Hlapci i! Slika sedanjega položaja kranjskega užiteljstva. Polomljeni zoačaji! Take in enake govorice čujemo dandanes o učiteljstvu — ne samo t naši blaženi domovini, temveč celo na cesarskem Dunaju. Vsakdo vidi le polomljeno bajto značaja učiteljstva in polomljene stebre šolstva, a nihče ne vidi duševnih bojer, nihče ne vidi prazuih želodcer, po katerib bi pajki brez skrbi za leto dni lahko predli, nihče ne vidi nasilnosti, a katero se ubija poštenost, značajnost in moralnost učiteljstva. In ona visoka gospoda, ki je z gnusom odgnala od sebe nklrtčeplazceu, mari ni ona sokriva klečeplazenju, mari ni ona vzgojila klečeplazcev; mari ne gleda naša vlada mirno, kako politiške stranke podlo izrabljajo slab gmotni položaj učiteljstva, kako izrabljajo njega obup in niti s prstom ne gane v prid učiteljstvu, da, ona, ki bi mnrala Tarovati in ščititi učiteljstvo, da labko v resnici služi le šolstvu — ona celo pomaga izrabljati šolstvo in stan v politiške namene in ue da zadoščenja učiteljstvu ob pritožbah zoper — nasilje! Hlapci; da, hlapci postajajo učitelji, in mi se ne čudimo, ker postajajo hlapci borbe za kruh in ker naša sedanja doba hoče ia zabtera, da hlapci vzgojujejo blapce in le blapci lahko vzgoje hlapce! Zato se koucentruje vsa nemoralnost značajnosti naše slovenske inteligence le v uči- teljstru, ker drugi stanovi, dasi imajo morebit1 reč takih kameleonov kakor učiteljstvo, vendar iiiso tolikega pornena in socialne važnosti kakor je ravno učiteljstvo. Razlika je pa še ta, da je plačilo neznačajnosti učitelju le drobtina ali celo pesek v oči, medtem ko se take metamorfozače pii drugih stanovih plača s pogačo in dostoJDO eksi8tenco. In razmere? Poklic učiteljstva sme paS zahtevati le značajnih mož, zakaj nemožno je vzgajati deco k značajnosti onemu, ki sam ni značajen. Česar vzgojevalec nima, tega ne more podati gojencu. Prvo, česar pa smemo pričakoTati od značajnega moža, je pač odkritosrčnost, poštenost in resničnost. Ia kako plačuje sret učitelja za poštenost in odkritosrčnost? V največih slučajih je plačilo pritisk, zasledoranje, da, celo nararnost uničenje eksistence. Če on odkrije svoje naziranje in prepričanje onim, ki jim je podložen, in ojim to naziraDJe ne ugaja, tedaj nikdar ne izkazujejo spoštoraDJa in časti poštenemu in odkritosrčnemu možu, in ga tudi ne puste po lastni volji izvrševati dalje službenega posla. Nasprotno; uapišejo ga oni, ki imajo vso moč nad DJim v rokab, na črno polo, in sigurno sme pričakovati, da se mu izkuša pri vsaki priliki škodovati. Pod ničnostnimi vzroki se ga prestavi, ali bolje rečeno, disciplinuje iz službenih ozirov, se mu dela ovire pri službenih dokladab, se ga prezira pri avanziranju — ali se ga celo pahae iz službe in se ga prepusti bedi z ženo in otroki vred. V kakem položaju se nahaja pošten mož v tem slučaju, je jasno. Vest mu veleva: Bodi praričen in odkritosrčen; zvijačnost mu narekuje: Zatajuj se, hlini se in varaj svet! Eazum in volja imata odločevati, in premnogokrat je posledica takih duševnih bojev, da učitelj zboli, hira in — ne moremo rabiti drugega izraza — pogine. Kdo je kriv njegove smrti? če pa kdo v tem boju moralno podleže, če zaradi zunanjih okolnosti sroje prepričanje skriva, zataji in proti svoji vesti govori in dela, komu se je čuditi in komu za- meriti? On se žrtTuje t najve&ih slučajih za ieno in otroke, iu kdo more reči. da morajo zena in otroci trpeti, ker je mož in ofe — uSitelj! Nikdar ne pridi prehitro svet 8 prokletstvom nad učiteljstvo, če nisi Se nikdar bil žrtev obstoječih razmer in še nisi okusil njih ostrine. Obrnimo torej orožje p r o t i r az m e r a m 8 a m i m , ki provzročajo take nemoralne alučaje. V s o moč moramo uporabiti v t o, da priborimo za učiteljstvozakon, ki mu bo dovoljet a 1 biti odkritin poštenznaČaj — ne dabi moral pri tem žr t v o v a t i s v o j o ekaiatenco. Nikdar se ni pokazala potreba takega zakona tako kakor v aedanjosti. Danes je politiško prepričanje učitelja merilo za njegovo oeenjeranje od strani predpoatavljenih oblastev. Tako se rzgojuje binavatvo, ki poaebno na nestanovitneže kaj demoralizu.joče rpliva. Premnogo, žal, se jih je našlo r vratab učiteljstva, ki t javnosti ližejo noge alučajno vladajoči politiški stranki, ki pa v zaupaem krogu to stranko proklinjajo in se na ta način opravičujejo, da slepijo sleparje. Eam vodijo take razmere in kaj bo z učiteljskim stanom, ki ima ? rokah šolstvo, deco, narod — človeštvo ? Pač pridejo drugi čaai in druga politiška stranka na krmilo. Toda, ko pride druga politiška atraoka na površje, bo ta stranka gojila politiko zadoščenja in tudi ona bo uporabljala politiško prepričanje kot merilo plačila pod pretvezo, da na ta način popravi atorjeno krivico. Demoralizujoč vpliv na duševuo in materialno slabejše člane uMteljstva ae bo nadaljeval in tako ne pride učiteljatvo iz te moralne zagate nikdar ven. Da bi ae pa učitelj popolnoma izključil od rsakega politiškega, proavetnega, narodnega deloranja, ta zabteva je pa popolcoma nemogoča in moramo reči ouim, ki to zahtevajo, da ne pojmujejo položaja in razmer, r katerih ae iiahaja ufiteljstvo, da jih nočejo razumeti in v avojem fanatizmu zahterajo od učiteljstva nekaj povsem nemogočega in pretiranega Ne učiteljatvo, temveč oblastva bi ne 8mela gojiti one strankarske politike in bi bil že 8krajni čaa, da se vlada zgane in napravi konec temu početju. Saj ne zabtevamo nikakih straDkarakih koristi, temveč bočemo, da bodi temu po8tavni konec, hočemo objektivnega, pravičnega preaojevanja za vse. Javuoat pa naj prej uvažuje dejanaki položaj, v katerem se nah»ja učiteljstvo, in naj potem obaoja one, ki so V8ega krivi, ne pa njih, ki trpe pri tem zaradi krivičnih razmer. Moralna dolžuoat naprednega čaaopisja je, pojaaniti širši javnoati položaj učiteljutva. Naj ponatisne v avojib listih ta članek in tako braui čast učiteljskega stanu! Dizi.