Poštnina plačana v gotovini. Leto XXI. Dolnja Lendava, U. novembra 1934. Štev. 45 Cena 1 Din. Naročnina doma na skü pni naslov mesečno 2 D.,-na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo 6 Din, ali z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom 8 Din. 50 para., letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. p oložnice 11806. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena Oglaso v: oglasi do 10 reči 5 Din., više vsaka reč 1 D. 50 p, Popüst po dogovori. Namen Novin je 1) z zagovoröm Pravice tolažiti Srce Jezušovo, i 2) z čistimi dohodki podpirati siromake Sv. Ivan Bosko, pomagaj nam oba doseči ! Pismo nemških Luteranov na sv. Očo papa Pija XI. Naši bratje luteranske vere iz Nemčije majo jako srdite boje z narodnim socializmom, šteri zdaj lada v Nemčiji i šteri je razglaso državno luteranske vero proti dozdajšnjim navukom luteranstva. Verni nemški evan . geličanci so se v svojoj neizmerno] žalosti obrnoli na sv. Očo pismeno. Pismo je objavo list „Korrespondensblatt für den kath. Klerusˮ št. 9. Pismo se etak glasi: Njegovoj Svetosti papi Piji XI. Vola, pokoriti se zapovedi našega Gospoda Jezuša Kristuša, nas žene k Tebi, Sveti Oča, ar nemremo dale vervati, da bi se mogle Gospodove zapovedi po občinaj, ki so pod novim püšpekom nemške evangeličanske cerkve, popunoma spunjavati i — po sestavi te cerkve - izvršavati. Ar se ta cerkev brezpogojno veže na zdajšnjo državo v Nemčiji, šteroj smo, — se razmi — tüdi mi verni, kak se dostaja krščenikom, i ar se naši sokrščeniki židovskoga pokolenja izklüčüjejo z izrečnimi zakoni od vseh cerkvenih uradov, je to znak, da ta nova cerkev v odločilnih točkah brez dvojbe nasprotüje dühi našega Gospoda Jezuša Kristuša, kak se nam nazveščava v Novom zakoni i ga je zročilo občuvalo v nepokvarjenom lüteranstvi. Naš Gospod najmre ne samo pravo: „Dajte casari, ka je casarovogaˮ, nego tüdi: „Dajte Bogi, ka je božega!ˮ On je tüdi svoje židovsko lüstvo lübo celo v nespreobrnjenom stanji goreče, kak mi lübimo svoje. Kak takši, ki ga (Kristuša) ščejo bogati, smo morali jasno spoznati, da nazlük odpori posameznikov i celih korporacij (drüštev) nemška evangeličanska cerkev nema niedne inštance (oblasti), ki bi s pomočjov Svetoga Düha mogla zabraniti te odpad. Samo Apoštolsko pastérstvo i vučeništvo bi bilo k tomi sposobno. Tak se pokaže kak blodna pot, da se v nemškom lüteranskom protestantizmi nešterni Luthrovi navuki v nasprotji s cerkvenov izpovedjov Augu-stane (Člen 7, 8 i 28) držijo kak edino merodajni — do popune odpovedi istoj slüžbi (pastérstva i vučeništva). — Pri tom pa nikak nesmo pozabili, da je Luther šteo Zaprva reformo (pobogšanje) znotra katoličanske Cerkve, pa mi moramo dnes spoznati, da je lüteranstvo — ne brez zvünešnjega pritiska — hodilo krivo pot, ki vodi vsigdar dale od Cerkve i se odtüjüje s tem onoj pozitivnoj reformatoričnoj (dobroj pobogševalnoj) Luthrovoj voli, ar je povdarjalo samo njegove nega-tivne (slabe, senčne) strani. Zato se ščemo odvrnoti od te poti, ki je vodila k ločitvi od Edne, Svete, Katoličanske j Apoštolske Cerkve, i ščemo ponižno prositi, da se v njo znova sprejmemo. Ar pa Znamo, da so Vnogi naših evangeličanskih sokrščenikov prišli vsigdar bole i bole do istöga spoznanja kak mi, ščemo zvün toga pitati, ali bi nej bilo mogoče, da se našim bratom povrnitev olejša. Povsedi, gde se šče povrnoti cela občina s svojim plebanušom, bi se naj te kak mešnik katoličanske Cerkve sprijao i posveto pa ostao dühovnik ali bar verovučiteo. Nadale prosimo uvidenosti, če ešče nadale gojimo materinščino pri slüžbi božoj i iz zadnjih stoletij izročene navade, pesmi i misli, nakelko ne nasprotüjejo katoličanskim šegam i istini. Te bi teda nikak ne zatajili, nego v ednoj cerkvi tak občuvali i gojili, da bi Sadi slüžili našim bližanji i dalešnjim someščanom v kralestvi Kristuša Krala — da bi v zmisli Njegove reči: „V hiži Mojega Očé je vnogo prebivališč" — za One, ki so prehodili štiristoletno cerkveno ločitev, pomagali pripraviti prijeten dom v ednoj hiži Gospodnovoj. Rejsan nas je malo, pa mi se obračamo s punim i močnim zavüpanjom do Tebe, Sveti Oča, ar vűpamo, da bo odgovor, ki ga od Tebe prosimo, vzbüdo tüdi v vesti drüge na dužnost za povrnitev. Znamo tüdi, da se dober pastér zavolo edne ovčice, ki se je zgübila, ne zosaga nikše teškoče, gda vidi mogočnost, da jo znova pripela nazaj. Dne 31. oktobra Svetoga leta 1933, štiristotoga i štirikrat štrtoga leta po nabitji (na cerkvena vrata) Luthrovih navukov. Nedelska šola. Za krščansko Stanovsko državo. 14. Če ne Priznamo kapitan dobička, ne moremo priznati penezom obresti. Kajti dobiček i obresti, to sta si brat i sestra. Penez je najmre tüdi — kapital, — edna posebno gibčna Oblika kapitala. Zdaj je zlato, vütro zemla, hiža, stroj, kak je vola lastniki, — peneze lejko zamenimo za vsa. Če tak gledamo na stvari, i inači niti ne moremo, potem je samo pravično, če pravimo: Krščanska drüžba ne more poznati intereša, ar intereš je po krivici odščip-njen del tistoga zaslüžka, za šteroga je niti z malim prstom ne geno lastnik penez, to je tisti, šteri je peneze posodo. Samo na te način, če penezom ne Priznamo intereše, ali obresti, pridejo penezi v prvotne, ne pokvarjene valave. Kajti če pomislimo, ka so bili penezi nikda i ka so dnes, potem spoznamo, ka smo v teki stoletij peneze Čisto po človečem pokvarili. Iz vrastva smo napravili — čemer, strup. V »Nedelskoj šoli" smo že razložili, ka človek vsikdar ne meo penez. Življenje ga je navčilo na to, ka so penezi potrebni i dobri. Kda je kmet meo nepotrebno telico, šoštar pa nepotrebne punčule, pa ne krme i ne štale za telico, tiva dva lastnika dobrin sta ne mogla meniti blaga inači, kak samo s pomočjov penez. Telica je bila več vredna kak Punčul, šoštar bi rad meo pšenico, ne pá telico. Küpčija je bila sklenjena samo te, gda so lüdje spoznali peneze. Kmet je dobo za telico peneze, šoštar za punčule eden del teh penez, šoštar pa je za svoje peneze lejko küpo pšenico pri drügom kmeti. Dokeč je bilo malo penez, to je takšega blaga, za štero je vsaki človek rad zameno svoje dobrine, bi ešče razmili, ka je prvi kmet odao svojo telico za menje penez, nego je vredna telica. Na te način si je prišparao čas i poti. Ali dnes, da mamo bankovce, šteri so lejko samo do četrtine pokriti s pravim i penezi, z zlatom, nega nikšega vzroka, ka bi meli — premalo penez, to je takšega blaga, za štero vsaki državlan rad zameni svoje imanje, ar zna, da za te bankovec pri drügoj osebi tüdi on dobi vse, ka samo potrebüje. Nikda sveta so lüdje doma nepotrebne dobrine zamenili za srebro, za zlato i tak so prišli do — penez. Namesto nepotrebnih 100 telic so meli — malo vrečico zlata. Kem več doma nepotrebnih dobrin je meo človek, tem več zlata, penez si je lejko Spravo v svojo skrito i dobro zavarvano vrečico. Dosta let je minolo, kda so zlato začnoli spreminjati na ednako težke i ednako vredne falate, to je, ka je dobilo zlato, srebro takšo obliko, v kakšoj obliki jo mamo dnes za peneze. Pri takšem oblikovanji pa se je dalo dobro zaslüžiti. Med zlato so mešali srebro, ali baker, na penez so pa natisnoli prejšnjo vrednost. Na te način so prišli do velkoga bogatstva očaki dnešnjih velikášov, šteri so meli pravico — kovati iz srebra i zlata peneze. Drügi način obogatitve je bio te, ka so tisti, šteri so meli zlato, peneze, — delali dobre küpčije s tistimi, šteri so meli blago, ne pa küpcov, ali zlata. Dnešnji židovski vele-kapital je večinoma nastao na te način, ka so meli predniki dnešnjih židovskih velkih bankirov peneze, zlato. To so posodili tistim, šteri so meli blago, ne pa penez i so terjali pri povrnitvi posojila plačilo za svojo dobroto . . . intereš. Po domače povedano: človek je napravo iz penez, iz menjalnoga sredstva, šker — s šterov škerjov so si lejko pametni i menje pošteni prisvojili vrednost dela, štero so ne opravili oni. Kmet ma motiko, ka bi obdelao svoje pole, bogatin je meo peneze, ki bi si s temi Spravo brez vsakoga dela, pa ne brez velke porcije jalnosti — dobiček, ešče več pènez. Pa ne mislite, ka so narodi mirno gledali, kak spremenijo ništerni menjalno sredstvo v finoga ropara. Ne, narodi so se branili na svoj način. Velíkáše, šteri so kvarili vrednost penez, so kaštigali, tržce, največkrát Židove, šteri so na izposojene peneze jemali Prevelke obresti, so prisilili, ka St nosili na obleki Žuto krpo, naj je že od daleč spozna svet, s kakšim opravilom si slüžijo svoj krűh. Morije židovskih drüžin v vseh krajih sveta so mele glavni vzrok v tom, ar so ravno Židovje največ delali na to, ka je penez, prvič prijateo, dobo novo lice, obliko najvekšega neprijatela. Penez je bio samo menjalno sredstvo, naj to tüdi ostane. Ar nekrščansko je, ka bi hlapec zapovedavao gospodari, penez pa je bio postavlen za hlapca i samo slabi lüdje so ga spremili v gospodara, odnosno: samo človeča pokvarjenost trpi gospodárstvo nekdaj i tüdi dnes potrebnoga hlapca. (Cerkev se trüdi za to, ka bi se posojüvalo brezobrestno, i dovoli samo male obresti kak odškodnine. Vr.) Romarje v Slov. krajini. Srce Slovenske krajine je ne v Lendavi i ne v Soboti. Tam, gde se bijejo za oblast, tam gde se bratje po krvi in jeziki nekam nezavüpno gledajo, tam ne iščite srca naše vozkejše domovine. Srse je tam, gde je največ mirnih i dobrih lüdi. Kda je pokojni beltinski grof na čelno stran beltinske cerkve dao postaviti podobo svetoga angela, niti ne mislo na to, ka je na vidno mesto postavo glasilca najbolše lastnosti, štero zmore naš narod, postavo je glasilca dobrote i mirü. Ar takši smo mi, dobri i mirni lüdje. Najdete med našimi srečne i nesrečne, siromake i bogate, mlade i stare, ne najdete pa človeka, šteri ne bi čüto v svojem srci, ka sta mirolübnost i dobrota več od bogatstva, več od moči, več od česti i slave. Dober i prijateo mirü je bio Sloven vsikdar. Mislimo samo na bojna leta i na pobojne mesece. Mir so pregnali iz našega kotička, dobri lüdje so mogli mučati. Zato pa se je zdigno naš narod kak eden mož proti tistim, šteri so v svojem srci ne zmogli mesta za dobroto, šteri so ne bili prijatelje miru. Naš narod je te zapro vsa vrata na ono stran, od štere strani je štiri duga leta prihajao v naše domove nemir; — stražare je postavo na vse ceste, po šterih bi lejko prišli v nam vsem dragi domači kotiček lüdje slaboga srca. Na jug smo obrnoli oči, od jüžne strani Müre smo čakali, ka samo tisti Človek ma pravico do dobrot toga sveta, šteri je dober i prijateo mirü. . I resan, prišli so . . . Kalendare dobijo brezplačno: Samo tisti, ki so popolnoma poravnali naročnino za M. List i M. Ograček, če so na zadnjega tüdi naročeni. Niednom! širiteli ne pošlemo tečas kalendarov, dokeč prle ne poravna cele letošnje naročnine. Cena Marijinoga Lista je 12 Din. na sküpni naslov, 15 Din. pa na posameznoga. Ki je to naročnino v popolnosti plačao, dobi brezplačno i poštnine prosto kalendar Srca Jezušovoga, če bo naročnik Marijinoga Lista prišestno leto 1935. Kalendarje se najmre davajo k listom tistoga leta, za štero se glasijo. Zato ga samo naročniki Marijinoga lista za 1. 1935 lejko dobijo. Če što odstopi žal. 1935, ne more dobiti brezplačno kalendara, ar je letos že dobo ednoga. Greh bi bio želeti za 12 Din. 12 M. listov i dva kalendara, ar bi to bila vkanlivost. Kalendare dobijo za polovično ceno: 1. Novi naročniki Marijinoga Lista, gda list plačajo v celoti. Za kalendar plačajo v Črensovcih, v Soboti, Kri-žova 4 i v Lendavi v tiskarni 3 Din., indri pa 4 Din. zavolo poptnine i pakivanja. Morajo se p a izkazati s potrdilom uprave Mar. Lista, da so celoletno naročnino plačali. 2. Naročniki Novin v državi, če so plačali celoletno naročnino. Kalendar se po pošti samo te pošle, če se 4 Din. prle po čeki notripošlejo. Vsaki zato naj prosi Ček, ki šče meti za polovično ceno kalendar, da po njem naprej plača kalendar po 4 Din. V Lendavi v tiskarni, v Črensovcih i v Soboti Križove 4 dobijo naročniki Novin kalendare po 3 Din. Morajo se pa prle izkazati s potrdilom uprave Novin, da so celoletno naročnino plačali. Kalendar v inozemstvi. Kalendare prek mej države dobijo brezplačno i poštnine prosti vsi naročniki Marijinoga Lista i Ogračeka, če so plačali za njeva 40 Din. naročnine. Naročniki samo Novin dobijo kalendar za 10 Din. i njim ga pošle sama tiskarna. Lejko njim ga pa küpijo tüdi njihovi domači i njim ga pošlejo. Kalendarje se samo te pošlejo v inozemstvo, če so naprej plačani. Zato pišite vsi iz tüjine Vašim domačim, naj Vam küpijo i pošlejo kalendar. 2 NOVINE 11. novembra 1934. V vrsti romarov z juga so najnovejši, zadnji — Borci. To so po mišlenji mladi lüdje, šteri neščejo poznati ne liberalce, ne k 1 e r i k a 1 c e, ne patentirane rodolübne kričače i ne — punktaše. Borci pravijo: Jugoslovani smo velka drüžina, so med nami dobri i slabši, ali bratje smo vsi, zato pa ne ravnajmo po poganskoj navadi kričačov, ne razkaziljmo tihincom naše slabosti, ar nam to itak nikaj ne pomaga, nego Pomagajmo slabim, dobrim pa dajmo Odprto pot do najvišjih mest, da bi nam tam pripravili od dnešnjega lepše íivlenje. Borci so teda nekaj novoga med romari z juga. Oni nas neščejo ločiti na Borce i ne Borce, oni zovejo dobre v srci na delo med zidare lepše bodočnosti. Borci ne prinašajo svajo med brate, to so mirolübni lüdje, takši so kak mi. Borci so ne generali brez vojske, ne pridejo k nam, kak nikda sveta je to bila navada : za plačilo vojake loviti, borci so od naroda zvoljeni i priznani voditelje, šterim prek Müre zavüpa staro i mlado, zvün tistih, šteri so kakti rodolübi mislili, ka samo oni majo pravico lübiti tisto zemlo, štero so ne oni, nego kmetje i delavci rešili robstva. Ne vemo, če so prijatelje Borci vidli podobo svetoga angela na čelnoj strani beltinske cerkve, ali ne. Če ne, naj si ga ogledajo ino naj si zamerkajo, ka tem lepše do sprijeti, kem več dobrote v srci i kem več lübezni do mirü prinesejo med nas. Če so dobri, če so v globočini svojega srca prijatelje mirü, te naj pridejo, bo- di blagoslovlena vöra njuvoga prihoda. Ali če bi vörvali, ka prihajajo med protidržavne Madjarone, med neverne čuváre državne meje, med lüdi, šteri prej sovražijo „prišleke“, ali ka bi iskali samo svoj hasek, no potem naj rajši ne pridejo, ar mi nemamo volé i ne časa, ka bi komi ešče ednok skazüvali: V Slovenskoj krajini ne najdete več proti državnih lüdi, kak indri v Jugoslaviji, najdete pa dosta več lačnih, slabo oblečenih i bosih. V Slovenskoj krajini ne najdete nevernih čuvarov državne meje, najdete pa lüdi, šteri so dali več za krala i domovino kak kelko je poštenjak dužen dati. v Slovenskoj krajini ne najdete od prečanov menje vredne lüdi, najdete pa narod, šteri je Vsaki hip pripravlen, ka s pesnicov drapne po laži tistih, šteri lažejo, ka bi mi radi meli za domačine več pravic, kak za „prišleke“, ar ne več pravic, nego —> ravnopravnost terjamo i od te zahteve ne odstopimo nikdar. Mi ne sovražimo nikoga, samo ne verjemo apoštolom, šteri majo na jeziki narod, domovino, krala, šteri brez skrbi Sprejemajo plačo voditelov, v petnajstih letih svojega vladanja pa so ne mogli dosegnoti niti telko, ka bi naš miren i dober narod njim vörvao: Jugoslavija je naše odrešenje! On verje to v globini svojega srca po peldi, po navukaj, po trplenji svojih sinov i hčer, ki so se do smrti zmur čem borili za Jugoslavijo. Kovačova Julika. NEDELA. Poberite najprlé kokol i ga zvežite v snopje, da se zežgé, pšenico pa v moj škegenj, pravi Gospod! V. Naj se zdigne moja molitev, Gospod. O. Kak kadilo pred tvojim licom. Molimo: Svojo drüžino, prosimo, Gospod, čuvaj z Tednov dobrotljivostjov, da bo, ki se opira edino na vüpanje v nebeske milosti, pod tvojim varstvom vsikdar vama. Po Gospodi Jezuši Kristuši. O. Amen. Nedela po Ris. dvajsetipeta. Evangelium sv. Mataja XIII. Vu onom vremeni pravo je Jezuš vnožini priliko eto: Spodobno je včinjeno králestvo nebesko k človeki, ki je posejao dobro semen vu svojo njivo. Gda bi pa spáli lüdjé, prišáo je neprijateo njegov i posejao je kokol med pšenico i odišo je. Gda je pa zrasla trava i sad je prinesla; teda se je skazao i kokol. Pristopivši pa Slugi hižnoga Gospodara, pravili so njemiGospodne, ne li si dobro semen posejo v tvojo njivo ? Odket tak ma kokol ? I veli njim: neprijateo Človik je to včino. Slugi so pa pravili: ščéš, da idemo i ga vö poberemo ? 1 veli; ne; naj kak, pobérajoči kokol, ne poskübete vö žnjim navküpe i pšenico. Nihajte oboje rasti do žetve; i vu vremeni žetve povem žnjecom; Poberte oprvim kokoj i zvežte ga vu snopjé na požganje, pšenico pa spravte vu moj škegen. * „Püstite oboje rasti do žetve...ˮ Mt. 13. 30. Vnogo lüdi bi dvojilo nad nebeskim kraleskom, nad Kristušovim navukom, nad božov vsamogočnostjov, če nam Gospod nebi zapüsto v sv. evangeliumi denešnje prilike. Zato nas sv. Cerkev večkrat opomína na dnešnji evangelium, posebno te, kda rastejo v moči i oblasti njeni neprijateli, nevredni dühovniki i verniki. Bog dopüsti na sveti živeti dobrim i hüdobnim — raste pšenica i stoklas do žetve. Včasi bi si želeli, ka bi Bog s silov iztrebo i pokončao vse neprijatele, vse nevredne i hüdobne lüdi, kak so to šteli napraviti v priliki gospodov! hlapci. Kelkokrat mr-mramo proti Bogi, naj je pokonča i vniči; i če toga ne včini, že skoro zgrajamo nad Bogom ... ali Bog misli i dela inači: »Püstite rasti oboje do žetve ...“ Zakaj to ? Zato, ar Bog nešče motiti, ešče menje pa vzeti človeki njegove proste, slobodne vole, štero njemi je dao i ob drügim pa, ar vsakomi človeki šče dati priliko i zadosten čas za večno zveličanje; i ob tretjim to je proba tüdi za dobre i verne. Sv. Cerkev to dobro razmi, zato pa ne prosi v denešnjih molitvaj ognja za pokončanje nevernikov, neprijatelov, nevredni tel, nego prosi bože obrambe na svoje verne i dobre ovčice i nad celo sv. Cerkev. »Varüj svojo drüžino, prosimo Gospod ...“ Tak mislimo i molimo tüdi mi, ar tak je po modrosti i voli božoj dobro. Pisma naših z tüjine Ardeunes, Francija Prečastiti gospod vredniki V imeni lüboga Jezuša i pre-sladke Device Marije pozdravlava nji i vse njuve sotrüdnike i Vam vsem vküp želeva, da bi še duga leta glasili i širili naše krščanske liste. Edno leto je minolo, ka sva odišla v Francijo. Dozdaj sva bila v slabom mesti. Zdaj, pa hvala Bogi, sva jako zadovolniva. Gospod i gospa živeta tak, kak Bog zapovedava. V 22. št. Novin sva čtela lepi Pozdrav nam; ki smo v tühini. Človek bi se mogeo zjokati, gda kaj takšega čte i vidi, kak se oni brigajo za svoje razstepene ovčice. Midva njim tüdi želeva, naj njim Gospodni Bog i bi. Devica Marija pomagata, da te svoj namen dosegnejo. Nadale se njim srčno zahvalüjeva na rednom pošilanji Novin i jih prosiva, naj nam je pošilajo šče nadale. Spominava se svojih lübih domačih, posebno drobne dečice, ki sva jo mogla püstiti zavolo sirmaštva mladoletne doma, šteri nama nanč nemrejo i nevejo s svojov malov rokicov napisati pozdrava. Pozdravlava je prav kak i svojo lübo mater i tetico. Bog i bi. Devica Marija naj vama plačata trüde, štere mata z dečicov. Nadale pozdravlava g. plebanoša od sv. Sebeščana, širitela Novin Fujs Mihala, da bi mogeo ešče duže širiti naše krščanske liste, vse sosede i prijatele i celo Prosečke ves. Tak ostaneva Vašiva zahvalni va Zelko Karol ino Etelka iz Prosečke vesi. Razgled po katoličanskom sveti. Vnožine se povračajo v Austriji. Nenavadno število oseb „brez vereˮ je zaprosijo cerkvene oblasti, da se jih naj sprime nazaj v Cerkev. V zadnjih mesecaj se je v samom Beči povrnolo 30 jezero oseb, a v celoj Austriji pa 50 jezero. V velkoj večini so povrnjenci industrijski (fabrična delavci. Pritisk socialistov je te prisilo, da so se odpovedali veri. Tej primeri davlejo vsakšemi najlepše vüpanje. V par prilikaj se celo misli, da se povračajo iz čistoga osvedočenja. Delavec se več ne boji, ka zgübi mesto i ka ostane brez krűha sküpno s svojov drüžinov, če bo šo v cerkev i živo tak kak se dostaja pravomi krščeniki. Zavolo toga postopajo plebanošje pri vsakšem jako pazlivo. Po navodilih kardinala nadpüšpeka Innitzera včijo dühovniki vsakšega povr- njenca v krščanskih istinah. Zaistino pretresliva je radost i žela teh povrnjencov, ka kem prle postanejo prava boža deca. Fiškališ postao jezuit. Iz Travancore (Južna Indija) javlajo, da je poznani fiškališ K. K. Thomas püsto svojo slüžbo i stopo v drüžbo jezuitov. Skoro de sprejeti v kolegij Svetoga Srca v Shembanganvori Kodaikanal. Svoj doktorat je položo na vsevučilišči v* Madrasi. Drüštvo proti brezbožcom. Iz Toronta (Kanada) javlajo, da se tam gible močno gibanje proti brezbožcom. To vodi Catharine de Huec, znana katoličanska delavka na socijalnom poli. Pod imenom „Hiše prijatelskaˮ se ustanavlajo čitalnice i knjižnice, v štere ma dostop vsakši. Čitalnice so pune knig i novin, v šterih se pobija posebno komunizem. V vsakšem takšem poslopji je posebna kühinja, gde dobivlejo sirmacje brezplačno hrano, a tüdi švelja je tam, štera brezplačno popravla obleke. Nova uredba od kmečke zaščite. Dosegamao smo pretumačili, koga ma uredba za kmeta, za štere duge vala kmečka zaščita i kak trbej duge, šteri so pod zaščitov, platiti. Če ništerni kmet ne bi plačao intereša i rate, kak smo v zadnjoj številki našij Novin povedali, to je vsakšega 15. novembra, mora ga vünik počakati ešče 30 dnij, te pa lejko zahtejvle proti njemi eksekucijo. Či pa kmet 3 krat eden za drügim rate ne bi na vrejme plačao i bi vüpnik morao 3 krat eden za drügim rate vözterjati z eksekucijov, té takši kmet zgübij vsakšo zaščito. Vüpnik lejko od njega vöizterja celi dug na ednok i kmet njemi de mogo plačati intereš, kak je pogojeni i nej samo intereš, kak ga določa uredba. Šteri se teda poslüži kmečke zaščite, mora meti skrb, ka de rate na vreme plačüvao, či pa je nede plačüvao, bo meo stroške z eksekucijov, poleg toga pa je ešče nevarno, ka zgübi kmečko zaščito. Nova uredba pravi, ka zgübiti' sti zaščito, od šteroga vüpnik trikrat eden za drügim z eksekucijov vözterja rate. Tisti, šteri je nej dužen več kak 2000 dinarov, pa zgübi kmečko zaščito že teda, či vüpnik od njega 2 rati eden za drügim z eksekucijov vözterja. V tom je razlika proti staroj uredbi. Po staroj uredbi bi kmet zgübo kmečko zaščito že tistokrat, če 3 rate eden za drügim ne bi plačao. Po novoj uredbi pa je za zgübo kmečke zaščite nej zadosta, da kmet samo rate ne plača, nego mora vüpnik, či šče, da njegov dužnik zgübi kmečko -zaščito, zahtevati trikrat, ali pri dugo-vih do 2000 Din. dvakrat, eden za drügim eksekucijo. Če eksekucije ne zahtejvle, kmet ne zgübi zaščite, či-glij rate ne plati. Zvün toga, ka ko dužni kmetje platiti od svojij dugov intereš i rate, kak smo pretumačili v preminočoj številki našij Novin, paso kmeti dužni vüp-nikom vöpostaviti pismo, s šterim pismom lejko vüpniki svoje terjatve na vrednoščo kmetov gor tabulerajo — či vüpniki takše pismo zahtejvlejo. Samo če vüpnik že ma takšo tabola-cijo, ka je njegova terjatev popunoma zasigurana, nemre zahtejvati ešče nadale tabulacije. Či bi vüpnik zahtevao pismo za tabulacijo, dužnik pa ga ne bi šteo dati, te lejko vüpnik dosegne tabulacijo s tožbov ali pa lejko zahtejvle, da Sodnija brez tožbe rejši njegovo zahtevo. Kak de Sodnija v drügom primeri postopala, ešče ne vemo, ar dozdašnji zakoni takšega postopanja ne poznajo. Moramo počakati, ka bo določo pravilnik v tom pogledi. Predpis, ka je kmet dužen dati pismo za gortabuleranje, je novi. Stara uredba je takšega predpisa ne mela. Uredba je štela pomagati vüpnikom, , ka morejo zahtevati bar sigurnost, če nemrejo zahtevati včasi plačila. Uredba pravi, da more kmet vödati tabuleransko pismo. Sam mora platiti štempline za to pismo. Če zna sam napraviti pismo, ga lejko sam napravi, či pa ne zna takšega pisma sam napraviti, ga more dati narediti pri tistom, šteri to zna i šteromi je po-zakoni dovoljeno, da napravla za drüge pisma, tedar od prilike fiškališi. Naše sodnije so staro uredbo od kmečke zaščite na takšo formo tuma-čile, da vüpnik svoje terjatve, štere so pod zaščitov, nemre niti tožiti, nego da more (čakati, da pridejo v plačilo rate i da more samo rate tožiti. Nova uredba izrečno pravi, ka ma vüpnik pravico, cejlo terjatev vöstožiti, I samo eksekucije s hrambov i licitacijo gibajoče vrednosti i sekvestracijo i licitacijo negibajoče vrednosti kmeta more zahtevati samo zavolo rat, kda rate pridejo v plačilo — se razmi tak dugo, kak ma kmet zaščito. Či kmet zaščito zgübi more vüpnik s sodbov voditi vsakše vrste eksekucije proti kmeti. Či je na priliko nekši kmet dužen od leta 1930 10.000 Din, so naše sodnije do nove uredbe pravile, da vüpnik do 15. 11. 1934 nemre nikše tožbe gordati zavolo toga duga, nego, da more čakati do 15. 11. 1934 i tedar da lejko da tožbo samo zavolo 6% šume t. j. zavolo 600 D. gornjega. Po novoj uredbi pa vüpnik lejko več zdaj celo svojo terjatev vöstoži, samo ekse-kucijejne bo mogeo zahtejvati, v kolko je- eksekucija nej dovolena po uredbi. Vse drügo, ka se more s sodbov dosegnoti, posebno gortabuleranje, pa more vüpnik, šteri celo svojo terjatev vöztoži, že zdaj s sodbov dosegnoti. S takšimi tožbami bi sezna vüpniki lejko delali kmetom velke potroše. Tüdi na to je mislila uredba i je zavolo toga določila, da nosi vüpnik potroše tožbe sam, či kmet na targja-laši včasi prizna, ka je dužen i če dokaže, da je vse dužnosti, štere njemi uredba zapovedava, spuno prle, kak je vüpnik tožbo gordao. Či kmet duga ne prizna včasi na začetki targjulaša i nemre posvedočiti, da je svoje dužnpsti iz uredbe pred tožbov vöspuno, pa. mora sezna kmet platiti potroše vüpnika. Dužnosti, štere more kmet po uredbi spunjavati, so, ka plača do 15. 11. 1934 intereš, sledkar pa vsakše leto do 15. U. 1934 določeno lato (platiti more rato do 15. novembra ne do 15. decembra. 15. decembra lejko vüpnik zahtevle eksekucijo, a dužnost kmeta platiti postoji že lŠ.novembra.) Zvün toga pa more dati vüpniki na njegovo zahtevo ešče tabuliransko pismo. Kak se vidi, nosi potroše tožbe vüpnik sam, či kmet na začetki prvoga targjolaša prizna, da je dužen iči posvedoči do 15. novembra t. 1., ka je vüpnik tabuliranskoga pisma nej zahtevao, ali pa, či je vüpnik tabulacijsko pismo zahtevao, ka bi njemi ga je dao, po 15. novembri 1934 pa de mogeo ešče posvedočiti, ka je pred tožbov platio vüpniki intereš rate, kak to uredba zapovedavle. V takšem primeri kmet nema od tožbe nikše škode, vüpniki pa, šteri šče na vsakši način meti sodbo, je spunjena njegova vola, se zna na njegova potroše. Či pa kmet ne bi včasi priznao duga, nego bi se spüsto v tožbo i bi pravo, ka je nej nikaj dužen i zahtevao, da se svedoki gorpozovejo ali pa či kmet pred tožbov ne bi spuno svoje obveze, niti vüpniki na njegovo zahtevo ne bi dao tabulirenskoga pisma ali pa ne bi platio intereš ali rate, štere* je mogeo platiti pred tožbov, teda nosi on potroše, se zna či tožbo zgübi. Eden primer, gda kmet zgübi kmečko zaščito smo povedali že ozgoraj. Zvün toga pa zgübi kmet kmečko zaščito, či v nameni, da bi svojemi vüpniki škodo delao, svojo vrednost da prepisati ali pa jo zadüši. Tüdi tisti, šteri je kmeta na takšo delo nagovarjao ali pa je njemi pri tom pomagao, zgübi zaščito, či je kmet. Če bi se na priliko nekši kmet, šteri ma dug pod zaščitov, šteo vözognoti plačili na takšo formo, ka bi celo vrednost prepisao na svojo ženo ali brata ali šteroga drügoga, tak ka 11. novembra 1934. NOVINE 3 bi vüpnik od njega ne bi mogeo nikaj vözterjati, je takši kontrakt nevaren, takši kmet, pa tüdi njegova žena, brat i tak dale zgübijo kmečko zaščito, vüpniki pa lejko zahtevajo plačilo dugov od njih kak bi kmečke zaščite nej bilo. Glavni pomen uredbe je teda v tem, da se proti kmeti, šteri je pod zaščitov, zavolo dugov, šteri so pod zaščitov, nemre zahtevati licitacija gibajoče i negibajoče vrednosti, hramba gibajoče vrednosti i sekvestracija negibajoče vrednosti. Vse to lejko vüpnik zahtevle samo zavolo intereša i zavolo rat, či te rate i intereš kmet v pravom časi ne bi plačao. Takše eksekucije se zastavijo na zahtevo kmeta. Vse stvari, štere so se vzele pod eksekucijo, se kmeti vödajo. Samo v slučaji sekvestracije negibajoče vrednosti ma sekvester pravico, da pobere ešče pov, če je on zemlo obdelao ali jo je dao v arendo. Do nove uredbe je sodnija takšo eksekucijo zastavila sama, če je znala, ka je dužnik kmet i ka je dug pod zaščitov. Po novom pa sodnija nigdar sama ne zastavi eksekucije, nego samo či kmet to zahtevle. Či kmet zahtevle, ka se eksekucija zastavi, ar vüpnik ešče nema pravice do eksekucije, more predložiti sodniji občinsko potrdilo, ka je kmet. Za takše potrdilo je predpisana posebna forma. Občine majo za to posebne formulare. Kak kmet takšo potrdilo predloži, mora sodnija eksekucijo zastaviti. Či pa vüpnik misli, da občinsko potrdilo ne odgovarja, lejko zahtevle, da preišče sresko načelstvo potrdilo i ga razveljavi. Proti odločbi sreskoga načelstva se more stranka, štera je z odločbov nej zadovolna, pritožiti na bana, proti banovoj odločbi se lejko pritoži s tožbov na Upravno sodnijo v Celji, proti sodbi upravne sodnije pa na Državni savet v Beogradi. Či sreski načelnik ali višje oblasti spoznajo, da je tisti, šteri je predložo potrdilo, nej kmet, razveljavo Občinsko potrdilo i eksekucija se more nadalüvala GLASI. SLOVENSKA KRAJINA. Naš nameri v dobi žalüvanja za pokojnim kralom. Prosimo vse dobre düše,., naj do 9. aprila leta 1935 vsaki den zmolijo edno Zdravo Marijo za düšo pokojnoga krala, edno pa za našo milo domovino Jugoslavijo. V brezplačno dijaško kühinjo pri Lazaristih v Ljubljani so sprejeti iz Slov. Krajine: Rotdeutsch Anica, medicinka od Grada, Berden Pavel, abiturijent z Kobilja, Frumen Ernest, V. razr. gim. iz Otovce, Vratuša Anton, VI. razr. gim. iz Dolnji Slaveč, Horvat Alojzij, abiturijent iz Ivanec, Horvat Franjo, akademik iz Turnišč, Kranjec Ignacij, VIII. razr. gim. iz Vel. Polane. Kühnjo vodijo preč. g. Čontola Matjaš, misijonar, naš domačin. Prav srčna hvala v imeni starišov vsem dobrotnikom! Dari na dobrodelne kühnjo „Doma sv. Frančiškaˮ v Soboti: Fabrika z Hrastnika 24 komadov steklenic za vkühavanje, male i velike, 18 različnih steklenic, velike ino male, 5 steklenih krožnikov (tanjerov), 13 malih kupic za vino, 8 kupic za vodo, 4 kupice za limonado, 5 vrčov za pivo, 2 stekleni ročki vekšivi za vodo, 2 kozarčka za liker, iz Celja 5 kg. Žajfe za perilo, preč. g. župnik Koprivec iz Gorenjskoga Din. 100, Dom sv. Frančiška 4 vreč krumplov. — Oča sirot naj povrne vsem v obilnosti. — Odbor. Bogojina. Urbarijalna sküpnost je prizivala proti občinskomi proračuni i to proti postavki 6200 Din. Gda dobimo rešenje, je objavimo. Novine narasle za komadov: 9 v Franciji, 1 na Hrvatskom, 1 v Ižakovcih, 1 v Chicagi. Sküpno za 12 komadov. 1 odpovedane zavolo siro- maštva na D. Bistrici. — Uprava. Marijin list i M. Ograček ob 60 letnici našega Urednika. Gos pod dekan Jerič Ivan so se v no vemberskoj številki Marijinoga Lista ino M. Ogračeka v imeni dühovščine i I vernikov svoje dekanije toplo zahvalili g. Klekl Jožefi vp. pleb. pri njihovoj 60 letnici za vse dobro, ka so s svojimi listi našemi lüdstvi spravili. Črensovci. Premeščen je naš g. vučiteo Skočir Stanko v Bogojino. Dijakom, ki od dome hodijo v gimnazijo naznanja Dom sv. Frančiška v Črensovcih, da v njegovoj dobrodelno]* kühnji v Soboti, Križova 4 dobijo vsaki den obed. Naj se javijo pri č. sestraj, ki ga šče jo meti. Na mesec se plača 100 Din. Za siromaške dijake bo brezplačen obed, če najdemo dobrotnike, ki plačajo za I nje gornjo svoto. Po nizkoj ceni je dobrodelna kühnja Doma sv. Frančiška v Soboti dala dozdáj 293 obede i 54 večerj. Sküpno 347 malov. Pri tej malaj se niti trüd ne plača, niti para ne zaslüži, dela se vse za boži lon na pomoč tistim siromaškejšim lüdem, ki nemajo občem, da bi si v krčmi naročili jesti. Mogoče je pa to dobrodelnost samo tak vršiti, če jo dobre düše podpirajo. Vsem se ta priporoča, ki so dobrohotnoga srca i majo občem za podporo. Brezplačni stan i prehrano Je dobila skoz en mesec dijakinja, ki zavolo griže ne mogla od doma hoditi v šolo v Domi sv. Frančiška v Soboti. Politični pregled. Jugoslavija. Po smrti krala Aleksandra so meli zvünešnji ministri balkanskih držav, ki so podpisale balkansko pogodbo, pripravlalno sejo. Na toj so enoglasno sklenili, da bodo hodili po poti pokojnoga viteško-ga krala i delali za mir v Srednjoj Evropi. Zdaj se je vršila uradna seja v Ankari, glavnom mesti Türčije, gde so se balkanske države enoglasno izjavile, da od politike Jugoslavije ne odstopijo. Bolgarsko vlado so po seji obvestile, ka so sklenile. Ta je pripravlena stopiti k balkanskoj pogodbi, ali celo v Malo Zvezo. — Minister za vero i pravosodje Boža Maksimovič, je odstopo. Predsednik vlade Uzunovič je odstop vzeo na znanje. Na njegovo mesto je imenüvani začasno kmetijski minister dr. Kojič. Pot Madjarske. Madjarska bi vsakojački rada svoje meje popravila, to je povekšala. Pogodbo, ka je z zdajšnjimi mejami zadovolna, je podpisala. A držati je pa nešče. Zato leče na vse kraje, gde bi mogla dobiti zaveznike, ki bi podpirali njeno politiko. Pred kratkim je bio Gömbös, ministerski predsednik v Varšavi na Polskom, da Polake pridobi na svojo stran. Ponávlalo se je pri tom obiski staro prijatelstvo med Vogri i Polaki, kak tüdi Polska stara pesem pravi: Venger i Polak so bratanki dva i sablátni i s klankámi (Vogrin i Polak šta si brata sablami kak z kupicami). A Gömbös ne mogeo dosegnoti, ka je šteo. Polaki so teliko nove zemle dobili, da če pristanejo na politiko Vogrov, ka se meje morajo popraviti, te drevo pod sebov podžagajo i v nevarnost spravijo svojo Veliko Polsko. Gömbös je pa teliko H dosegeo, da se je staro prijatelstvo med dvema državama ponovilo i da Vogri majo v Polakaj podporo za Pogajanje z Nemci i Talijani. To je najmre namen Nemcov, da pride do zveze med Vogri, Austrijov, Italijov, Nemčijov i Polskov, Zato je obiskao vogrski zvünešnji minister Kánya Beč i zato ide zdaj v Beč, Rim i Berlin madjarski ministerski predsednik Gömbös. Da se dela na to zvezo, svedoči tüdi pogajanje Austrijske vlade z domačimi narodnosocialisti, ki so si dali ime nacionalisti. Vse to drkanje pa ni od daleka ne kaže, da bi se iskao pravi mir i prava pomoč za trpeče človečanstvo. Vsaki išče samo sebé, svoj hasek, ne pa ka je Kristušovoga, da govorimo z rečmi božimi, to je, ka bi se boža dika širila i zveličanji düš pripomoglo i mir na zemli dosegno. Ka pišejo francoski listi od te nameravane zveze ? Pariške novine „Echo de Parisˮ objavlajo ete članek: Polska i Nemčija sta se odločili, ka povišata svojivi poslaništvi v veleposlaništva i to je Nemčija rade vole napravila, ka se Polskoj zahvali za vse njene zaslüge proti Franciji. Simbolično dejanje pravi, ka je zveza Polske s Francijov ne več te-melna ost polske politike. „Dogodek nas je ne preseneto. Že dugo smo v listi pravili, ka nemamo zavüpanja v polkovnika Bečka. Na polski odgovor i na francuški predlog o „vzhodnom paktiˮ (27. sept.) nas je prisilo, ka smo mnenje spremenili. Od zdaj moremo držati Polsko kak zaveznico hitlerovske Nemčije. Obisk madjarskega predsednika v Varšavi nam je dao priliko spoznati, ka Polska ne sodeluje samo v vsenemštvi, liki šče zdaj sodelüvati ešče s predtrdnjavov vsenemštva v Podonavji — z Madjari. Odgovornost Madjarske pri pripravaj za marsejski atentat je dnes jasna. General Gömbös, šteri se je pred davnimi časi vdejstvüvao v Zagrebi med teroristi, je bio sprejeti v Varšavi od vladnih prijatelov, šteri se borijo za sküpne cileˮ. Polski listi, šteri so pozdravlali madjarskega travnika, so gučali od jezeroletnoga prijatelska med Polskov i Madjarskov. V Srednjem veki sta bile Madjarska i Pol, sira obrambna zida krščanstva proti Türkom, ali od te naprej je Polska bila žrtev nemške i ruske parovnosti, medtem, gda je postala Madjarska vsikdar bole politična zaveznica tistoga nemštva, štero je davilo Polsko. Tak je te potrebno, ka tüdi dnes stopi Polska v mreže naslednikov Friderika II. ka bo primera bolša. „Ga-zeta Polskaˮ je pisala, ka je prijatelstvo z Madjari potrebno za pomirenje Podonavja. Lepo! Tak te senja Polska od linije, štera naj bi pelala od Polske prek Madjarske v Italijo. S tov zavezniškov Črtov se tak sküša Polska braniti proti stiskalnici, štero delata na ednoj strani Nemčija, na drügoj Rusija i štera je pred 150 leti polsko državo vničila. Na ednoj strani se šče vezati z Nemčijov, na drügoj strani pa s pomočjov Nemčije vladati nad Slovani! To so te senje maršala Pilsudskoga. Samo, da se ne ponovi žaloigre, stara zdaj že 150 let. Vezati se z Nemčijov i z Madjari proti Slovanom. Naj bi ta usodna politika ne koštala prevelikih žrtev, štere bo mogo prenašati dober polski narod." Za nas sledi iz toga samo to: Gda smo se lani trüdili najti sporazum z Italijov, smo s paktom štirih zgübili Polsko. Ne ponavlajmo napake, ka bi zdaj pa iskali sporazum z istov Italijov na škodo naših prijatelov v Maloj zvezi. Mi ne smemo sodelüvati v Srednjoj Evropi z Italijov, če je ta ne prle pretrgala vse zveze z Madjarskov. Španjolska. Revolucija socialnih demokratov je minola. Vlada jo je premagala. Šteli so razkričati bolševiško republiko, kakša je v Rusiji i Meksiki. Pa ne se njim je posrečilo. Pač pa se je posrečilo zvediti, što so to revolucijo pripravlali. Pripravlali so jo Socialni demokratje i bolševiki zdrüženi s slobodnozidari. Tej zadnji so jako bogata gospoda, šterih namen je vničiti vero Kristušovo. Tej so zapelano delavstvo hujskali na reberijo, njemi švercali orožje, ,ar so se vüpali, ka če delavstvo zmaga, bodo oni vodili državo, se mastili od državnih dohodkov, delavstvo pa krmili z zakoni na papiri samo, ne pa z pravicov. Zdaj pa, ka je delavstvo premagano, nega nikde te gospode framasonske. Odskočila je prek meje na Francusko, gde vživa gostolübje francoskoga slobodnozidarstva, roparov cerkvenoga imanja, povzročitev teliko veri sovražnih zakonov. Pa Kristuš Krao bo te tüdi premagao, samo moliti je potrebno i vero njegovo trdno držati. Meksika. Parlament je sprejeo sklep, po šterom spozna vsako dühovnikovo delovanje za nepotrebno. Stem je skrb za düše zabranjena. Pa Meksikanci so katoličanci. Pa dobri katoličanci. A vlado majo bolševiško, štera je nesmileno bije. Do toga je pa prišlo tak, ka so ne podpirali krščanske, nego nekrščanske novine. V tej je prej več i lepših kepov notri, pa več veseloga. No zdaj te majo kepe, a ne lepe i mesto veselja samo Žalüvanje. Včimo se od njihove nesreče i molimo za nje. Prosimo dobra srca, da se genejo za siromaške dijake. Dosta dijakov obiskava sobočko gimnazijo od doma, ar starišje njihovi ne zmorejo teliko, da bi njim najeli stan z prehranov v Soboti. Za te siromaške dijake, šterih starišom so gospodarske razmere tak skromne, da ne morejo svojoj gimnazijskoj deci poskrbeti stalnoga stana s prehranov v Soboti, prosimo mesečno 100 Din podpore, da njim damo obed in toplo sobo. Dobra srca naj se javijo pri „Dom sv. Frančiška“ v Črensovcih. Toisto prošnjo smo vložili tüdi na g. ravnitela gimnazije. Navuk za tretjired je to nedelo, 11 novembra v Črensovcih po večernici. Večernice ob 2. Črensovci. Pred kratkim smo zakopali mlado Hozjanovo ženo, ki je vmrla po porodi i zdaj k Vsem Svetcom drügo, Ritlop Martina ženo. Oba z možom sta bila v Franciji. Ona je prišla domo na porod. Porodila je srečno, a dete je vmrlo. Mati porodnica se je čütila dobra, a naednok jo samo zgrabi pri porodaj nastopni navadni beteg i jo vmori. Mož se je paščo iz Francije domo, a prišo je prepozno, par vür prle so njemi zakopali ženo. Poklekno je samo pun žalosti na njeni hladen grob. Mladi mož je zdaj že drügoč dovec. Srednja Bistrica. Naša ves je dugo zdržala v zdravji, a zdaj je tüdi na njo prišeo red. Nekaj jih je zbetežalo na griži. Gornja Bistrica. Za spomin mojemi pokojnomi dedeki. Blaženi so mrtvi, ki v Gospodi merjejo ! (Razod. 14, 13.) Pred nekelko meseci mi je dober Bog k sebi pozvao očo. Bio sem ravno v velki nevolaj zavolo slaboga zdravja, gda je bio na smrtnoj posteli. Srce Jezušovo mi je pa itak telko pomoglo, da sem ga mogeo na zadnje še živoga poglednoti, pa tüdi ž njim govoriti. — Po njegovoj lepoj smrti je prišla znovič smrt in mi pokosila velki zemelski kinč: dedeka. Oni So lübili siromake, lübili so tüdi Novine ino M. list, čiravno so ne znali čteti, itak je pa vsigdar njihova žela bila, da njim što prečte. Oni so bili tisti dober, veseli, jaki, daroviti mož, ka so školali svojega vnüka. Njuva žülnata roka je krajcar za krajcarom vküp spravlala i tak pomagala odgajati ino pripravlati za dühovniški stan svojega vnüka, šteroga so lübili kak svoje lastno dete. Vzgleden mož so bili, nej so se nigdar sramüvali Boga moliti, molili so dosta; vsaki čas so znali skoristiti za molitev ino posebno so molili v te namen, da njim vnük dober redovnik i dühovnik postane. Teško so čakali, da vidijo ednok onoga, za koga so se dosta mantrali i brigali, pri oltari Gospodovom, ali nečemurna smrt njih je prle pokosila, ar je njuva düša že zrela bila za plačilo, štero so si zaslüžili za velka dobra dela. Bog Vam plati stokrat, dragi dedek, ka ste me v tak lepi red pomogli spraviti ! . Srečno ste mrli, veselo ste v večnost šli, nepopisno te se tam vekomaj veselili, ar ste z svojimi molitvami, dari, zatajüvanjem, dobrim živlenjom spravili Jezuši ednoga redovnika. Bog daj več takši pravi krščanski dedekov našoj „Slov. krajiniˮ, mojemi pa naj na veke svetlost večna sveti.— Fra Silvester Prša,. bogoslovec iz reda sv. Frančiška Melinci. Dobili smo gosta v našo ves, šteromi so ženske ponüjale domače piti. Pravo je, da nede pio, ar njemi šmarnica škodi, ka je zadnjič tüdi malo pio, pa ga je v enkraj v grabo vleklo. Tečas se je brano šmarnice, dokeč se je ne natelko napio, ka je ne v enkraj v grabo spadno, nego naravnost dol na svoj pošteni spodnji tao. Turnišče. Naš gospod provizor so že dobili do rok imenüvanje za prošta v Ptuji. Se iz srca veselimo, da je naša fara dosegnola to čast, ka pošle v Ptuj cerkvenoga dostojanstvenika. — V nedelo 4. nov. smo si zvolili novoga kantora, g. Dominko Štefana, ki je že pol leta lepo vodo cerkveno spevanje, našega rojaka iz Gomilic. — Iz srca Čestitamo mil. g. prošti Greif Ivani na odliküvanji kak i g. Dominki na imenüvanji. — Vrednik. 4 NOVINE 11. novembra 1934. Petanjci. Banovina je napravila prek Müre novi brod, ar se je z dozdajšimi lastniki broda ne mogla pogoditi zavolo visike cene. Što pa te ? Jako resni gospodje so obvestili naše uredništvo; da list „Ljudska pravicaˮ podpira z penezi g. Hartner. Od gospodov, ki so blüzi toga lista pa, da to dela g. dr. Peterlin. Oba gospoda sta dala izjavo, da so glasi od njeva razširjeni neistiniti. Mi zato moramo pitati, što pa te podpira te list? Nekak ga mora. Edno je istina, najmre to, da so pri listi tisti gospodje, ki so bili pri „Novom Časiˮ, šteri je splavao v komunistične vode. Što je tak tisti skrivni podpornik? Brez brige... „No zdaj sem pa brez brige!“ je pravo Miška. „Oskrbo sem se za starost, oskrbo tüdi za slučaj smrti i tüdi deci sem zasigurao nekaj penez.ˮ — Sosed je začüdeno gledao Miško. Mislo je, da ga šče potegnoti, ar je znao, da pri Miškovoj hiši penez ne v obilnosti. Miška je vido sosedov začüdeni obraz i je nadalüvao: „Ka se čüdivaš, kak da ne bi šteo vervati ? Ka sem povedao, je gola istina. Zavarvao sem se pri „Karitasˮ za starost, za slüčaj smrti i zavarvao sem tüdi doto svoje dece.ˮ — Ali ne bi šteli tüdi vi tak govoriti? Lehko te gučali, samo oglasite se kem prle pri vodstvi „Karitasˮ v Maribori, Orožnova ul. 8. ali v uredništvi „Novinˮ v Črensovcih, ali pri domačem zastopniki i se zavarte! Žižki. Pri č. šolskih sestraj se začne 15. novembra gospodinjskih tečaj. Dozdaj je priglašenih 13 tečajnic. Delo je iskalo v Soboti na borzi dela od 21. do 31. okt. 5 moškov i 6 žensk. Iz dozdaj prijavlenih ne dobilo dela 87. Od naših v tujini. Pozdrav pošilajo: Tóth Štefan Ferme Douchy v Franciji celoj Slovenskoj Krajini. Piše, ka komaj čaka vsakšo nedelo naše liste. Bobovec Marjeta Chouzy, Francija celoj Slovenskoj Krajini. Zahvalüje se na rednom pošilanji krščanskih listov, šteri so njoj na najvekše veselje. Javla nam, da je dobila edno novo naročnico za naše liste. Iz Londona v Mellbourne v Australiji v 71 vüraj. Pred kratkim se je vršila zrakoplovi tekma iz Londona v Australijo. Zmagala sta Angleža Scott i Black, šteriva sta dalečino med Londonom i Mellbournom prečtela v 71 vürah. Drügiva sta bila Holandca Moli i Pa-roneutier, mela sta vekše letalo i ž njima se je vozilo ešče nekaj lüdi, a sta bila samo nekaj minut za Angležoma. Angleža sta se ne zogibala ni- edne nevarnosti i nadjala sta si geslo „Ali zmaga ali smrtˮ i zaistino sta zmagala. Strokovnjaki so zračunali, ka bi najhitrejše letalo moglo preleteli v Melbourn v 4 ali 5 dnevaj, toda Angleža sta priletela v 2 dnevoma, 23 vörah i 44 minotah. Či vzememo vkrej čas, šteroga sta letalca zapravila, da sta mogla petkrat pristati med potjov, dobimo, ka sta pravzaprav letela 64 vöre i 2 minoti. Avstralci so jiva lepo sprejeli. Scott je spregovoro nekaj reči v zahvalo. Med drügim je tüdi povedao: „Zdelo se nama je, ka letiva najmenje 500 let, gda sva se spüstila na polet proti mesti. Mesta Melbourne sva ne poznala, samo po slikati iz časopisov sva spoznala mesto Melbourne.ˮ Ta tekma je zahtevala 2 človeči živlenji. Letalo Angležov Gilmanna i Bainesa je treščilo v južnoj Italiji na zemlo i zgorelo. Oba letaka sta tüdi zgorela. Pot v Australijo trpi več tjednov po hitroj ladji, letalo je pa ra--bilo samo tri dni, ar je daljava — dvajsetijezero kilometrov. Gospodarstvo. Naši sezonski delavci. 2. Kak je to mogoče, ka je za smešne nizko plačo dobo delavce tüdi že poznani grabežlivi paler? Samo zato je bilo mogoče, ar so naše sezonske delavce, kakti najbole zapüščene siromake, skoro vsi pred Bogom odgovorni prepüstili svojoj žalostnoj usodi. Mi, te ešče deca v Beltincaj, smo se Skrili, kda so pelali velki vozovi sezonske delavce na delo, ali z dela domo. Večina je bila 'pijana, ne vozovi so se drli, na poti so preklinjali i se pretepali. Večina je bila strašnoga, kmičnoga obraza, slabo oblečena, slabo umita, ne obrita. Samo eden moški je bio lepo oblečen, okrogli i rdeči v obrazi, te se je z biciklinom pelao, ali deleč pred vozovi, ali za njimi: — paler. Sezonski delavci so bili v naših očaj v tistom časi najbole strašni lüdje, od teh smo se bojali i je bila vsaka pot do našega srca za sezonske delavce Prepovedana . . . Samo edno reč so meli, kaj bi njim radi vzeli, njuve lepe, tužne pesmi . . . Sezonske delavce v tistoj dobi bi lejko primerjali z jesenskim listjom. Vöter siromaščine jih je nanoso iz vseh kotičkov domačega sveta. Znam, bili so med njimi tüdi ne Siromaki, ali tej so pokazali za nas ednako strašno lice z onimi, štere je siromaštvo gnalo v orsag. Prevla-dovali so pa, se zna, vsikdar Siromaki. Tisti, šterim je pozimi zmenkalo mele. Tisti, šteri so se mogli zadužiti, ar njim je poginolo živinče. Tisti, šteri so se v svojem obvüpnom siromaštvi izročili lažlivomi prijateli — alkoholi. Što pozimi ne meo krűha, je lejko dobo melo pri paleri. Tisto melo, štero so prejšnje leto na račun delavskih žalodcov prisleparile küharce. Če je bio siromak penez potreben, je lejko dobo kaporo pri paleri. Tiste peneze, štere je prejšnja leta ne-opaženo oddao paleri iz svojega zaslüžka. Če je pijanci zmenkalo porge, se je obrno na palera, včasih krčmara, i tam je lejko pio, če je podpisao na pogodbi svojo gospodarsko smrt za edno novo leto. Da: za svoje so se odavali naši Siromaki tistim, šteri šo s pelinom grenili že itak Bridko živlenje sezonskega delavca. Za to pogansko živlenje je mela našim tüja oblast slepe oči i glüha vüja. Paler je meo dobre zveze z gospodov, znao je gučati po jeziki gospodarov, njemi so tüdi bole grobe pregreške spregledali, ar je b?o siro-mašni delavec, nemanič, v očaj te gospode človek nižje vrste, na pol živina. . . . Večina delavcov je dobro znala, kaj za ednoga človeka je paler, pa itak so tüdi tej siromaki podpišüvali pogodbe... Za palera jih je ne sprijao gospod, brez palera pa ne bilo dela. Tüdi te ne, če bi gospod rad meo delavce brez palera, ar delavci so bili sposobni za delo pod pritiskom palera i njegovih tihih priganjačov, brez teh pa ne — nikdar ! Našim sezonskim delavcom niti na miseo ne prišlo, ka bi lejko postao paler v imeni vseh eden od delavcov. Kaj še, da bi delavci sami sprejemali pogojem živež i ga dali v pripravlanje — svojim, ne palerovim küharcam. Našim delavcom, ar so stali kak od vetra nanošeno listje brez vsake organizacije, niti na miseo ne prišlo, ka bi se s sküpnim delom lejko olajšalo trdo živlenje sezonskih delavcov, ka bi s smešno malimi stroški lejko preskrbeli udobnost v stanovanji, počitek v prostom časi, — kaj še to, da bi meli v sezonskom deli dobro šolo za napredno kmetijstvo ! Pa vse to, ka je bilo nemogoče včeraj, je mogoče dnes i zütra, toda samo z novim palerom, šteri je več ne svoj gospodar, nego zavüpink delavcov. Pošta. Küzmič Jožef, M. Sobota, Kroška c. Küzmiča sta dva plačala. Pri Vas smo meli napisano tüdi od ovoga, zdaj smo to vredili i tak je zdaj vse plačano od oba. Drvarič Ludvlkažena Martjanci. Novine naročo Godina Marko v Franciji, ki z možom vküp dela. So plačane do novoga leta. Ropoša Štefan, Mar1y, Francija. Peneze sprejeli Bog plačaj dar na Dom sv. Frančiška. Žižek Mihal, Ižakovci. Bernjak Petér naj da lastnoročno podpisano izjavo, ka se prepiše delež od Zadruge za našo naročnino. Podpis pošlite se. Sedmak Karol, Leskovec 137. S poštnim so Plačane Novine za 1. 1934. Marjeta Bobovec, Francija. Peneze sprejeli i po želi razdelili. Hvala za trüd, ka si dobila edno novo naročnico. Bog Ti bo dobro delo plačao. Ta nova naročnica dobi od 1. novembra vse, tüdi kalendar. Plača za vse 28 Din. Kerec Alojz, Pierrefonds, Francija. 91 Din 75 par smo dobili više od letošnje naročnine i je spisali kak naročnino za drügo leto. Sapač Ludvika, ki je v Franciji Charteres, domačim. Novine so prišle nazaj. Duga je ešče 27 Din, Prosimo, da ga poravnate.Tóth Štefan Ferme de Douchy, Villers. Novine smo Vam zato stavili, ka so bile naročene samo do prvoga oktobra. Zdaj Vam je bomo naprej pošilali. Krivda je bila tistoga, ki je naročo v Soboti za Vas Novine. Vreme. Po zagrebškcj vremenskoj napovedi se pričakuje še toplo vreme. Bečka postaja pa naznanja Sneg. Cene. Nespremenjene. KROJNA KNJIGA! Krojači šivilje in One cenj. dame, ki si delalo obleke doma same in učitelji in učiteljico Obrtno nadaljevalni!! šol. Izšla je krojna knjiga za damske obleke in perilo v slovenskem in srbohrvaškem jeziku. Ima 156 strani, preko 100 slik, najrazličnejše kroje in dve konfekcijski tábel). Zahtevajte prospekt1 Naroča se: Knafelj Alozij, krojni učitelj Križevniška ul. 2. Ljubljana. Uprava občine Lendava. No 4385|34. R a z g 1 a s. Uprava občine Lendava naznanja, da se bo vršil v Dolnji Lendavi veliki živinski kramarki sejem — ki bo nadomesti! odpadli sejem 28. septembra 1934 v pondeljek, dne 19. novembra 1934. V D. Lendavi, dne 3. no^em. 1934. Delovodja: Predsednik: Tivadar s. r. A. Bačič s. r. BANKA BARUCH 15, Rue Lafayette, PARIS odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkolantneje Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu Sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; Francija: št. 1117-94, Paris; Holandija: št. 1458-66; Ned. Dienst; Luksenburg: št. 5967, Luxembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. 24—24 Sresko-kmetijska ino šolskovrtnarska razstava v Soboti. Poleg šolsko vrtnarsko razstave so bili lepo zloženi kaktusi, kakših 80 različnih vrst iz vrtnarstva (gredarstva) Györfi. Nato je sledila šker za vničavanje sadnih škodlivcov i različno škropivo v naravi i kepaj po njegovoj učinkovitosti. Tüdi tvornica Ruše za umetno gnojilo je zbojala s svojim stolpom, naravnim zgledom i kepami v vsej kmetijskih rastlinaj velko pozornost i privlačnost. Oddelek narodnoga poslanca g. Benka je zavzeo v glavnom krmske rastline i vinogradništvo. Na velkom odri je bilo zastopano šumarstvo. Gojitev šumskih sadik, semena, škodlivci šumskoga lesa i različne vrste lesa. Posebnost je bilo tüdi lovstvo z raznimi našopanimi stvarami naše domače divjačine, različne pükše i strelivo. Tomi je Sledila banovinska kmetijska šola v Rakičani i semenogojska postaja Beltinci. Rakičanska šola je razstavila vse kmetijske i sadjarskovrtnarske rastline i semena. Med temi se je posebno opazo püšlec rdeče zrelih jagod, ka je v tom kesnom jesenskom časi redkost. Što je pa z odprtimi očmi opazovao semenogojsko postajo v Beltin- cih i dozdajšnje njene razstave, je mogeo nepristransko ugotoviti napredek. Vsaki opazüvalec se je stavo pri tipi pšenice za dravsko banovino, je vido nazorno predočenje križanja pšenice, vnožino pridelka i hektoliterske teže. Posebno se je izkala štev. 277. Vse to je gotovo v ponos g. ing. Mikuži, šteri delüje na toj postaji od njene ustanovitve. Naslednji oddelek je zavzemao pridelke naših goričkih kmetov. Te je bio po obsegi i množini razstavlenoga blaga najvekši. Zastopane so bile vse kmetijske rastline, štere je kmet do najnovejšega časa pridelao. Žitarice (silje) po svojoj velikosti, kakovosti i težim ne so došla zaostanole za semenskov postajov. V tom oddelki so zbüjale posebno pazko, rebundija 14 kg., tikvi od 30—35 kg. edna. Karfijola 4 kg samo cvet (Voji Franc, Veliki Dolenci.) Pri krumplaj so pa bili najlepši: kresnik, rožnik i oneidovec. Nekaj posebnoga je bila domača obrt. Spregledne je bilo predočeno pridelüvanje lena i konople; preja domačega platna i iz toga različni domači izdelki: obleke, brisače, prti na stol, postele i več drügoga. To bi si posebno mogle ogledati naše mlade gospodinje i doraščajoče dekline, ar je to nekaj Zdravoga, domačega, ne samo slovenskoga ali jugoslovenskoga, liki slovanskoga. Ravno tak je bi- lo predočeno izdelovanje tikvenoga olija. To pa je posebno zanimalo goste iz drügih krajov, šteri ne poznajo toga dela. Tüdi lončarje so razstavni vse vrste posode i razne okraske iz ilovice. Velikanska vnožina pa je bila razstavlenih jabok vseh vrst iz naše goričke. Na obe strani v sredini dvorane so lepšale razstavo ednake amerikanske kište, v štere so bile jaboke spakivane v svileni papir i enotno vložena. Večina tej jabok je bila odana že prvi den po ceni 2.50 Din za kg. Največ i najlepša jaboka je razstavo g. Faflik Alojz, hotelir, v Soboti. Nato Bačič Franc, Grad; Bencik, Moravci; Mikolaj, Markovci; Čarni, Ivanovci ; Koglot, Kruplivnik; Lilek, Štrukovci i drügi Zastopano je bilo tüdi vinarstvo i to z obeh srezov. Najbolša vina so razstavni: Veleposestvo, Varga i Toš; mošt pa Magdič, Dolnja Lendava; Jelovšek, Tešanovci; Benko, narodni poslanec, Sobota, Lipe, Selo. Od žganice je bilo največ razstavlene goričke slivovice, nekaj tropinščice, konjaka i borovičke. Od vina je bilo 23 vzorcov, od žganice pa 16. Odzvüna dvorane so bile v kletkaj štajarske kokoši, rece, goske, purani i zavci. Železni i leseni model za izdelavanje silažne jame za kvašenje zelene krme. I vse vrste šker, štero nüca dnešnji kmetovalec. (Dale.) Dvorba pri betežniki. Betežniki pa, šteri ne prenese nikše masti, damo mehko kuhano jajce ali pa spečeno na vodi. V posodici zavremo nekaj žlic vode i vržemo na njo že prle potreto jajce, štero pa ne sme biti razlijano. Jajce dobro pokrijemo i gda je belak že trdi, je jajce pripravleno. S takšim jajcom ide najbole pečeni krüh namazao s putrom. Betežnik lehko dobi vsikdar kavo, čaj ali mleko, če je zdravnik ne posebno prepovedao. Poleg omenjenih jestvin mora betežnik dobiti dosta sada. Sirovo sadja je včasih žmetnej prebavlivo kak kuhano. Od kühanoga sada so najbokše marulice kühane sküpno s slivami. Süha jaboka i sühe grüške, posebno, če so dobre vrste, dajo dober kompot, Škoda je, ka lüdje süšijo samo najslabše sadje, štero prerano spadne z drevja. Kühanih grüšek betežnik naj ne je, ar so težko prebavlive. Kozarec oranžovoga soka pred zajtrkom poživi i osveži betežnika i njemi vredi prebavo. Oranžo moramo prerezali na polovico i stisniti v kozarec. Jako dobro za deco je banana, štero potrošimo s cukrom. Nadale tüdi grapernit i ananas, ki se pri nas žmetno dobita i sta jako draga. Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkányi Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.