdravom, . Catherine Zadel, tajnica.
no. Zabave bode dovolj, in v-stopnina primeroma nizka: samo 35c za osebo v predprodaji, 50c pri blagajni (vratih) in 10c za otroke. Po igri bo ples in prosta zabava. Svirala bode Slovenska godba pod vodstvom Mr. John Maček. Torej, ker je to zadnja priložnost, videti igro 4 Deseti brat' v Wau-keganu, prosimo da se vsi te priložnosti poslužite in iste ne
sem naših pradedov; pridimo vsi; pridite tudi rojaki iz sosednih mest, žal vam ne bode, kajti kaj jednakega še niste slišali v Ameriki.
Oni, kateri ne vedo za dvorano naj se ravnajo po sledečemu navodilu: Gilmore Council dvorana se nahaja na 9104 Euclid Ave; iz naše naselbine se gre z avtomobilom iz St. Claira severno po Adison
Road do Euclid Ave. in tam krenite na levo do E. 90 St. in takoj je dvorana; oni kateri se vozi,te s karo iz mesta, ali od 55. ceste, izstopite na 90 St., o-ni pa, kateri se pripeljate iz Collinwooda ali iz 105. ceste pa izstopite na 93. cesti, dvorana
zamudite.
V soboto zvečer in v nedeljo j® na desni strani ako se vozite
popoldne, 28. in 29. okt. pa pri-rede isi tigralci in igralke igro "Deseti brat" v Chicagu, pod pokroviteljstvom dr. sv. Štefana št. 1, K. S. K. J. Vsem rojakom in rojakinjam v Chicagu in okolici priporočamo, da si to igro ogledajo. Društvu šv. Štefana pa želimo obilo u-speha.
Torej na veselo svidenje, v Waukeganu in v Chicagu!
M. Ivanetič.
Waukegan, 111.
Vsem prijateljem in ljubiteljem lepe zabave in poštenega razvedrila se naznanja, da igra "Deseti brat" se bode zopet u-prizorila v nedeljo popoldne ob treh dne 22. okt. S tem se bo
Vabilo na slavnostni koncert.
Cleveland, Ohio.
Dovolite, g. urednik, da se o-glasim v "Glasilu" naše dične organizacije, in da poročam našim bratom in sestram v Cle-velandu in okolici o nameravanemu slavnostnemu koncertu,
katerega bosta skupno priredila oba katoliška pevska društva: "L^a", fare sv. Vida in Slovenija" fare sv. Lavren-ca.
Ker je stvar zelo važna in o-beta biti nad vse sijajna, zato je pred vsem potrebno da seznanimo naše občinstvo še o pravem času na ta dogodek.
Že v začetku pomladi tega leta se je Slov. Kat. Pevsko društvo "Lira" odločilo da praznuje 10 letnico ustanovitve in obstanka; na povabilo dr. "Lire" se je odzvalo sodelovati v skupnemu nastopu tudi Kat. Pevsko društvo "Slovenija". V ta namen so si društva zbrala v najem veliko dvorano, last Kat. Vitezov (Kolumbovih) na 9104 Euclid Ave in sicer za dan 29. oktobra v nedeljo večer; ta dvorana je najeta iz vzroka, kar je dovolj prostorna, in jo najbližja v sredini vseh slovenskih prebivalcev, pri tem pa je tudi potrebno, da se javno pokažemo pred drugimi narodi, posebno med katoličani, in zato se bode koncert vršil v imenovani dvorani.
Nobenega dvoma ni, da bode to redka in nad vse zanimiva slavnost; oba društva se pridno vadita posamezno in skupno, nad sto oseb pevcev in pevk bode združeno pelo ta
iz mesta po Euclidu št. 9104. Vsem se priporoča, da bi bili na mestu ob času; vsakdo naj-bode tam ob pol osmi uri zvečer, da dobi prostor, vsakdo naj pa tudi pripomore k redu in dostojnosti s tem, da se zadrži mirno .in gentlemansko, da nas bodo drugi spoštovali. Rojaki in rojakinjo ! Bratje in sestro ! Pokažimo se, to bo ponos za nas Slovence in za ves naš Clevelandski živelj.'
A. G.
dala prilika vsem onim, ki so
želeli to igro videti. Ker je bila večer pesmi, katerih se še ni
splošno želja, da se igra še enkrat uprizori, torej se bo to vršilo prihodnjo nedeljo. Na noge-torej vsi!
Tudi igralci in igralke so se potrudili, da bodo dobro nastopili in nekoliko več komičnih prizorov se je nadejati, kateri pa niso z igro nič v zvezi. Kr-javelj je namreč obljubil, da prinese seboj kolač kozjega žira, in ako mu "Deseti brat" da dovolj srebrnih kefbrov bo kupil še celo konja in ne samo koze, in ako doibi konja, se bode podal v deveto deželo svojo "Urško" iskat. Mateviek in Peharček imata nekaj imenit-
slišalo v naši naselbini; nihče ne bi smel zamuditi tega večera; nobeden izgovor naj ne bodo dovolj utemeljen, da ne bi posettli tega večera; nobeden, še tako oddaljen rojak (inja) naj ne zamudi tega slavnostnega koncerta.
Na programu bode pesem "Pepelnični noči" \n številno drugih najlepših pesmi, za katere se vršijo pogoste" vaje že več mesecev; nastop bode naravnost veličasten; najboljše pevske moči, katere že delujejo leta in leta, bodo nastopile z vso odločnostjo; s spremstvom močnega orkestra bode sodelo
VABILO
na veselico z igro,
katero priredi Slovensko Samostojno Podporno društvo Waukegan in North Chicago, HI.
v proslavo , desetletnice društvenega obstanka na Zahvalni dan, dne 30. novembra 1922 v prostorih Slov. Nar. Doma, Waukegan, 111. Veselica se prične z igro ob 2. uri popol dne. Najuljudneje vabimo cenjena slovenska in hrvatska drušvta, kakor tudi posamezne rojake in rojakinje iz wauke-ganske naselbine, iz Chicaga, Ivenoshe in drugih bližnjih mest, da se vdeleže naše slav-nosti, ki jo priredi društvo ob desetletnici svojega obstanka. Ako si želite nepriseljene zabave v prijazni družb, pridite vsi na našo veselico.Preskrblje-no bo za vse, po najboljši moči, za razvedrilo za suha grla in za prazne želodce. Ker bo program zelo obširen, zato bo pozneje priobčen v časopisih.
Opozarja se tudi vse članstvo Slovenskega samostojnega pod pornega društva, da se vsi v-deleže prihodnje redne seje 22. oktobra, ker imamo več, zelo važnih svtari na dnevnem redu. Vabi vas
Veselični odbor." (Advertis.)
nega, nekaj izvrstnega, čudovi- vanje čarobno, in ker je pova-tega na programu. Kaj T Tega (bi jeno veliko tujerodcev, bode danes še nesmem povedati, am-j ta večer v respici zgodovinski; pak pridite sami in se prepri-izato naj ga nobeden ne zamu-čajte. Oberšak je obljubil da di.- Pokažimo pevcem in pev-bode točil pristnega 4 Vipavca* i kam, da ljubimo'' slovensko in t. d. Tudi pevci in pevke bo-!pesem; imejmo spoštovanje do
do zapeli nekaj novih psemi, tudi kvartet in kvintet ne bode izostal.
Torej ne pozabite, v nedeljo 22. okt. ob 3. uri popoldne; pri-
njih, ki se tako .trudijo in se žrtvujejo, pokažimo pa tudi tujerodcem, da zamoremo tudi mi Slovenci zapeti v lepi* melodiji in da ljubimo pe-
Lokalne vesti.
Cerkveni "fair."
Da se bo nekoliko znižalo narastle stroške pri naši slovenski cerkvi sv. Jožefa v Jolietu, je cerkveni odbor na svoji zadnji seji sklenil po triletnem presledku prirediti zopet 'fair" v to svrho. Cerkveni "fair" se bo vršil letos od 25. novembra do 2. decembra (petek, 1. dec. izvzet) v farni "Slovenia" dvorani. Natančen spored te prireditve bomo priobčili, kakor hitro bo isti sestavljen.
Ker vsled slabih delavskih razmer pri cerkvi sv. Jožefa ni bilo zadnja tri leta nobenega "faira", je upati, da bo tozadevna letošnja prireditev -dobro uspela.
Srebrna poroka. Prihodnjo nedeljo, dne 22. t. m. bo minulo 25 let, odkar sta bila poročena rojak John Pet-ric in rojakinja Kataripa Vrš-čaj, stanujoča na 1202 N. Broadway, Joliet, 111. V to svrho bosta obhajala dan svoje
srebrne poroke s peto sv. mašo ob 6. uri zjutraj v naši slovenski cerkvi. Mr. John Petric je bil rojen 1871. v vasi Ravnace, fara Suhor na Dolenjskem; v Ame^ riko je prišel 1. 1892; njegova soproga Mrs. Katarina Petric,
rojena Vrščaj je stara 46 let, doma iz vasi Sela fara Črnomelj ; semkaj v Ameriko je prišla 1. 1895. Petriceva zakonska dvojica ima četvero otrok: 3 hčere in 1 sina; od hčera je že ena poročena z rojakom Wm. Vertinom. — Iskrene čestitke slavljencema ! Dal jima Bog dočakati še zlate poroke !
ZASTONJ
Vam dopošljemo našo slovensko navodilno knjigo o patentih. Pišite ponjo v svojem domačem jeziku.
Ime A. M. WILSON je znano že 32 let.
V zadevah patentiranja, iznajdb in prodaje patentov, pišite samo v Washington na zanesljive patentne odvetnike. Naslov:
A. M. WILSON, Inc.
315 Victor Bldg. Washington, D. C.
Bi—iT 1
Najboljša cigareta
NAZNANILO IN ZAHVALA.
^Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem sirom Amerike naznanjamo prežalostno vest, da sta bila po nesreči zadušena od strupenega plina pri delu v vodnjaku na svoji farmi v Neodesha, Kansas, dne 19. sept. t. 1. ljubljena nam oče in sin MATT MAYER, starejši in MATT MAYER, mlajši.
Trupla obeh so bila prepeljana v Pueblo, Colo., kjer smo jih dne 26. sept. 1922 izročili materi zemlji, tfb Velikanski udeležbi prijateljev.
Na tem mestu se najlepše zahvaljujemo vsem, kateri so nam stali ob naši strani v tej žalostni uri. Najtopleje se zahvaljujemo Mr. John Butkovič-u za njegov ganljivi govor ob odprtem grobu. Nadalje lepa hvala Pevskemu drušvtu "Prešern" za ganljivo petje v cerkvi ter ob grobu. Prisrčna hvala vsem darovalcem krasnih vencev, ter vsem onim, ki so čuli ob mrtvaškem odru, ki so prišli pokojnika kropit, ter onim, ki so se udeležili pogreba. Še enkrat najlepša hvala vsem skupaj!
Vam pa ljubljeni mož in sin, oziroma oče in brat, kličemo zadnji:: Z Bogom! Prosita za nas pri Bogu, da se zopet skupaj snidemo v večnosti nad zvezdami. Žalujoči ostali: Marjana Mayer, -soproga in mati z otroci.
• Mary Snedec sestra, ozir. teta.
Ana Sajer, sestra ozir. teta.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Potrtim src&n naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem prežalostno vest, da je nam po dolgi, mučni bolezni, dne 11. sept. za vedno v Gospodu zaspala naša preljubljena mati, oziroma žena
MARY PELC
Njeno truplo smo izročili črni zemlji dne 14. sept. ob veliki udeležbi prijateljev in prijateljic. Bila je članica dr. sv. Jožefa št. 7. K. S. K. J. Reda Katoliških Borštnario ter Cerkvenega društva sv. Ane. Tem potom se zahvaljujemo vsem omenjenim društvom, ki so se udeležili pogreba v tako obilnem številu. Posebno se pa zahvaljujemo darovalcem krasnih vencev, in sicer: Društ. Katoliških Borštnaric; Zadnji pozdrav od njenih prijateljic; dalje Mr. in Mrs. Louis Zabukovec, Mr. in Mrs. Anton Mehle; dalje za venec delavcev iz tovarne me-telj; dalje Mrs. Mabel Henry; od Mrs. Cora May Gwyn; od Mr. John Gorsich in družine; Mr. in Mrs. Andrew Perko; Mr. in Mrs. Valentin Stalick; družini Coš; in Mr. in Mrs. Anton Okoren. Vsem gori označenim se še enkrat najtopleje zahvaljujemo.
Pokojna Mary Pele je bila doma iz Vasi Lopata, fara Hin-je na Dolenjskem. Tukaj zapušča moža ter osmero otrok, v Butte, M out, tri brate in dve sestri ter eno sestro v Cleveland, Ohio, eno sestrično pa v Rock vale, Colo.
Mirno spavaj v hladni zemlji, ter prosi pri Bogu za nas, da se srečno snidemo zopet gori nad zvezdami. Žalujoči ostali: George Pele, soprog.
George, Joe, Caroline, Albert, Charles in Elsie, otroci.
Mary Mehle, Rosi Zabukovec, omožene hčere. Pueblo, Colo, dne 1. oktobra 1922.
Največja Slovenska Banka
v Ameriki je v Clevelandu, O., kajti v dobrih dveh letih svojega obstanka izkazuje nad
Dva milijona dolarjev premoženja.
Malo je bank v Ameriki, katerim rast bi bila povprečno po milijon dolarjev na leto.	N
POPOLNA VARNOST VLOŽENEGA DENARJA
je poglavitni vzrok, da je postala naša Slovenska banka v tako kratkem času največji denarni zavod nove domovine. In kar je glavno: ustano-novili so jo naši ljudje z našim denarjem. Vodstvo in vsa uprava je zopet v rokah naših ljudij.
POPOLNO NADZORSTVO VSEGA VLOŽENEGA DENARJA
nad našo banko ima država, potem posebni'izvedenci in pa bančni di-rektorij, ki sestoji iz enaindvajsetih članov direktorija in šestih svetovalcev. Med njimi najdete sama naša imena, poznane in zaupanja vredne može. Zato nalagajo v tem domačem denarnem zavodu naše
JEDNOTE, ZVEZE IN POSAMEZNIKI
iz vseli krajev naše nove domovine. Med vložniki je država sama, County, šole, knjižnice, mesta itd. Pomnite, da naša banka obrestuje vse vloge po
4% OD DNEVA VLOGE DO DNEVA DVIGA.
Denar prinesete lahko osebno, če stanujete v bližini, ali pa ga pošljete po pošti in sicer z money ordrom, draftom ali čekom. Z obratno pošto .prejmete hranilno knjižico, na katero zopet lahko dvignite svoj denar, kadar ga rabite.
POŠILJA DENAR NA VSE STRANI SVETA
in sicer po dnevnem kurzu, kakor je denar na svetovnem trgu, tako ga dobite vi. V zvezi je z najboljšimi denarnimi zavedi starega kraja in garantira vsako pošiljatev z vsem svojim premoženjem.
NAJBOLJŠE IN NAJVARNEJŠE
je vselej tam, kjer je naše. Ako zaupate denar naši Slovenski banki, potem ste lahko brez vse skrbi zanj. Obrnite se osebno ali pa pišite na:
St. Clair & 62 St.
Cleveland, Ohio.
Ha poti v večnost
Spisal L. Poulin.
Ptevod iz fnuicosčine — po enajsti izdaji.
(Nadaljevanje.)
1. Kvišku srca !
Dušo imamo.
Skrivnosten diamant, ki ga ni popolnoma otemnela uraa-&aitoet telesa, iskra, ki še tli pod težo pepela, skrit biser, skrivnoste ogenj.
Dušo imamo.
Mnogi pozabljajo nanjo. Vržejo se v vrtinec veselja, omamljajo se, potapljajo se v nasladi, slepe se z vsakdanjimi 0-pravki življenja. Kratke radosti, omejeno obzorje, rože enodnevnice !
Dobe se navidez učeni možje, ki odkrito in predrzno ta je bivanje duše, da tem laže po-\eiičujejo meso in zanikavajo vsako nravnost. Človeka ponižujejo na stopnjo živali. Človek jim je le igrača samovoljnosti usode, narave, brezpomembno bitje, brez izvora, brez cilja, brez namena.
Proti temu se mora dvigniti vse, kar je plemenitega v človeški zavesti. Xe more ostati brez odpora, da zatirajo boljše prepričanje,- da teptajo z nogami zdravo pamet, samo da bi laže sledili slepi lom in da bi se bolj brez skrbi dali voditi goljufim sanjam.
Človeška narava, prenasiče-na teh nedoslednnosti, se vrača sama nazaj k mirni trditvi, izvirajoči iz dna vsega bitja s
prodira jočo in zmagovalno silo:
Dušo imamo.
To je glas stoletij, to je »pričevanje narodov, to je splošna, skupna zavest vseh, to je iskra neumrljive resnice, ki jo podedujejo rodovi drug od drugega v temi vekov, in tak splošni glas ne vara.
Dušo imamo.
To nam tiho in neprestano zatrjuje naša zavest. To čutiš, ko si vesel izvršenega dobrega dela, ko si zadovoljen sam s seboj po izvršeni dolžnosti, to ti kažefa pekoča vest in čut odgovornosti proti samemu sebi in nasproti oni čudoviti sili, ki iz nje izvira pravo.
Sanje o sreči, .občut ničevosti vsega minljivega, hrepene-» nje po neskončnem, praznota >rca, ki je tu ne more izpolniti nobena stvar: vse to oznanja neko drago bivanje, neko o-nostransko življenje, življenje preko groba.
Pamet in modroslovje zreta z začudenjem na skrivnost človeškega mišljenja, proučujeta njegov čudoviti usfroj. In uspeh? Nujno prihajata do sklepa, da biva neki misleči, netvarni vzrok, ki abstrahira in generalizira, ki je po naravi enovit, četudi raznovrsten v svojem učinku. Torej spet duša.
Dušo imamo.
Iz te osnovne resnice se razvija zgodovina Vseh verstev,
razni poizkusi, -kako razložiti pojave duše.
Dušo imamo. s Beseda Boga samega je to, nesmrten nauk Njega, ki je
prišel iz neba na zemljo, Njega, ki je mojster vser vednosti in učitelj vseh znanosti. "Kaj namreč pomaga človeku, če ves 8vet pridobi, svojo dušo pa po-gobi" (Mk. 8, 36.)
Tenia sedanje stanje duše je žalostno.
Moj Bog, kako hudi so časi, koliko težav je v življenju! Žalostno se premikamo po iz-hojeni poti, brez poguma, brez veselja, brez navdušenja, brez moči. Naše telo nas tišči k kralji kot svinčena teza. 0, kako ljubimo, kar je nizkotne-8®, kako nas omamlja opojnost greha! Kako smo mlačni za dobro, kako naveličani vsega mišjega! Kako je dolžnost
težka, kako nam je čednost zoprna in enolična!
Trenutno nam pač včasih zašije ideal, žareč in blesteč v nebeški svetlobi. V takih kratkih hipih spoznavamo Boga, dotikamo se takorekoč onostranskega življenja. Čednost se nam prikaže kot svetla prikazen, čara nas, navduši, vabi za seboj----a
nato spet vse mine. Težak o-blak zakrije nebo in v duši -nastane črna noč. Moreč sopar se vlega na dušo in mraz nas stresa. Napada, nas dvom in grenkoba. Vse se maje, tla s*e umikajo izpod nog in zdi se, da naša vest brez vodnika umira v zapuščenosti. Gospod, pošlji svojo luč, naj posije žarek s svojih višav na naše čelo, ne zapusti nas. Glej, pogin jamo---
V hudih časih živimo, ozračje je obteženo z dvomi in zanikanjem, prenasičeno od duha nezmiselne popolne nezavesti in sramotne ppčutnosti. Da, včasih se čutijo tudi najboljši pod vplivom te smrtonosne okolice. Kakor naj se ustavimo! Kje najdemo čistega zraka, moči, življenja! Kako naj staremo železni o-klep, ki nas objema in stika, kako na j pridemo do miru, odkod zašije rešitev?
Samo v mislih na nebesa je lešitev, edino v spominu na večnost. Kvišku srca! Tu na zemlji smo le enodnevnice, ki minejo.
Navzgor, naprej, naprej do radostnih višav,
Kjer se valovi hrepenenja pomere,
Kjer mine hrup in zapeljivost izkušnja v,
K jer dvomi posmehljivi več se ne rode !
Navzgor ! Minljive ničnosti ne obožuj !
Navzgor ! Bojuj se krepko za nebeški kras !
Navzgor ! V ljubezni više, više se dviguj
Po zlati lestvici k Očetu vodi
nas !
- Včeraj nas ni nihče poznal, jutri se ne spomni nihče več našega imena. Sedanjost nima obstanka, izginja, minuta beži za minuto. Kakor pa nam ni zagotovljen jutrišnji dan in kakor nismo zavarovani za bodočnost, toliko bolj nam je zagotoljeno, da umr jemo in vidimo, kako se nekoč
sesuje v nič mogočni grad naših častnih sanj. Če pa nista mir in pokoj nikdar popolna, tv ni posest zemeljskih dobrin nikdar trajna, to pa je gotovo, <!a napolni dušo, ki dviga svoje oči v višave, išče opore v svojem idealu in svoj cilj v Begu, vsaj včasih čist žarek tolažbe, zadosten, da poživi njen pogum. Kvišku srca! Da, kvišku preko umaZanosti sveta, preko zmot in prevar, preko grenkih dni! Kvišku srca preko naših napak, naših žalostnih padcev, naše sramote, naše revščine in našega ,sla»begiu| česanja! < Dv%amt{ se više, kakor segajo naše malenkostne sanje, naše. prazne zemeljske želje in naša sedanja kratkovidnost ! Kvišku |sr-ca v mogočnem in upapolnem poletu ! •
Podoba tega sveta preide.
Narava je lepa, svet je poln mikavnosti in življenje nudi marsikako veselo uro. Ni res, če pravimo* da je na zemlji vse le žalost in trpljenje. Ako vse povzamemo, je za vsakega, če ni morda zadel najslabšega deleža na zemlji, bitek vsekakor boljši od^iebitka.
Veliko zlo pa je to, da so vse stvari minljive. Veselje in za-
dovoljnost za» lup komaj traja. Človek tri rad obstal, da bi o-peval trenutek bajno pokrajino, ki se odpira očem, da bi poslušal petje ptic, da bi se naslajal ob vonjavi rož, a vedno sliši: Naprej naprej!
Nabožni pisatelji in cerkveni govorniki se skušajo po zgledu sv. pisma v podobah in primerah, da izrazijo minlji-
(Nadaljevanji).) LINCOLNOVA ADMINISTRACIJA 1861—1865. Volilna borba.
Ko je potekal uradni termin
!predsednika Buchanana, so je
. , .. . v Ipojavila med ljudstvom huda vost osnega inkmtkostnase- borb kdo b() lljogov nasled.
ga življenja. Dnevi, meseci, le-l^ ? v svrho nominacije ta teko drug za drugim. Včasih 1 ^	kandidata se
.e sumno ko hudournik, vča^ £	api>lla xm y
Char lestonu S. C. vršila narodna konvencija demokratske st-
drv
sili se vijejo lagano ko reka preko poljan, vedno pa tt?ko neizprosno naprej, brez pres-tanka, v gotovi, določeni smeri. Ob spominih 11a preteklo živimo, a vsa preteklost je kot senca. Bodočnost je negotovost in sedanjost, ta nam uide, ko mislimo da jo držimo. Res, življenje beži, beži z neznansko naglico. Prestopili smo prag starosti in niti prav naučili se nismo umetnosti življenja. Le oni čutijo predolgo življenje, ki morajo mnogo trpeti, kakor da je ^alosti lastno množiti dneve in jih obenem delati težke in dolgočasne. "Podoba tega sveta namreč preide,'' pravi sv. Pavel. (I. Kor. 7, 31.) I11 to je ravno glavna napaka svetnega življenja, da ni trajno! Najvzvišenejša knjiga je živ-
ljenska knjiga; Odpreti in zapreti samovoljno se ne da. Ne moreš dvakrat brati
mest, ki mičejo duha, Usodni za usodnim listom!
sam se dviga, Rad vrnil bi se k strani, ki ti
radost vžiga, A že ti'zadnji list v rokah zatrepeta.
Lamartine. Površni in lahkomiselni du liovi' — in teli je premnogo se nespametni zabavajo izrabljajo pridno sedanje ure, se norčujejo iz jutrišnjega dne in še ne vznemirjajo radi prihodnosti. Veselimo se, uživnjmo, krasimo se s cvetkami, skrbi pridejo same dovolj zgodaj.
Nikakor pa to ne more zadovoljiti plemen i t iii duš.
Bi st roumn i, globokom i sleči, modri bridko občutijo, kako greni vsako uro sedanjega veselja neizbrežna skrb za pri-prihodnost. Popolnoma gotova
ranke. Ker se na ,tej konvenciji severni in južni delejfatjo glede suženjskega vprašanja nikakor niso mogli zediniti, je bila ta konvencija razpuščena. Kmalu eatem (18. junija f860) so sklicali severni demokratje drugo narodno konvencijo v Baltimore, Md., kjer so imenovali senatorja Stephen A. Do-uglasa iz lllinoisa za predsedniškega kandidata. Tej konvenciji so sledili tudi delegat-je iz južnih držav s tem, da so postavili John C. Breckenridge iz Kentucky za predsedniškega, kandidata demokratsko stranke, med tem ko je stranka Whigovcev in "Know Noth-ing-ovcev" imenovala kandidatom John Bella« iz Tenn.
Naravno, da tudi republikanci pri teh volitvah niso počivali, ampak so sklicali svojo narodno konvencijo v Chi-cagu. Na tej konvenciji je
polnjevanje: postave \sužnjev-beguncev; da se v bodoče ne sme in ne more nobena druga država vsled lastne inScijative
odcepiti od Unije, ki naj ostane večno trajna skupna zveza držav, kakor je bila ustanovljena. 'Dalje je Lincoln obljubil z vso silo držati in ščititi vsako vladno lastnino Združenih držav.
Padec trdnjave Sumter.
Ker niso hoteli južni odpadniki na noben način prepustiti trdnjave Sumter vladi Združenih drŽav, se je predsednik
ve Južna Karoiina zbrani na konvenciji izjavljamo in določamo. da se sedaj obstoječo zvezo med Južno Karoli-110 in drugimi državami, znanimi pod imenom, Združene države Ameriške — razveljaviti ali prekine."
Na podlagi te izjave se je Južna Karoiina proglasila za samostojen in neodvisen narod. Kriza glede ločitve dr- T * ,	....
žav na jugu je postajala ved- 1Lu!coln f'locl1 nns,0Plh1B Sl"
lo 111 poslati majorju Anderso-
nu pomoč. Ko je o tem načr-
110 hujša, kajti Južni Karolini so se pridružile z odstopom še Mississippi, Florida, Louisiana,
Alabama, Georgia,, in Texas. Dne 4. febr. 1861. so se zbrali delegatje teli držav v Motgo-mery, Ala., kjer jo bila ustanovljena nova vlada in nova začasna ustava. Gornjih sed- gurnte mero odstoplih držav si je izbralo ime: '4 K 011 f ederaei j s -ke ameriške države." (Confederate Sta'tes of America); prvim predsednikom teh držav je bil izvoljen Jefferson Davis, podpredsednikom, pa A~ leksander II. Stephens.
V glavnem j? bila ustava teh konfederacijskih držav slična prvotni ustavi; sprejelo se je piič sledeče izpremembe: V-saki posamezni državi je suveren i tet a in neodvisnost zajamčena; odprava protektivne carine; pripoznanje suženjstva; člani kabineta ima pravico na
bil z veliko večino za predsed- 'stopiti tudi v kongres; termin
tu zvedel konfederac. general Beauregard je zahteval od Andersona, da naj mu takoj trdnjavo izroči, toda pri Ic^o je dobil nepov-oljen odgovor. Dne 12. aprila 1861. še pred solnčnim izl odom je padel na >r trdnjavo prvi strel iz vrste zaveznikov (konfedera-cijcev);, to obleganje je trajalo neprestano 34 ur. Major Anderson uvidevši, da je izgubljen vsled pomanjkanja živil in municije, se; je končno udal in odkorakal iiz trdnjave z vojaškimi častmi; to je bil začetek dolgotrajne držav, vojne. Moči in slabosti južnih držav.
P redno nadaljujemo z opisovanjem državlj. vojne, vzemimo v poštev vire ter ugodnosti, koje je imela vsaka izmed spornih strank za časa te vojne.
Glede; prebivalstva so bile južne države v manjšini od se-
niškega kandidata nominiran predsednika podaljšan 11a 6 vernih; prvo so štele 12 milijo-
Abraham Lincoln. Republikanci so v svoji platformi predvsem zahtevali, da naj se pripusti državo Kansas k Uniji
kot svobodno državo, da naj ^ na mornariški akademiji
let; noben predsednik ne sme
biti dvakrat izvoljen.
Jefferson Davis je bil rojen
]. 1808 v Kentucky; izšolal se
■(■■■■■■I	_____________ vademiji
^ se na enak način dovoli svobo-,w^t Poinfu j 1828> Iiakar se
do vsem preostalim tentori-1 jc udeležil vojne z Mehikanci;
jem 111 da naj se zgradi želez- jzatem so ga izvoliU v kongres-
uico do pacifiškega morja. no zbornico, slednjič pa še v
Pri volitvah meseca novem- senatsko zbornico. Ker je
bi a 1860 je dobil Abraham Lin- njegova država Mississippi iz
codn 180 elektoralnih glasov,|Unije odstopila, je moral tudi
Breckenridge 72, Bell 39, Do-!])avis svoj senatski mandat
uglas pa 12. Pri teh volitvah j odložiti. Aleksander H. Sto-
so znašali posamezni (popu- phens je bil rodom iz Georgije;
lami) glasovi: za Lincolna so ga konfederatisti izvoli-
1,857,610, za Douglasa 1,291,- ]j za podpredsednika, mu je
nov stanovnikov, drage pa 19 milijonov, če vpoštevamo še dejstvo, da se suženjske države Maryland, Kentucky in Mi-souri s svojimi 3 milijoni prebivalcev niso hoteli izneveriti Uniji, je odpadlo 11a Sever 22 milijonov prebivalstva na Jug pa 9 milijonov izmed katerih je bila 1 tretjina sužnjev. Južnim državam se je nudila priložnost do boja samo v malih defenzivnih vrstah in na o-zemlju, ki je bil tamošnjim prebivalcem docela poznat. Odpadniki 11a jugu so bili vsi zelo složni in navdušeni za voj-574; za Breckenridge 850,082 potekal že šesti termin kon- ?R), ker so zatrjevali da so njih
M Bella 646,124.
O življenju, delovanju
grešnika Združenih držav. 1,1 Takoj zatem, ko so se gori-
domovi v nevarnosti vsled invazije bližnjih severnih sose-
jc namreč, da nas čakajo ločit- smrti' predsednika Lincolna ; navedene južne države ločile do v. Enako so bili tudi vsi ti ve, bolezni, oslabelost in sta- smo že v<*krat I)isali osobito ^ Združenih držav, so konfe-1 izvežbani v rabi orožja in stre-rost grenke žalosti in po smrti lia Praznik njegovega rojstne- Meracisti zavzeli vse trdnjave Ijanja. Zapofcta državljans-drugih naša smrt. Da, in vse (.lne febr- ~~ A- Lincolu in arzenale v onih krajih; pus- ka vojna jim je v gmotnem o-to je tako resnično! Kako gren- J® ^^ rojen 12. febr. 1809 v dr-- 111L so samo trdnjavo Sumter v ka misel v sredi veselja in ka- Kentucky; njegovi stari- pristanišču mesta Charleston ko prav pravi sv. pismo: "Ko- ** so ^^ skrajno siromašni in unijskemu majorju Robert Alinee vsega veselja so solze.^»» ubogi. Iz Kentucky se je Lin- dersonu. Ker je posadki ma-(Prg. 14,13.) Tako je celo naj-jcoluo,va družina kasneje fir^Jjorja Andersona 11a zimo pri-bolj upravičeno uživanje le selila v državo Imnan<<rwHj^lo živeža manjkati, mu je kratko, vsako veselje le tre- tam Pa v Illinois. Lincoln ni zvezna vlada na parniku <4The notno. Življenje razvija pred j obiskoval nobene šole, a yen- Star of the West" poslala več našimi očmi vesele in žalostne [dar se je z marljivim učenjem 'provijanta in municije, ki pa ni slike, a nobena se ne ponovi, doma pospel do odvetnika; 1. dospela na svoje mesto. V Otroška doba se umakne mla- je bil že izvoljen v kon-;bližini Južne Karoline so na ta
deniSki, zrela doba prežene mla'^res; 1. 1858. jo nastopil kot dost in glej, že je večer, noč nastopa, smrt se bliža.
"Smrt, ta naš grozoviti sovražnik, gotovo zmaga. Saj morda ni naš najhujši sovražnik, morda celo ilikak sovražnik ni, vendar pa se smrti izmed vsega najbolj bojimo, ker
protikandidat Douglasa za senatsko zbornico, toda brez u-speha- dve leti kasneje (1860) ga je pa ljudstvo izvolilo za predsednika Združ. držav; za podpredsednika je bil izvoljen Hannibal Hamlin iz drž. Maine.
16. predsednik Abraham Lin-
zvezni parnik 9. jan. 3861 odpadniki itz svojih baterij močno streljati, da se je končno nazaj vrnil.
Lincolnova inavguracija. — Pričetek razdora.
Se Lincolnov prednik, predsednik Buchanan, je skušal v svoji zadnji poslanici na ljud-
je najskrivnostejša. Četudi ve- coln je umrl dne 15. aprila 1865 'sfvo potolažiti nesložne stano-
1110 o smrti le malo, ne moremo si je prestavljati drugače kot strašno omamljenje, ki proti njemu ni zdravila, ki uropa junaku njegovo junaštvo, obrazu njegov smehljaj, pogledu
v Washingtonu'star 56 let, zadet od morilčeve krogi je.
Odpad južnih držav.
Ker so stanovalci južnih dr-
valce južnih držav. Glede ločitve istih od Unije se je izjavil, da je tak korak naravnost neskladen in nedosleden v smi-
žav znali, da je novoizvoljeni slu zvezne ustave, da on nima predsednik Lincoln velik za- nikake pravice dovoliti odce-njegov izraz, ne mislimo si je'govornik in prijatelj sužnjev, pitev kake države iz Unije, ta-drugače kot globoko otrplost,'in da bo on skoro gotovo iste ko tudi no sme prisiliti kako uničuje človeške dblike, jih raz- osvobodil, so ga pričeli že na- 'državo, da bi ostala v Uniji.
kraja in jim odvzema lepoto. Človek se privadi in se je vedno privadil premagati bolj ali manj ta strah, a vendar mu mi-
prej crtity. Ta nezadovolj- Ta izjava predsednika Bucha-' nost v južnih državah je pov-1nana je; ljudstvo naravnost iz-zročila korak, kakoršnega ni nenadila; vse je nestrpno ča-
nihče pričakoval. Lincolnu sel na smrt krati popolno za- j najbolj naperjena država je bi-dovoljnost, krši najlepšo sre- la Južna Karoiina, to pa zato,
čo; smrt je grozovita nepresta-j ker je ondi suženjstvo najbolj_____________
na mora, ki tlači človeški rod.[cvetelo. Kaj je vsled tega u-jV svoji inavguralni poslanici Smrt uničuje lepoto, srečo, krenila navedena država ! je omenil, da se on noče ne di
kalo, kaj bo glede le zadeve novi predsed. Lincoln ukrenil.
Predsednik Lincoln je bil v-stoličen dne 4. marca 1861.
žiru povzročila veliko škode, kajti njih industrija še ni bila do cela razvita. Imeli so le malo jeklarn, druzih tovarn in ladjedelnic, vsled česar je bila tudi njih trgovina na morju nedostatna; enako slabo je bilo tudi glede pridobivanja premoga in železa vsled nerazvitih rudnikov. Stanovalci južnih držav so morali skoro ves žvež in obleko uva-' žati v zameno za bombaž, kajti njih glavni pridelek je bila e-dina bombaževina. Ko je enkrat izbruhnila državljanska vojna je bil zadan Jugu najhujši udarec, da niso tamošnji stanovalci več mogli izvažati bombaža in uvažati potrebnega živeža; njih sosedje na severu so jim namreč ves promet z blokado ustavili. Zamorski sužnji so morali doma zemljo obdelovati med tem ko sc
se belokožci podali na vojno. Uporni zavezniki na jugu tudi niso imeli nobenega rezervnega vojaštva. Vse to jim je povzročilo končni poraz ter velikansko izgubo mrtvih, kojih število ne bo nikdar natanko znano.
(Dalje sledi.)
POZOR!
Kdor hoče kupiti še kaj finega newyorškega črnega "Con-
cord" grozdja, naj se pri nas
duhovitost, čednost, podira naj Dne 20. decembra 186o7je skli- 'rektno in ne nedirektno vme- j zglasi, ker ga imamo še nekaj
večja dela življenja in naspro- cala posebno konvencijo, kjer šavati v sužejske zadeve onih j v zalogi, tuie takorekoč sfvArW.™ ^ _____i. i v.' _____ ,v , _.__	^ „ A. NEMANICH A SIN.
1000 N. Chicago St. Joliet, 111.
ikorekoe stvarjenju. , je bila sprejeta sledeča reso-'držav, kjer je suženjstvo že u-(Dalje sledi.)	jlučija: "Mi stanovniki drža-jvedeno; dalje je priporočal iz-
=======
SI* irnMnTirW odgovora. Ce vsi slavni SHS . IV« JLI/nv/l£i uradi tako "točno" rešujejo
razne akte, potem je v resnici vaaka stranka omilovanja vredna, ki ima ž njimi kaj opravka.
Za obletnico gornjega odgovora se bomo zopet izglaaili, dotlej je treba čakati samo še štiri mesece. Živela Jugoslavija!
•
Dne 9. t m. se je na borzi v New Yorku prav po ceni prodajalo nemške marke (iz papirja): sto mark za Štiri ameriške cente. Za $400.— si lahko postal nemški milijonar. Morda še dočakamo dobo, ko bodo nemške marke popolnoma zastonj t
Izhaja vsako sredo.		
Lastnina Kranjsko-Slovcnske Katoliške Jednote v Zdrtrfenih državah . ameriških.		
1004 N. Chicago St	Uredništvo in apravn&tvo: Telefon 104a	JOLIET, ILL.
Za ilaae, na teto	Naročnina:	___$1.20
Za nečlane ■-,,,..,		.$2.00
Za inozemstvo _______		$3.00
OFFICIAL ORGAN vofthe ' ;H 4 GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA. Mainted by and in the interest of the order.		
	Issued every Wednesday.	
1004 N. Chicago St	• OFFICE: Phone: 1048	JOLIET, ILL.
		■
Najfepšo in najboljšo službo med vsemi Jugoslovani bo i-mel nedvomno novoimenovani
00) na mesec, pa nič dela. Iz Belgrada namreč javljajo, da je SHS vlada te dni ukinila vsako izdajanje potnih listov za Ameriko. Novi gospod komisar ne bo imel torej v svojem uradu drugega posla, kakor sedeti, prižigati fine smodke, gledati na uro in koncem me-
V Ameriki je vse mogoče !
Posledice omejenega priseljevanja.
Te dni je priobčila neka večja newyorska banka v svojem mesečnem glasilu zanimivo poročilo, kako vpliva novi naselj- SRg ia8eljeniški komisar E niški zakon na pomanjkanje delavcev sirom držav. — Navzlic R ^ ^^ Yorku Deget ^
vsemu temu hoče vlada naseljnisko postavo se bolj	franCoskih frankov ($900.-
ter skrčiti kvoto priseljencev s 3 odstotkov samo na pol od-. stotkov.
Kakor se iz raznih mest in krajev poroča, je pričela zadnji čas brezdelnost malo pojemati; naobratno nastaja ponekod že pomanjkanje delavcev, osobito po jeklarnah, drvarskih "kem-pah" na parnih žagah in po tovarnah avtomobilov; dalje primanjkuje tudi v nekaterih državah poljskih delavcev, da bi pomagali farmerjem pospravljati jesenske pridelke, osobito koruzo.
V olbče in največ primanjkuje navadnih delavcev (teža-	v
kov) po večjih industrijskih mestib pa tudi izurjenih rokodel- seca podpisati cek za $900.-
cev gradbene stroke.	Znat 8e more 1
Nova. naseljniška postava je stopila v veljavo dne 3. junija 1. 1921; ta določba ostane v veljavi do 30. junija 1924, torej še celih 20 mesecev! Kakor znano, je sedaj v veljavi samo 3% (Chikaški list "Herald & Exa-kvota priseljencev vsake posamezne narodnosti; govori se miner" je prišel te dni na ide-pa, da bodo še to kvoto znižali samo na pol odstotka, ali pa do jo, da bi bili psi najboljša nje-cela ustavili.	[g°va reklama. V to svrho je
Za fiskalno leto 1922 je znašala kvota 356,995 priseljencev,'odredil pasjo razstavo z raz-za prihodnje leto je pa ta kvota za malenkost povišana m zna- nimi nagradami. Višek te resa 357,903 priseljencev. Navzlic gori omejenemu številu ozi- klame je pa minulo soboto tvoroma kvoti, je prišlo v 1922 fiskalnem letu semkaj samo 243.953 rila pasja parada po Michigan novih priseljencev; leto nazaj, ko ni bilo še te postave, je pa Ave. z godbo na čelu. Tako znašalo število istih 805.228.
Sedanja naseljniška postava ima svoje sovražnike, pa tudi svoje zagovornike in prijatelje. Razne strokovne unije; sploh vse organizirano delavstvo je bilo že od nekdaj proti priseljevanju tujih delavcev v to deželo; kajti kak novinec vam dela za vsak denar, in na ta način lahko dosti škoduje unijam. Za veliko število inozemskih delavcev se pa pogajajo kapitali-|ga cenzorja, glasilo S.N.P. Jed-sti ter velike industrijske družbe, ki imajo pri nizkoplačanih note (Prosveta) je pa na črni delavcih dosti profita.
Zanimivo je poročilo, kako vpliva prseljevanje na amerš-ške ekonomske razmere. Tekom 5 let pred vojno se je izselilo v Združene države nad poldrugi milijon navadnih delav-jnosti na."beli" tabeli, kakor cev in okrog pol milijona izvežbanih. Leta 1910 so inozemski | pa v Jugoslaviji na "črni" delavci opravljali razne posle v ameriški industriji kakor sledi: nakopali so nad tri petine mehkega premoga; 65 odstotkov bakra; nad polovico izmed celokupne količine železne rude; izvršili so tri četrtine konstrukcijskega (gradbenega) dela;
so imeli tudi enkrat chikaški kužeti svoj dan, čeravno so
pasji dnevi že minuli.
"Glasilo K. S. K. Jednote" je na "črni'* tabli belgrajske-
tabli urednika chikaškega lista "Tribune." Po naši sodbi je boljše biti v ameriški jav-
Neka jolietska rojakinja, stanujoča na "hribu" je« šla nedavno za 30 dni na počitnice
tri petine dela po klavnicah in velikih mesnicah; 85 odstotkov,na policijsko postajo. Slu
čajno je podšerif dobil na njenem domu 35 galon tekočih "mesečnih žarkov". Za vsako galono bo torej presedela en dan, kar sicer ni veliko, ako vpoštevamo dejstvo, da je ga-lona take tekočine vredna
po cukrarnah; 70 odstotkov po predilnicah; naredili so tri četrtine vseh oblačil; nad polovico železa in jekla ter za 67 odstot. usnjarskih izdelkov. Ako se bo še v prihodnje število novo-došlih delavcev krčilo, bo prizadeta vsaka izmed gorinavede-nih industrij, kajti Amerikanci se v obče bojijo dela v rudniku, jeklarni itd., prvič zaradi nizkih plač, drugič pa zaradi vedne in preteče nevarnosti.
Pisec gornjega poročila prerokuje, da bo nastala že prihod-1 $8.— Osem dolarjev cTnev-nja spomlad velika industrijska kriza vsled pomanjkanja na-1 no, je že lep zaslužek s prosto vadnih delavcev. Po njegovem mnenju se bodo do tedaj po- hrano in stanovanjem, vojne razmere že skoro uredile, nakar bo Amerika zopet stopila v industrijsko ospredje, kot za časa minule svetovne vojne. K ublažitvi trgovskih in industrijskih razmer bo nedvomno tudi nekaj pripomogel novi tarifni zakon.
Nekateri poslanci priporočajo selektivno (izbiralno) kontrolo priseljencev; to je, da naj bi ameriški konzuli že v starem kraju izbirali ter določali število in vrsto delavcev, kateri naj j kako je njegov maček v družbi zatem odpotovali v one kraje Združenih držav, kjer je po-'bi velike podgane sveža jetrca manjkanje istih. Poleg tega naj bi.pa vlada Združenih držav večerjal; v zahvalo je pa pod-
Neki, že priletni samec v Jo-lietu je velik prijatelj mačk; pa ima ž njimi smolo, ker mu vsaka uide. Pa tudi izbome mačke ima! Nedavno je opazoval,
še bolj agilno nastopila v svrho amerikanizacije inozemskih delavcev.
Paberki.
Ali je že kedaj živel človek na svetu, ki bi zamogel vsem ustreči T Na to vprašanje vam lahko odgovori urednik "Glasila". — Nakaterim čita-teljem niso po volji politične zadeve; drugi nočejo čitati kake posnete vesti o jugoslovanskem
— Niti ustreči !
Bog
gana mačka za ušesa zagrabila, da je maček iz strahu pred podgano zbežal. Navedeni ne more vsem isamec zatriuiie> da je v daljnem sorodstvu z bivšim ministrskim predsednikom Clemen-ceau-jem, ki pride te dni na o-bisk v Ameriko.
Pravijo, da žganje krepi sla-
Naš list je že dolgo na "črni" tabli belgrajskega cenzorja, pa še danes ne vemo pra-
vega vzroka. Ko smo začot- botne	T	la gta ge
kom februarja 1.1 glede te za- oprijela tudi dva jetnika y
deve pisali poslaništvu kralje- Clarkasville, Tenn. kaznilnici, , .. .	.... ®® \ Washington smo ko ata kuha]a «mnnšajn>.
m kralJ" m starokrajskih pnjeli 12 febr sledeči odgr,- Rabila gta knjšne drobtin^ in novic; zopet enim m prav, kervor: "Kralj. Poslanstvu čast druge jedilne ostanke, pomeša-prinaša list premalo lokalnih je wmtiti Vas, da mu ne-' 8 girupom in gta dobila iz te-(domačih) novic; nekateri so poznato, da su nase vlasti za- !ga baje fino visko Names hudi, če pišemo kaj proti pro- branile nIaz Vašega lista u na- ;to kotla sta rabila lonec za ka-hibrciji, eni so pa za prohibici-, su Drzavu. Poslanstvo če se vo jo; zopet drugi bi radi čitali o gornjem izvestiti na nadlež-kak kriminalen in zaljubljen nom mestu i saopstice Vam re-roman; za nekatere prinašamo zultat. Podpis sekretarja."— premalo smešnega gradiva; e-l Od one dobe je poteklo že - Turk^n^ nim so črke lista preveii.ke, (celili osem! mesecev, a še do	likali mi \
drugim pa predrobne T itd. itd.,danes nismo prejeli nikakega merikanci. Na Zahvalni dan
Preteča vojna na Balkanu je odstranjena, ker so se.; Grki

dne 30. novembra, bo zopet tekla kri, ko jim bomo glave sekali.
... •
V	Fulton, Mo. živi farmer J. N. Hook, ki nosi že neprestano 25 let ene in iste hlače. Je li so te hlače iz usnja ali "pleha" ne vemo. Če bi se vsi naši rojaki ravnali po noš-nji tega farmerja, bi prišel že marsikateri krojač na — boben.
•
V	voizovih poulične železnice v Jolietu je občinstvo tekom enega leta pozabilo in pustilo 3267 predmetov 900 različnih vrst. . Med temi je bilo največ ženskih ročnih torbic in dežnikov. Nekemu potniku se je tako domov mudilo, da je v kari pozabil svoje — umetno zobovje.
m
Vprašanje, čemu se otroci radj potepajo in uganjajo razne poredno8ti je reši J a neka Književna matica; kdor naroči neko knjigo pa bo znal f ! — Po našem mnenju je vzrok slabe morale med mladino: slaba vzgoja. Čudno, da ni v oni knjigi označeno, čemu so nekateri otroci pridni, da se nikdar ne potepajo f
"Glas Svobode" bo tekoči mesec obhajal 20 letnico svojega obstanka. Povodom tega jubileja piše:
"Naš najhujši nasprotnik je cerkvena organizacija. Ta je še močna, zakaj, še veliko teme je med ljudstvom. In dokler je ne prepodimo docela, bo cerkev še vedno pri moči in življenju."
"Da, poteklo bo še 20 krat 20 in še in še let, predno bo
"G. S." svoj-namen dosegel.
•
Badovechii smo, če bo "G. S." v svoji slavnostni izdaji tudi kaj omenil, kako je njegov "lastnik pred leti v "Brid-gewell" temnici to "temo" študiral vsled kršitve zvezne postave ?
Najnovejša beseda, katere ne najdete v "Websterjevem besednjaku je "Volsteadi-
zem
»»
OTROŠKO DELO IN ZAKONI O NJEM.
Čez milijon ameriških otrok med desetim in petnajstim letom starosti dela za zaslužek. Natančno število njih znaša po statistiki, ki jo je nedavno izdal Census Bureau, 1,060,858. Več kot polovica teh otrok, namreč 647,309 dela na farmah ali v drugih poljedelskih poslih in 185,337 je zaposlenih v tovarnah, izmed teh poslednjih 54,649 v predilnicah.
Ogromno je to število, a vendarle predstavlja skoraj polovico onega števila otrok, ki so bili zaposleni proti mezdam v 1. 1910. Od4. 1910 do 1. 1920 je namreč število zaposlenih o-trok padlo za skoraj 47 od sto. To znižanje je deloma posledica raznih omejevalnih zakonov, ki so bili vzakonjeni v tem desetletju. Nekatere države po-ostrujejo od leta do leta svoje odredbe v zaščito otrok. Tako je n. pr. 1. 1921 tridesetero državnih legislatur vzakonilo važne spremembe v svojih zakonih o otroškem delu.
L. 1904 je bilo le 14 držav, ki so imele zakone, prepovedujoče zaposlenje otrok pod štirinajstim letom v tovarnah; 1. 1922 je 46 držav imelo take zakone. L. 1904 je ena sama država omejevala delavno dobo o-troka pod 16. letom na osem ur na dan; danes ima 32 držav o-mejitvene odredbe te vrste. L. 1904 je zopet le pet držav prepovedovalo zaposlenje otrok pod 16. detom v ponočnem delu, dočim je danes 42 držav, ki so edale tako.cielo.
if*" »-
ž»vm žakoili o otroškem delu (Child* labor Laws) so
dvojne splošne vrste: 1) dtloy-ni zakoni, ki določajo minimum starosti in maksimum ur, ko otrok sme delati; 2) šolski za koni, ki določajo obvezno pohajanje šole do gotove starosti. Vsaka država ima seveda svoje posebne zakone in določbe in o-mejitve so radi tega različne v posameznih državah. V obče pa večina držav prepoveduje otroško delo za časa šolskega poduka v tovarnah, prodajalnah in ali v katerem drugem poslu. Države California, Michigan, Montana, Ohio in South Dakota so povišale minimum starosti na petnajsto leto. Nekatere države dovoljujejo zaposlenje otrok tekom počitnic in izven šolskih ur; nekaj malo držav dovoljuje celo, da smejo otroci delati za časa šolskega poduka, ako delajo za svoje stariše ali ako je njih zaslužek potreben za vzdrževanje družine.
Državni zakoni določajo tudi, koMko ur na dan sme kveč1 jemfi delati otrok pod štirinajstim in med štirinajstim in šestnajstim letom. Večina držav omejuje otroško delo na o-sem ur na dan in 48 ur na teden; Pennsylvania pa dovoljuje devet ur in Michigan in nekatere južne države celo deset ur. North Carolina in South Carolina dovoljujejo, da sme otrok delati po enajst ur na dan. Nekatere države določajo posebne omejitve glede kakovosti otroškega dela, s tem da prepovedujejo njih zaposlenje v rudnikih, kamenolomih itd.
Druga vrsta zakonov, ki se ozirajo na otroško delo, so šolski zakoni o obveznem šolskem poduku. Isti neposredno omejujejo otroško delo s tem, da zahtevajo ofovezno pohajanje šole tekom gotove dobe do jflo-ločene starosti. Skoraj vse države določajo tudi, da si morajo vsi otroci med štirinajstim in šestnajstim letom zagotoviti •delavsko spričevalo (employment certificate), predno se jim dovoli delati. V vsaki državi je izdajanje teh certifikatov poverjeno drugačnim oblastim in tudi predpisi za njihovo dobavo so različni. Predpogoji pa za izdajanje delavskega spričevala vsebujejo v splošnem zdravniško spričevalo o otrokovi sposdbnosti za delo in dovršitev neke l.iudskošolske izobrazbe. V Indiani in Mon-tani zahteva se dovršitv osmega razreda ljudske šole; v Ohio in Wisconsin zadostuje sedmi razred; v državah Pennsylvania, Illinois in Massachusetts pa celo šesti razred. Treba tudi doprinesti dokaze o otrokovi starosti.
Poleg državnih zakonov, ki uravnavajo otroško delo, je kongres dvakrat poskusil uveljaviti federalni zakon o otroškem delu. Obakrat pa je najvišje sodišče Združenih držav razsodilo, da je dotični zakon protiustaven, tako da je—vsaj za sedaj—otroško delo le predmet državne zakonodaje.
Oba razveljavljena federalna zakona o otroškem delu sta določala neko najnižje merilo za vso deželo, pod katero nika-ka država ne bi smela iti. Šlo je v glavnem, da se povsod prepove zaposlenje otrok pod štirinajstim letom v tovarnah in delavnicah, da se prepove ponočno delo za vse otroke pod šestnajstim letom, da se za vse otroke pod šestnajstim letom uvede maksmum osemurnega delavnika in da se prepove delo otrok pod šestnajstim letom v rudnikih in kamenolomih. Treba pomisliti, da vzlic številnim državnim zakonom o otroškem delu, je še vedno osemindvajset držav, ki v enem ali drugem pogledu stojijo pod zgornjim merilom. V državi Georgia na pr., smejo otroci, ki so le dvanajst let stari, delati po deset ur na dan in 60 ur na teden v predilnicah in od zore do mraka v tovarnah; otroci.
petnajst let stari smejo delati vso noč. V državi North Carolina smejo štirinajstletni o-troci delati po enajst ur na dan v tovarnah. V Utah smejo o-troci vsake starosti delati v tovarnah in "canneries." V državah Minnesota *in Michigan smejo otroci, 14 let in 15 let stari, delati v rudnikih.
Dasi napredek k boljšemu se ne da utajiti, vendarle dejstvo, da v Združenih državah imamo še ^edno čez milijon otrok pod petnajstim letom, ki delajo za zaslužek, predstavlja jako resen problem, kateremu treba o-bračati povečano pozornost, a-ko se hoče zaščiti pravice o-trok in blagostanje prihodnje generacije.
ULJUDNOST VELIKO ŠTEJE V ŽIVLJENJU.
Uljudnost je velikega pomena v življenju. V političnem življenju McKinleyeva uljudnost je bila tako znana, da si je s tem vgladil pot za vse potrebe. "Izdelovateljske Novice" iz meseca aprila komentirajo fakt, da surovost nikdar ne nadkrije višjih zmožnosti. Glavni predstavniki v industriji od Carnegija pa do Edisona, so dosegli svoje višine potom človeških prispevkov, ki kličejo po ljubezni do svojega bližnjega. Carnegij konsta-tira v svojem življenjepisu
da on polaga veliko svojih napredkov na uljudnost. Ulju-den prodajalec razredši gore, stopi led in spremeni ozkosrč-nega stisnjenca v največjega razsipovalca. Večkrat pa o-eba, ki je neznosno sitna ni kriva svoje neuljudnosti. V-zroki so čisto enostajvni: njegov želodec je izreda. Najki-slejša nejevolja preide kakor hitro pride želodec v pravo zdravo stanje in ravno Triner-jevo grenko vino" je najboljše-zdravilo, da preženete vsako nevoljo. To zdravilo vam iz-čisti prebavne organe, povrne slast do jedil in odžene nervoz-nost. Imejte vedno doma pri rokah Trinerjevo grenko vino, kupite ga še danes pri vašem lekarnarju ali trgovcu z zdravili.	(Advertis.)
FARMA NA PRODAJ.
Zaradi samskega stanu (ker sem pečlar) mi je nemogoče samemu zmagovati delo na farmi; vsled tega -sem se odločil svojo farmo prav po ceni prodati. Farma obsega 80 akrov in je v jako lepi legi; 20 akrov je izčiščene zemlje, ostalo je pa gozd za jako lepim drevjem: javor, lipa itd. Na farmi je lična hišica s tremi sobami; hlev je za 10 glav živine in vse poslopje, kar ga farmar rabi, je v dobrem stanju. Tu je dobra pitna voda, zemlja je pa črna, jako rodovitna. Cena je $4000 (štiri tisoč dol.) En tisoč 1000) je treba takoj plačati, ostalo pa na večletne obroke.
Ako pa morda kako dekle, ali udovo veseli krave molziti in na farmi živeti, lahko 6em pride; če ima vdova prav kakega otroka sem pripravljen za ženitev. Mora pa biti 35 let stara. Za podrobnosti pišite na moj naslov:
JOHN VALENČI6, P. O. Box 281. Greenwood, Wis. (Clark Co.)
Slovensko Amerikanski
KOLEDAR
za leto 1923 je izšel (v povečani obliki).
CENA za Ameriko in Jugoslavijo
SAMO 40c. Naročila pošljite na: SLOVENIO PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt St. New York, N. Y.
K. S. K.
GLASILO K. S. K. JEDNOTE, 18. OKTOBRA 1922.
Ustanovljena v Jolietti, 111., dne 2. aprila 1894. Inlcorporirana t Jolietu/* državi Illinois, dne 12. januarja, 1898 GLAVNI URAD: JOLIET. III.	Telefon 1048.
RAZPOREDBA DENARJA PO SKLADIH:
Smrtninski sklad ....................................$496,728.74
Rezervni rjriad....................................... 445,779.30
Poškodninski sklad '................................... 12,575.85
Dolgotrajni bolniški sklad............................ 50.25
Centralni bolniški sklad .............................'. l,598/7p
Stroškovni sklad..........................................3,835.79
Konvenčni sklad...........................!!!.'.'.*!!.*! 8^680.60
Imetje odraslega oddelka 1. sept. 1922 .................$969,249.28
Imetje Mladinskega oddelka .......................... 26,62632
Skupno premoženje .......................$995,875.60
Skupno število članstva obeh oddelkov 1. sept. 1.1. je znašalo 19,246 Solventnost K. S. K. J. znaša 100.27%.
Od ustanovitve do 1. avgusta 1922 skupna izplačana podpora
$2,105,165.00.
' *	GLAVNI URADNIKI:
Glavni predsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St. JoKet, III I. podpredsednik: Matt Jerman, 332 Mchigan Ave., Pueblo, Cokx II. podpredsednik: John Mravintz, 1022 East Ohio St., N. S. Pittsburgh, Pa. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, IU. Zapisnikar: John Lekan, 406 Marble St., Joliet, 111 Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, 111. * Duhovni vodja: Rev. Francis J. Ažbe, 620—10th St., Waukegan, IIL Vrhovni zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 843 E. Ohio St., N. S. Pittsburgh, Pa.
NADZORNI ODBOR: Frank Opeka, st. 26 Tenth St., North Chicago, III Martin Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn. John Zulich, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. John Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo. Anton Nemanich, st. 1000 N. Chicago 9t., Joliet, III
POROTNI ODBOR: Martin Težak. 1201 Hickory St., Joliet, 111. Frank Trem push, 42—48th St., Pittsburgh, Pa John Wukshinich, 5031 W. 23. Place Cicero, 111.
PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6517 Bonna, Ave., Cleveland, Ohio. R. F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, 111. John Dečman, Box 529, Forest City, Pa.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1004 N. Chieago St., Joliet, IIL Telefoirl048.
JEDNOTIN ODVETNIK: Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chieago, 111.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chieago St., Joliet, III., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO" K. S. K. JEDNOTE, 1004 N. Chieago St., Joliet. IIL
stline ampak tndi za živali i? ljudi strup.
Poprej, ko smo govoril i o lastnostih alkohola, smo r» zida alkohol silno strastno srku
ših
Vsaka taka celica more zas< živeti svoje življenje, če so je, dani ugodni pogoji. In v re snici imamo v naravi, v zraku vodi, v zen^lji, v in na ras tli nah, živalih in človeku neiz merno množico takih enoličnil živih bitij, ki so pa prostemi očesu 'nevidna. Pravimo jin
Iz urada gh tajnika K. S. K. J.
PONOVEN POZIV.
V "Glasilu" št. 38, z dne 20. sept. 1.1. priobčen je bil poziv na vse tajnike in tajnice, da naj mi pošljejo imenik članov (ic) kakor hitro mogoče v pregled. Do danes se je mojemu pozivu odzvalo le pičlo število tajnikov (ic). Prav lepa hvala vsem onim, ki so se temu pozivu odzvali in imenik poslaili. Pri tej priliki pa prosim še vse ostale tajnike (ice), da se požurijo i£ pošljejo imenik članstva v pregled. Rad bi videl, da bi se vse imenike popravilo do konca meseca novembra, in to zaradi tega, ker po 30. novembru se prično priprave za razne račune in poročila, ki morajo biti do gotovega predpisanega časa napravljena in odposlana na pristojna mesta. V takem času ni prilike ukvarjati se s pregledovanjem imenikov, ker se mora ves čas porabiti za sestavo in pripravo finančnih in drugih poročil. Zato ponovno apeliram na vse one tajnike in tajnice, ki do darfes še niso poklali imenika v pregled, da to kakor hitro mogoče storijo.
Z bratskim pozdravom,
JOSIP ZALAR, glavni tajnik.
V blagohotno uvaževanje.
posmrtni no. Le malokatera plačuje Članom tudi bolniško podporo v slučaju bolezni ali poškodninsko podporo v slučaju poškodbe ali operacije. Nasprotno pa se pri K. S. K. Jednoti lahko zavaruješ za smrtnino, toolniško podporo in za razne poškodbe in operacije.
Poznana mi je neka angleška ženska podporna organizacija, koja zavaruje članstvo za smrtnino. Če članica te organizacije umrje v prvih šestih mesecih od časa pristopa, so dediči opravičeni le do ene četrtine zavarovalnine označene v certifikatu. Če umrje članica tekom prvega leta od časa pristopa v to Jednoto, plača se dedičem samb polovico zavarovalnine. Ako članica umrje tekom prvih 18 mesecev od časa pristopa, plača se dedičem tri četrtine zavarovalnine in če članica umrje po preteku dveh let od časa pristopa, so še le dediči opravičeni do cele zavarovanine onaČene certifikatu. Je li kaj takega pri K. S. K. Jednoti? Ne. Torej ni li K. S. K, Jednota boljša in pripOročljivejša kakor pa kaka drugorodna Jednota, ki izplačuje posmrtnino kakor zgoraj omenjeno ?
Znan mi je slnčaj, ki se je dogodil ravno v Jolietu. Mlada Slovenka, pristopila je v' ono angleško Jedaoto. Po preteku približno enega leta od časa pristopa je umrla. Starši so poslali na urad dotične Jednote mrliške in vse druge potrebne listine. Čakali so in čakali, a nobenega odgovora. Pisalo se je
na urad dotične Jednote, zakaj se posmrtnima ne izplača. Vse mali svet ali mikrokozmoz. Tf zaman! Naposled se je obvestilo glavni, da če se posmrtnina v j mali svet je ravnotako razno kratkem ne plača, se bo nastopilo sodnijskim potom v dosego vrsten kakor pa živalski in ra izplačila.^ Vzelo je pet mesecev, prej ko se je izplačilo posmrt- stlinski svet, ki ga gledamo f nine izvršilo in še potem se je izplačalo namesto $500.00 samo prostim očesom. Med tem: $350XK}.^____drobnimi bitji so potem ravn<
Sedaj pa poglejmo slučaj, ki se je pripetil pri K. S. K. Jednoti. Mlada članica, ki je bila pri Jednoti nekaj nad leto dni je umrla za slično boleznijo kakor ona, zgoraj omenjene organizacije. Zavarovana je bila za $1000.00. Dne 23. avg. t. 1. dospeli so mrliški listi in ostale listine v glavni urad. Posmrtnina v celem znesku $1000.00 se je dedičem dne 11. sep.t 1922 Med temi drobnimi nevidnem izplačala. Je li torej trditev, da plačajo drugorodne Jednote bitji so oni morilci človeškega več podpore kakor pa naše domače, resnična!
Oglejmo si drugi slučaj. Nekega člana zadela je nesreča. Roki sta mu postali mrtvoudni in nera'bljivi. K. S. K. Jedota mu je izplačala $500.00 poškodnine. Siromaku se je bolezen poslabšala in tekom letošnjega leta postale so mu.tudi noge ne-rabljive. Zopet mu je K. S. K. Jednota na podlagi pravil izplačala $500.00 poškodnine za nerabljivi nogi. Ali kaj takega plačajo drugorodne Jednote? Če plačajo toda gotov sem, da je treba plačati v ta namen več kakor 5c mesečnega asesmenta.
Članu kakor omenjeno se je izplačalo $1000.00 poškodnin-ske podpore. Pri tem pa se ni kršilo njegove smrtninske zavarovalnine, dediči so še vedno opravičeni do cele smrtninske zavarovalnine označene v članovem certifikatu. Dalje je član
še vedno opravičen do $500.00 poškodninske podpore v slučaju, rejo se množiti, so občutlji da bi izgubil vid obeh oči. Poleg tega je opravičen- do podpor proti svetlobi, toploti in zuna za razne operacije, ki so predpisane v pravilih Jednote. Ali niim pritiskom, kaj takega obljubujejo in plačajo drugorodne podporne orga- Jn če spravimo te živalice v nizacije? Po mojem mnenju mislim, da ne. In če je katera drugorodna Jednota, ki bi kaj takega plačevala, potem gotovo zahteva veliko večje asesmeute, kakor pa jih zahteva K. S. K. Jednota.
*akor je poprej na roki, ker ie bo dobivalo več hrane, potrebne za življenje. Na roki mu je prinašala kri hrano. Mesc.
ili bolje celice, ki sestavljajo
in potega vodo vase, in videli j neso, so torej odvisne od krv bomo, da je ravno to ona uso depolna točka, ki povzročuje da je alkohol za živa bitja al organizme strup. Vsako ži vo bitje od najmanjše gobe ii rastline pa do krone stvartva do človeka, sestoji iz najmanj x:u organičnih bitij — oelic
tako, kakor med vidnimi, ens našemu zdravju škodljiva, dru ga indiferentna, tretja pa sc mu zopet koristna, da, celo za jj življenje neobhodno potrebns
življenja, ki povzročajo na le zljive bolezni.
V eni sami kapljici vode j< na stotisoče da, na milijom
takšnih naših malih prijate ljev in sovražnikov. V mor ju in jezerih, posebno v lužah je silno veliko takih enocelič nih živalic. Bolje razvite i majo skoro vsa ona svojstva kakor velike vidne živali: mo rejo se premikati z mesta ne mesto, morejo se hraniti, mo
dotiko z alkoholom, bodisi dc jih damo na mesto, ki je nasi čeno z alkoholno paro ali pa WHHI	mt	jih damo v alkoholovo teko
Kje je biti bolje zavarovan: pri drugorodnih Jednotah ali čino samo, kmalu' poginejo, pri domači, pravi podpirateljici vdov in sirot: K. S. K. Jednoti? Poprej polne in bujne, se pc Zato, dragi moj prijatelj, prečitaj predstoječe in če ne veru- tem skrčijo in zlezejo skupa ješ, da so navedeni podatki resnični, piši na urad Jednote. Z veseljem ti pošljem natančne podatke o teh Jednotah, kakor sa takozvane" protoplazm~e, vo tudi uradno od zavarovalniškega oddelka izdana poročila o fi-!do, ki jim je za življenje neob nančnem stanju organizacij, katere imam v mislih. Podatki!hodno potrebna. To je za al so vsakteremu na razpolago in bodo z veseljem na zahtevo po ~ ~ slani.
lih celic, ki jim prinašajo hr8-
10	; to hrano pa zopet kri do )iva v črevesju in pljučih. Da e morejo krvne celice tako-ivani erythorociti, ki prenasa-o hrano in kisiik, po telesu pre-akati, se imajo zahvaliti srcu u žilam. Da pljučne in srčn<: elice žive, se imajo zopet za ivaliti krvnim, ki jim prina ajo iz črevesja hrano, in čre-esne celice žive zopet od krv-lih. Krvne celice se rode v kontnem mozgu m v slezeni in lobivajo od začetka tam hra-o, ki jo je ,pa seveda zopet le
: poprej tja prinesla. Možake in živčne celice vlada lo telo t1— brez r M bilo (•• t kup mega in kosi hi se aiii brez smisla senilni. i, ka-cor kakšna klada, — in te ce-ice se zopet žive od krvi. Mož-;ani in živci vladaja delovanje rca, pljuč želodca, črevesja
11	in sploh delovanje vseh de ov človečkega telesa. Tore j idimo, da so vsi deli človeške ja telesa sestavljeni in speci-ičnih ali posebnh celic, neob
hodno potrebni drug drugemu n če enega ni, tudi drugi od urejo. Kakor stroj ne deluj( eč, če mu vzame5 ka(k mal in egralen del, tak^ ' idi telo od nrje, če mu odmrj. o le ene vr ue celic, recimo živčne. O tej »opolni odvistnosti raznih te-esnili delov drug od drugega las lepo poučuje ona pravljicr, » telesnih udih, ki so se spun ali in niso hoteli več želodci; služiti.
Za nas je glavno da vemo, la naše telo sestoji in nebrojja ;elic — to se kaj lepo vidi pod nikroskopom ali drobnogle-lom. In če sedaj vlijemo med :e žive celice človeškega telesa •ecimo dva litra alkohola, ali ae bo t(£ gotova smrt telesnih -iClic in z njimi človeka?
Pa če bi alkohol zamoril sa-
no etao vrsto celic s tem, d£
Alkohol jim je izsrebal iz tele $ jim je odvzel za življenje po
rebno vodo, bo celo telo od-
Dragi rojak(inja), nimaš lepše prilike, kakor ti je dana za varovati se pri društvih K. S. K. Jednote. Ako postaneš član
društva K. S. K. Jednote, se lahko zavaruješ proti bolezni;! t je.
f]nlcrntrnini linlnrtii-	»aotvlm	-Ji___________• •____ •
kohol lahko, posebno ker 5 -nr še to svojstvo, da silno lahk< zleze v te celice, kjer potem uganja svoje smrtonosno poče
dolgotrajni bolezni; proti raznim poškodbam; operacijam in smrtnini. In ne samo sebe, marveč pri K. S. K. Jednoti zavaruješ lahko tudi svoje otroke. Ne odlašaj torej, odloči se takoj in pristopi, dokler je čas. Nihče ne ve kje ga čaka nesreča,
Mnogo naših rojakov in rojakinj rajše pristopa k tujerodnim organizacijam in Jednotam, kakor pa k domačim-sloven-skim. Če ga vprašaš,' zakaj je to storil, odgovori ti: "Ker so finančno varnejše in ker plačujejo več podpore."
Jaz nisem nasproten ne eni in ne drugi podporni organizaciji. Vsaka Jednota ali Zveza je dobra, če je na trdni finančni podlagi in če točno rešuje svoje obveznosti. Ravno tako je tudi priporočati vsakteremu, kojemu dopuščajo finančne razmere, da je zavarovan pri več podpornih organizacijah. To je boljše za člana samega,v slučaju bolezni in ravno tako za dediče v slučaju članove smrti. Zato je dobro, če je človek zavarovan pri več kot eni Jednoti ali Zvezi; toda vsak naš rojak bi pa moral v prvi vrsti 'biti član kake domače slovenske podporne organizacije. Vsak katoliški Slovenec bi pa moral biti član K. S. K. Jednote.
1.) Ali je res, da so drugorodne podporne Jednote varnejše kakor K. S. K. Jednota? Ali res drugorodne organizacije plačujejo več podpore, kakor pa K. S. K. Jednota? Oglejmo si to nekoliko bolj natanko.
Znana mi je angleška podporna organizacija, h kateri pripada veliko število naših rojakov. Mesečni asesmenti so približno tako visoki kakor pri K. S. K. Jednoti. Koncem leta 1921 je znašala solventnost dotične organizacije 56 gdstot-kov; neke druge enake organizacije pa 68.5 odstotkov; dalje je znašala solventnost koncem minulega leta zopet neke druge podporne organizacije, kamor prav rade in z velikim zaniman- klenice kolikor mogoče enako jem pristopajo naše Slovenke, 72.1%, nasprotno pa je bilo ob razvita rastlinska semena. V
zato je dolžnost vsakterega, da se pravočasno zavaruje proti ne-	_ _
srečam. In v ta namen se ti nudi najlepša prilika pri na jsta- jTs% alkohola'-'naša' vina ga
srečam.
rejši, najbogatejši in najmočnejši slovenski katoliški podporni! seveda organizaciji K. S. K. Jednoti.
V začetku sem omenil, da alkohol zamori ali pa ohromi celo one drožne glivice, ki po vzročujejo vretje vina, kakor hitro ima namreč vino nad
Josip Zalar, gl. tajnik.
Alkohol in njegov vpliv na človeško telo.
(•Spisal Arnsek v koledarju Družbe sv. Mohorja.)
(Nadaljevanje.)
Ridge je vzel.pet enakih steklenic, ki jih je čisto umil. V prvo steklenico je dal čiste studenčnice in ravno tako v ostale štiri. Potem pa je dal v vsako steklenico nekaj vrtne zemlje in prilil povsodi nekaj alkohola, razen v prvo steklenico. V drugo steklenico je dal 0.05% alkohala, v tretjo 0.1% alkohola, v četrto 0.5%
bodo imele rastline dovolj zraka in svit lobe in mora posode potem pokriti, da se alkohol prehitro ne spremeni v oetovo kislino.
Ako vzamemo dvoje piščancev, enemu dajemo vsak dan čiste vode, drugemu pa prili-vamo vsak dan k pijači redno nekaj alkohola ali špirita, drugače pa hranimo oba piščanca enako dobro, bomo videli, kako bo pijanec zaostal v rasti in kako bo slaboten. Če mu damo malo več alkohola, pa nam pogine.
Tak poiskus lahko napravi
zaključku lanskega leta solventno stanje K.# S. K. Jednote 100.27%.. Kje je torej večja finančna sigurnost: tam, kjer je na razpolago 100 centov na dolar ali tam, kjer je samo 56, 68 ali 72e na razpolago na vsak dolar zavarovalnine? K. S. K.
prvi steklenici brez alkdhola je ^pognalo seme bujno in Tepo rasti o, v drugi že manj močno, tretji slabotno, v četrti nez-
Iz tega sledi, da je za rastline strup, da
Jednota je danec na boljši in- trdnejši finančni podlagi kakor jnatno, v peti pa je seme v kali pa marsikatera drugorodna Jednota, za katero se nekateri naši rojaki z vso vnemo ogrevajo.	.
2.) Ali je res, da drugorodne Jednote plačujejo več pod-'jih ovira v rasti. Ta poskus pore kakor pa K. S. K. Jednota ?	lahfco napravi vsak sam doma,
Drugorodne podporne Jednote imajo približno istotako,ki noče verjeti, da je alkohol visoke asesmente kakor jih imamo pri K. S. K. Jednoti. Dru-j strup. , Samo vzeti mora do-gorodne podporne Jednote navadno zavarujejo članstvo le za j volj velike steklene posode, da
alkohola in v peto 1% ajkoho- j vsakdo tudi z drugimi žival-la. Potem je položil v vse ste- mi> če se mu jih ne zdi škoda
— samo s svojimi otroci takih poiskusov naj nikdo ne dela, ker to je uboj dece. In vendar vemo, da naše ljudstvo povsod dela s svojo deco take živalske poskuse in ubija lastno deco. Tukaj naj bi posegla vmes država in sodišče, ker tukaj se gode in obenem rede uboji in hudodelstva.
Kdor misli, da žganje koristi, pa ga naj da prašiču; videl bo, kako mastne koline bo imel f Alkohol torej ni samo za ra-
nikjer nimajo. Sedaj nam je jasno, zakaj alkohol te glivice ohromi: vino je namreč pri 18% nasičeno z alkoho lom in ostali alkohol, ki je nastal črez, ohromi glivice.
Tudi sem prej omenil, da zdravniki rabijo alkohol za de-sinficiranje, to je za pogin in odstranjevanje zdravju, škodljivih bakterij, ki se nahaj&jo povsodi v zraku, na rokah in raznih zdravniških pripravah. Če spustimo alkohol v podobi
plina na razne male živalice, ki se premikajo, se bodo takoj nehale premikati in bodo odmrle — ali na žuželke in živalice, ki imajo to lastnost, da se svetijo kakor kresnice, se bodo takoj nehale svetiti in tako ugasne pod vplivom alkohola tudi pri vsaki drugi živali to, kar ima posebnega v življenju in obenem tudi — njeno življenje. * To je dokazal Oaule.
Že poprej sem rekel, da sestoji kakor rastlinsko in živalsko tako tudi človeško telo iz nebroja takšnih malih celic, ki so potomci ene same materinske celice — le to je razloček, da te rastlinske, živalske in človeške celice ne morejo same zase živeti, ker so neobhodno navezane druga na drugo. < e si odrežeš iz roke kos mesa, meso ne bo dalje živelo takoj
mrlo.
Če si vliješ čistega alkohola 7 usta in ga požreš, se ti bodo v'sa usta in vse grlo opeklo, ic kamorkoli je dosegel alkohol povsodi je zamoril vse celice ver jim je izsrebal za življenje jrepotrebno vodo. To suseče lelo alkohola je gotovo krivo, la je človek ki veliko alkohola pije, vedno žejen. Odtod tud: pride, da ima človek drugo jut ro po "kroku" tako hudo žejt — seveda, ker telesne celice ra bijo vodo, ki jim jo je ugrabi) alkohol.
Alkohol more torej uničit vse celice, ki na čudovit način sestavljajo razne dele človeške
telesa, bodisi da so enovrst-ne združene v meso, druge ena-možgane in živce, tretje a i, četrte v kri, pof- v kite Ije v žile, čreve ljuč* itd. .Bnirn celicam z&i njih specivično ali posebno delo vanje, drugim, da ne more j f kemično spreminjati hrane,ka joršno rabi telo, tretjim raz množevanja človeštva, četrtin možnost živčnega delovanja i td. In če smo popili le malo al kohola mora trpeti pod njego vim vplivom celo telo. Alkoho' sicer vpliva na eno vrsto celic* bolj kakor na drugo, posebne na živčne celice jako vpliva toda zaraditega vseeno trpi ce lo telo, kakor smo zgoraj vide ii. Če toraj dam :elesu zel< malo merico alkohola, bo že to liko bolestno vplival na razne celice, posebno na živčne, da ne bodo več takšne, kakor so bile poprej in ne bodo m^fle več • tako dobro opravljati svojega posla in svojih dolžnosti napram telesu, kakor poprej — celice in njih delovanje ne več normalno ali naravno.
(Dalje prihodnjič.)
VESTI IZ JUGOSLAVIJE |
— Dr. Andrej Lisjak f Pol besedo in ga ni bilo mod imvzo-veemese*-nem hudem trpljenju \v,imi očesa, ki ni bilo rosno. V
je umrl 21. sept. v Ljubljani g. Andrej Lisjak star 74 let. Rajni je bil svoj čas zdravnik v Tolminu, Kanalu in potem dolgov rsto let v Gorici, kjer je bil hišni zdravnik goriških metro-politov, zlasti nadškofa Zorn-a. Vodno vseskozi narodnega mišljenja, se jo v.mlajših letih u-doleževal političnega življenja na Goriškem, ter bil nekaj časa tudi deželni poslanec in odbornik. Že več let pred vojno se je preselil v Ljubljano, kjer je že bival kot mlad sekundarij in je našel tukaj prijateljev. Zadnja leta je izvrševal v Ljubljani zopet prakso in upravljal posle sodnega zdravnika. Kreme-nit. a ljubezniv značaj, pošten skozi je bil splošno priljubljen in spoštovan. Pokoj njegovi blagi duši!
—f S. Metodija Kalisek. V Mariboru je umrla dne 18. sept. v samostanu šolskih sester meščanska učiteljica s. Metodija Kalinšek, v 58 letu svoje starosti. Pokojnica je bila dolgo vrsto let prednica šolskih sester v Aleksandriji, kjer je bila zelo v čislili. X. v. m. p.!
—Smrtna kosa. Umrl je
Javil se je sam orožnikom in! — Ifc Toplic na Dolenjskem
imenu ljubljanske sekcije u-druženja šumarskih činovni-kov se je poslovil njegov tajnik g. inž. Ružič. Skoraj tri generacije je deloval pokojni neumorno na polju gozdarstva in bil sijajen vzgled svojim tovarišem, ker je bil sirom priznan najboljši strokovnjak. V od boru gozdarskega svoječasne-ga društva je bil vedno prvi med prvimi, kadar je šlo za s-tanovske zadeve ali pa za st-lokovne nasvete. l*o prevratu se je oklenil kot senjor gozdarskih uradnikov z vso vrnemo novostalnega udruženja šumar skih uradnikov, ker je bilo globoko ukoreninjeno v njem prepričanje o "večnosti gozda". Med mnogimi drugimi stanovskimi tovariši smo opazili kot zastopnika gozdarskega oddl-ka vlade g. načelnika dvornega svetnika inž. Ru-st jo, kot za-rtopnika direkcije agrarne reforme g. inšpektorja inž. Puti-ka. Obilo je bilo tudi število o-rebnih prijateljev, ki so prihiteli, da mu skažejo zadnjo čast.
jim pripovedoval* da ga jo No
vak hotel umoriti, da sta se ruvala in da je Novak končno padel ter se sam v lastni bajonet zabodel Ker s«, pa vso o-kolnosit govorilo proti Kalma-nu, so ga izročili sodišču in porota ga je na smrt obsodila Obtoženec se je zagovarjal kakor prejo toda indicije so bile tudi zdaj vse proti njemu, oziroma ni mogel nikogar prepričati o nasprotnem. Najbolj govori proti njemu reznltat raztlesen-ja, ki skoro izključuje, da bi se bil Novak sam na bajonet nasadil. Obtoženec je z njim živel v sovraštvu in price so izpovedale, da ga je mati nagovarjala k umoru. Rajni tudi ni imel nobenega orožja, pač pa Kal-man Šandor. Slednji jo bil tudi nekaj dni preje s sekiro ra-nil Franco Novak. Tudi ljudski glas je proti obtožencu. Porotniki so potrdili, da gre za premišljeni in pripravljeni u-mor in jo bil Kalman Šandor vdrugič obsojen na smrt na ve-šalili. *
—Smrtna obsodba v Mariboru. Dne 18. sept. se je pričelo jesensko porotno zasedanje
Počivaj v miru zlata duša! j v Mariboru. Prva je prišla na
vrsto Marija Pivec, 21 letna delavka s Stare gore pri St. llju, ki jedila obtožena, da je 28. junija letos umorila svojega 5 tednov starega otroka. Pivec je svoje xlejanje tajila, a so jo kljub temu porotniki z 8 glasovi spoznali krivim. Sodišče jo je obsodilo na smrt na vešalah. — Popoldne je prišel na vrsto Andrej Liclitenwal-' ner, 50 letni čevljar iz Koga
bil že pred
—Nevarno je obolel mil. g. dr. Sobastijan Eibert, prost v Mariboru nenadne smrti rav-} Novem mestu. Priporoča se v natelj deške ljudske šole Aloj- molitev, zij Sedlatscliek.	j —Francozki konzulat v Lju-
—Umrla je 19. sept. v Kam-j Mjaani. Francoski podkonzul niku posestnica gospa Marija K- <*<>*. Flatch je nastopil svoje Fischer, vdova po pokojnem! mesto za območje Slovenije, hotelirju in bivšemu kanmiš- ^isarno ima začasno na Krekom županu. N. v. m. p.! liovem trgu št. 10.
—Smrtna kosa. Umrl je v —Velik davkoplačevalec jo Vižmarjih pri Ljubljani vsem|grebški industrijalec g. Ar-t . 0 zlasti pa Kamničanom dobro z- k > za 1. 1921. je plačala ta tvr- Pn.	ki .)o
nani učitelj gospod Avguštin tka 93,771,860 kron užintinske- vojno radi uboja ubsojen na o
štefančie, saj je bival med nji- t i davka, z dokladami vred pa letl? >eco' Ko mu	V?
mi dclgili 36 let. Pokojnik jej rad 100 milijonov. Jasno, daj™ zena; se Je ozeml dru*ic-bil blaga duša, vesel družabnik tadi dobiček ni majhen.	1
in izboren pevec. Njegov iz-redni tenor je bil poznan ne le v Sloveniji, nego tudi izven o-
pisojo. Imeli smo hudo suho poletjb in smo dolgo zastonj pričakovali dežja, zlasti za jesenske poljske pridelke. Na vsezadnje pa smo dobili dežja, da ga je bilo prej preveč- kakor pa premalo. — V bližnjih dneh so odpre telefonska govorilnica, kar je vsekako spomina vredno. No pa tudi na pošti v Vavti vasi so vrše dela za telefonsko centralo.- Da bo s telefonom občinstvu jako u-streženo, ni treba še posebej povdarjati. Prav hvaležni, smo poštnemu ravnateljstvu v Ljubljani, da se je tudi naših krajev malo sp'omnilo.
— Požar. Iz Hinj poročajo: Požar, povzročen po streli, 15. sept. v vasi jo Lazi na uničil dvema posestnikoma gospodarska poslopja. Škoda je velika; zlasti še, ker jo zgorela skoraj vsa mrva.
Trpljenje koroških Slovencev. ^Koroški Slovenec" je poln poročil o napadih na posamezne Slovence in njih premoženje. Orgeševa druhal n ^napada javno, ali iz zasedo naše ljudi in jih pobija, liava-ljuje na slovenske hišo s koli in kamonji, krade po poljih in.
skednjih, kar doseže. Zadnji čas je začela ta čedna družba tudi mazati in odstranjevati slovenske napise na hišah in znamenjih. Oblasti prepove dujejo najnedolžnejše slovenske prireditve in o slovenskih šolah ni no duha ne sluha)! A-li smo res celo bankrotna A v stri ju delati s slovensko manj šino, kar so, ji zljubi ?
žje domovine.
Umrl je dne 16. sept. na Se-lu pri Breznici v visoki starosti 93 let g. Tomaž Zupan, posestnik in bivši širom Gorenjske obče znani in vsled svoje poštenosti spoštovani lesni trgovec. N&j v miru počiva!
— Iz Želimelj. V pondeljek, dne 18. sept. smo izročili materi zemlji truplo gozdarskega svetnika g. Josipa Schausta. O njegovi priljubljenosti in velikem spoštovanju, ki ga je užival, je pričala velika množina pogrebe o v, ki ga je spremljaja na zadnji poti. Pokopaval ga je ob obili asistenci g. duhovnikov župnik Lesjak iz Št. Jerneja, ki je svoj čas služboval 9 let v Želimljah. V lepem govoru se je spominjal ob odprti gomili g. župnik blagega ranj-koga, ki je bil ves čas svojega 41 'letnege bivanja v Želimljah vzoren mož, dober in veren sin katoliške cerkve. Kakor je lepo živel, tako je tudi večkrat previden, lepo pirpravljen šel v večnost. Spominjal se ga je kot velikega dobrotnika želi-meljske farne cerkve, ki se ima v prvi vrsti njemu zahvaliti, da je bila zgrajena ria mestu stare, male in skoraj razpadajoče cerkve. Ocenjeval je pokojnega kot najboljšega strokovnjaka gozdarske stroke. Njegov sloves je bi-l tako velik, da so ga klicali kot zveden-ca strokovnjaka daleč izven bivše Kranjske, nekoč celo na Poljsko. Ni čuda, da je preuredil svoj čas zanemarjeno Auer-spergovo gospodarsttvo v kar najlepši stan in ga dvignil zelo visoko. Večni gozdovi pričajo o njegovi marljivosti. . Kot skrbnemu družinskemu očetu ne najde ranjkemu kmalu primere; kot človek je bil skrajno pohlevne in vseskozi ljubeznive narave. Ko se je poslavljal g. župnik Lesnjak od ranjkega kot svojega osebnega prijatelja, so mu od žalosti zastajale
j Svojo drugo ženo je tako pro-— Ljubavni roman z žalost- tepaval, da je bil lani radi te-
rim koncem. Porota v Maribo- obsojen na šest mesecev jeni se je bavila dne 18. sept. s Lt*tos 12' iuniJa Je Liehten-• ledečim slučajem: V begun-! wanner zopet prišel k svoji kom taboru v Strnišču. pri žeIli> ki mu .le Pa rekl»> naJ K™ Ptuju živi ruski general Sveč-d k,,der je prišel. Lichnwall-nikov, kateri se s svojo rodbi-lner W liat() zagrabil svojo ženo no vred bavi s črevljastvom.! za vrat> Pad,a sta na tla in se Njegov 231otni sin Benjamin,1 ruvala toliko časa da sta oba ki je bil v ruski armadi, je ne-11)ad,a v klet> kjer. je Lichten-koliko duševno prenapet, sicer j wallner usmrtil svojo ženo. — pa dober dečko. Ta se je bil j Predlogu zagovornika, da so strastno zaljubil v 21 letno Li-jpo psihiatrih dožene Lichon-dijo Verševino, koje mož je v j wallnerjevo duševno stanje, je vojski brez sledu izginil. Ker ( sodni dvor ugodil in v to svr-pa je tej ženi dvoril tudi dr. ho razpravo preložil. Scheichenbaur, kjtferi ji je celo. —Tretja smrtna obsodba v nosil podarke, je Benjamin Mariboru. Dne 21. septembra Svečnikov prišel od ljubosum-j se je pred mariborsko poroto nosti čisto iz sebe, zlasti ker se zagovarjal 33 letni brezposelni je bil z Lidijo zaročil in se jej slikar Alojzij Polak z Velike-hotel z njo poročiti. Ker dr.jga Kocjana, pristojen v Kape-Schoichenbauer kljub oporni-, lo. Obtožen je bil, da je dne 4. nom generalovega sinu ni ne-|februara 1922 za vratno umo-!ia-i s svojimi obiski in drugi-1 ril trgovca z deželnimi pridel-mi dokazi svoje ljubezni, je ki Riharda Rosenfolda z Bre-prišlo med obema tekmecema ga pri Ptuju. Polak je napadel do razkonrta, v katerem je Rus ( Rosenfelda v družbi svojega svojega rivala ubil. Pri razpra-( tovariša, katerega pa ni hotel vi se je Svečenikov zagovar-( izdati v Rosenfeldovom skla-jal s tem, da ni imel namena1 dišču v Podvincih, mu z nožem dr. %Scheichenbauerja ubiti,1 zadal več smrtnih ran in oro-impak ga je vstrašni razbur-'pal 2 zlata prstana in listnico jenosti z železnim drogom po1 z 10,000 kronami. Polak je pre-glavi udaril, pa tako hudo, da1 sedel v ječi že 14. let. Zadnjič je slednji umrl. Na tozadevni! jo prišel iz ječe 18. januarja vprašanje državnega pravdni- 1922. Svoje dejanje je trdovrat-ki je izjavil, da gospo Lidijo'no tajil. Skušal je dokazati ljubi in bi jo tudi zdaj še vzel j svoj alibi, pa se mu ni posrečila ženo. Isto je izjavila Lidija. 10. Porotniki so stavljeno vpra-Dižavni pravdnik je sam obto-; šanje glaseče se na zavraten žonca branil, rekoč, da gre za; umor, soglasno potrdili, nakar 'ljubavni roman" in je zločince bil Polak obsojen na smrt Svečnikova kvalificiral ne za' na vešalih. umor, nego le za uboj. Porotni-j aBSBSSBaKBs_BSBSSB ki so izrekli svoje mnenje tem smislu, nakar je bil sin ruskega generala obsojen na 4 leta težke ječe.
—Smrtne obsodbe. Leta 1896 v Kostajevnici v Prekmurju rojeni in tamkaj bivajoči Kalman Šandor je bil že lani obtožen, da je umoril svojega soseda Aleksandra Novaka iz iste vasi. 9. septembra 1921. leta so namreč ljudje videli obtožen ca teči po polju okrvavljenega z bajonetom in samokresom.j
Ako nremenite svoj naslov, naznanite to takoj društvenemu tajniku(ici).
ODDA SE V NAJEM.
prostor (lokal) za groeerijo in pekarno z veliko pekarsko peč-juniia: 1106 N. Chicago St, Joliet, 111., v sredini slovenske na sel'bine. Vprašajte lafetnika: MATT KRASOVICH, 409 Russel St. Joliet, 111
Zastave, bandere, regalije ie zlate znake za društva ter člane K. S. K. J.
EMIL BACHMAN
izdeluje 2107 S. Hamlin Ave. Chicago, 111.
PATENTI
PROSTA POJASNILA
Pošljite površno obrisbo vaše iznajdbe ali ideje v pregled in pišite v slovenskem jeziku. Točen, zanesljiv in pošten.
CLARENCE O 'BRIEN, Registered Patent Lawyer,
933 Southern Building, Washington, D. C.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Cen j. občinstvu v Jolietu in >kolici naznanjava, da sva odprla novo
trgovino z groeerijo, ter z vsem, v to vrsto spadajo-čim blagom. Prodajava blago po najnižjih cenah. Postrežba točna.
Se Vam toplo priporočava
Goiobitch & Golik Cor. Hickory & Marble St. Telefgn 4555 Joliet, 111.
DENAR V STARO DOMOVINO.
pošiljamo hitro in zanesljivo ter po najnižjem elnevnem kurzu. Ker se cene kronam, dinarjem in liram vsak dan menjajo, zato ne moremo objavljati stalne cene, temveč pošlemo toliko kolikor mogoče po ceni, ko prejmemo po-šiljatev.
Včeraj so bile cene sledeče:
1,000 kron za......$4.50 , 100 lir za......$6.00
Pri višjih pošiljatvah primerno nižje cene. Vsaka pošiljatev je jamčena, da denar ne bo izgubljen.
AMERIKANSKI SLOVENEC, bančni oddelek, 1006 N. Chicago St.	Joliet, Illinois.
Ne pošiljajte denarja!
Ne mislite, da je to kaka irvanredna razprodaja Čevljev. - Niti centa vam ni trcba*pos1ati. - Izpolnite samo doljni klipon «n ga poslj.te nam. Ko boste čevlje prejeli jih dobro preglejte; obujte jih, da
se prepričate, kako udobno vara pristajajo.
Ce boste potem mislili, da m to v resnici lepa priložnost in velikanska razprodaja, vrnite nam čevlje nazaj; niti centa ne boste izgubili. Izpolnite kupon in nam ga še danes pošljite, dokler je ta razprodaja veljavi.
Te čevlje lahko nosite v najslabšem vremenu za delo. Zalegli vam bodo za dva druga para. Narejeni so po znanih Blucherjevih kopitih; usnje je ustrojeno na poseben način, vsled česar je mehko in prikladno za noge. Podplati so močni, tako tudi pete. Velik, širok jezik brani dohod blata in vode k nogi. Tudi gornji del usnja na teh čevljih je močan, da ga voda ne premoči. V zalogi imamo velikosti od št. 6 do 12. Naročite št.941 še danes!
POSLJJITE KUPON. Ne pošiljajte nobenega centa, dokler čevljev ne prejmete; potem plačate pismonoši samo $3.65. Ako niste s čevlji zadovoljni, vrnite jih nazaj, pa vam vaš denar takoj povrnemo.
Standard Sales Co., DePt. Sl-11 2556 W. North Ave., Chicago, III.
Pošljite mi par čevljev za delo št. 941. Plačal bom zanje $3.65 in ne več, ko jih dobim. Če mi ne bodo ugajali, vam jih pošljem nazaj, nakar mi boste moj denar povrnili.
Ne
pošiljajte denarja!

Pozor krajevna društva K. S. K. Jednote!
V vašo lastno korist vas opozarjamo na sledečo važno stvar:
Ali ni boljše imeti denar tudi varno naložen po 5 odstot, odstot, G odstot. in še več odstot. obresti, kakor samo po 3 odstot ali 4 odstot! Razlika pri tem na leto je velika. Ako ime te torej le par sto dol. društvenega denarja na razpolago, naložite ga v zanesljive mestne, okrajne ali državne bonde, ki Vam donašajo več obresti. V slučaju nujnosti, bonde lahko vedno prodate.
Mi imamo na prodaj raznovrstne bonde in vrednostne papirje. Skoro vse bonde, katere lastuje K. S. K. J. smo tej podp. organizaciji mi prodali. Delujemo pošte-noin solidno. Pišite nam v slovenskem jeziku za pojasnilo.
A. C. ALLYN & Co.
71 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL.
NAJBRZEJI moderni par-niki sveta.
_UNAR_
______ ____
VELIKI IZLET NARAVNOST V DUBRUVNIK.
(Parnike gonijo stroji na olje.)
SCYTHIA — 25. Nov.
EDINA direktna Proga v Dubrovnik.

TUSCAN IA — 6. dec.
Največji moderni parniki, ki plujejo naravnost v Jugoslavijo. — IJuksqs, udobnost, hrana in postrežba nenadkriljiva. Vino zastonj. Privatne kabine. Redka prilika, da posetite vašo domovino na plove-čih palačah za nizko ceno. Ne zamudite tc prilike! Pre skrb! te si prostor na parniku že danes. Ne potrebujete konzularnega vizuma. Preko Chcrbourga istotako odplujejo vsak torek parniki:
BERENGARDA, AQUITANIA, MAURETANIA
Za karte in druga Pojasnila se obrnite do najbližjega agenta.
da lahko že v 9 dneh dospete v Jugoslavijo.
Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke!
Bolj kakor kdaj preje, je »edaj potreben ta opomin, kajti wW večje množine denarja med ljudstvom delaju špekulanti e velik« dobičke z onimi, ki jim gredo na limanice.
Nat denarni zavod je zanesljiv ia poznan med marodom po svoji aljudni in hitri postrežbi
- .....-	1 1 1—Mi pUtujamo nm hranit o «'ofo
^N J-
i po 3 odst.
ki jih pripišemo k glavnici ako jih ne dvignete.
Naša banka je pod nazorst-vom vlade Združenih držav ia članica federalnega rezervnega sistema.
Pri pošiljanju denarja » Jugoslavijo bodite previdni. Brezvestni mešetarji nastavl-ljajo sedaj kronam visoke ce-ae, ker sc hočejo okoristiti s
___ nevednostjo ljudstva.
Povprašajte nas aa nasvet ia cene, kadar želite poslati denar ' ataro domovino 1
Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim ot-nja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam ji bodemo shranili brezpl.cn.
THE JOLIET NATIONAL BANK
JOLIET, ILLINOIS	£
Kapital $150,000.00	Prebitek $360,000.00
4lsta v ruskem ujetništvu
(Piše Josip Grdina, West Park, Ohio.)
(Nadaljevanje.) Gospodarsko in družabno življenje med ruskimi kmeti.
Oglejmo si še nekoliko bivališče ruskega kmeta od znotraj. "Hatako" nazivajo Rusi svojo hišo, v kateri stanujejo. Kakor je ista bolj slabo zgrajena od zunaj, takšna je tudi znotraj, zelo priprosto in revno izdelana. Takoj ko stopiš v hišo, je "čulan" (veža); tla so narejena kar iz ilovice; v kotu veže stoji vrč vode na stolu; ko stopiš naprej skozi druga vrata, prideš v obedovalnico, ki je ob enem tudi kuhinja; v tej sobi jedo, kuhajo in tudi spijo, kjer je postavljenih vec postelj; .naravno, da so tudi tla te sobe i-lovična; po nekaterih krajih napravijo postelje tako, da za-bijejo v zemljo štiri kole, ter položijo deske povprek in blazine, pa je postelja gotova; stene v hiši so tudi iz bele gline, ker apna skoro ne poznajo. V kotu stoji pee, zgrajena iz o-peke in ilovice; po stenah visijo svete ikone (slike), ki so tako kričeče okrašene, da kar bleste. Y kotu stoji miza, včasih po dve, kakor je velika družina. Ko smo jedli pri mizi, je dostikrat gospodinja posegla z burkljami v peč ter takoj postavila lonec na mizo. Iz o-bednice naprej je bila še druga soba "gornica" in še neka posebna soba, vsa dekorirana po stenah z nalepljenimi slikami iz knjig, časopisov in drugo ropotijo. Ta posebna "gorni-ca" je nekoliko lepše opremljena kot obednica, kajti tla so z desk in tudi postelje so lepše. Ta soba služi ruskem kmetu za sprejem gostov, kjer mu postrežejo s čajem, osobito ob velikih praznikih; tukaj v Ameriki nazivali tako sobo s "parlor jem".
Snaga po ruskih kmečkih hišah ni ravno na prvem mestu,
istega samo iz sklede spodil. Od onega časa je bil pa mir pri skledah v moji prisotnosti; mačka je vedno na tleh mirno čepela in me prijazno gledala. Naravno, da so se takemu prizoru ostali domači čudili, ker je mačka postala naenkrat tako modra; vedeli pa niso vzroka čemu t
Pri jedi so Rusi zelo živahni ker vedno govorijo; zdaj ,ta, ali oni položi žlico na mizo ter pripoveduje to in bno, zatem pa zopet pobere žlico ter nadaljuje z zajemanjem. Včasih smo obedovali po celo uro, posebno ob nedeljah in praznikih ni bilo obeda izlepa konec, kajti Rusi ob nedeljah nič ne za j trku je jo, ampak ob 9. se začne že obed po sledečem redu: Predno sedejo za mizo, se postavijo vsi pred "ikono" (sv. podobo) ter se prekrižajo in priklanjajo prav do tal; potem pa zavzamejo sedeže za mizo. Gospodar najprvo nareže kruha vsakemu po en kos, ko ga komu zmanjka, dobi drugi kos. Prva jed, ki pride na mizo je "kvas" (mrzla kisla juha); tej sledi gorka juha, nazvana "ši"; zatem rezanci na juhi, pražen krompir, rezanci na mldku, cMjei "mlinci" "va;{ renki", nazadnje pa kaša, ki je običajno zelo trda; poleg vsake jedi pa uživajo še kruh; kar od teh jedil ostane, jim služi še za malco in večerjo; to je navadno ob nedeljah in praznikih; ob delavnikih ni navadno toliko vrst jedi, vendar pa zadosti, da se človek nasiti. Pri jedi rabijo le žlice, vilic nimajo, zato pa "varenke" in krompir, in meso jedo kar z roko, katero si vselej preje umijejo. Naravno, da ne najdete na ruski mizi brisač, ali takozva-
nih servijetov. Prav zanimivo in ob enem gnusno je bilo opazovati Rusa, ko se je navžil mastnih mlincev, ali kaj drugega sličnega; potem si je pa obrisal svoje mastne prste ob
Ko nekega zimskega večera edimo v sobi, (bilo je ravno po večerji,) sem vzel knjigo "Divina Comedia", delo slavnega italijanskega pesnika Danteja v roke in isto listal; to njegovo nesmrtno delo je namreč prestavljeno -tudi na ruski jezik. — Ko se ozrem po sobi, se mi je nudil čuden prizor. Gotovo ne uganete kaj sem videl! Kake tri korake od, na stolu sedečega gospodarja je klečala mlada ženska, najmlajša njegova sinaha, ter plezala po kolenih do njega. Ko je dospela^do tasta, se je do tal nizko sklonila ter mu poljubila noge stopala in zatem pa še kolena, na kar se je zravnala po koncu ter ga poljubila še v lice. Zopet temu sledi globok priklon, nakar je izrazila svo-. jo ponižno prošnjo: 4' Prosim nove črevlje!" — Stari je samo
zagrajene in zavarovane, torej ni čuda, da se večkrat pripeti kaka nesreča. Najbolj sitno je z vodnjakom po zimi, ker ga je treba vsake tri dni obse-kati, ko se okrog njega in korita nabere preveč ledu.
Pri nas na Slovenskem in tudi v Ameriki nimajo ženske toliko dela kot na Ruskem; in vendar je pri tem Rusinja zadovoljna ter misli, da se ji godi prav dobro. Dokler ima še živega moža, (če ji je dober' še gre; po njegovi smrti je pa zavržena, osobi.to če nima nič otrok; taki vdovi navadno tast odšteje par rubljev, ter jo odpravi iz hiše, da gre k svojim staršem domov s culo v roki;
ako ji pa ostane kaj otrok, potem je pa ne more odpraviti od hiše zaradi otrok, katerim pripada očetova dedščina, zato o-stane doma za deklo, drugače
ljubljanska mariborska
moravska
mostarska
niška
osješka
podrinska
podunavska
požarevačka
9.489.0 7.569.0
2.899.4
9.139.0 7.269.3
13.383.5 3.551.3
6.094.1
4.230.5
)rim-krajiska 14.121.9
prikimal, nakar se je sinaha še ,si pa ne more pomagati.
enkrat globoko priklonila m odšla.
Ko sem zagledal ta prizor, sem takoj pustil knjigo ter o-pazoval potek tega čudnega nastopa, kojega še prej nikdar nisem videl. Tudi* bi tega ne veroval, ako bi prizora na lastne oči ne videl. Gospodar Efim Timafejevič se mi je gabil, ker se pusti tako po božje častiti; nasprotno se mi je pa smilila mlada Klavdija, ki je vedno trdo delala je bila vedno prezirana; . morala je celo na tako poniževalen način prositi za par novih čevljev. Ko jo je gospodar milostno uslišal ter ji kupil obuvalo, se mu je
liti. — Po mojem mnenju bi bilo umestno, bi se ta, ali ona moderna Američanka malo iz-prehodila po Rusiji, pa ne po mestih, ampak po selih po načinu kakpr sem ga pravkar goli opisal, potem bi še le v resnici spoznala, kaj je naša a-mtriška svoboda. » ■ • *
Razume se, da kjer je več si-nah, tam ne gre vse tako glad-
(Dal je sledi.)
SMRTNE NEZGODE V RUDNIKIH L. 1921.
Rudarski urad je izdal statistiko o. smrtnih nezgodah v premogovnikih Združenih držav tekom leta 1921. Iz iste je razvidno, da je v tem letu umrlo vsled nezgod znotra; ali okoli premogovnikov 1,973 ljudi. To bi bilo za 298 smrtnih nezgod ali" 13 odsto manj kot v letu 1920. V vseh letih, začenši od 1. 1903, je več ljudi umrlo vsled nezgod v premogovnikih kot 1. 1921.
Zalibog pa to ne pomenja, da je tudi razmerje smrtnih morala na jednak način zakva:-nezgod padlo. Treba je po
misliti, da je 1. 1921 produkcija premoga vsled splošne industrial ne depresije znatno padla, namreč za 23 in pol odsto nasproti prejšnemu letu. To pomenja, da je razmerje manjše produkcije dvakrat tako veliko kot ono manj nezgod. TJ. S. Geological Survey ceni, da se je 1. 1921 izkopalo Okolo 494 milijonov ton premo-
. 2	v lase, da so se mu kar blesteli.!• ~ , . .. v <•	.r.. , - ,
vendar pa iste ne smem preveč r> • A i	i j a • i 0 naPreJ> zlasti ce je stara ga — 407 milijonov ton meh
—-	lPn takem po-ledu tuJ°u kar mati (tašča) živa, ki vedno kega ali bituminoznega in 87
rajati, posebno v kuhinji,L* in slast do jedi ^ do.
kjer ženske skrbijo za snaž-nost in red; tudi jedi znajo ruske kmetice ddbro pripravljati.
Rusi imajo posebno radi mačke, mačke pa Ruse; to sem ra-
mači so pa tega navajeni. Kaj sem hotel drugega,, kakor potrpeti?; mačko sem odvadil li-zanja sklede, a ruskega muži-ka si pa nisem upal, da bi si
_ ■ 1 1 • 1	.	. ,	OJ. jja. UJDOU1 uutu Uit U1 »1
zvrdel iz tega, ker so se iste •	... , , i
1 ii-- ii- ;Pri obedu svojih rok ob lase ne vedno v kuhinji vrtele m sit- ^rjsaj
narile. Večkrat, ko smo jedli
pri mizi, je že morala biti tudi mačka zraven, da je tu in tam polizala skledo z rezanci "varenki". Tedaj bi bil najrajše zagrabil mačko vrgel skozi okno, pa si nisem upal zameriti domačim; rajši sem obraz obrnil v stran in hitel tako zajemati iz sklede. Vedno sem pa študiral, kako bi se maščeval nad predrzno domačo mačko, dokler se mi ni ponudila za to lepa prilika. Neko nedeljo popoldne, ko sem prišel s polja domov mi prinese gospodinja Natalija rezancev
Družina ruskega kmeta je navadno večja kot v naših krajih doma. Ko enkrat sinovi dorastejo, se ti oženijo doma, . i dekleta pa z donra; če ni fan-n.JJtov (sinov), pa dobijo zeta na dom v hišo. Tako ima na primer oče kar po 3 ali 4 sinove, ali več, pa vse doma oženjene; v takih slučajih mora seveda hišo povečati, ker družina se polagoma množi; vsi ti pa delajo skupno in jedo skupno. Gospodar vse družine je stari oče, kojega morajo vsi poslušati: sinovi, sinahe in vnuki.
sitnari in smatra vse sinahe za svoje dekle. Ako pa umrje gospodarja (tašča), po
zena
milijonov ton trdega premoga.
L. 1920 pa se je izkopalo 645 milijonov ton premoga — 556 tem pa prevzame njeno mesto.) bilijonov mehkega in 89 trde
„-. _______„„_________ na
mleku, koje sem kmalu v želo- Stari oče določa dnevni red dedec spravil; ko je bila skledama, on kupuje razne po,trebšči-enkrat prazna, jo vzame gospo-'ne za družino; sinovi, sinahe dinja in dene na klop, nato po-'in vnuki so mu takoreko^de stavi lonec kaše na mizo. Med služabniki za delo, med tem ko tem ko sem se jaz krepčal s ka-'se on le sprehaja po polju in soje pa mačka skočila na klop | nadzoruje vse delo pri kmeti-in pričela slastno lizati skledo; ji. Tako tudi on spravlja ves nji je sledil tudi mladič, da ji denar za prodane pridelke; si-pomaga; ker je bil pa še maj-ken, da ni mogel z glavo doseči do dna sklede, je pa kar v skledo skočil in posnemal svojo mater z lizaujem. "To je pa že od sile'Vb!'T!italim; jezno sem
potisnil leseno žlico v trdo ka-	„	w _
šo; pa, nesreča!—Žlica se je ženske, zlasti sinahe; te mora-zlomila! Gospodinja, videvša jo vedno delati in garati, ved-mojo zadrego, mi je takoj pri-jno se jih zaničuje in malokrat Jiesla drugo žlico in se zopet kaj zaželjenega dosežejo, tako odstranila iz kuhinje. Ker je'da so ruske ženske v resnici bila zdaj lepa prilika, sem isto prave sužinje. Boljše je slu-takoj porabil in se maščeval žiti na Slovenskem za zadnjo uad predrzna mačko. Pograbil deklo, kakor pa biti na Ruskem *em pri peci visečo brisačo, jo za prvo gospodinjo, zlasti še v 2yil v dve gubi in žnjo pričel slučaju, kjer je več sinali in udrihati po mački, ki je lizala če sta tast, ali tašča zelo sitna; skledo. To je takoj pomagalo, o tem. Vam lahko svojo trdijo sem ji priložil še par klofut; tev okrepim s sledečim sluča-mladič se mi je pa smili in sem jem:
novi in sinahe morajo večkrat prosjačiti, da jim kupi nove škornje, obleko, ali kaj drugega. Če ni stari oče preveč skop in siten, potem že še gre; zlasti sinovom rad ustre* že če mogoče; drugače je pa za
starejša sinaha, druge ji pa pomagajo. Pri tem mora nova gospodinja delati pole,ti tudi na polju, pozimi pa pri živini, ker možaki ta čas bolj radi lenarijo in hodijo k sosedom v posete. Pri tem je zelo sitno za ženske donašati vodo iz sel skega vodnjaka, osobito za oddaljene in one, ki stanujejo na višini, poleg tega pa še opolzka ledena pot. Vodo nosijo na "kramislih", to je palica, ki ima na vsakem koncu železen kavelj, da nanje obesijo kanto, napolnjeno z vodo. Ta-tovor nesejo potem na rami,
da je ena kanta spredaj, druga .pa zadej; pri tem je treba vedno dobro paziti, da se posoda z vodo preveč ne maje in do polovice ne razpljuska. To prijetno delo sem tudi jaz včasih opravljal, ko sem donašal vodo za ovce domov. Sprva
je šlo še bolj neukretno; posebno če se mi je mudilo, so začele kante 11a kramislu migati kot zvon v lini, in posledica temu je bila, da sem imel vse hlače mokre, v posodah pa samo polovico vode.
Pri vsem tem, ali kljub temu sitnemu delu so Rusinje vedno živahne in zgovorne; dostikrat je prihajalo sem od vodnjaka tako klepetanje, da se je čulo v selo, osobito še tedaj, če je kateri vodonosilnaki kanta v vodnjak padla. — Kdo bo šel ponjo v globok vodnjak 1 — Parkrat sem jim jaz to uslugo izpolnil in po vrvi nizdol splezal. — Nekoč je padel v vodnjak sosedov konj in utonil; pri neki drugi priliki je fadel v vodnjak tudi sosed Jogr.ičev Juskaj .jkatei-ega smo še pr ivo-časno rešili gotove smrti. Vodnjake imajo ondi v obče slabo
ga premoga. Razmerje smrtnih nezgod k izkopanemu premogu je torej znašalo 3.99 za milijon ton v 1. 1921 nasproti le 3.52 za milijon ton v prejš-nem leftu. Poslabšane vart-nostne razmere v onih jamah bituminoznega premoga, ki so počivale večji del leta, so brez-dvomno prispele k povišanju razmerja smrtnih nezgod.
Za vsakih 251.000 ton izkopanega premoga je 1. 1921 postal žrtev po en premogar.
Ceni se, da je bilo leta 1921 zaposlenih v izkopan ju premoga 750.000 ljudi nasproti 780.-000 v prejšnjem letu.
Razveseljivo je, da ni bilo večjih nezgod, kjer bi bila žrtev mnogo ljudi naenkrat. Le v petih nezgodah je umrlo
po 5 ali več ljudi, vsega skupaj 34. To je pripisati le u-spešnemu prizadevanju federalnih in državnih oblasti in varnostnih organizacij v premogovnikih za reševanje v slučajih eksplozij in ognja, ki so svoj čas zahtevali ogromno žrtev.
POVRŠINA IN PREBIVALSTVO JUGOSLAVIJE.
Na podlagi Vidovdanske ustave se deli Jugoslavijo na 33 oblasti. Kakor posnemamo iz uradnih podatkov, prirejenih v Belgradu, odpade na poedino oblast površina zemlje in število stanovnikov kakor sledi:
Oblast bačka beograjska bihačka bi t olj ska bregalnička dubroya^ka ! kosovska kruševaška
kv. km.
726.0 9.581.4 5.603.0 11.969.0 4.956.0 2.649.4 8.471.9 2.709.9
stanov. 590.500 762.493 217.023 301.095 104.460 136.698 351.990 152.976
raška
sarajevska
skopska
splitska
srijemska
šumadijska
timocka
travniška
tuzlanska
užička
valjevska
vrbaska
vranjska
zagrebaška
zejska
537.079 624.121
183.959
265.320
422.273 775.723 182.358 405.113 219.103 621.798 264.803 287.214 336.423 469.111 407.023 241.862 240.506 280.309 416.413 214.271 133.984 423.2401
249.321 809.482 348.957

v Jugoslaviji živeči Nemci in Ogri tvorijo skoro število Slovencev.
Po veroizpovedanjifje razdeljeno jugoslovansko stanovniž-
tvo sledeče: pravoslavnih 5,-529,261, rimokatoHkov 4,473,-877, grko-katolikov 41,668, muslimanov (Turkov) 1,379,687, protestantov 216,769, zidov 64,-098, drugih konfesij 47,531, brez konfesije 2024.
Roških živi v Jugoslaviji 5r 741,527 ženskega spola pa 5,-983,388, torej za 241,861 več žensk, kot moških.
Zadnje ljudsko štetje izkazuje naslednje število prebivalstva vseh večjih mest v Jugoslaviji: Subotica 118,000; Bel-grad 110,300; Zagreb 108,000; Sarajevo 59,000; Ljubljana 53,-000 Bitolj 51,000; Skoplje 50,-000; Novi Sad 40,000; Osijek 38,000; Prizren 35,000; Senta 34,000; Bečkerek 30,000; Vršac 33,000; Kikinda 31,000; Maribor 30,000; Sombor 30,000; Niš 28,000; Prilip 25,000; Mitrovi-ca 22,000; Priština 20,000; Debar 20,000; Djakoviča 20,000; Peč 20,000; Kragujevac 18,000; Banja Luka 18,000; Mostar 17,000; Zemnn 17,000; Požare-vac 16,000; Varaždin 16,000; 16,000; Kumanovo 15,000; Celje t f
8.435.8 8.405.0 8.849.0 9.836.4 6.865.0 3.864.4 6.352.4 10.116.0 8.918.0
7.555.7
2.457.8 9.918.0 5.869.7 8.162.3
13.326.0 Na podlagi teh številk znaša skupna površina Jugoslavije 248,987 kvadratnih kilometrov in 12,017,323 prebivalcev.
Ako delimo število površine s številom prebivalcev, dobimo rezultat 48, kar znači, da prebiva povprečno 48 stanovnikov na enem kvadratnem kilometru ozemlja. Po absolutnem številu prebivalstva približuje se Jugoslavija Čehoslovaški republiki (13,000,000) stanovnikov Rumunska ima 15,000,000 stanovnikov. — Avstrija šteje sedaj samo 6,500,000 ljudi, Bolgarska pa 4,500,000.
Ako hočemo razdeliti prebivalstvo Jugoslavije v razne jezikovne kategorije, ali na materinski jezik, dobimo sledeče številke:
Hrvatski ali srsbki 8,636,931, slovenski 1,023,568, ostali Slovani 202,972, rumunski 183,073, italijanski 9,630, nemški 512,-
207, madžarski 492,079, arnavt- Ako premenite svoj naalov, ski 483,871, ostali jeziki 200,- naznanite to takoj društvene-
SVOJI K SVOJIMI
Podpisani toplo priporočam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Pueblo, Colo, svojo trgovino z obleko za moške in otroke; v zalogi imam tudi veliko izbero čevljev sa ženske; sprejmem tudi naročila sa nove moške obleke po meri.
JOHN GERM.
Slovenski trgovec. 817 East C. St Pueblo, Cola
584. Pri tem je zanimivo, da mu tajniku (ici).
CUNARD and ANCHOR LINES
NOVI PARNIK NA OLJE
SCYTHIA
20,000 ton
Novembra 25.
NARAVNOST V DUBROVNIK IN TRST
Potujete v Jugoslavijo s tem velkim novim parnikom. Kabine z 2 in 4 posteljami, krasno opremljen za 3- razreda potnike. Posebna paznust za ženske in otroke. Izvrstna kuhinja in vino prosto. Enako tudi preko Cherbourga vsaki torek na 3. velikih parnikih.
BERENOARIA AQUITANIA MAURETANIA
Pridete v Jugoslavijo v teku 9 dni.
Za listek in druga pojasnila vprašajte agenta.
Kadar mislite na stari kraj . mislite Da
SLOVENSKO BANKO
ZAKRAJŠEK & ČEŠARK
70—9th Ave.
New York City.
Ona pošilja denar v stari kraj potom lastnih direktnih zvez s pošto in zanesljivimi bankami,
prodaja parobrodne listke za vse važne prekmorske linije za potovanje v stari kraj in od tam sem,
Izdeluje izjave za dobavo oseb iz starega kraja in druge notarske listine.
Za nadaljna pojasnila se obrnite na zgoraj navedeni naslov.
Postrežba točna in solidna.
Imamo ravno to, kar ste iskali.
Ekstrakt za RUM, BOROVICKO, KIM-LOVEC VISKO (RŽENO) IN TOR-^ -	KOLY SLIVOVKO.
Pošljite naročilo danes, nakar vara bomo poslali najboljie vrste in najbolj čiste ekstrakte.	. 1
1 steklenica dovolj za 2 galona tekočine-------
S steklenic vsakovrstnega ekstrakta	---------5 50
10 steklenic vsakovrstnega ekstrakta .
10.50
MvMvlllV »	' t	—---— —-------
Zavarovalnina in poštnina znaša še 15c posebej. Zavitke pošiljamo na željo tudi C, O. D., ali po ovzetjn.
MUTUAL FLAVOR COMPANY
Dept K. L.	Pittsburgh, Pa.
P. O. Box 997
Gozdarjev sin.
Spisal Fr. S. Finžgar.
(Nadaljevanje.) "No, ali me boš poslušal ali
Oozdarjeva hiša jo stala to-
rn- r* je vprašal Surga Jane- y br;gu lla(1 D()seijom, da
ZH-	|se je iz nje videlo prijazno čez
Ta je bil naslonjen na mizo, 0sta]0 tja v skalnati Klek s komolcem je podpiral glavo jn	Babji zob> Posebno
tef zamišljeno zrl v Črn, lesen ve]ika ^ toda lepo čedna strop.
Odgovoril mu je kratko "Bom."
"Kaj boš ubogal tega šnš
in snažna. Za njo se je razprostiral precej prostoren vrt s sadnim drevjem in pridno obdelanimi gredicami, po kate-marja?" vpraša začudeno Do-'rih je imela posajeno pridna lenčov Peter Janeza. "Ali Gozdarka razno zelenjavo in ti je zopet kvasil o vojski in sočiivje za domačo potrebo.
natvezal svoje modernije ter ti nasul ušesa, da ti lahko glavo zmeša."
Polja pri gozdarjevih hiši nekdaj sploh ni bilo. Ko jo pa stari Primož, ded Janezov,
"Kaj, ti boš meni rekel šu-jizgubil gozdarsko in lovsko šmar, pa ti, da jaz ljudem gla- 'službo, nakupil si je s prihran-ve mešam, zgaga, potepena ti,! jenim denarjem toliko zemlje, ti ne veš----"
Cel kup zabavljanj in zmerjanja bi se bil še vsul na Petra, da ga ni Janez ustavil ter mu rekel:
4 4 Povej jim rajši, kaj sva se zmenila, da ne bodo mislili, da sva uganjala prazne mar-njo !"
"Kaj jim bom pravil tepcem nerodnim, ker nima nobeden nič srca. Le škoda, da nosijo hlače, pa se bodo pustili povezati biričem, da jih»po-ieno na Laško, kjer jih vse po-strele. A tebe, Janez, ne bo-či&y če me boš ubogal ter šel v Štajer, kakor sem ti rekel."
"Kaj, na Štajersko se poj-deš skrivat, ali res?" vprašalo jih je več zajedno. i
"Na Štajersko pojde, da boste vedeli, prav na Štajersko, jaz pojdem pa ž njim. Seveda, ker ima pamet in srčnosti dovolj. Janez bo gori denarje delal, dobro jedel in pil, vas bodo pa Lahoni pobijali. Pa naj vas le, saj ste za nič, če se jim ne morete ustaviti, za nič, da veste, pod milim Bogom, vsi ste strahopetci!"
"Kaj nas boš zmerjal, hlače biriske ti," ga je zavrnil Dolenčev Peter. "Za toliko je
da je zadostovalo domačim potrebam in ni bilo treba živeža kupovati.
Dedje in prededjo Janezovi so bili torej resnično gozdni nadzorniki in zajedno lovci. Gotovo je, da je hiša dobila i-me po prvem posestniku, ki se
je tamkaj naselil.
Goadarjevi niso imeli več starega opravila, da bi nadzorovali graščinske gozdove. Toda ena lastnost je ostala pri potomcih. Strastni lovci so bili vsi. Ker niso imeli lovskih pravic, hodili so kot divji lovci v gore. Tak je bil Klemen, oče Janezov, tak je bil Janez sam. Kdor in kadar je utegnil, vzel je puško ter stopil gor v Srednji vrh, da prekadi skokonogo divjo kozo ali pa podere plaho smo. To jima je bil stranski prislu-žek, da sta si česa privoščila ob nedeljah.
Tisto jutro, ko so je odločil prejšnji večer Janez, da pojde na Štajersko, je vstala mati —* za Mino so jo klicali — kakor" navadno prva ter šla opravljat živino. Ko je na skednju napolnila koš z mrvo, da položi kravi, postala je za trenotje' ter pazno poslušala. Cula je
vsak kot tri Surge. Saj ,te ni j™>*no sopenje Janezovo iz sla-
druzega, kot namazan, dolg ja-	v
zik do peta, žaba ti ropotava! "O, ti nesrečen človek, ta-
Pa če gredo vsi, tako jaz vem, da ne."	*
"O, kaj pa! Stari plača zate, kar bodo lioteli, če prav nisi vreden pet funtov kamenja. Pa le čakaj! Če jim ne pojdeš nasproti, pridejo te pa Lahoni na dom obiskat. Tedaj ti bo druga pela. Midva se bova pa smejala z Janezom, kaj ne, in pila tako-le vin-ce...."
Surga je zvrnil polni kozarec vase.
"Pa divje koze in jelene bode va streljala gori! Kaj meni«, tam se da nekaj zaslužiti. Ha, ha, te le brleze bo pa Lah
pestil____o tra-lom----"
Pošteno ni mogel več govoriti. Jezik se mu je zapletal
le naš Janez," je vzdihnila ti ho, "da se mora potikati po žuljah in poslušati pijance v-se noči. Pa zmerom huje je.% O Bog, kaj bo še ž njim, če bo tak!"
Mati si je otrla s predpasnikom solzo, grenko solzo ljubezni in pa žalosti, potem pa zadela koš ter tiho odšla.
V tem je bil Klemen že tudi na nogah. Poojstril je nekaj kolov ter šel na vrt, kjer je privezoval ob nje mlada drevesca, da jih ne polomi sneg.
Ko sta bila oba roditelja že pri delu in je mati tudi zakurila za kosilo, je spal Janez vedno še v slami, kakor bi bil' mrtev. Kar ganil se ni. *
Kmalu je bilo kosilo kuhano, predno je mati vzela zabe
lej, kar ti ostane. Kosilo je že na mizi!"
Klemen pobere naročje starih, zlomljenih kolov ter jih nese proti drvarnici. Tam jib nekam jezno vrže za pa ž tor gre v hišo.
Toda Janeza ni bilo za mizo. Nejevoljno obesi oče klobuk na klin, prekrila se in po opravljeni molitvi prične jesli, ne (bi bi čakal. Strašno grdo se je držal. Videti je bilo, da je slabe volje.
Skrbna mati je zopet hitela klicat Janeza. S prošnjami in rahlim svarjenjem ga je vendarle spravila iz slame. Počasi je zlezel raz kup ter nerodno otepal po sebi slamnate bilke, ki so se prijele obleke. Mati je šla pred njim v sobo.
"No, kje imaš pa onega barona?" je zarolmel neprijeten Klemenov glas.
"Vse noči bi hodil okrog in popival, stari naj pa vieče in dela, da ga bo prej konec. Ta bi bila lepa."
" Vidiš, Klemen, zdaj se kregaš, ko je prepozno, pa nad menoj, ki sem nedolžna. Kolikokrat sem ti rekla: Nikar mu ne dovoli vsega, ne pasti mu tako mlademu v gostilne, kjer se ne nauči nič dobrega, pa me nisi ubogal. Zmerom sem bila le sitna in nič nisem vedela. Vedno si svojo trobil: Med ljudi mora, da se kaj nauči. Zdaj je naučen še preveč; da imava križ."
"Kaj pa, stari naj bo vsega vzrok. Drugi ste tako vsi nedolžni. No, tako ne sme biti ■\ eč. Jaz bi rad vedel, kdo je gospodar."
V tem so se odprla vrata in . anez je vstopil. Sedel je leno na stol ter se nerodno pripravljal k jedi. Bil je še silno zaspan. Oče je molčal. Mali ga je svarila:
"Sleci vendar nedeljski suknjič, da ne boš drsal po mizi ž njim ter ga obdrgnil, ko je komaj krojaču iz rok."
Janez je ubogal mater ter o-1 esil pražnjo obleko' na žebelj.
Potem je pričel jesti. Mati ga je pa svarila z nekako re-snostjo, a vendar se^ je dobro ooznalo, da prihajajo besede j 5 ust skrbeče in ljubeče mate-ie, ki bi bila sina rada imela Is dobrega — in to dosegla le
dobroto in mehkobo.
Jugoslovanom iz Chisholma in okolice
Ta banka vam uljudno pri poroča, da bi vse vaše bančne posle nam poverili ker:—
To je velika in varna banka,
s skupnim premoženjem nad $1,600,000.00.
To je prikladna banka. Naši vložniki so naši prijatelji. Mi srno vedno z veseljem priprav Ijeni, da jim pomagamo ne samo v bančnih zadevah, ampak vsepovsod, kjer bi jim morda naša skušnja in nasvet kaj ko riistila.
Vas roja]^ J. Osbolt je pri nas kot uradnik zaposljen. O brnite se nanj, ker vam bo šel vedno rad na roke.
Vedno ko imate kako banko v mislih, obrnite se na
First National Bank
OHISHOLM, MINN.
Delnice Jadranske Banke
\ BREZŽIČNI TELEFON
za zabavo, s katerim strojem lahko ugrabite iz zraka zvoke godbe, koncertov, govore, brzojavne tržne cene, razne dnevne .novice in še veliko drugih zanimivosti iz vseh delov A-merike.
Za pojasnila pišite na JOHN F. VESEL
Jeweler, Greenwood, Wis.
(Dalje sledi.)
Vstal je od mize, kolovrati tja raz Qgen^ sko6ila je še tja
proti peči in hripavo pel: "Po-(!lla skedenj ter klicala bolj na bič sem star šele osemnajst iahk0j dft ni vul ^
lot----"	j 4'Janez, hoj, Janez, vstani.
Potem je pa sedel poleg Ko- • kosilo je že kuhano, in solnce krčana, ki je poznal njegove j gleda sem čez svetega Petra slabosti ter mu naredil pros- hrib!" tor, da se je zleknil po klopi.
Kmalu je trdno zaspal.
Mati je postala in čakala, da bi se prepričala, ali je čul al
Tudi fantje so zvrgli skupaj, ne. Toda Janez je bil le tiho.j plačali 'in odrinili.	Stopi torej po lestvi na slani'
Janez se je, prišedši domov, • ter ga potrese in *l nova kliče zaril v slamo, kjer je navadno Janez nekaj zagodrnja, da se tpal, kadar je pozno prišel do- ni vedelo, ali je vsekano ali v-mov. Dolgo ni mogel za tis- |\bodeno, ter se preobrne na' nil oči. Premišljeval je svoj drugo stran. Mati si misli sklep. Zdielo mu je* da Bo pa vendar zlezel kvišku, kc sta jo izvrstno pogodila s Sur- se malo potegne" ter odide na ' go. Samo, kaj doma poreko, za j v kuhinjo, to ga jo malo skrbelo. "E, | Postavila je skledo dobro bo že kako. Saj nisem več politih žgancev na mizo, raz otrok " je degal sam pri sebi delila žlice, potem pa šla kli in se obrnil v slami. Kmalu | cat Klemena. Na vogalu H', bilo čuti močno hreščanje še se ustavi:
je
raz slamo •pal.
Janez je trdo
"Klemen, kosit pojdi! Pu sti privezovanje, boš pa pot*
NEŠTO NOVOGA.
Hrvatsko Gospojinsko društvo "Sv. Ana" odsj. broj 29 NHZ., North Side, Pittsburgh, ?a., priredjuje veliku za-bavu a krabuljnim plesom u narod-lim nošnjama. Šest Slavens-cih narodnosti u utorak 31. ok-dbra 1922 (Hallowee,n night) i svim prostori jama Nar. Hr-/atskog Doma, 822 N. Canal 3t., N. S. Pitsburgh, Pa.
U krabuljnom plesu i natje-janju sudjelovati če krabulje i narodnim nošnjama sliedečih larodnosti: Hrvata, Slovenaca, Srba, Čeha, Slovaka i Poljaka. La svaku narodnost odredjene m četiri nagrade; jedna u zlat-10m novcu, a tri u predmetima. Za svaku narodnost biti če#pi-mtni kao sudci ljudi doticne aarodnosti.
Pošto je ovo prvi puta u koloniji, da se priredjuje zabava jvakove vrsti i jer treba, da se Hrvati naše kolonije što više abliže i upoanadu sa našom sla-/enskom bračom, odbor očeku-je da če se napose naša hrvatska, slovenačka i srpska brača i sestre u velikom broju oda-ivati ovome pozivu i tako doprinesti k što sjajnijem uspje-iiu zabave.
Ulaznina ,35 centi po osobi. Djeca i spod 16 godi na uz prat-lju roditelja ne plačaju ulaz-oinu. Svirat če dobro poznati Golubič (Walter) orkestar. 'ocetak zabave točno u 7:30 ia večer. Za ugodnu i veselu abavu, kao i dobru podvorbu, jamči odbor.
PRISELJEVANJE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO je bilo 1. julija 1.1. odprto
Pilite meni da Vam naredim pravilne in dobre prošnje, č« oseba ne pride povrnem denar.
Ne odlašajte da ne bo kvota coPet izčrpana. MATIJA SKENDER javni notar ca Ameriko in stari kraj 5227 Butler St Pittsburgh, Pa.
DOMAČA ZDBAVILA.
Začimbe in zeliščna zdravila, katera priporoča Msgr. Kneipp v knjigi "DomaČi zdravnik" imam vedno v za-logi.
Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina, za kaj se rabi.
Math. Pezdir Box 772, City Hall Sta., New York. N. Y.
5EVERQVA ZDRAVILA''ZORZUJEJO
, ' • ZDRAVJE V DR'JZIHAH.-
■ « <-"
revmatične hitro ola i sate, če rabite
SEVEHA'5 COTHAtfDGL
Zanesljivi linimeof
Istotako vporaben je za izvinjenje. ofckline, za otrpnelost in ohromelost bolnih mišic ten udov.
CENA JO t* 60 CENTOV ,
Vpresajie V lekarnah*
W. F. 5EVfc-RA CO.
LtUMk	U -M r IUWM
Narastujoče i ekspanizivnim de
lovanje Jadranske banke v zvezi z njenim gospodarskega življa t
v vseh pa
bti lastninska obratna sred-
domovini je iskasalo potrebo povt-------
stva zavoda. V izvršitvi sklepa občnega zbora od 27. maja se je sedaj povišalo delniško glavnico od 120 milijonov kron na 240 milijonov kron z izdajo 300,000 delnic po K400 ali Dm. 100» nominale. ,
Is mnogoštevilnih vprašanj naših strank glede nakupa delnic nam je sklepati da bojo izseljenci želeli nabaviti delnice m. izdaje, vsled česar se je rok za podpisovanje v Ameriki
podaljšal do 31. oktobra t. L
Naši izseljenci, ki še niso delničarji lahko kupijo delnice pod istimi pogoji kakor nedelničarji v domovini.
K 760.00
Cena za eno delnico yt: (K400 za glavnico in K360 za rezerve) 1 doštevši 5% obresti od 1. jan. do 31
okt. 1922......................K. 3170
X791.70
DELNICE IMAJO PRAVICO DO DIVIDENDS ZA L. 1922.
Za leto 1921 dividenda je iznašala 12% to je K 48, in je pričakovati za leto 1922 še boljši dohodek.
Za vpis in informacije se obrnite na:
Frank Sakser State Bank
Glavno zastopstvo Jadranske banke. 82 CORTLANDT STREET	NEW YORK CITY.
DENARNE POŠILJATVE. .
Jugoslavija:	'	Italija:
1000 kron za......$4.30 100 lir za......$4.90
10,000 kron za...... 42.00 ^000 lir za......45.00
NOTARSKA DELA. Izdelujemo notarska dela za tukaj in Ltari kraj. Prošnje za pridobitev svojcev iz stare domovine. Posojujemo in vzamemo posojila na prve vknjižbe (Mortgage..
Prodajamo hiše, lote in farme. Za pojasnila se obrnite na < MLADIČ & VERDERBAR, 1334 W. 18th St.	Chicago, BL
NAJBOLJŠA PRILIKA DIREKTNO POTOVATI V DOMOVINO PREKO TRSTA ALI DUBROVNIKA.
s sledečimi parobrodi:
CENE II. RAZR. IIIRAZR.
14. okt. BELVEDERE ..................$145-00	$ 90.00
21. okt. PRES. WILSON................. $150.00	$102.50
11. nov. ARGENTINA...................$140.00	$ 90.00
25. nov. SCYTHIA...................1. .$150.00	$105.00
DOBRA POSTREŽBA. KABINE I ZA 3. RAZRED.
Pišite, ali pošljite takoj brzojav, da Vam mesto osiguram. Pošiljam v stari kraj dinare—krone po pošti, ali brzojavno po najnižji ceni.
Dopremim rojake iz kraja. Sprejemam denar na uloge in plačam 4% obresti. Izvršujem vse bančne posle-
EMIL KISS, BANKIR,
133 Second Avenue.	New York Oity, N. Y.
ZASTOPNIŠTVO: SLOVENSKE BANKE D. D., ZAGREB, PRVE HRVATSKE ŠTEDIONICE ZAGREB IN FRAN-
COSKO-SRBSKE BANKE, BELGRAD.	^—v
&
Establi:
ALI STE Z V^ŠO BANKO V PRA VEM PRIJATELJSTVU?
Preštudirajte svojo sedanje zadeve z Vašo banka Če ste v denarnih zadregah, bi vam morala iti vaša banka na pomoč, ali kaj primernega svetovati. Ali vam kaže vaš bankir prijazno m dobrohotno zanimanje vaših zadevah; če je temu tako, potem ste vi in vaša banka resnično prava prijatelja; v takem slučaju bi morala oba vedno skupaj držati.
Če pa vaš bankir ne postopa z,vami kot prijatelj, — mora biti nekaj narobe. Tedaj še le boste znali vpoštevati postrežbo naše banke do njenih strank (vlagateljev). Gotovo vam bo po volji prijazen nastop in duh kooperacije, ki veje vedno pri na-s.
Pri nas ste samo enkrat tujec; potem pa postaneta vi in vača banka—če je to naša banka prijatelja.