Poštnina platana v gotovini. ŠT^V #/■> V T JURI J 4 NT. sreda, SO. novembra 19?7 Posamezna številka Din 1-T.RTO TV v v Izhaja vsak dan opoldne, izvzem ši nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—. Neouvisan političen list UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UVRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo« Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633, V jubilejno leto. Italijanski odgovor „Avali“ Stopamo v jubilejno leto našega ujedinjenja, a naše razpoloženje je vse prej ko praznično. Ne po krivdi Slovenije, ki je vedno hotela in delala za uje-dinjenje, temveč po krivdi onih, ki so Povzročili, da je temu idealizmu in te-stremljenju sledilo vedno razočaranje. V deseto leto ujedinjenja stopamo, a v skupščini je pričel šele zakonodajni i odbor proučavati zakon o izenačenju j davkov. Da moramo še ob vstopu v ju- i bilejno leto ujedinjenja konstatirati, da J enakopravnost vseh državljanov in vseli j treh naruodov še ni izvedena, to je pač najbolj žalostna konstatacija, ki je na tak dan mogoča. Čudne vrste patrioti pa so poskrbeli, da moramo Slovenci jubilejno leto ujedinjenja preživljati še s posebnim razočaranjem. To, kar nam je takoj dala ujedinjena Jugoslavija in kar smo mi v osemletnem delu in trudu izpopolnili do lepe višine, to se nam hoče zopet okrniti in vzeti. Da se mora v desetem letu ujedinjenja slovenski narod boriti za svojo popolno univerzo, je nezaslišanost, 1 ki je ni mogoče dovolj podčrtati. Komu v korist naj vse to bo? Kdo je tisti, ki hoče Slovencem s silo vzeti ljubezni do države? Tako se moramo vprašati, ko gledamo te neverjetne poskuse okrniti Sloveniji njeno univerzo. A še drugih stvari je, ki so vzrok, da ne praznujemo več praznika ujedinjenja v onem zanosnem razpoloženju ko prva leta. Naša uprava še vedno ni reformi-raria, naše državno gospodarstvo še vedno ni našlo svojega mojstra in povojni kaos naših javnih razmer še vedno ni premagan. Rogata in v vsakem oziru še napredna bi mogla biti Jugoslavija, če bi se vladalo tako, kakor bi se moglo in moralo. Rim, 30. novembra. Napovedani odgovor fašističnega službenega organa »Foglio d'o rdi ni« na poročilo »Avale« o francosko-jugoslovanski pogodbi vsebuje v glavnem to-le: Beograjska agencija zastopa stališče, da jugoslovansko-fran-coska pogodba služi miru in je izdelana v duhu Zveze narodov in Locarna, medtem ko italijansko-al bansko pogodbo ne smatra za tako, ker je danes postalo moda v Ženevi. Lahko se prizna, da so besede franco-sko-jugoslovanske pogodbe nedolžne, ali pa sta nedolžni tudi oni dve tvornici, ki ju je Francija zgradila v Jugoslaviji in ki lahko izdelujeta za jugoslovansko aviatiko na stotine motorjev? To je kruta resnica, ki tiči za bujnimi frazami. So besede, v katere nihče ne veruje, pa niti demoliberalni režim. Avala trdi, da se italijansko-albanski pakt ne more registrirati pri Zvezi narodov. Ta trditev je absolutno krivična. V Ženevi ne misli nihče na to, da bi napravil iniciativo in prevzel nase to odgovornost. Nihče si ne bo prisvojil pravice, da direktno ali indirektno otvori diskusijo o defenzivni pogodbi, ki sta jo med seboj sklenili dve suvereni državi. Ženeva nima v tej smeri nikakšne juris-dikcie. Ženeva še ni ustvarila nikake temeljne pogodbe, neke vrste standard-pogodbe, ki bi jo vse države morale vzeti za podlago. Zveza narodov ima birokratsko nalogo registracije, a nima nikake jurisdiktične, ker bi na ta način bila hudo kršena nezavisnost držav. Ako bi se postavil ta precedens, bi se moralo razpravljati naknadno o vseh izza leta 1919 sklenjenih pogodbah, od katerih so mnoge tipično vojaške narave. Ista agencija trdi, da nihče ne ogroža nezavisnost! Albanije. Prepričani smo, da nihče od leta 1926 in 90 let po novembru 1927 ne bo mislil, kaj šele poskušal ogrožati albansko nezavisnost. Ta nepričakovana ustrežnost Beograda zveni kakor basen o lisici in grozdju. Svrha italijansko-albanske pogodbe je nezavisnost Albanije in miren razvoj. Albanija jamči Italiji za svoboden vhod in izhod na Adriji, a Otrantska ožina so vrata. Kdor se ne bo pokoraval tem temeljnim pojmom, bo naletel na vojno in duh fašistične Italije. Nov zakon o centralni upravi. Fngleži govore o vojni nevarnosti. Ali kljub vsemu še ni ugasnila nada, da se bo enkrat vendarle prav vladalo. Prvi znaki, ki to vero potrjujejo so tu in dober znak, da so tu vsaj v jubilejnem letu. Partizanstvo izgublja polagoma na sili, tudi marsikateri korupcionist je mo-ral že zapustiti skupščino in polagoma menda našla tudi družba to moč, da jo ne bo omamljal blesk iz temnih virov pridobljenih milijonov, temveč bo trpela v svoji sredi le ljudi, ki morejo svojo korektnost vsak hip dokazati. A tudi v vladi sami se polagoma uveljvaljajo- i pravi principi. Da treba davčno neena- j kost odpraviti, to spoznanje je prodrlo ] že na vsej črti. Enako pa je tudi že pro- i drlo spoznanje, da je delo za gospodarski napredek pokrajin važnejše od vseh strankarskih interesov. Treba samo še, da bo to spoznanje krepko uveljavljeno in pravilno izvedeno, pa je tu napredek Jugoslavije, kakor ga vsi hočemo, dosežen. Ni razveseljiv pogled nazaj in zato tudi ni ob vstopu v jubilejno leto onega razpoloženja, kakor bi ga želeli. Ali upati smemo, da bo v jubilejnem letu bolje. Pred devetimi leti smo pozdravili veliki dan ujedinjenja predvsem zato, ker smo smatrali ujedinjenje kot prvo jamstvo, da je naša nacionalna svoboda za-eigurana. In kot prvo jamstvo se je ujedinjenje izkazalo, dasi se vsled sovražnosti zapadnega soseda ni moglo v vsej sili. Ko vstopamo v jubilejno leto, pa moremo vsled novega pakta s Francijo reči, da s^daj doseženo tudi vsako drugo jamstvo za našo svobodo. Sedaj smo varni pred presenečenji in sedaj moramo z vso silo delovati za naš gospodarski in kulturni napredek. Te možnosti dela se moramo zavedati in ta možnost nam mora dati utemeljitev, da nam je deseti praznik ujedinjenja v resnici jubilej. London, 30. novembra. >Sunday Times« prinašajo članek znanega angleškega publicista Simonsa, ki skuša opravičiti nastop Italije proti Franciji in vali odgovornost za sklenitev italijansko-albanskega pakta na pariško vlado. Sicer pa je pisan članek še precej umerjeno in se v njem posebej poudarja stalno tekmovanje med Italijo in Francijo, za dosego pozicije v osrednji Evropi in na Balkanu. Simons gleda na situacijo zelop esimi-stično in ne izključuje možnosti skorajšnje vojne. Frnacija je sklenila pogodbo o prijateljstvu. z Jugoslavija in napravila važn korak za izolacijo Italije. Za slučaj vojne bi bila Italija v istem položaju, kakor je bila Nemčija v letu 1914. Bila bi prisiljena, da se bori istočasno na dve, oziroma na tri fronte, ker bi morala vreči v Albanijo znaten del svojih čet. Simons ne veruje, da pripravlja Italija vojno. Istotako ne trdi, da bi se Francija hotela zaplesti v vojno. Toda splošna situacija se tako razvija, da ustvarjanje raznih incidentov in dveh močnih konstelacij v asrednji*Evropi lahko iznenada zaneti vojni požar. PRED SREČNIM DOGODKOM NA DVORU. Beograd, 30. novembra. Zadnje dni se doznava, da je naša kraljica v blagoslovljenem # stanju. Po informacijah pričakujejo srečen' dogodek v kraljevski rodbini sredi januarja. RAZPRAVA O IZENAČENJU DAVKOV. Begrad, 30. novembra. Sinoči se je vršila seja odbora za zakon o neposred-njih davkih. Diskutirali so o posameznih členih. Člen je rezerviran zato, ker še v sami vladi ni prišlo do sporazuma o stilizaciji tega člena. Tudi ni bil navzoč na seji minister financ zaradi bolezni in torej ni mogel dati potrebnih pojasnil. Minister financ je bil naprošen, da prisostvuje sejam in ko-pride minister, se bo pretresal ta člen. Člen 2. in 3. sta sprejeta brez izpre-membe. Pri členu 4. sta napravljeni dve malenkostni stilistični izpremembi. Pri čl. 5., odstavek 2, predlaga dr. Sekula Drljevič, da se dostavi, da obveznosti obdačencev, ki se prenese na druge osebe, ne vežejo davčnih oblasti. Ta dostavek je bil soglasno sprejet. Nato so bili členi 7., 8. in 9. sprejeti z večino glasov v vladni redakciji. Pri členih 10. in 11. je bila napravljena rezerva, da se sprejmeta šele po po- jasnilu ministra za agrarno reformo. Nato so bili sprejeti vsi členi do 14. Prihodnja seja bo danes ob 4. uri popoldne. Da pa ne bo več razočaranj, da bo enakopravnost takt kot ujedinjenje samo, da bomo tudi Slovenci spoznali veljavo složnega dela, to je program, ki bi moral ob jubilejnem letu postati program vseh in potem bomo praznovali veliki dan ujedinjenja le z zanosom in veseljem v duši. TUDI SRBI PROTI OKRNITVI UNIVERZ. Beograd, 28. novembra 1927. Dnevno prihajajo protesti in osebne intervencije vsled nameravane redukcije nekaterih zagrebških fakultet, zlasti kmetijske fakultete. Zelo značajen je protest, ki ga je poslal predsednik donjemiholjske organizacije Davidovičeve demokratske stranke, ekonom in absolvent zagrebške kmetijske fakultete g. inž. M. Suhopoljac, gosp. Lj. Davidoviču, ministru Kumanu-diju, dr. Ivanu Ribaru in dr. Andjelino-viču. Protest se glasi: »V ime donjomiholačke (Slavonija) organizacije demokratske stranke protestiram najodločnejše proti redukciji zagrebške kmetijske fakultete. Za to fev kulteto govorijo ne samo prosvetni in fi-nancijelni, temveč tudi agrarno - politični razlogi. Prosvetni — ker je ta fakulteta rezultat šestdesetsedemletnega razvoja in ker je popolnoma izgrajena, fi-nancijelni — ker je organizirana na principu maksimalnega hranjenja in agrar-no-politični — ker je največja potreba za kmetijstvo, s katerim je v tesni zvezi, -r-katerega povzdiguje in v kateri vidi kmetijstvo svoj preporod. Reducirati zagrebško kmetijsko fakulteto pomenja delati ne samo proti interesu kmetijstva, interesu države, temveč tudi proti najsvetejšim čustvom vseh Hrvatov, ki so črez desetletja gradili in izgradili to fakulteto. Ing. M. Suhopoljac, ekonom in absolvent zagrebške kmetijske fakultete. ŠTEVILO MINISTRSTEV BO REDUCIRANO NA 12. J Beograd, 30. novembra. Zakonski načrt o centralni državni upravi je razdeljen med vse ministre. Po tem načrtu je določenih 12 ministrstev in ministrsko predsedništvo, in sicer ministrstvo pravosodstva, financ, notranjih del, zunanjih poslov, vojske in mornarice, poljedelstva, prometa, pošte in telegrafa, socialne politike in prosvete. Ukine se ministrstvo agrarne reforme, ki pripade ministr. poljedelstva, ministrstvo narodnega zdravja se priključi ministrstvu socialne politike, ministrstvo šum se pripoji ministrstvu poljedelstva, rudnikov pa ministrstvu trgovine. Ministrstvo za izenačenje zakonov se združi z ministrstvom pravosodstva, ministrstvo ver z ministrstvom prosvete. Ministrstvo agrarne reforme se ukine v dveh letih po sprejetju zakona, ostala ministrstva pa v enem letu, ministrstvo za konstituanto pa takoj, ko stopi ta zakon v veljavo. Novi zakon predvideva tudi državne podsekretarje, ki se postavljajo na predlog ministrskega predsednik. Podsekretarji so lahko istočasno izven parlamenta. V tem slučaji) imajo svojo pravico v skupščini kot ak-! tiveu minister. Podsekretar ima svoj delokrog in podpisuje vse rešitve v svojem delokrogu, a je pod nadzorstvom ministra. Novi zakon ne predvideva pomočnikov ministra, ampak samo šefe oddelkov, načelnike, ki so odgovorni ministra za posle svojega oddelka. JUGOSLOVENŠKI PROTEST PROTI VOJAŠKI ZVEZI ALBANIJE IN ITALIJE. London, 30. novembra. Beograjski poročevalec lista »Morning Poste javlja, da je jugoslovenska vlada poslala sekretariatu Zveze narodov protestno noto, v kateri protestira protiitalijansko-alban-ski pogodbi. Ta vest še ni potrjena, a jo vsi listi obširno komentirajo. ZAKONSKI NAČRT O OBČINAH BO SKORO GOTOV. Beograd, 30. novembra. Komitet ministrov za izdelavo zakona o občinah je ■redigiral načrt, samo še ni prišlo do sporazuma glede volitve občinskega pred-^ sedstva. V tem pogledu se naziranja med radikalnimi in demokratskimi mi-i nistri razlikujejo. Medtem ko demokrati | poudarjajo prednosti starih srbijanskih „ zakonov o občinah, zagovarjajo radikali j madjarski sistem. To vprašanje bo, ka-j kor se zdi, prišlo pred plenum vlade. j ALBANSKE TEATRALNE PROSLAVE. < Tirano, 30. novembra. Alabnski dopisni urad javlja, da se je 28. t. m. na zelo svečan način proslavila obletnica albanske nezavisnosti. Ahmed beg Zogu je ob tej priliki sprejel diplomatski kor. člane zakonodajnih teles in višje državne uradnike. ALJEHIN - SVETOVNI ŠAHOVSKI PRVAK. Buenos Aires, 30. novembra. Capablanca je izjavil, da bo odnehal od nadaljevanja partije, ki je bila po 80. pc-tezi zopet prekinjena. Aljehin dobi^po-temtakem svetovno prvenstvo po 34. partiji. . Včerajšnja vest, da se je 34. partija končala remis se je pokazala kot nepravilna. Partija je bila samo prekinjena in s je včeraj nadaljevala. Oba igralca sta prejela sedaj poziv, da prideta po turnirju v Chile, da tam igrata pred 10.000 gledalci partijo z živimi figurami. / Volitev ljubljanskega župana. Včeraj popoldne ob 5. uri se je zbral novoizvoljeni občinski svet ljubljanski na svojo prvo sejo, da si izvoli svojega načelnika, ljubljanskega župana, in njegovega namestnika. Za prvo sejo je ravno zaradi volitve župana vladalo med ljubljanskim prebivalstvom že več dni veliko zanimanje in kolikor bolj se je bližal usodni torek, toliko živahnejše so razpravljali ljubljanski politični modrijani o šansah posameznih kandidatov. Ugibalo se je to, ugibalo se ono. Sklepali so se vsi mogoči kompromisi — pri cvičku, ki so se pa par ur kasneje v kavarnah že zopet podirali, a na njihovo mesto so stopali naslednjega dne zopet novi kompromisi in nove kombinacije. Je naravnost neverjetno, kako so Ljubljančani v politiki iznajdljivi in s kakšno politično rutino so prestavljali in odstavljali in nastavljali bodočega ljubljanskega župana. Dr. Puc — dr. Gregorič — dr. Ravnihar — dr. Bohinjec, vsi so bili postvaljani in odstavljam, kakor je pač tekla govorica, dokler ni včerajšnji dan prinesel rešitve tega zagonetnega vprašanja. Galerija je bila nabito polna pristašev vseh strank, a tudi na Mestnem trgu se je zbralo nekaj sto ljudi, ki so v mrazu vztrajno čakali na rezultat volitve. Nekateri so si preganjali čas z ugibanjem, ali ima novi župan že pravico, da takoj 1. decembra že potegne »geholt« ali mora še počakati do novega leta. Rešili pa tega vprašanja niso, ampak so samo ugotovili, da je >geholt« gospoda župana prav lep. Sejo je otvoril nekaj minut po 17. uri starostni predsednik dr. Vinko Gregorič po pozdravu vladneag zastopnika s sledečim kratkim nagovorom: Protest proti ukinitvi ljubljanskih fakultet. »Ob tej slavnostni priliki, ko se je po štirih letih zopet sestal občinski svet, dovolite mi, da porabim to priliko in predvsem s tega mesta v imenu novoizvoljenega občinskega odbora slovesno protestiram proti vsaki okrnitvi naše prve znanstvene institucije v Sloveniji, naše univerze im se s tem pridružimo že sklenjenemu protestu sosveta.« Ta protest so sprejeli vsi navzoči člani občinskeg asveta soglasno na znanje z burnim odobravanjem. Poziv na složno delo. Dr. V. Gregorič nadaljuje: »Gospodje tovariši! Dolgo časa so bili občani izločeni od soodločevanja pri občinski upravi po svojem svobodno izvoljenem občinskem zastopu. Ko prevzame danes novoizvoljeni občinski zastop zopet svoje funkcije, si usojam izraziti svojo pcsebno zadovoljnost nad tem dejstvom, ker je s tem napravljen konec ko-misarijatu, ki mora dovesti do neracionalnega gospodarstva v občini, ne glede na to, da je komisarijat protiven pravim demokratičnim načelom, katere gotovo vsi priznavamo. Občutili smo vsi te posledice, zato pričakujem, da se bomo vsi zavedali velike odgovornosti napram občanom, ki pričakujejo od svojih novoizvoljenih zastopnikov plodonosnega dela. Občani pričakujejo, da bo novoizvoljeni občinski svet storil vse, da se nasprotstva ublažijo in skušal odstraniti vsako možnost zopetne izločitve avtonomnega gospodarstva in zopetne vzpostavitve ko-misarijata. Ustvari naj se lojalno potom medsebojnega sporazuma delazmožnost novega občinskega zastopa, ker to pričakujejo vsi občani brez razlike politične pripadnosti, saj se v občinskem gospodarstvu rešujejo v prvi vrsti in skoraj edino le gospodarska vprašanja, ki nimajo nobene zveze s politiko in jo tudi imeti ne smejo. Z združenimi močmi pojdimo na skupno delo v blagor in korist naše lepe Ljubljane. V sedanjem občinskem zastopu sta dve skoraj enako močni in odločujoči skupini. Od njunega širokogrudnega sporazuma pričakujejo občani plodonosnega in uspešnega dela in to tudi pod pogojem, ako se od njih zahtevajo žrtve, da.se le avtonomija prestolice Slovenije ohrnai in čuva. Končam s citatom rimske zgodovine: »Videant consules, ne quid detrimenti capiat res publica.« Izjava komunistov. Predno se je pričela volitev, je prebral v imenu dekalistov dr. Lemež štiri strani dolgo izjavo, v kateri na znan na- j čin obširno našteva vse pritožbe dekali- j stov proti policiji, proti žandarmeriji, proti nasilju od zgoraj, proti obznani, proti zakonu o zaščiti države, proti omejevanju svobode tiska, proti omejevanju zborovalne svobode, proti beograjski glavnjači in proti batinaštvu, proti demokratom in proti klerikalcem in proti vsem bivšim in sedanjim vladnim sistemom sploh in konečno izjavlja, da deka-1 isti ne bodo podpirali nobene od obeh najmočnejših strank v ljubljanskem občinskem svetu, ker je to za razredno zavedni proletarijat nemogoče. Dolga izjava g. dr. Lemeža ni napravila niti na navzoče občinske svetnike, niti na galerijo prav nikakega vtisa, ker je vse nestrpno čakalo samo na volitev župana. Volitev se prične. Po prečitanju imen vseh novoizvoljenih občinskih svetnikov ugotovi starostni predsednik navzočnost 48 članov (obč. svet. g. Žorga Marcel se je opravičil) in imenuje za overovatelja zapisnika dr. Bohinjca in dr. Jeriča, za skrutinatorja pa obč. svet. Jegliča, dr. Lemeža in Vargazona. Nato so bile obč. svetnikom razdeljene glasovnice. V dvorani in na galeriji j je nastala grobna tišina in napetost je j rastla od minute do minute, ko so skru-tinatorji opravljali svoj posel. Ko je dr. Gregorič vzel v roke polo z napisanim rezultatom, se ni slišal v dvorani niti dihljaj. Prvi rezultat je bil: Oddanih 48 glasov. Od teh so dobili: dr. Puc 23, dr. Ravnihar 20, Tavčar 1 in Žorga 1 glas, a 3 listki so bili prazni. Druga volitev. Dr. Gregorič: »Ker nihče ni dobil po zakonu določene večine, odrejam drugo volitev.« Zopet silna napetost in nestrpno pričakovanje, toda tudi druga volitev ni prinesla nobene odločitve. Pri drugi volitvi so dobil od 48 oddanih glasov: dr. Puc 23, dr. Ravnihar 21, Žorga 1 glas, a 3 listki so bili prazni. Z oziram na ponoven brezuspešen re-zultta je odredil dr. Gregorič ožja volitev med dr. Pucem in dr. Ravniharjem. Pri ožji volitvi je bil s 23 proti 21 glasom (4 listki so bili prazni) izvoljen za župana dr. Puc. Ta rezultat so pozdravili samostojno demokratski obč. svetniki in njihovi prijatelji na galeriji z viharnimi živio-klici in z burnim ploskanjem. Hrupni prizori. Predno je novoizvoljeni župan dr. Puc na vprašanje starostnega predsednika, če izvolitev tudi sprejme, pozitivno odgovoril, se je v krajšem govoru dotaknil tudi poziva dr. Gregoriča na složno sodelovanje obeh najmočnejših strank in pripomnil, da je op pač pripravljen sodelovati, toda to sodelovanje mu je jako težko z ozirom na hude očitke, ki so padli v volilni borbi na naslov stranke, kateri pripada in na njeno gospodarstvo v ljubljanski občini za časa njenega ge-rentstva, deloma pa tudi proti njegovi osebi. Toda, ker smo pripravljeni na najstrožjo preiskavo svojega gospodarstva,« je rekel dr. Puc, »in da dokažem, da imam popolnoma mirno vest, izjavljam, da izvolitev sprejmem.« Komaj je dr. Puc izgovoril te besede, se je dvignil v dvorani silen hrušč in trušč. Samostojni demokrati so ploskali, klerikalci pa so med burnimi protesti proti govoru dr. Puca ogorčeni zapustili dvorano in odšli v stransko sobo na kratko posvetovanje, spremljani od »fej«-klicev na galeriji navzočih esdeesarjev. Po kratkem posvetovanju se je klub obč. svetnikov SLS zopet vrnil v dvorano, kjer je dr. Jerič prečital izjavo obč. kluba SLS, v kateri pravi, da klub obč. svetnikov SLS odklanja vsako sodelovanje z^obč. svetnikom (ne z »županom«!) dr. Pucem, dokler ne bodo razčiščeni očitki, ki so padli v volilni borbi na njegov naslov glede prodaje Filipovega dvorca Mestni hranilnici v Ljubljani. Kratka debata. Za besedo se oglasi obč. svetnik Likar (socijalist), ki predlaga z ozirom na veliko število raznih nepojasnjenih aler na mestnem magistrati v dobi dosedanjih j gerentstev izvolitev posebne komisije, ki naj vse očitke objektivno preišče. V istem smislu je govoril tudi dr. Lemež, češ da bo samo od občinskega zastopa samega izvoljena komisija mogla varovati avtonomijo občine tudi v tej zadevi, da ne bo imela priložnosti poseči vmes vlada, ki bi utegnila komaj izvoljeni občinski svet zopet razpustiti. Volitev podžupana. Na predlog dr. Gregoriča se debata o tej zadevi zaključi in ker so se razburjeni duhovi že dovolj pomirili, se prične volitev podžupana na isti način, kakor volitev podžupana. Prvi rezultat: Josip Turk 23, dr. Jerič 21 in Žorga 1 glas. Tri glasovnice so bile prazne. Drugi rezultat: Josip Turk 23, dr. Jerič 20, Žorga 1 glas, a 3 glasovnice so bile prazne. Nekdo je očividno namesto dr. Jeriča volil — pokojnega dr. Perica. Pri ožji volitvi so dobili: Josip Turk 23 in dr. Jerič 21 glasov, štiri glasovnice so bile prazne. Na podlagi tega rezultata je proglasil dr. Gregorič, da je za podžupana izvoljen J. Turk. Ta rezultat so pozdravili vsi občinski očetje brez razlike strank z burnim odobravanjem. I Ko je bil francosko - jugoslovanski pakt podpisan, je večina listov objavila tudi njegovo besedilo. To besedilo pa ni bilo popolno, temveč se avtentično besedilo glasi tako-le: Nj. Vel. kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev ter predsednik francoske republike, imajoča isto skrb, da se v Evropi ohrani stanje miru in politična stabilnost, enako potrebni tako za socialen razvoj kakor za gospodarski napredek Francijo in kraljevino SHS, čvrsto združena po načelu spoštovanja mednarodnih obvez, svečano potrjenih po paktu Zveze narodov, v želji, da v mejah tega pakta zasi-gurata že naprej svoje skupne nazore za slučaj, da bi bil napaden red, ustanov- j ljen s pogodbami, ki sta jih podpisala, ! in prepričana o dolžnosti modemih vlad, da onemogočijo »bnovo vojne s tem, da določita nujno ureditev sporov, ki bi mogli med njima nastati: sta odločila v to svrho, da dasta eden drugemu nova jamstva za mir, sporazuma in prijateljstva ter sta imenovala za svoja upolnomočena in sicer: N. Vel. kralj S. H. S. g. dr. Marinkoviča, zunanjega ministra predsednik francoske republike pa g. Aristida Briamla, narodnega poslanca in zunanjega ministra, ki sta se po izmenjavi svojih polnomoči, izdanih v pravilni in predpisani obliki, sporazumela v teh odredbah: Cl. 1. Francoska in.kraljevina SHS se medsebojno obvezujeta, da ne bosta stopile ne z ene in ne z druge strani v noben napad ali invazijo in da se nočeta poslužiti vojne v prav nobene mslučaju. V nobenem slučaju pa se. ta odredba ne uporabi, če gre: 1. za izvrševanje pravice legitimne obrambe, t. j. v odporu proti kršitvi obvez, prevzetih v prvem odstavku dogovora (kršitev z mirovnimi dogovori ustvarjenega stanja, op. uredn.) 2. za akcijo, podvzeto po uporabi bi. 16 pakta o Zvezi narodov. 3. za akcijo, podvzeto na podlagi sklepa skupščine ali Sveta Zveze narodov ali za uporabo čl. 15, alinea 7, pakta o Zvezi narodov, če bi bila ta akcija naperjena proti državi, ki je kot prva izvršila napad. (Ti členi pakta govore o sankcijah, ( ki jih ima podvzeti Zveza narodov in I nje članice proti državi — napadalki, op. I uredn.). i Čl. 2. Upoštevajoč obveze, ki jih sprejemala na podlagi čl. 1 tega dogovora Francoska in kr. SHS se obvezujeta, da na sledeč nčain uredita vsa vprašanja, ki bi se pojavila in ki ne bi bila mogla biti rešena rednim diplomatičnim potom. Obč. svet. Turk sprejme izvolitev z obljubo, da bo v tej hiši deloval le v prid in v povzdigo bele Ljubljane, mojega rojstnega mesta.« K .besedi se je oglasil obč. svetnik Evgen Jarc, ki je zavrnil napad dr. Lemeža na klub obč. svetnikov SLS, češ da hočejo ti s svojo abstinenco doseči novo kršitev avtonomije ljubljanskega mesta, z ugotovitvijo, da se je dr. Lemež obrnil na napačen naslov. Krivda leži na SDS, ki ni storila niti enega koraka za delazmožnost občinskega sveta. Znano je, da so samost, demokrati v preteklosti že dvakrat kršili avtonomijo Ljubljane fa zato odklanja očitek, da bi bili obč. svetniki, pristaši SLS, sovražniki avtonomije mesta Ljubljane. Na izvajanja obč. svet. Jarca je repliciral dr. Puc z besedami, da onega, komur leži resno delo res pri srcu, ni treba posebej klicati in vabiti. Že po prvih besedah dr. Puca zapusti klub obe. svetnikov SLS med ogorčenim vzklikanjem dvorano in magistralno poslopje. V dvorani je ostal edini zastopnik SLS obč. svetnik dr. Valentin Rožič, ki j6 poslušal razburjene besede dr. Puca do konca. pa s strani skupščine ali Sveta Zveze narodov, vsa vprašanja, ki bi mogla po svoji naravi ogrožati zunanjo sigurnost Francije ali kr. SHS ali da kršijo ^ ustanovljen z dogovori, ki so jih stranki podpisale. Čl. 4. če se kljub iskrenim in miroljubnim nameram vlad francoske republike in kralj. SHS., čutita Francoska ali kraljevina SHS napadeni, brez Pro' cije z njujine strani, se bosta obe vladi brez odlašanja sporazumeti za svojo akcij* v mejah pakta o Zv. narodov v svrho zaščite svojih legitimnih nac. interesov .ter ohranitve miru, ki je zajamčen z dogovori, podpisanimi od obeh strank. Čl. 5. Visoki dogovrni stranki soglašate v tem, da se medsebojno sporazumevate o eventualnosti spremembe ali poskusa sipremenitve obstoječega stanja evropskih držav in da so z ogrado za slu-Caj drugačnega sklepa skupšgine ali Sveta zveze narodov dogovore za postopanje, ki ga je v tem slučaju zavzeti. Čl. 6. Visoki dogovorni stranki izjavljata, da ne sme biti nič v tem dogovoru tolmačeno v nasprotju z določili dogovorov, ki so do danes podpisani od Francije in kralj. SHS in ki se nanašajo na evropsko politiko. Obe se obvezujete, da si sporočite na-! ziranja v vprašanjih, ki se tičejo evrop-. ske politike, da bi se tako ujemali nju-jini miroljubni naperi in v tem cilju bosta odslej ena drugi sporočilu vse dogovore in siporazume, ki bi jih podpisale tudi s tretjimi držvami v tem predmetu in ki bodo imele za cilj ohranitev miru. Čl. 7. Nič v tem dogovoru ne more biti tolmačeno ali spremenjeno tako, da bi se moglo tolmačiti kot kršitev pravic in obvez visokih dogovornih strank, ki jih vsebuje pakt o Zvezi narodov. Čl. 8. Ta dogovor bo zaradi registracije sporočen Zvezi narodov, soglasno čl. 18 pakta o Zvezi narodov. Čl. 9. Ta dogovor bo ratificiran in ratificirani dokumenti bodo zamenjani v Parizu v najkrajšem času. Dogovor stopi v veljavo na dan ratifikacije in ostane v veljavi za dobo 5 let a po poteku tega časa more biti obnovljen po predhodni notilikaciji koncem četrtega leta in za dobo, ki jo je treba posebej odrediti. V to svrho bosta upolnomočenca oskrbela dogovor s svojimi podpisi in pečati. V Parizu, izdelano v dveh primerkih dne 11. novembra 1C27. Dr. Voja Marinkovič, m. p., Aristide Briand, m. p. NEVERJETNO POSTOPANJE BEOGRAJSKE OBČINE. V razpisu za mesto še'a javne higije-ne zahteva beograjska občina, da mora Vsa vprašanja v stvareh, v katerih se obe stranki ne bi mogle medsebojno spo-| razumeti, bodo izročeni v razsodbo sodnikom in obe stranki se obvezujeta, da se bosta njih razsodbi podvrgle. Način postopanja pri nujni ureditvi sporov bo določen s posebnimi konvencijami, podpisanimi istega dne. Čl. 3. Vlada Francoske republike in kr. SHS se obvezujeta, da vzajemno proučita, razven v slučaju drugačnega skle- imeti prosilec absolvirano univerzo v Beogradu ali kako univerzo v tujini. Absolvent zagrebške univerze, torej ne more dobiti mesta v Beogradu. Čl. 44. dobiva tako še svoje dopolnilo. Beograd pozna s a ir, rt sebe. Ali je morda v tem vzrok, da je beograjski župan obenem prosvetni minister. Besedilo francosko-jugoslovenskega pakta o prijateljstvo Štev. 172. »NARODNI DNEVNIK«, 30. novembra 1927. Strta 3. »a; .v «v rf**' MAMOMRi; >*** ah. Dnevne Vesti 1918 — I. XII. — 1928. Danes se začenja jubilejno, t. j. deseto leto osvoboditve in zedinjenja — na žalost še ne vseh — Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vprašanje je, ali bomo imeli pravico in razlog, da prvega decembra prihodnjega leta slavnostno v veselju in zadovoljnosti, proslavimo prvo desetletnico našega skupnega življenja in dela? Ne da se prerekati, da je tekom prvih devet let storjenega mnogo v raznih smereh, kar ima trajnejšo vrednost, ali še vedno se čuti potreba storiti ono, česar še nismo storili, ali pa smo celo sa-deloma im slabo storili. Naše prvo ju-'iiiejno leto nam daje priliko, da poprajmo, kar ni dobro storjeno, kakor tudi °no, kar se je moglo ali moralo storiti. Današnji dan naj vzbudi na razmišljanje vsakega našega človeka, vsako državno in samoupravno oblast in vsa naša društva, da ugotovimo, kaj je treba storiti in da najdemo način, da združimo vse sile pojedincev, javnih oblasti in vseh društev, da bi do 1. decembra 1928. leta vsi skupaj dovršili taka dela, ki bodo služila našemu narodu v čast in srečo. Osrednji Odbor Narodne Odbrane, ki fre tem> da ustvari pravilno in naj-esnejše sodelovanje vseh ustvarjajočih Srbov, Hrvatov in Slovencev, bo v ■atkem poslal obširnejši proglas celi nas'i javnosti, toda že danes, na pragu Prve desetletnice naše osvoboditve in zedinjenja mora reči sledeče: V tem ju-““ejnem letu morajo vsi Srbi, Hrvati in Slovenci, poleg ostalega, storiti tudi sle-tri stvari: 1. pristojno se oddolžiti VSem svojim zaslužnim nnrtvim, česar doslej še nismo storili, ko celo grobove Padlih borcev nismo uspeli dostojno obvarovati; 2. končno in pravilno rešiti vprašanje 1,000X00 vojnih invalidov, družin padlih borcev in vojnih sirot, česar tudi še nismo doslej storili, in 3. pogledati stvarem v oči in ugotoviti stanje našega naroda v vsakem oziru in temu primerno izdelati pregled najnujnejših potreb, vsem skupen program in organizacijo dela za vsako občino, za vsako oblast, za celo državo in za vse naše brate izven domovine. Tudi tega doslej še nismo storili. Posvetimo se tedaj v tem jubilejnem letu izpraševanju samih sebe, ali smo in koliko storili v teku prve desetletnice našega zedinjenja za utrditev naše narodne zajednice in za njen napredek na prosvetnem, gospodarskem in socijalnem Polju! Na ta način nam bo naše jubilejno leto, bogato na takem delu, prineslo — 1. XII. 1928. — praznik čiste vesti, ponosa in veselja vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. Narodna odbrana. — Cenjenim naročnikom sporočamo, da smo v svrho poravnave tekoče naročnine današnji številki priložili polož-u,ce. One cenjene naročnike, ki so za vnaprej plačali, prosimo, da bi oddali Po »žilice svojini znancem in prijateljem, (a se na naš list naroce. Kraljevska dvojica pride v Zagreb. Da pride kraljevska dvojica tekom letošnje zime za več tednov v Zagreb, je sedaj definitivno odločeno. Kot smo že poročali, se ima vršiti pri tej priliki v Zagrebu tudi dvorski ples. — Slovenski komponisti zoper okrnitev ljubljanske univerze. Slovenski komponisli so na svojem zborovanju dne 28. t. m. sprejeli soglasno sledečo resolucijo: Slovenski m pon is ti, zbrani na sestanku dne 28. t. in. onodušno in najodločnejše zahtevajo, da se 'Oglasni § 44 finančnega zakona, ki omogoča okrnitev našega najvišjega znanstvene-zaveda, slovenske univerze, brezpogojno ^Joe, ter ne samo, da se ta naš, za kulturo Zasega naroda prepotreben zavod pusti v do-Sedanjem obsegu, ampak da se še izpopolni ter se mu dodeli tudi muzikološka stolica. — Slovenski komponisti pozivamo Narodno skupščino, zlasti pa vse slovenske poslance, da prav gotovo odklonijo predlog ministrske-8ii sveta o okrnitvi slovenske univerze. — Podpisi: Emil Adamič, dr. Dolinar Anton, Ferdo Juvanec, Anton Lajovic, Slavko Osterc, ■Josip Pavčič, Stanko Premrl, Janko Ravnik. — Promet na deželni cesti Kamnik—Črna Proti Gornem gradu je zopet za ca 8 dni Wekinjen, ker «o se podsuli novi plazovi na tališče. — Rezervni oficirji se opozarjajo na določila čl. 474 službenih pravil I. del, glasom katerih so dolžni na državni praznik dne decembra 1957 v uniformi prisostvovati '•erkveni svečanosti, ki se bo vršila v stolnici Sv. Nikolaja ob 10. uri. Kdor nima uniforme, naj pride v civilu z znakom. Člani naj Se pol ure ereje zberejo v pisarni pododbo-ra (Kongresni trg 1\ cd koder bo skupen °dhod. — j ododibor Lbibljnna. Lekarna v Rušah pri Mariboru. Mi ag. pharm. En ilija Jezovšek je zapro- 21,. sila za koncesijo za novo javno lekarno v Rušah pri Mariboru. Lastniki javnih lekarn, ki mislijo, da je s tem ogrožena eksistenčna možnost njihovih lekarn, imajo pravico vlažiti morebitne ugovore tekom 4 tednov pri srezkem poglavarju v Mariboru, desni breg. — Podpornemu društvu slepih v Ljubljani, Wolfova uliva 12 so darovali: Občina Št. Janž na Dravskem polju 50 Din, Jazbec Fran na nabir. polo 153 Din, županstvo Velesovo 90 Din, Lobnik Fran, Gornji grad 20 Din, občina Marenberg 100 Din, Narodni klub delavske zbornice, Maribor 300 Din, Drnovšek Mihael na nabiralno pol 660 Din, občina Črnuče 50 Din, neimenovani 300 Din. Vsem plemenitim darovalcem se najiskrene.je zahvaljuje odbor. — Novi inženjerji. Na ljubljanski teh-ki so promovirali za inženjerje montani-stike absolvirani tehniki: Lojze Zupančič iz Ljubljane, Aleksander Zambelli iz Zagreba in Pavel Novikov iz Petrograda. — Velike poplave v francoski koloniji. V zahodnih pokrajinah francoske kolonije Oran so povzročili trajni nalivi velike poplave. eMsto Mostaganem je popolnoma pod vodo ter odrezano od sveta Okoli 100 ljudi je poginilo. Tudi v drugih krajih so zahtevale poplave številne človeške žrtve. Reka, ki teče pod zemljo J skozi mesto Mostaganem je porušila na ! nekem mostu obok. Skozi veliko odpr-1 tiso so pridrle vodne mase ter poplavile mestni trg. Dvonadstropne hiše so se podirale, ko da bi bile iz igralnih kart. Tekom tričetrt ure je izginilo okoli 60 hiš. Odigravali so se grozni prizori: Iz oken so doneli prestrašeni kriki, v obupu so vili ljudje roke, v par hipih pa so izginili z ruševinami hiš v valovih. Poplavljene kraje oskrbujejo z živili aero-plani. — Vodna katastrofa v Alžirju. Kot poročajo iz Perregeauxa v Alžirju je v Wa-dhi Fergudu počil 35 m visok rezervoar, v katerem se je nahajalo 1,000.000 hektolitrov vode. Silni detonaciji je sledila poplava: Vodne mase so poplavile v par minutah vse mesto. Pričujočnosti duha nekega inženjerja se je zahvaliti, da so ostali ljudje hladnokrvni ter se pravočasno rešili na bližnji grič. Voda je uničila številna prometna sredstva, več avtomobilov, parkov itd. ter poškodovala ceste in železniško progo. Škodo cenijo na 30 milijonov dolarjev. Uničena setev pri tem ni vračunjena. — Tri nove aretacije v aferi Blumen-stein. V zvezi z afero Blumenstein so bile te dni aretirane zopet tri osebe, in sicer uradnik banke »Credit Lyonnais« de Ronyeres, ki je bil zaposlen s kontrolo izvoza inozemskih rent, bančni uradnik Marcel Pascol, ki je obdolžen, da je vti- I hotapljal v zvezi s francoskimi in nem-! škimi bnačnimi uradniki inozemske rente v “Francijo ter jih dal v Franciji žigosati in dunajski bančni zastopnik Bruno Bruck. Bruck je imel dva komplica: berlinska bankirja Kraemerja in llizzija. Kraemer je nakupoval kot Blumenstei-nov pooblaščenec na berlinski borzi avstrijske in madjarske rente. Aretirani Bruno Bruck se je udeležil svoječasno rentne konference nasledstvenih držav v Parizu. V Slavoniji se pojavljajo zopet roparske tolpe. Kot poročajo iz Požege, je napadla na Krndiji roparska tolpa, obstoječa iz treh maskiranih in do zob oboroženih mož, tam te dni nekega trgovca z ribami. Plen, ki jim je prišel v roke pa je bil neznaten. Roparji so našli pri trgovcu samo 300 Din. Kmalu nato so napadli isti razbojniki neke cigane, ter jih pravtako oropali. Vse zasledovanje razbojnikov je bilo doslej zaman, ker se skrivajo razbojniki v gozdovih. — Senzacionalna revolta v kaznilnici. V eni od največjih kaznilnic v Kaliforniji, je prišlo te dni do senzacionalne revolte. Uprlo se je 2000 kaznencev, ki jih oblega sedaj vojaštvo. Revolta je izbruhnila ob priliki neke proslave, ko so bili kaznenci zbrani v kinu. Nenadoma so se začuli od vseh strani signali. Neposredno nato so navalili kaznenci na paznike, jih razorožili ter jim odvzeli ključe. Nato so se podali kaznenci pred drug objekt, v katerem se je nahajalo 800 njihovih tovarišev, katere so hoteli osvoboditi. Pazniki so jeli streljati skozi okna in kaznenci so se morali umakniti na dvorišče okoli objekta, v katerem so bili zaprti oni. Tu so udrli v shrambo orožja in municije ter se dobro oborožili. Medtem je alarmiral ravnatelj vojaštvo. Ko j je prikorakal prvi oddelek, so poslali vo-; jaki h ikaznencem parlamenterja z belo zastavo. Kaznenci so kapitulacijo odklonili, zato so vojaki njihovo pozicijo na- : ■ 'točili. Bili so pa odbiti. Kmalu nato jim ; ie prikorakal na pomoč drug oddelek vojaštva s strojnimi puškami in topovi. Kljub temu so bile vojaške čete ponovno odbite, nakar so se utaborile pred kaznilnico, kjer čakajo nadaljnega oja-čenja. Medtem so vrgli iz aeroplana pred oblegana poslopja več bomb s plinom, ki povzroča solze. Kljub vsemu se kaznenci doslej še niso podali. — Levinja na izpreliodu. Ko so krmili te dni v zoološkem vrtu v Kopenhagiui zveri, je odprl eden od čuvajev tako neprevidno vrata kletke, v kateri se je nahajala velika levinja, da mu je zver ušla iz kletke. Med številnim občinstvom je nastala nepopisna panika. Medtem pa se levinja ni zmenila za nikogar. Po kratkem izprehodu je našla kot, kjer je ležalo meso, pripravljeno za krmljenje živali, nakar je pričela meso v največjem mini jesti. Ni preostajalo ničesar drugega, kot da so jo pustili, da se je nasitila, nakar so jo odvedli zlepa zopet nazaj v kletko. Pri arterioskleriozi možganov in srca dosežemo z uporabo naravne Franc-Josefove grenčice izpraznjenje želodca brez napora. Specialisti za notranje bolezni izpričujejo o najboljših uspehih »Franz-Josefove« grenčice tudi pri napol ohromelih ljudeh. — Ljubljana. 1— 120 godbenikov Muzike kraljeve garde iz Beograda koncertira v soboto, dne 3. decembra ob 20. uri zvečer v ljubljanski unionski dvorani. V Ljubljani smo imeli priliko slišati že razne tudi velike simfonične koncerte, med njimi češko, dunajsko in berlinsko Filharmonijo, a tako impozantnega in močnega simfoničnega orkestra, kakor je orkester kraljeve garde, pa še ni bilo nikdar v naši sredi. V bogatem koncertnem sporedu opozarjamo posebno na grandijozno Čajkovskega overturo: So-lenel, ki je navadno znana tudi pod imenom >1812«. To je eno najimpozant-nejših orkestrskih del vse glasbene literature. Poleg celega gardnega- orkestra bode sodeloval pri tem delu tudi del Muzike dravske divizijske oblasti. O ostalem sporedu prihodnjič, vstopnice so že v predprodaji po običajnih koncertnih cenah v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. 1— Praška kolekcija slovenskega modernega slikarstva bo razstavljena v Jakopičevem paviljonu od četrtka 1. decembra ob 11. uri do inkluzivno četrtka 8. decembra proti vstopnini 3 Din. Kolekcija obsega 200 slikarskih in grafičnih del iz zadnjih 50 let slovenskega slikarstva, ki so po večini na prodaj. 1— Premiera Konjovičeve opere >Že-nitba Miloševa« se vrši danes v sredo, dne 30. novembra kot slavnostna predstava na predvečer narodnega praznika. Zasedba te nacionalne romantične opere, koje snov je zajeta iz jugoslovanske zgodovine, je sledeča: Carja Lazarja poje g. Betetto, vlogo carice Milice pa predstavlja gdč. Jančarjeva, junaka Obilica poje g. Gospodinov, kraljeviča Marka — g. Rumpel. Vila Radijojla je ga. Thierry-Kavčnikova, vila Brodariča — ga. Poličeva in vila Oblakinja — gdč. Španova. Čarovnica Marta je ga. Medvedova, Rejla Krilatic — g. Janko, Gra-bancijaš — g. Šubelj. V ostalem nastopajo vitezi, vojaki, vile, dvorjani, paži ter narod. Prvo dejanje se vrši v Miroš-planini, drugo v pečini čarovnice Marte, tretje na carjevem dvoru. Vse v štirinajstem stoletju. Opero je naštudiral kapelnik g. Balatka, zrežiral pa operni ravnatelj g. Mirko Polič. Cene običajne operne. 1— Pravljice za deco. Atena priredi danes v sredo 30. t. m. ob 5. uri popoldne v beli dvorani hotela Union I. nadstropje, vhod Frančiškanska ulica 2, prvo pravljično pripovedovanje. Pravljice bo pripovedovala g£. učiteljica Grošelj in otroške pesmi bo pela gospa Golobičeva. Vstopnine ni. 1— Društvo »Soča« v Ljubljani proslavi praznik ujedinjenja 1. decembra z mladinsko prireditvijo. Na vsporedu nagovor, petje, deklamacije, prizori, igra itd. »Sočani« in prijatelji, udeležite se polnoštevilno te lepe mladinske prireditve. Prireditev se vrši v Ljubljanskem dvoru ob 3. uri popoldne, brez vstopnine. — Odbor. 1— Strojni ključavničarji in železostrugar- ji. Komisija, ki bo izbrala večje število strojnih ključavničarjev in železostrugarjev za vojaški arzenal v Kragujevcu, bo poslovala pri podpisanem uradu dne 2., 3. in 4. decembra 1927 dopoldne. Kdor reflektera na mesto, naj se na te dni javi dopoldne pri Državni borzi dela v Ljubljani. 1— Angleško sukno za moške obleke in za sukne dobite najceneje in najfinejše pri Franc Pavlinu, Gradišče 3. Maribor. m— Socialisti so se pritožili. Socialiste je neljuba zamuda pri vlaganju kandidatnih list za občinske volitve v Mariboru, tako da so prišli komaj na sedmo mesto, ko so hoteli imeti prvo, hudo razjezila in zato so vložili pri velikem županu pritožbo proti razglasitvi rolka za vlaganje in zahtevajo, da se razpis razveljavi in določi nov rok. Hudujejo se nad tem, da razglas ni bil nabit na pravem mestu in da ga radi tega niso mogli najti in seveda tudi niso mogli vedeti, da' je treba liste vložili v soboto zjutraj ob pol 8. uri. Vsled te svoje pritožbe so prepričani, da bedo že vložene liste vrnjene, da se bo razpisal nov termin, da se bodo tudi same volitve edgodile in da bodo potem — oni prvi. Mi pa mislimo, da bo ta njihova pritož-* ba zavrnjena in da se bodo volitve vršile že davno določenega dne, kajti kako pridejo J ostale stranke do tega, da bi morale ponoviti I celo proceduro radi zaspanosti socialistov, j Sicer pa stoji v Svetem pismu, da bodo zadnji prvi in se jim radi tega pač ni treba I razburjati. j m— Mariborski koncerti. Novinarski kon-I cert na narodni praznik bo za Maribor dru-| žab na prireditev prvega reda, takoj naslednjega dne 2. decembra pa bo koncertirala v ] Mariboru s sijajnim programom godba Kra-] Ijeve. Garde, ki šteje 120 godbenikov. V pon-deljek, dne 5. decembra posetijo Maribor ■njegovi stari in izredno priljubljeni znanci, Zikovci, ki bodo tudi napolnili dvorano. , Priznati se mora, da ima Maribor res isame ; prvovrstne koncerte. Za koncert (Kraljeve : Garde so vstopnice že v predprodaji, za Zi-kovce pa pridejo v predprodajo 2. decembra. m— Udruženjc rezervnih oficira i ratni-ka, pododbor Maribor, obvešča člane, da se i vrši služba božja ob priliki praznika Ujedi-j njen j a dne 1. decembra t. 1. ob 11. uri v stol-! ni cerkvi. V vezi okrožnice št. 370 je zbor j članov ob 10.15 v društvenem lokalu, Jurčičeva ulica št. 9. Ob 10.45 odhod. Obleka: svečana za stroj. Člani, ki nimajo uniforme v vilu z znakom. — Uprava pododbora. SOKOLSTVO IN NAŠE VSEUCILI-ŠKO VPRAŠANJE. Z ozirom na dejstvo, da se pripravlja uki-I nitev nekaterih fakultet naših visokih šol in J s tem zmanjšanje njih svobodnega udejstvovanja v podvigu in razvoju duševnosti našega narodaf smatramo za svojo dolžnost, da svareče dvigamo svoj glas proti tej pogubni nameri. Naš II. sabor iz 1. 1924 v Zagrebu je v naloge našega Sokolstva uvrstil načelni sklep, ki pravi, da »Sokolstvo mora biti mogočna opora vsem stremljenju naroda po višjih smotrih, mora biti izraz njegove moči in njegove zavednosti«. To oporo dajemo vsemu narodu z zagotovilom, da bomo z vsemi sredstvi, ki so nam na razpolago, čuvali njegove najvišje naučne in vzgojne institucije. Ker ne smerno dopustiti, da bi se urejale materijatne prilike v državi na račun in v škodo našega kulturnega življenja. Do le izjave smo opravičeni toliko bolj, ker je naš prvi starosta brat dr. Ivan Ora-žen v svoji 'poslednji volji ustanovil »Oraž-nov dom* v Ljubljani, katerega blagodat je v prvi vrsti namenjen medicincom ljubljanske univerze in v daltnih določilih dijakom tehnikom Istega vseučilišča brez ozira na to, kateremu plemenu našega naroda pripadajo. Ker trajno pazimo na vse kulturno snovanje v naši državi, stojimo tudi v tem primeru budno na straži in smo že storili vse, kar ie v naši moči, da preprečimo vsako škodo, ki bi iz te namere utegnila nastati idealnim pridobitvam našega celokupnega nacionalnega, kulturnega, gospodarskega in državnega življenja. Zdravo! Starešinstvo Jugoslovenskega Sokolskega S»-veza v Ljubljani Politične vesti. = Po ratifikaciji francosko - jugoslovanskega pakta. Francoski listi obžalujejo, da ni bilo besedilo objavljeno že preje, ker bi potem izostale vse govorice o napadalnem značaju pakta. Splošno treba reči, da je pakt naredil po vsej Evropi zelo dober vtis, ker je njegova miroljubna tendenca prepričujoča. Nasprotno pa skoraj vse evropsko časopisje ugotavlja, da vojaška zveza Italije z Albanijo sicer dejansko m nič na političnih od-nešajih izpremenila, zato pa silno poostrila ozračje. In celo »Narodni Listy«, ki nikdar ne morejo prikriti svojih simpatij do fašistov, pišejo, da je Mussolinijeva politika tako jasna, da se morajo ] tisti pripravljati, proti katerim je na-: perjena. =r Albanski parlament je soglasno odobril vojaško zvezo z Italijo. Obenem so plačanci priredili velike manifestacije za Mussolinija. Zunanji minister Vri-oni je izjavil novinarjem, da je seda^ za-siguran kulturen napredek Albanije. Po fašistovskih metodah, je pozabil dostaviti. — Mussolini pripravlja izzivalen odgovor. Italijanska zbornica in senat bosta na eni prvih decemberskih sej raz- Št. ae 21.787/ref. IX. Razglas. Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo pleskarskih in parketnih del za 19 vil poleg topničarske vojašnice. Tozadevne podatke je dobiti v mestnem gradbenem uradu do 2. decembra 1927. Ponudbe je vložiti do 3. decembra 1927 ob 11, uri dopoldne. Mestni magistrat ljubljanski dne 29. novembra 1927. * Galanterija Trtfcotafa n dame ln gospod*. — Volna za pleteni« ▼ vMh kurah. — Velika lsbira nogavic, kravat ▼ raznih MMdL — Kompletna potreMiine ia krojače, »rOje Ib iwt}a(ja» — Rasne toaletne in kosmeti&u potrebščine pri Josip Petelinc-U UubUana S«. Petra nasip 1 ob vodi. V«f>UR:o i*t»iro vo!nerih 'opiCi puloverjev vsakovrstnih blus, perila, kravat, vezenin in nogavic, rokavic ter zimskega perila priporoča po izredno nizkih cenah IGNACI) ŽARGI, LJUBLJANA Sv. Petra cesta. VINOCET tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana nudi najfinejši in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa. Zahtevajte poaudbo. s Telefon itev. 2389. Tehnitno in HigiJeniSno najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta it. la, II. rtadstr. SITAR l SVETEK •fr* MALI OGLASI Za vsako besedo se plat* 50 par. Za debelo tiska«* pa Din 1.—. Drva - Čebin WoUot& 1 /II- - Telet. ZOl* Išče se stanovanje, obstoječe i* kuhinje ter dveh eob ^ centrumu mesta. Plača s* dobro. Ponudbe na upravo lista pod »Stanovanje«. Širite »Narodni Dnevnik*. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA CENTRALA Dtl SI.0di.BBH— Škilil! rezervi ni llMOlJt— UUBUANA, DUNAJSKA CESTA. PODRUŽNICBi Brollce, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor. Metkovli, Novi Sad, • Ptuj, Sarajevo, Split, Gorica, Trst. - AGENCIJA: Logatec. • Brzojavni lasin: Banka liillia. Tel. a.: im, Zlil El in m. Se priporoma za vse bančne posle. i’ Želeantkar. - Urejuje: Vladimir Svetek. — Zatlakarno »Merkur« odgovoren: Andrei Sever. Vii v Ljubljani. pravljala o vojaški zvezi z Albanijo. Sinatra se za sigurno, da bo ob tej priliki imel Mussolini ekspoze o zunanji politiki. V najkrajšem času pa bo izšel v oficielnem organu fašistovske vlade »Fo-gliu d’ Ordini« odgovor na zadnje sporočilo beograjske Avale«. Ta odgovor pa bo izzivalen. = Rusija pripravljena k pogajanjem z Anglijo. Ruska delegacija v Ženevi je povabila k sebi ženevske poročevalci angleških listov in pri tej priliki je izjavil zastopnik delegacije, da bi ruska delegacija z veseljem pozdravila možnost, da •bi se pričela pogajati z angleško delegacijo v svrho odstranitve sedanjega napetega stanja. Ruska delegacija sicer ni upolnomočena dati iniciativo za taka pogajanja. Rusija pa je k takim pogajanjem tem bolj pripravljena, ker so ruski politiki prepričani, da gre Evropa novi vojni nasproti. Miroljuben duh, ki se je v letih po svetovni vojni pojavil v Evropi, je postal v zadnjem času vedno slabotnejši, d očim so nastali v Evropi in izven nje v tem času zelo številni vzroki novih konfliktov. = Maniu odklonil tudi nove predloge liberalcev. Vodja kmečke stranke je imel s Titulescom v njegovem stanova- nju nova pogajanja zaradi sodelovanja liberalcev in kmečke stranke. Titulescu je predlagal to-le: Ustanovila bi se koalicijska vlada, ki bi najprej rešila proračun. Nato bi bil parlament razpuščen in razpisane bi bile nove volitve. Pri teh volitvah bi nastopili liberalci in kmečka stranka z eno listo, na kateri bi bila polovica liberalcev, polovica pa pristašev kmečke stranke. Maniu pa je te predloge odklonil in zahteval, da se parlament takoj razpusti in takoj razpišejo nove volitve in da pri teh nastopi vsaka stranka s svojo listo. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V MARIBORU. Sreda, 30. novembra ob 20. uri zvečer: »Igra s smrtjo«. Ab. A. Kuponi. Mariborsko gledališče ponovi v sredo od publike jako simpatično sprejeto Averčen-kovo komedijo »Igra s smrtjo«. Opera pripravlja »Madanie Butterfly« in opereto »Takrat v starih časih ...«, drama pa SHiakespear-jevo komedijo »Kar hočete«. V kratkem se zopet ponovi priljubljena opereta »Logarjeva Krista«. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama. Začetek ob 20. uri zvečer. Sreda, 30. novembra: Zaprto. Četrtek, 1. decembra: Zaprto. Petek, 2. decembra: »Idealni soprog.« — Red C. Sobota, 3. decembra ob 15. uri popoldne: »Hlapec Jernej.« Dijaška predstava pri znižanih cenah. — Izven. Nedelja, 4. decembra ob 15. uri popoldne: »Ukročena trmoglavka«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven. Nedelja, 4. decembra ob 20. uri zvečer: »Medea«. Ljudska predstava ipri znižanih cenah. — Izven. Opera. Začetek ob pol 20. uri zvečer. Sreda, 30. decembra: »Miloševa ženitev.« Slavnostna predstava na predvečer narodnega praznika. — Premierski abonma. Četrtek, 1. decembra: Zaprto. Petek, 2. decembra: »Trubadur.« — Red B. Sobota, 3. decembra: Zaprto. Nedelja, 4. decembra ob 15. >uri popoldne: »Tosca.« Ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven. Nedelja, 4. decembra ob 20. uri zvečer: »Bajadera.« Ljudska predstava pri znižanih cenah. »LJUBLJANSKI SOKOL«. Danes 30. t. m. telovadna akademija v Narodnem domu; članstvo in p. t. občinstvo se opozarja, da je začetek točno ob 8. uri. Jutri na praznik »Ujedkijenja« se vrši ob 10. uri dopoldne v društveni telovadnici svečana zaobljuba novega članstva, razdelitev diplom članom in članicam letošnje tekme v Ljubljani ter naraščaja s tekme v Pragi leta 1926. Ob tej priliki se razdeli tudi brošurica »Pet v sokolsko življenje«, darilo Jugovi. Sokolskega Saveza sokolskemu naraščaju in deci. Vabimo na to lepo sokolsko slavje svoje članstvo, naraščaj in deco, kakor tudi cenj. roditelje. Zdravo! Odbor. IZ TAJNIŠTVA MESTNEGA ODBORA NARODNE RADIKALNE STRANKE. V petek, dne 2. decembra bo seja Mestnega odbora v tajniških prostorih ob 20. uri. Prosimo točne udeležbe. Narodnoradikalni pozdrav! Tajništvo NRS. Borze dne 29. novembra 1927. Ljubljana. Berlin 13.555 — 13.585 (1.57), Curih 1094 — 1097 (1095.5), Dunaj 7.9975 do 8.0275 8.0125), Ne\vyork 56.73 - 56-74 (-), Praga 168.05 — 168.85 (168.45), Trst 308.5 — 309.25 (—). Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.84, M' york 25.29375, Pariz 20.3975, Milan 28.1®* Praga 15.365, Budimpešta 90.75, Bukarešta 3.20, Dunaj 73.128. Ljubljanska blagovna borza. Lea: «a' s ključonih je bilo 13 vagonov, in sicer 10 va' gonov bukovih drv, meterskih, suhih, vih, 10% okroglic, brez klad, feo vagon meja po 23; 1 vagon desk, smreka, jelka, 18 m®* paralelnih, ostrorobih, očeljenih, 115 nun t® 145 mm od 4 m dolžine naprej, od 20 fl® širine naprej, fco vag. meja po 500. — D®' želni pridelki: Zaključen je bil 1 v3»‘ pšenice. Uja Erenkuig: <-);-{ Ljubezen Jeanne-e Ney. (!■ ruMine prevedel ft. L.) Nanjo je Andrej mislil ves čas, obenem se je pa bal nanjo misliti. Bal se je, da se bo zatopil v te misli in izgovoril na glas njeno ime. Zdelo se mu je, da mu prisluškujejo in da nalašč odkladajo dan razprave, samo da zvejo ime njegove »soudeležnice . Če zvejo to ime, jo bodo prijeli in zaprli v ravnoiako celico, v kakršni je on. Andrej si je pritisnil dlani k sencom, kjer so mu burno utripale žile. Okrog srca mu je plal strah. Kje je Je-anne? Ko ga je mučil spanec, se je z njim ■boril. Bal se je, da v spanju govori. Čutil je, da mu je vsa glava polna samo tega imena, ki se kar trga, da se mu izvije iz misli, spremeni ne v besedo, ampak v krik in zleti preko ustnic. Nastopil je trenutek najtežje preizkušnje. Gospod Elis Renon je na zahtevo Andrejevega zagovornika ponovno zaslišal Gastona in Gabrijelo. Po primerjavi njunih izpovedb je sklenil, da za vsak slučaj zasliši še Andreja. — Povejte mi, ali ste bili vi znani z nečakinjo umorjenega? - Ne. Ko se je vrnil v celico, ga je mučila nova domneva: sumijo Jeanne-o. Čemu bi me drugače spraševali o njej? Hočejo jo prijeti. Če pa je zdaj ona v Moskvi, če je sploh tja prišla in ne vzdrži ter se vrne k Andreju? Kako naj jo opozori? Ali naj piše Zaharke-. viču in pripiše: »Deklica naj ostane kar pri vas