PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini A&b postale I grup po - Cena 40 lir Leto XXII. Št. 47 (6334) TRST, petek, 25. februarja 1966 LETOS Že ČETRTI DRŽAVNI UDAR vafriki Vojska je odstavila Nkramaha med njegovim potovanjem v Hanoj Ustanovili so «osvobodilni svet» pod predsedstvom generala Ankraha - Aretirali so veliko število voditeljev Nkrumahove stranke - Nkrumah prispel v Peking Povabljen je bil tudi v Sajgon - Zadovoljstvo v Londonu in Salisburyju AKRA, 24. — Radio Akra je davi sporočil, da sta vojska in P°'ioija prevzeli oblast v Gani. Predsednik Nkrumah, ki je da-prispel v Peking, je bil odstavljen skupno z vsemi njegovi ministri. Parlament je bil razpuščen, stranka konvencije, ** Je edina stranka v Gani in ji predseduje Nkrumah, je bila ‘^zglašena za nezakonito. Po radiu je govoril polkovnik Kotoba, ki je imel važno vlogo Ph državnem udaru. Pozval je Prebivalstvo, naj bo mirno. Dr-ravni udar je bil izvršen tri dni P? odhodu Nkrumaha v Hanoj. ‘‘■ekor znano, se je Nkrumah v tl svojim potovanjem ustavil Kairu, Novem Delhiju, Ran-j^nu in danes je prispel v Pe-j~n§-, Uporniki so pozvali vo.ia-ki so se jim upirali, naj dopoldne položijo orožje. Baje je Pnslo do bojev okoli predsed-oiske palače v Akri. Nkrumaho-a osebna straža se je zabarikadirala v palači. ■.JJkdtem je radio sporočil, da so stanovih osvobodilni svet, ki je ortse* ?klast. Za predsednika tega km?ra .i® bil. imenovan general Ar,-VrK ’ ^ Je bil še prej imenovan za tli °iVnega poveljnika oboroženih let yrh?vni poveljnik policije Hal-tiiv e bi* imenovan za podpredsed-»Jj® osvobodilnega sveta, v kate-st‘n je tudi polkovnik Kotoba. U-s?n°vili so tudi svete ža zunanje, 6 SP°darske in upravne zadeve. Radio je javil, da so izpustili na ti>? • d° 56 političnih kaznjencev. l®ri bodo izpustili še druge. Po ■ 'Potrjenih poročilih, ki so jih dogi*1 v Londonu, je bilo več mini-r°v Nkrumahove vlade ubitih. ^Opoldne je radio Akra sporočil, S so aretirali večino voditeljev , maske stranke konvencije«. Radio »..Pozval državljane Gane v tujini, aretirajo Nkrumaha in druge jP^telje vladne stranke, ki ga Pretnljajo na potovanju. Med o-ri“hostmi, ki so v tujini, je tudi jpoeral Aferi, ki je bil nedavno ime-°yan za načelnika glavnega štaba .“Jske. Aferi je v Adis Abebi, kjer peaseduje odboru vojaških stro-^vnjakov petih držav, in proučuje jjlpPe afriških držav proti Rode- Okoli 13. ure Je radio Akra spo-^5*. da bo Gana ostala v Com-i°hwealthu, v Združenih narodih n, v Organizaciji afriške enotnosti. j*»vni tajniki ministrstev bodo za-t«?1? ostali na svojih mestih. Ge-tfr&l Ankrah, ki je bil načelnik staba hi je bil odstavljen JJjUsta, je bil ponovno imenovan za novnega poveljnika oboroženih {*• Po radiu so oddajali tudi ukaz, J? se morajo vsi voditelji ljudske (jjsnke konvencije javiti na poli-J*' Poleg tega je treba izročiti vse J?®je in strelivo policijskim ko-latom. Radio Je pozval držav-naj pomagajo policiji, da «vse stare voditelje«. Hj^ed raznimi sporočili je ramo tu-h rjavil, da bo Gana spoštovala d-0!® mednarodne obveznosti, toda L bo dopustila nobenega tujega ^čsavanja v svoje notranje zadeve. (C” zadnjih poročilih, ki so Jih Aj li v Londonu, je v Akri mimo. sinoči so prekinjene vse telefonij ln telegrafske zveze z Gano. ^hnnahova žena se je zatekla z tisi?16 svojima otrokoma v posla-ifuriO ZAR. Nkrumahova žena je ui.ruK.unm odpotuje l^sdio je tudi javil, da so izvedli V Londonu ne prikrivajo zadovoljstva zaradi odstranitve Nkrumaha. Gana je bila druga država Commonwealtha, ki je prekinila diplomatske odnose z Veliko Britanijo zaradi Rodezije; prva je bila Tanzanija. Stališče Nkrumaha v zvezi z rodezijsko krizo je povzročilo veliko zadrego britanski vladi, ker je Nkrumah prevzel vodstvo afriške skupine, ki se je zavzemala za oborožen nastop proti Smithovemu režimu. Kakor je znano, je Nkrumah sedaj na potovanju z namenom, da skuša najti možnosti za začetek pogajanj o Vietnamu. Nkrumah bi moral nedavno predsedovati komisiji Commonvvealtha, ki je i-mela namen odpotovati v Hanoj in Peking, ki pa ni mogla tega storiti zaradi nasprotovanja obeh prestolnic. Nkrumah je sedaj začel svoje potovanje osebno. Danes je odpotoval z letalom iz Ranguna in v Peking. Ob prihodu v Peking je vzbudil vtis, da še ne ve za državni udar. Agencija Nova Kitajska je javila, da sta Nkrumaha sprejela na letališču predsednik republike in ministrski predsednik ter več tisoč ljudi. Iz Sajgona poročajo, da je bil Nkrumah povabljen na razgovor v to prestolnico. Veliko zadovoljstvo zaradi državnega udara v Gani kažejo tudi v prestolnici Južne Rodezije Salisbu-ryju. Nkrumah ima 46 let. Ko je bila Gana, ki se je tedaj imenovala Zlata obala, še angleška kolonija, je Nkrumah vodil odločno borbo za neodvisnost. Bil je večkrat v zaporu. Študiral je v ZDA. Leta 1935 se je vpisal na univerzo Lincoln, ki je črnska univerza v Pensilvaniji. Med študijem je izvrševal najrazličnejše poklice. Bil je natakar, prodajal je ribe, delal je v ladjedelnici. Najprej je doktoriral v gospodarskih vedah, zatem pa je na univerzi v Pensilvaniji diplomiral v socioloških in teoloških vedah ter v umetnosti. Leta 1945 je odšel v Veliko Britanijo, kjer se je vpisal na gospodarsko fakulteto. Ko se je vrnil leta 1947 v Zlato obalo, se je z vso vnemo lotil politične dejavnosti in leta 1949 je ustanovil ljudsko stranko konvencije, ki je dve leti pozneje, pri prvih splošnih volitvah, dobila ogromno večino. V zbornici je dobila 35 sedežev od skupnih 38. Tedaj je bil Nkrumah v zaporu. Ko je Gana leta 1957 postala neodvisna, Je postal Nkrumah njen predsednik. Državni udar v Gani je že četrti udar v Afriki v letu 1966 in osmi v devetih mesecih. Državni udari v Afriki so naslednji: Alžirija, 19. junija 1965; Polkovnik Bumedien je odstavil predsednika Ben Belo. Burundi. 19. oktobra 1965: Vojska skuša zrušiti monarhijo, toda upor propade in sledijo represalije, med katerimi je bilo petdeset upornikov usmrčenih. Kongo, 25. novembra 1965: General Mobutu odstavi predsednika Kasavubuja brez prelivanja krvi. Dahomej, 29. novembra 1965: General Soglo odstavi predsednika Apitija. Srednjeafriška republika, 1. januarja 1966: Polkovnik Bokasa odstavi predsednika Dacka. Zgornja Volta, 4. januarja 1966: Vojska odstavi predsednika Jamenogo. Nigerija, 15. januarja 1966: Med uporom vojske so bili predsednik vlade Baleva in dva deželna ministrska predsednika ubiti. Gana, 24. februarja 1966: Vojska odstavi Nkrumaha in prevzame oblast. Kvarne Nkrumah WILSON SE JE VRNIL IZ MOSKVE V LONDON Sporazumeli so se o nadaljevanju posvetovanj za sporazum proti širjenju jedrskega orožja V ta namen se bq lord Chalfont v kratkem vrnil v Moskvo - Verjetno bo lord Chalfont odpotoval tudi v Sajgon - Kosigin bo obiskal London - Glede Vietnama ni bilo nobenega zbližanja MOSKVA, 24. — Predsednik britanske vlade Wilson je odpotoval danes popoldne z letalom iz Moskve v London. Davi je obiskal Mikojana in se z njim pogovarjal 40 minut, zatem pa sta s Kosiginom pripravljala skupno poročilo o obisku. Kmalu po odhodu iz Moskve je sovjetska televizija oddajala Wilsonov intervju. Wilson je med drugim izja- vil: «če ne bomo v prihodnjih mesecih mogli dati dejanskih jamstev, da preneha širjenje jedrskega orožja, ki se izdeluje za uničenje človeka, ter jamčiti varnosti nejedrskim državam, ki se lahko bojijo napada, tedaj bo prepozno. Zaradi tega vas dejstvo, da je to bil glavni argument naših posvetovanj v Moskvi, ne bo presenetilo.« Wilson ni prikrival nesoglasij glede številnih vprašanj in je dejal: «Vi imate svoje zavezništvo in svoje obveznosti, mi imamo naše. Med razgovori z vašim ministrskim predsednikom, je vse, kar sem rekel, v celoti odražalo to zvestobo, stališčem naših zaveznikov in naših družabnikov.« Poudaril je nujnost, da morata Anglija in Sovjetska zveza živeti v miru, in je zaključil: »Danes moramo ob upoštevanju vsega, kar nas lahko loči, biti zavezniki za mir.« Uradno poročilo pravi, da Sovjet- ska zrveza in Velika Britanija izražata željo, da storita vse za zmanjšanje mednarodne napetosti, za izboljšanje mednarodnega položaja, za odstranitev nevarnosti jedrske vojne in za razvoj svojih odnosov. Sporočilo javlja zatem, da je bil Kosigin povabljen na uraden obisk v Veliko Britanijo in da je vabilo sprejel. Datum obiska bodo še določili. i Poročilo javlja, da so razpravljali o mednarodnih vprašanjih in o dvostranskih odnosih. Vietnam: Glede tega sta obe vladi z največjo jasnostjo obrazložili svoje mnenje. Evropska varnost in nemško vprašanje: Ugotovili so, da bi normalizacija položaja v Evropi omogočila ustvaritev zaupanja, ki bi temeljilo na zmanjšanju napetosti in na spodbujanju naporov, ki lahko pripeljejo do splošnega sodelovanja med vsemi državami vzhodne in zahodne Evrope. Sirjenje jedrskega orožja: Obe strani sta priznali nujnost sporazuma, da se prepreči širjenje, in nujnost čim HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiMiiiiiiinii PO SLOVESNI PRISEGI NA KVIRINALU V četrtek se bo vlada predstavila poslanski zbornici in senatu Zadnje težave z imenovanjem 45 podtajnikov - Na Siciliji je deželni svet izvolil predsednika vlade - Sindikalno gibanje RIM, 24. — Predsednik vlade Moro in ministri so danes do-’ poldne ob 11. uri prisegli predsedniku republike. Najprej je prisege! Moro, kasneje pa so se zbrali v dvorani vsi člani ministrskega. sveta. V sredini dvorane je bila velika miza, na ka teri je bil eden od treh originalnih izvodov ustave. Ob 11.10 je prispel v dvorano ,VrU udar, zato da «se omogoči >orod demokracije«, v kratkem K,P°va vlada začela «temeljito rete*® Političnega, gospodarskega in *Ivmi ega stanja v deželi ter bo H^dla ukrepe ki naj popravijo se-^*e zlo«. ''"'iiniiintiiiitniiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiliiilliillillillllililiiMiiimiliiiilliiiiiliiiiiiiiiiiiiiiillliiiiitliliiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiii predsednik republike Saragat, katerega je spremljal predsednik vlade Moro. Po prečitanju zapisnika o prisegi je najprej prisegel podpredsednik vlade Nenni, ki je spregovoril tradicionalne besede prisege: ((Prisegam na svojo čast, da bom zvest republiki, da bom lojalno spo štoval ustavo in da bom izvrševal funkcijo ministra v višjem interesu države.« Za Nennijem so prisegli še drugi ministri. Nova vlada se bo po vsej verjetnosti sestala jutri in tudi v soboto, da imenuje nove podtajnike. Parlamentu se bo predstavila 3. marca. Seja senata bo ob 16.30, poslanske zbornice pa ob 18. uri. Tako v senatu kot v poslanski zbornici bo Moro prečital programsko izjavo. Razprava o izjavi se bo nato nadaljevala najprej v senatu, kjer se bo po predvidevanjih zaključila 7. marca V poslanski zbornici se bo razprava pričela 8. marca in se bo najbrž zaključila 12. marca. Vlada ima veliko večino v obeh zbornicah parlamenta, tako da ni nobene nevarnosti, da ne bi prejela zaupnice. Senatorjev je 321 in vlada lahko računa na večino 180 glasov (134 demokristjanov, 32 so- PO DRŽAVNEM UDARU V SIRIJI Severne pokrajine so se vdale? Veliko število mrtvih med spopadi Kralj Husein je odredil pripravljenost jordanske vojske (H^JRut, 24. — Radio Bagdad je nocoj javil, da Je bilo (jj državnim udarom v Siriji ubitih 400 oseb. Radio je poro-V.da so napad na stanovanje predsednika Hafeza izvedli s 1, jn da sta bila dva predsednikova sinova ubita med bo-e,ralJe je radio sporočil, da (^Predsedniku uspelo zbežati in I. v nJegovo stanovanje zažga-^ Bejrutu pa zatrjujejo, da Predsednika Hafeza ujeli in Ljretirali. Prav tako so odpele belcatere člane njegove dru. tiskovna agencija je spo-JOfov' da 80 sirska letala sinoči C^diralB radijsko postajo sti strt«. Izjava zahteva izpustitev aretiranih voditeljev stranke in poudarja, da morajo ti voditelji znova prevzeti svoje mesto v stranki. Izjava poziva člane stranke in prebivalstvo, naj podpirajo gibanje proti državnemu udaru. Libanonski list ((Al Hajat« piše danes, da krožijo v bližini sirskega pristanišča Latakiie tri egiptovske vojne ladje. List dodaja, da hočejo s tem spodbujati odpor proti u-pornikom ali pa omogočiti beg častnikov, ki vodijo ta odpor, za primer neuspeha. Jordanski kralj Husein Je odredil danes pripravljenost jordanske vojske zaradi državnega udara v Siriji. To Je nocoj sporočil minister za informacije po seji vlade, na kateri so govorili o dogodkih v Siriji- «Udarne brigado v Južnem Vietnamu NEW YORK, 24. - Predsednik varnostnega sveta OZN, Japonski delegat Akira Macui je sinoči po- ip.—ujraia raaijsKO postajo v P bn Egiptovska tiskovna agencija Djf^oča, da so bili v Alepu hudi vojaki, ki so ostali zvesti tafSflrtiku Hafezu, in uporniki. 3 i*P bili tudi davi. Vendar pa ilio »y*c ne potrjujejo. Davi je 3th v*ePo začel oddajati isti pro-čfe .kakor radio Damask. Poleg radio v Damasku oddajal !!V ,, 6 iz Alepa. ki izrekajo pocl-1 j'0rnik°m. Vse zveze s Siri fj., Se vedno prekinjene. N>*i člani. mednarodnega vod-?>lli panke Baas so v Bejrutu obit 6ov vo' R* nravi, da bo «urad ..%w®zilv°» (regionalno vodstvo iiV«. Prevzel funkciio »medna-■S “Vodstva«, ki je bilo Odst lV- nKuu N ' “dokler ne bo upor v Dama- ročal tajniku U Tantu o »privat-pr°ti zagovornikom zakonito-1 nih posvetovanjih« glede Vietnama, za kar ga je bil pooblastil Varnost, ni svet. Zdi se, da je nameraval Macui pripraviti splošno izjavo o želji, naj bi se dosegla diplomatska rešitev v Vietnamu, toda ni glede tega dobil privolitve glavnih članov varnostnega sveta. Zato je verjetno, da bo nadaljeval »privatna posvetovanja«. Včeraj je predsednik egiptovske narodne skupščine med sestankom s predsednikom Johnsonom v Wa-shingtonu izročil Johnsonu Naserjevo osebno pismo v zvezi z Vietnamom. Danes je bila na plantaži gume, 50 kilometrov sevemozahodno od Sajgona velika bitka med ameriški, mi in avstralskimi četami na eni strani ter partizani na drugi strani. Spopad Je trajal več ur. Po po-ročilih ameriškega poveljstva je padlo 96 partizanov, niso pa znane ameriške izgube. Bitka se je začela, ko so partizani istočasno napadli s treh strani ameriške in avstralske vojake. Včeraj pa so enote osvobodilne vojske napadle postojanko vladne vojske, ki je štela sto mož. Ko je nastopilo letalstvo, so se partizani umaknili, toda vlad. na vojska Je utrpela hude izgube. Sevrmovietnamska tiskovna agencija poroča, da ustanavlja narodnoosvobodilna vniska «udarne brigade«, ki jih sestavljajo mladi moški in ženske, stari od 17 do 30 let. cialistov in 14 socialdemokratov, republikanci pa v palači Madama niso zastopam). V poslansKi zbornici je 63U poslancev in vlada lahko računa na 3o9 glasov (2a9 KD, 63 PSI, 32 PSDI in 5 PRI). V obeh zbornicah nismo upoštevali predstavnikov «mesane skupine«, ki so se pri volitvah za zaanjo Morovo vlado vzdržali. Sedaj je na vrsti razdelitev podtajnikih mest, za kar se predvideva, da bo prišlo do bistvenih sprememb, zlasti med vrstami KD. Skupno se bo zvišalo število podtajnikov od 41 na 45 in KD bo pridobila dve mesti, tako da jih bo imela 27, PSDI in PSI pa po eno, tako da bo imela PSDI 6, PSI 11, PRI pa eno. Dopoldne in popoldne se je sestala posebna komisija PSI, ki je sestavila predlog za podtajnike, zvečer ob 20.30 pa vodstvo stranke, ki je dokončno sklepalo o predlogih za imenovanja. Sestali sta se tudi vodstvi demokristjanskih senatorjev in poslancev, ki sta prav tako razpravljali o imenovanju podtajnikov, kar je v tej stranki dokaj zapletena zadeva, saj morajo ponovno upoštevati odnose med raznimi strujami. Predvidevajo, da bodo imeli «dorotejci» 13 mest, »fanfanijevci« 5, »levica« 6 in ((ljudski centristi« 2. Socialdemokrati bodo potrdili dosedanje podtajnike, za šestega novega pa se z gotovostjo govori o Schietromi. Na Siciliji je deželni svet izvolil za predsednika vlade posl. France-sca Coniglio, člana KD. Prisotnih je bilo 89 poslancev, vzdržalo se je 7 poslancev MSI. Coniglia je prejel 40 glasov, posl. Cortese (KPI) 27, bele glasovnice so bile štiri. Glasovanje je rezultat načelnega sporazuma med štirimi strankami levega centra, pri čemer pa je ponovno prišlo do pojava «prostih strelcev«, saj Coniglia ni prejel vseh predvidenih glasov. Med glasovanjem je prišlo do razburljivega prizora, ko je poslanec PSIUP Coralo zakričal, da poslanci levega centra kažejo odprto glasovnico, preden jo vržejo v žaro, dvema demokristjanoma, ki Jih nadzorujeta, in da se tako krši tajnost glasovanja. Sledilo je kričanje in prerivanje, med katerim je komunist Cor. teše prijel mikrofon in ga vrgel proti predsedniški mizi. Predsedniku skupščine Lanzi je le s težavo uspelo vzpostaviti red, tako da se je lahko glasovanje zaključilo. Zasedanje sicilskega deželnega sveta so nato prekinili, ker še ni povsem izdelan program in sestavljena nova vlada dežele. Danes so se sestala vodstva vseh štirih strank levega centra. Vsedržavno tajništvo sindikata elektriških uslužbencev FIDAE -CGIL izraža v svojem sporočilu že. ljo, naj bi se čim prej sestala tajništva vseh treh prizadetih sindikalnih organizacij, kot je predlagala sindikalna organizacija FLAEI -CISL. Na sestanku se morajo dogovoriti o nadaljnji stavki elektriških uslužbencev, ker ENEL ne kaže nobene volje za pogajanja za obnovitev delovne pogodbe. FIDAE. CGIL pravi v poročilu, da nameravajo na sestanku predlagati skupno vsedržavno stavko, ki naj bi bila v začetku marca, istočasno pa se nadaljujejo stavke v okviru pokrajin, ki jih je proglasila samo FIDAE-CGIL. Vsedržavna tajništva FILLEA - CGIL, FILCA-CISL in FENEAL-UIL so se sestala in se dogovorila o podrobnostih stavke gradbenikov, ki bo 8. marca in s katero hočejo pospešiti obnovitev delovne pogodbe. Preučili so tudi položaj gradbenih zadrug in ugotovili njih specifičnost, vendar so jih pozvali, naj se stavke iz solidarnosti udeležijo. Danes je bila 24-uma vsedržavna stavka rudarjev, ki so jo proglasile vse tri sindikalne organizacije, ker so se razbila pogajanja za obnovitev delovne pogodbe. Tajništva sindikatov se bodo sestala v ponedeljek in sklepala o nadaljnji sindikalni akciji. Po daljših pogajanjih je bila obnovljena delovna pogodba med združenjem za malo in srednjo industrijo in sindikalnimi organizacijami kovinarjev, ki se nanafa sa. mo na manjša kovinarska podjetja. Poklicna tajnost za novinarje RIM, 24. — Kot smo že poročali, e bil milanski časnikar Raffaele sodnim po-na podlagi Medetti med nekim stopkom aretiran, Ker člena 2 zaKona o novinarjih ni ho tel izdati poklicne tajnosti, ker se je sodnik ravnai po čienu 351 zakona o kazenskem postopku, ki ne določa, da smejo tudi časnikarji čuvati poklicno tajnost. Zaradi tega je »Vsedržavni svet italijanskega tiska» danes izrazil z aretiranim Medettijem svojo solidarnost ter soglasnost s pobudo predsednika »Vsedržavne novinarske zbornice* posl. Guida Gonelle, (« se omenjeni čien 2 uskladi s členom 351 zakona o kazenskem postopku. V ta namen je včeraj demokrist-janski senator Vincenzo Bellisario izročil predsedstvu senata zakonski predlog, na podlagi katerega naj se člen 351 spremeni tako, da bodo med tiste osebe, ki imajo pravico do poklicne tajnosti, vključeni tudi novinarji. Na ta način bo protislovje med zakonom o kazenskem postopku in zakonom o novinarjih končno odstranjeno. Senatorjev zakonski predlog bodo sedaj najprej —(—i • -•-»----< -----‘~i komisiji. poslali ustrezni senatni prejšnjega mednarodnega sporazuma o tej zadevi. Obe strani priznavata, da bi sklenitev sporazuma proti širjenju bila v korist narodov. Prav tako poudarjata, da je važno, da nobena država ne začne dejavnosti, ki bi bila v nasprotju s smotri takega sporazuma. Drugi ukrepi za zmanjšanje svetovne napetosti ter za splošno in popolno razorožitev: Ugotovili so, da bi bilo zelo važno sprejeti pobude za raztegnitev moskovskega sporazuma iz leta 1963 tudi na prepoved podzemeljskih jedrskih poskusov. Obe strani sta poudarili važnost resolucije glavne skupščine OZN za svetovno konferenco o razorožitvi ter veliko važnost taškentske izjave za uvedbo odnosov dobrega sosedstva med Indijo in Pakistanom. Obe strani sta mnenja, da je izvajanje taškentske izjave ustvarila pogoje za ohranitev in utrditev miru na azijski podcelini. Kar se tiče dvostranskih odnosov, sta se obe strani obvezali, da bosta delovali za izboljšanje angleško-sovjetskih odnosov na vseh sektorjih. Proučili bosta kratkoročne in dolgoročne ukrepe za razvoj trgovine v obeh smereh. Pooblastili bo-sta svoje predstavnike, naj proučita | možnost sporazuma o plovbi. Sporočilo ugotavlja zadovoljiv razvoj izmenjave v znanosti, tehnologiji, šolstvu in kulturi in poudarja, da je treba spodbujati nadaljnji razvoj teh odnosov. Na koncu pravi sporočilo, da so bili moskovski razgovori koristni in konstruktivni in da sta obe strani poudarili željo po periodičnih sestankih in posvetovanjih na vseh ravneh za izboljšanje odnosov med obema državama za omilitev mednarodne napetosti in za okrepitev miru. Wilsonov predstavnik je na tiskovni konferenci izjavil, da so se sporazumeli, da se bo Lord Chalfont v kratkem vrnil v Moskvo in bo nadaljeval v Gromikom razgovore za sporazum proti širjenju jedrskega orožja. Dodal je, da so sovjetski voditelji radi sprejel predlog za ta obisk. Ne ve pa, ali bo lord Chalfont ob svojem novem obisku v Moskvi stopil znova v stik z diplomatskimi predstavniki se-vemovietnamske vlade. Wilson pa je odpovedal napovedano tiskovno konferenco in je govoril s časnikarji na kratko na letališču pred svojim odhodom. Izjavil je, da so bili njegovi razgovori s sovjetskimi voditelji koristni in da je bil obisk prvi v nadaljnji vrsti sestankov. Poudaril je, da niso med obiskom rešili nobenega problema m da se bodo razgovori nadaljevali. Glede Vietnama je omenil včerajšnji dolgi razgovor lorda Chalfonta s hanojskim predstavnikom in Je dodal, da bo ta podrobno poročal svoji vladi. Posebni dopisnik lista «Daily Mail«, ki je spremljal Wilsona v Moskvo, je izjavil, da namerava Wilson poslati v Hanoj svojega predstavnika na razgovore s Hoši-minhom za primer, da bi sedanje «tipanje», ki se je začelo v Moskvi, bilo pozitivno, Po mnenju dopisnika bo v Hanoj odpotoval lord Chalfont. Ob povratku v London je Wilson izjavil, da ni upanja za nove pobude v kratkem času, kar se tiče Vietnama. Dodal je: «Mnogo smo govorili o razorožitvi in o raztegnitvi prepovedi jedrskih poskusov, toda ni bila v načrtu nobena odločitev.« V zvezi z Vietnamom je da- pro- severniml lje izjavil: »Lani je bil glavni blem navezati stike s Vietnamci. Sedaj je lord Chalfont to dosegel.« Nato je Wilson izjavil, da so v Moskvi govorili o trgovini med o-bema državama in da se bodo čez nekaj tednov sestali trgovinski predstavniki, da izboljšsio to trgovino. Nadaljeval je: «Kar smo storili, je bilo, da nekaj začnemo. Upam, da bo Kosigin kmalu prišel v London. Mislim, da so bili v preteklih letih naši stiki bolj formalni. Sedaj želimo osvetliti večje število problemov, več diskutirati, da pri tem najdemo rešitev. Sedaj smo se izognili nepotrebnim razgovorom in nismo ponavljali že znanih in pojasnjenih načel.« Glede odnosov med Vzhodom in Zahodom je izjavil: «Nad temi odnosi se razprostira vietnamski o-blak. Moramo in želimo najti način za izboljšanje položaja, in tudi Sovjeti mislijo, da pritiče pri tem iskanju delež tudi njim. Na obeh straneh mislimo, da je šlo za začetek in ne za končni poskus. Razgovori so bili koristni, kjer je moč videti majhno upanje, kako se obe državi gibljeta v zvezi z nekaterimi problemi.« «Kozmos 110» MOSKVA, 24. — Sovjetska televizija je nocoj oddajala sliko satelita «Kozmos 110» s psoma «Vete-rokom« in «Uguljokom». Videti je bilo del satelita in kabino, v kateri sta psa. Komentator ni povedal, kako so satelit slikali. Poudaril pa je važnost poskusa s satelitom in dejal, da je to prvikrat, ko so poslali živa bitja tako daleč v vesolje. Vloga dveh psov je važna za proučevanje kozmosa in ta poskus je bil potreben, preden se pošlje človek v tako veliko višino. Morova vlada je včeraj prisegla pred predsednikom republike. V četrtek, 3. marca se bo predstavila senatu in poslanski zbornici, da ji izglasujeta zaupnico. Razprava o zaupnici v senatu in poslanski zbornici se bo verjetno zaključila 12. marca. Medtem ko je položaj v Siriji za. radi predvčerajšnjega državnega u-dara še vedno nejasen, je včeraj prišla iz Gane vest, da sta vojska in policija z državnim udarom odstranila predsednika Nkrumaha, ki je včeraj prispel na obisk v Peking na poti v Hanoj, odstavila vse njegove ministre in razpustila parlament ter edino stranKo konvencije, ki je imela v parlamentu o-gromno večino, proglasila za nezakonito. Radio pa je oddajal ukaz, da je treba aretirati vse voditelje ljudske stranke konvencije ter izročiti vse oro.je in strelivo policijskim komisariatom, medtem ko so večino voditeljev vladne stranke že aretirali. Nkrumah je v Pekingu izjavil, da bo kljub vsemu odpotoval v Hanoj, kjer bo sku al najti možnost za začetek pogajanj o Vietnamu. V Londonu in v Južni Rodeziji so z odstranitvijo Nkcu-mana zelo zadovoljni, ker je Nkru- 0 Stamboličevem obisku Pred vstopom SFRJ v v Indiji GATT aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii vodil afriško skupino dr av STAMBOIIČCVC IZJAVI PO TV mu režimu in so prav zaradi tega prekinile diplomatske odnose z Anglijo. Po zaunjin poročilih je v Akri mirno, prekinjene so pa vse telefonske in telegrafske zveze s tujino. Nkrumahova žena je z dvema otrokoma zbe a la v poslaništvo ZAR ter je dobila dovoljenje za odhod. Državni udar vodi general Ankrah, vrhovni poveljnik oboroženih sil, ki je sedaj predsednik »osvobodilnega odbora«, katerega podpredsednik je poveljnik policije Halley. Državni udar v Gani je že četrti udar v Afriki letos in osmi v zadnjih devetih mesecih. Iz Bagdada pa so sporočili, da je bilo med državnim udarom v Siriji ubitih 400 oseb, med katerimi tudi dva sinova predsednika Ha-teza. Vse zveze so se vedno prekinjene, govori pa se da so sirska letala bombardirala radijsko posta, jo v Alepu, kjer je vojska nasprotovala državnemu udaru. Danes pa je ta postaja začela oddajati enak program kakor postaja v Damasku. Mednarodno vodstvo stranke Baas v Bejrutu zahteva izpustitev voditeljev in zatrtje 0 odhajanju nekvalificirane delovne sile v inozemstvo arhivskega materiala iz Avstrije Vrnitev (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 24. — Predsednik zveznega izvršnega sveta Petar Stambolič je na beograjski televiziji v oddaji »Aktualne teme« v od-govoru na vprašanje gledalcev dejal, da jugoslovanska politika gospodarskega sodelovanja z inozemstvom temelji na načelih aktivne miroljubne koeksistence in da Jugoslavija stremi za tem, da čimbolj razvije gospodarske odnose z vsemi velikimi gospodarskimi organizacijami, ki so nastale po vojni, tako s SEV kot z evropskim skupnim tržiščem in EFTA, s katerima se vodijo pogajanja za odstranitev nekaterih negativnih posledic za jugoslovansko gospodarstvo in za liberalizacijo jugoslovanskega izvoza na to področje. Stambolič je nada. lje dejal, da je Jugoslavija z gospodarsko reformo in spremembo carinskih tarif ustvarila pogoje za sprejem v GATT. Na vprašanja v zvezi z zaposlitvijo, stanjem v kmetijstvu in odhajanjem na delo v inozemstvo, je Stambolič ugotovil, da je od leta 1952 do 1964 prišlo s podeželja v mesta okrog dva milijona ljudi. Do pojava nezaposlenosti, po besedah predsednika zveznega izvršnega sveta, ni prišlo zaradi zmanjšanja tempa razvoja, temveč zaradi u-smeritve na intenzivno In modernejšo proizvodnjo In tendenco podjetij, da s čim manjšo delovno silo dosežejo čim večji dohodek. Nezaposlenost pa je pojav, ki bo odstranjen z nadaljnjim uspešnim razvolem gospodarstva in z zaposlitvijo delovne sile v tercialnlh de. Javnostih, posebno v gostinstvu in turizmu. Gospodarska politika v Jugoslaviji bo tudi v bodoče usmerjena na zmanjšanje kmetijske proizvodnje, čeprav bo istočasno s povečano mehanizacijo in nadaljnjo modernizacijo kmetijstva povečan interes vaškega prebivalstva za kmetijsko proizvodnjo. Stambolič je dejal, da je neupravičena bojazen glede zaposlitve mladih ljudi, ki se trenutno šolajo, in je zagotovil, da bo mlada generacija imela mnogo boljše pogoje za zaposlitev, kot so jih imele njene predhodnice. Odhod nekvalificirane delovne sile na delo v inozemstvo je po besedah Stamboliča ozko povezan s pojavom začasne nezaposlenosti in pa s tradicijo v nekaterih krajih Jugoslavije, da ljudje odhajajo na delo v inozemstvo. Problem predstavlja odhod strokovne delovne sile na delo v inozemstvo, posebno tistih kadrov, ki so za svoje strokovno usposabljanje dobili štipendije. To daje pravico skupnosti, da začne to vprašanje reševati na drug način, je dejal Stambolič, in da uporabi ustrezne ukrepe ter da to vprašanje reši na način, ki je v interesu dežele. Stambolič je tudi zagotovil, da bo nadaljnji razvoj gospodarstva in povečanje osebnih dohodkov ne le zmanjšal nezaposlenost, temveč tudi stremljenje po odhodu na delo v inozemstvo. Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Dušan Blago-jevič je na današnji tiskovni konferenci izjavil, da program bivanja predsednika Stamboliča, ki bo od 10. do 17. marca, na vabilo predsednice indijske vlade Indire Gandi obiskal Indijo, predvideva poleg razgovorov o dvostranskih odnosih in aktualnih mednarodnih vprašanjih obisk nekaterih industrijskih središč in zgodovinskih ter kulturnih spomenikov Indije. Stamboliča bodo na tej poti med drugimi spremljali zvezni tajnik za zunanjo trgovino Nikola Džuverovič, tajnik za informacije Gustav Vlahov in namestnik državnega tajnika za zunanje zade-1 aretiranih ve Miša Fuvičevič. Predvideva se,! upora, da bo jugoslovanska delegacija pod vodstvom Stamboliča obiskala tudi nekatere druge države A-zije. Dušan Blagojevič je nadalje obvestil novinarje, da se je prva fa za razgovorov za vstop Jugoslavije v GATT končala brez težav, in je izrazil prepričanje, da se bo tudi druga faza razgovorov, ki se bo v kratkem pričela, in v kateri bodo v glavnem obravnavali tehnično-komercialna vprašanja, uspešno končala. Glede vrnitve jugoslovanskega arhivskega materiala iz Avstrije, je zastopnik državnega tajništva dejal, da gre za dve vprašanji: 1. za vrnitev arhivskega materiala po sporazumu iz leta 1923, ki bi ga morala Avstrija čimprej vrniti v skladu s sporazumom iz leta 1958, in 2. za vrnitev kulturnih dobrin, ki so jih nemške čete odnesle iz Jugoslavije med drugo svetovno vojno. To vprašanje se rešuje po diplomatski poti, Blagojevič ni hotel komentirati zadnjih dorodkov v Indoneziji, Siriji in v Gani. B. B. VVilsonovi moskovski razgovori so se včeraj zaključili i uradno izjavo, toda sam VVilson je povedal, da med obiskom niso re ili nobenega problema in da se bodo razgovori nadaljevali. Izjava pa pravi, da so si glede Vietnama obrazložili svoje mnenje: glede Nemčije so u-gotovili, da bi normalizacija utegnila pripeljati do sodelovanja med Vzhodom in Zahodom; giede jedrskega orožja in njegovega širjen >a so priznali nujnost sporazuma itd. Morda je največji rezultat Wilsono-vega obiska v njegovi izjavi: «Lanl je bil glavni problem navezati stike s Severnim Vietnamom, kar je sedaj lord Chalfont dosegel.* Lord se bo vrnil v Moskvo, da bi nadaljeval razgovore proti širjenju jedrskega oro ja in bo morda stopil znova v stik z diplomati iz Hanoja. Trdi se da bi Wilson poslal v Hanoj svojega predstavnika, če bi »tipanje« bilo uspešno. V Južnem Vietnamu se vojna nadaljuje in osvobodilna vojska je začela ustanavljati udarne brigade, ki jih sestavljajo mladi moški in ženske, stari od 17 do 30 lek Vreme včeraj: najvišja temperatura 13.2, najnižja 9.4, ob 19. uri 11.6; zračni tlak 1019.9 raste, vlaga 67 odst., brez vetra, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 9.4 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 25. lebruarja Saša Sonce vzide ob 6.51 in zatone ob 17.45. Dolžina dneva 10.54. Luna vzide ob 9.04 in zatone ob 22.56 Jutri, SOBOTA, 26. februarja Andrej VČERAJ V PROSTORIH GENERALNEGA KONZULATA SFRJ V TRSTU Veleposlanik I. Vejvoda je izročil visoka odlikovanja šestim predstavnikom krajevnih oblasti v deželi F.-J.K. Visoka odlikovanja predsednika Tita so prejeli: dr. A. Berzanti, dr. de Rinaldini, dr. L. Mazza, dr. A. Savona, prof. L. Burtulo in dr. B. Chientaroli - Nagovor in čestitke veleposlanika ter zahvala dr. Berzantija OBA STA POUDARILA RAZUMEVANJE ZA VPRAŠANJA SLOVENSKE NARODNE SKUPNOSTI V ITALIJI Po 18. uri je bila sinoči na generalnem konzulatu SFRJ nevsakdanja svečanost: iz Rima je prispel jugoslovanski veleposlanik I-vo Vejvoda, ki je izročil šestim predstavnikom krajevnih oblasti v deželi Furlaniji-Julijski krajini visoka odlikovanja, s katerimi jih je odlikoval predsednik SFRJ maršal Josip Broz Tito. Odlikovani so: dr. Alfredo Berzanti, predsednik deželnega odbora, z redom jugoslovanske zastave z lento; dr. Doro de Rinaldini, predsednik deželnega sveta z istim redom; dr Libero Mazza, vladni komisar v deželi, z enakim redom; dr. Alberto Savona, predsednik pokrajinskega odbora tržaške pokrajine, z redom jugoslovanske zastave z zlato zvezdo; prof. Luigi Burtulo, predsednik pokrajinskega odbora videmske pokrajine, z enakim redom, in dr. Bruno Chientaroli, predsednik pokrajinskega odbora goriške pokrajine — tudi z enakim redom. Pred slovesno izročitvijo odlikovanj je spregovoril veleposlanik Ivo Vejvoda, ki je najprej poudaril, da je počaščen, da lahko izroči v imenu predsednika republike Josipa Broza Tita odlikovanja imenovanim odlikovancem v znak priznanja za njihov prispevek, ki so ga dali k razvoju in o-krepitvi miroljubnega sodelovanja in k prijateljskim odnosom med sosednima republikama. «Ob tej priložnosti bi hotel ponovno poudariti,* je nadaljeval Vejvoda, • kako mi v Jugoslaviji cenimo dejstvo, da se nahajajo v našem neposrednem sosedstvu oblastveni organi in osebnosti, ki so se danes tukaj sestale, in katere s svojim delovanjem in moderno koncepcijo odnosov med našima državama in njihovimi narodi — potem ko je bilo premagano vse, kar je bilo v preteklosti negativnega — s svojim delom, s plodnimi odnosi s sosedno Slovenijo in Hrvatsko, z njihovimi mesti in ustanovami, kakor tudi z napori za vedno večje sodelovanje in razumevanje vprašanj slovenske narodne skupnosti, ki živi v vaši državi, nenehno prispevajo k vedno boljšemu medsebojnemu spoznavanju in zbliževanju med Italijo in Jugoslavijo.* • Poleg tega bi hotel poudariti poseben pomen zadnjega obiska italijanske delegacije pod vodstvom predsednika vlade Alda Mora v Jugoslaviji, ki je odpri novo stran boljših jn širših odnosov med Italijo in Jugoslavijo in ki nas spodbuja ne samo k hitrejšemu in popolnejšemu izvajanju doseženih sporazumov, temveč nas tudi obvezuje, da v vzajemnem interesu intenzivno nadaljujemo delo na zbližanju, prijateljstvu in dobrem sosedstvu,* je poudaril jugoslovanski veleposlanik in svoj govor takole zaključil: • Spoštovani gospodje, dovolite mi, da vam izrazim v imenu predsednika republike Josipa Broza Tita in v svojem osebnem svoje čestitke k visokim odlikovanjem v upanju, da se bodo odnosi med obema državama tudi v prihodnosti razvijali v korist blaginje naših narodov in miru v svetu.* Po svečani izročitvi odlikovanj se je s toplimi besedami v imenu odlikovanih zahvalil deželni predsednik dr. Berzanti, ki je dejal, da se čuti počaščenega za tako visoka odlikovanja, s katerimi jih je odlikoval predsednik SFRJ maršal Tito. Izrazil je prepričanje, da bodo deželne oblasti po svoji moči pripomogle h krepitvi dobrih prijateljskih odnosov med obema sosednima državama, predvsem pa k reševanju vseh tistih vprašanj, ki zadevajo deželo Furlanijo-Ju-lijsko krajino in sosedno republiko Slovenijo Omenil je tudi slovensko etnično skupino in napore lokalnih oblasti, da se odnosi z njo še v večji meri normalizirajo. Svoj govor je zaključil z zahvalo predsedniku Titu in veleposlaniku SFRJ ter obljubil, da bo še nadalje deloval za zbliža-nje odnosov med obema državama v prid blaginji narodov obeh držav in miru. Sledila je zakuska, med katero so povabljeni odlikovancem iskreno čestitali. stali, da bi razpravljali o položaju, v katerem se že leta nahajajo zaradi neurejenosti številnih vprašanj v italijanskem državnem šolstvu, ki še vedno čakajo na primerno rešitev. Na sestanku so sestavili posebno spomenico, ki jo bodo naslovili na ministra za javno vzgojo. V spomenici poudarjajo, da predvideva najnovejši načrt za razvoj šolstva v Italiji odločno premalo finančnih sredstev, še posebej pa je v dokumentu poudarjeno, da bo tudi napovedana šolska reforma le neznatnega pomena, kar se tiče izboljšanja strukture italijanskih vseučilišč, in sicer tudi zaradi tega, ker je na njih še vedno premalo učnih moči na vseh ravneh. V tej zvezi je v spomenici dalje poudarjeno, da razpolaga tržaška univerza z zelo pičlimi finančnimi sredstvi, tako da sploh ne more slediti razvoju tehnike in znanosti ter reševati probleme, ki so značilni za vsako univerzo. Stavke kovinarjev Od 12. ure danes do ponodeljka bodo stavkali delavci ladjedelnice Felszegy v Miljah. V ponedeljek bodo ob 13.30 uri zapustili delo delavci v vseh kovinarskih podjetjih razen v železarni Italsider. Od 6. ure v torek pa bo 24-uma stavka v tej železarni. Delavci stavkajo z zahtevo po novi delovni pogodbi kovinarske stroke. MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO Odprava vizumov bo pripomogla k okrepitvi turističnega prometa Lani je obiskalo Jugoslavijo 300.000 italijanskih turistov, Italijo pa 230.000 Jugoslovanov V ponedeljek 21. februarja sta sl podtajnik na ministrstvu za zunanje zadeve Giuseppe Lupiš in u-pravnik poslov «ad interim» pri jugoslovanski ambasadi v Rimu Nikola Mandič izmenjala noti o odpravi konzularnih vizumov na potni list v osebnem prometu med Italijo in Jugoslavijo. Sporazum, ki dopolnjuje pripravljalno delo, ki sta ga obe prizadeti vladi pričeli ob priliki, ko je lansko leto predsednik ministrskega sveta Aldo Moro obiskal bližnjo republiko, bo stopil v veljavo 8. marca t. 1. S sporazumom sta obe vladi pokazali pripravljenost, da v okviru prijateljskih sosedskih odnosov povečata medsebojni dotok turistov, da bi tako pospešili spoznavanje obojestranskih zgodovinskih, umetnostnih in kulturnih zanimivosti ter naravnih lepot. Odprava vizuma bo veljala za bivanje na sosednem področju do največ 90 dni, vendar bo mogoče dovoljenje podaljšati tudi za daljši čas. Za državljane, ki prebivajo na ozemlju sosedne države, ker so tam na delu, ostane v veljavi stara praksa, da morajo imeti za to bivanje konzularni vizum na potnem listu. Izdajanje takih vizumov bo pa odslej popolnoma brezplačno, in sicer sta se obe strani obvezali, da bosta izdajali vizume v najkrajšem času Lansko leto je obiskalo Jugosla- .............................n....mili.. SEJA DEŽELNEGA SVETA Opozicija ostro kritizira programsko izjavo odbora Danes se bo Včeraj je spregovorilo sedem svetovalcev razprava nadaljevala in na vrsti je še deset govornikov Včeraj se je v deželnem svetu nadaljevala razprava o programski izjavi predsednika odbora dr. Berzantija. Spregovorilo je sedem svetovalcev, in sicer Moro (PSI), Mo-relli (MSI), Bosari KPI), Rigutto (KD), Devetag (PSDI), Bettoli (PSIUP) in Morpurgo (PLI). Tako je doslej spregovorilo 13 svetovalcev, deset pa jih je še na vrsti. Tudi včeraj so nekateri opozicijski svetovalci ostro kritizirali novi odbor in vključitev socialistov vanj ter programsko izjavo, toda z raz- ličnih gledišč. Tako je na primer psiujjovec Bettoli očital socialistom, da so se uklonili demokristjanom liberalec Morpurgo pa demokristjanom, da so se uklonili socialistom. Socialisti pa seveda odločno izjavljajo, da so ostali zvesti svojim prvotnim nazorom in vzorom. Vsekakor pa služi ta besedni dvoboj vsaj temu, da je razpravljanje bolj živahno. Prvi je včeraj spregovoril socialist Moro. Glede slovenske manjšine je polemiziral z misovcem Won-drichem, ki je dejal, da priznava Berzantijeva izjava Slovencem preveč pravic. Moro je dejal, da imajo Slovenci po republiški ustavi pravico do popolne zaščite ter da se prijateljstvo s sosednimi narodi lahko krepi predvsem s tem, da se pravično ravna z manjšinami, ki torej služijo kot nekak most prijateljstva. V začetku svojega govora je Moro dejal, da ni res, da je program tega odbora le ponovitev programa iz leta 1964, ki je dovedel do razbitja pogajanj z ostalimi tremi strankami levega centra. Moro je dejal, da je že 29. oktobra 1964 izjavil, da ni PSI stopila v odbor zaradi nasprotovanju levemu centru, marveč ker ni hotela tedaj večina sprejeti nove deželne politike, ki bi ' ' ' politično in go- upoštevala deželno spodarsko stvarnost. Zatem je Moro razpravljal o novem programu, zlasti pa o njegovi gospodarski plati, ter dejal, da obstaja točna ob- veznost, da bo dežela še letos pripravila osnutek načrta, po katerem bo razvijala svojo dejavnost. Zatem je še posebno obširno govoril o urbanistiki in o načrtih, po katerih bodo določeni notranji komprenzoriji. Na podlagi teh kom-prenzorijev bodo določili socialno-gospodarske smotre, ki jih bo lahko doseči. Dejal je, da je treba z novim programom končno premagati neodločnost, da se odpravijo nesorazmerja. Socialisti so stopili v-odbor/^" bi nadaljevali s politiko/ ki sb 'j6 terjali že od všbga' ZaCbUka/ tež' sb ugotovili, da so bile v sedanjem programu odstranjene pomanjkljivosti, ki so dovedle leta 1964 do razbitja pogajanj. Komunistom pa je Moro dejal, da ni v sedanjem stališču socialistov nobenega protislovja, saj hočejo odločno prispevati k reševanju nerešenih vprašanj. Misovec Morelli je deželi oporekal vsakršno pristojnost v mednarodnih vprašanjih ter se je dotaknil tudi vprašanja manjšin. Rekel je, da tu ni nobene narodne ali etnične manjšine, marveč samo jezikovna. Tudi misovci da so za mimo sožitje med Italijani in Slovenci, da pa nasprotujejo samo izkoriščanju vprašanja manjšine v politične namene (tako imenovani iiinstrumentalizaci ji»). Politično izkoriščanje manjšinskega vprašanja namreč le poglablja razdore. Komunist Bosari je načel dve vprašanji: gospodarsko načrtovanje in urbanistiko. Po eni strani priznava odbor, da je treba gledati na ti dve vprašanji globalno, po dragem pa poverja te naloge kar trem odbomištvom. To pomeni, da noče odbor korenitih novosti na tem področju ter da so se pogajanja med strankami tikala predvsem po razdelitve odborniških mest. Kar se tiče gospodarskega načrtovanja, bi lahko prve Berzantijeve besede napravile na človeka globok vtis. Ker pa ni določen noben rok, niti niso nakazani instrumenti, s katerimi IZPRED POROTNEGA SODISCA bi načrtovanje izvajali, ostaja le pri lepih, a meglenih izjavah. Svetovalec je vprašal, kako sodi večina v odbora o borbi delavcev v državi in v deželi, da bi se pospešil napredek? Ce se ne upošteva ta delavska komponenta, pomeni zidati gradove v oblake, 'izbire glede gospodarskih in urbanističnih načrtov so lahko le politične. Tehnična plat pride na vrsto šele pozneje. V programski izjavi tudi ni povedano, ali pride deželni načrt Pted, državnim, ali, kasneje* V izjavi tudi ni govora o zakonu štev. 167, ki je bistvenega pomena za urbanistično načrtovanje. Kar :-e tiče gradnje ljudskih stanovanj, hoče dežela le dopolnjevati državno pobudo, kar je zelo resno. To pomeni, da je socialistično odposlanstvo pri pogajanjih popolnoma pozabilo na ugotovitve socialističnih upraviteljev na sestanku v Milanu, kjer so kritizirali gradbeno politiko vlade. Demokristjan Rigutto je rekel, da ni novi politični obrazec le računska operacija, marveč je -ogičen zaključek dolge in izčrpne razprave med štirimi sogovorniki. Dejal je, da bo treba izboljšati življenjsko in kulturno raven prebivalstva z u-resničenjem resnega gospodarskega programa. Seveda bo treba upoštevati razpoložljiva sredstva. Svetovalec je na koncu poudaril, da je treba čimbolj okrepiti strokovno usposabljanje. Socialdemokrat Devetag se je pridružil predvčerajšnjim ugotovitvam demokristjana Colonija in rekel, da se je treba odločno upirati vsakemu zaplotništvu, saj je treba reševati deželna vprašanja kot celoto. Dodal pa je, da je treba pravično rešiti vprašanje zastopstev raznih pokrajin, s čimer je pač spet maice zdrknil na zaplotniška stališča, ld jih je pravkar obsodil. Zelo ostro je kritiziral politiko novega odbora in programsko izjavo psiupovec Bettoli. Predvsem ie rekel, da se je odbor kljub »c,topu socialistov premaknil na desno, saj so iz njega izrinili demokrščansKe- vijo približno 300.000 italijanskih turistov, medtem ko si je Italijo ogledalo 250.000 Jugoslovanov. Lansko leto so se Jugoslovani, ki so potovali v tujino, najčešče odločili za Italijo in sicer bolj pogosto kakor za Avstrijo ali za Zahodno Nemčijo. Kar se tiče italijanskih turistov v Jugoslaviji, pa so ti lani zavzeli tretje mesto ter so po številu sledili Nemcem in Avstrijcem. K temu je treba dodati še približno 11 milijonov obojestranskih obiskov v okvira videmskega sporazuma o maloobmejnem osebnem prometu. Posebna anketa, ki so jo lani izvedli v Jugoslaviji, je pokazala, da prihaja 90 odst. italijanskih turistov v Jugoslavijo z lastnim prevoznim sredstvom ter da se jih 39 odst. odloči za obisk obalnih predelov države, 36 odst. za obisk velikih mest, 15 odst., za počitnice ob jezerih in v hribih, preostalih 10 odst. pa potuje čez Jugoslavijo v tranzitu, namenjenih v drage države. Delovanje dežele Danes ob 11. uri se sestane volilni odbor, ki bo pod predsedstvom svetovalca Metusa opravil vse potrebne formalnosti, da se umrli deželni svetovalec Pacco nadomesti s prvim neizvoljenim kandidatom na listi KPI v tržaškem volilnem okrožju, to je z Arturom Calabrio. Danes popoldne ob 15.30 pa se sestane prva deželna komisija, ki bo začela razpravljati o zakonskem osnutku deželnega odbora, s katerim se ustanovi novo od-borništvo za krajevne uprave ter se zviša število namestnikov odbornikov za enega. Na ta način bo štel odbor poleg 'predsednika 9 odbornikov in tri namestnike. S Danes ob 20. uri bo na sedežu sekcije KPI pri Čampi Elisi skupščina članov, na kateri bo o sedanjem političnem položaju v državi in v svetu ter o nalogah KPI v smislu sklepov XI. kongresa, govoril tajnik tržaške federacije KPI Paolo Šema. Vespist trčil v avto Pri glavni ribarnici na Obrežju N. Sauro je sinoči 24-letni pleskar Narciso Percich iz Ul. Marcheset-ti 42/1 postal žrtev hude prometne nesreče. Ko se je na vespi TS 34493 peljal proti Sv. Andreju, je trčil v avto TS 82282, ki ga je s parkirnega prostora privozil 52-letni zobozdravnik Luigi Degrassi s Trga Dalmazia 3. Zaradi trčenja je Percich padel z vespe ter se pobil in ranil po glavi, obrazu in lasišču ter zadobil možganski pretres. Nuj. no so ga odpeljali v bolnišnico ter ga s prognoz ookrevanja od 30 do 40 dni sprejeli na nevrokirurški oddelek. SINOČI V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA Beckettova avantgardna dramatika na malem odru Slovenskega gledališča Izvrstna igra Silvija Kobala in Edvarda Martinuzzija v groteski j sp na tržaškem žu stvu izžrebali loterijski listek, terega imetnik dobi oljnato sliko slikarja Bressanuttija. Po sliko je treba iti v sobe 124 tržaškega županstva. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin SKORAJ MESEC DNI PO IZGINOTJU Otroci slučajno odkrili v predoru na pol razkrojeno Cosulichevo truplo Samomor ali umor? ■ Preiskovalni organi si ne znajo razložiti, kako je prišel Cosulich v zaklonišče ! gB levičar ja Cocianniia, ter «dogra-i diralii) odbornika Giusta v »čin« Zjutraj pa je veleposlanik Ivo Vejvoda, ki ga je spremljal generalni konzul Rudi Janhuba, obiskal predsednika deželnega odbora Berzantija in predsednika deželnega sveta dr. Rinaldinija. Veleposlanik Ivo Vejvoda je obiskal tudi univerzo, kjer ga je sprejel rektor prof. Origone, ter šel na vladni komisariat za Furlanijo-Ju lijsko krajino k prefektu dr. Mazzi. Premalo sredstev za Iržaško univerzo Trem obtožencem po 30 mesecev zaradi ugrabitve in izsiljevanja En obtoženec je bil odsoten, ker so ga baje izgnali Sinoči se je pred tržaškim porotnim sodiščem (predsednik Rossi, tožilec Tavella, zapisnikar Rachelli, obramba Padovani, Stradella, An-noscia in Morgera) končala obravnava proti 39-letnemu Guglielmu Frausinu iz Ul. Udine 23, 34-letne-mu Alessandra Schvvachteju brez stalnega bivališča in 56-letnemu Eu-geniu Persi iz Ul. S. Michele 11. Na zatožni klopi pa je sedel tudi 63-letni Giacomo Portuese iz Ul. del-l’Eremo 26, ki je na eni strani nastopal kot žrtev in na drugi kot obtoženec, ki je skupaj z dvema drugima soobtožencema prekršil carinske predpise glede izvoza blaga iz Italije v inozemstvo. Po več kot enournem posvetovanju je porotno sodišče objavilo svojo razsodbo, ki jo je prečital pri-sedni sodnik dr. Lugnani. Porotniki so spoznali vse tri glavne obtožence, in sicer Schwachteja (ki ni prisostvoval obravnavi, ker je bil menda že prej izgnan iz države) Fuausina in Perso za krive prekrška ugraditve osebe in izsiljevanja ter je obsodilo prva dva vsakega na dve leti in 6 mesecev zapora ter 140.000 lir globe. Persi pa so prisodili isto zaporno kazen in 150000 lir globe. Poleg tega je porotno sodišče ukazalo, naj se zaplenijo menice, ki jih je podpisal Portuese. Na drugi strani pa so porotniki menili, da ne spada v njihovo pristojnost razprava o obtožbi, ki zadeva carinske prekrške. Na začetku včerajšnje jutranje obravnave sta govorila odvetnika Annoscla in Morgera. Prvi, ki je branil obtoženca Perso, je skušal dokazati, da njegov varovanec mišljeni ugrabitvi osebe, temveč je samo pretepel Portueseja, v navalu upravičene jeze. Prepričan je bil namreč, da jih je Portuese ogoljufal. Zagovornik je tudi trdil, da so bile Portuesove telesne poškodbe blagega značaja. Spričo tega je zahteval, naj porotniki oprostijo njegovega varovanca, ker ni zagrešil dejanja, ki so mu ga pripisali. Poverjeni profesorji in asistenti na tržaški univerzi so se včeraj se- ‘ sploh ni sodeloval pri nekakšni na- Za odv. Annoscio je govoril odv. Morgera. Ta je skušal prikazati ves dogodek v Ul. Commerciale, o katerem smo pisali pred dnevi, kot zaključno fazo sleparskega naklepa, ki sta ga skovala Portuese in Schwachte. Organizator tega sleparskega naklepa pa je bil po braniv-čevem mnenju prav Schwachte, medtem ko je Portuese Igral le podrejeno vlogo. Schwachte se je skušal znebiti vsake obveznosti do svojih tihotapskih pajdašev, medtem ko je Portuese sprejel nase določene odgovornosti in je potem prijavil Frausina in Penso policijskim oblastem, češ da sta ga ugrabila ter ga prisilila, naj podpiše menice. Na popoldanskem zasedanju je ponovno spregovoril tožilec Tavella, ki je potrdil svoje obtožbe. Menil je, da telesne poškodbe, ki jih je utrpel Portuese, zgovorno pričajo o krivdi obtožencev. Odvetnik Morgera je s svoje strani še enkrat poudaril, da se ne sme verjeti Por-tuesovim izjavam. Podobne izjave je podal tudi odvetnik Annoscia, ki je v svojem ponovnem govora nastopil še z večjo ostrino. Takoj nato so porotniki odšli v posvetovalnico, kjer so se zadržali več kot eno uro. j namestnika odbornika. Vstop dveh socialistov v odbor mu ne jemlje tega bolj desničarskega značaja, saj je bistvena razlika le v tem, da sta zasedla dva stolčka. Da bi ugotovili, ali se je odbor premaknil na levo ali desno, pa si je treba od bliže ogledati program, ki so ga pripravile desničarske sile KD na račun levičarskih. Odbor ni sprejel nobene obveznosti glede urbanistike niti glede deželne finančne družbe. Kvečjemu bo ta družba delovala v korist industrijcev. Resnične industrializacije pa v naši dežeii ne bo, če se ne podprejo in okrepijo podjetja IRI. Seveda socialisti menijo, da pomeni ta dražba kerak naprej, ker bo predsednik njihov pristaš dr. Gerometta. Nova ustanova za kmetijstvo pa bo v rokah demokristjanov, t. j. «Federconsorzi». Svetovalec je kritiziral tudi dejstvo, da niso Trstu jasno priznali vloge glavnega mesta dežele, in sicer z vseh plati. Tako bo Trst samo politično glavno mesto, Videm pa upravno. Zaplotništva torel niso odpravili. Končno je kritiziral tudi ravnanje PSI v zvezi z organizacijami obrtnikov. Zadnji je spregovoril liberalec Morpurgo, ki je tudi ostro kritiziral programsko izjavo odbora. Rekel je, da je s tem plačala KD precejšnjo ceno in spravila socialiste v odbor. Od socialistov niso zahtevali, da bi prekinili svoje odnose s komunisti niti v Miljah ali v Dolini, niti v sindikatih in zadrugah. Odbor pa je sprejel bistvene socialistične zahteve glede večjega gospodarskega načrtovanja, finančne družbe in ustanove za razvoj kmetijstva. Očital je odbora tudi, da ni omenil v izjavi vprašanja ladjedelnice Sv. Marka. Močno je kritiziral tudi socialdemokrate, pri čemer je omenil tudi njihovo popuščanje za časa «Hreščakove afere«. Ironično je pripomnil, da je tržaška PSDI izgubila svoje zastopstvo v odboru. Predvsem pa se Je jezil, ker ni KD skupno s svojimi zavezniki sprejela v programski izjavi nobene obveznosti o borbi proti komunizmu. Po skoraj enem mesecu se je včeraj popoldne začela razpletati dramatična zadeva o čudnem izginotju 45-letnega ladijskega konstruktorja in bivšega sindikalista Alberta Cosulicha iz Ul. Čampa; nelle 12. Njegovo truplo, ki ga ni bilo mogoče spoznati, ker je bilo že razkrojeno, so našli nekateri dečki, ki so se včeraj popoldne pri igri podali v notranjost zapuščenega predora-zaklonišča v Ulici Guido Reni. Truplo je ležalo globoko v notranjosti zaklonišča pod približno deset metrov globokim jaškom, ki je služil za prezračevanje zaklonišča in ki ima zgornjo odprtino na Trgu Carlo Alberto, kjer je v parku zgrajen nekakšen bunker. Ostanki trupla nesrečnega Cosulicha so bili brez obleke, ki je glavnem ležala pod truplom. Na kraj najdbe so odšli agenti letečega oddelka, karabinjerji, namestnik javnega tožilca dr Pa-scoli in sodni zdravnik dr. Nico-lini. Da gre za ostanke izginulega Cosulicha, ni nobenega dvoma. Preiskovalni organi so v obleki našli izkazuico za prost dohod v pristanišče, kamor je Cosulich službeno hodil vsak dan. Ostanke trupla so pozno zvečer prepeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer bo danes sodni zdravnik dr. Nicolini opravil obdukcijo, da ugotovi vzroke smrti. Preiskovalni organi si ne znajo razložiti, kako je Cosulich prišel v zaklonišče, ki ga zapirajo razmajana železna vrata. Policija si tudi ne zna razložiti, zakaj je bil nesrečnik na pol gol. Kaj se je pravzaprav zgodilo po tistem tragičnem popoldnevu 31. januarja, ko je Cosulich pustil svoj avto v Ul R- Gessi, popil kavo v baru • Ariston* in nato izginil? Se je morda odločil za usodni korak v trenutnem napadu blaznosti ter se vrgel v jašek na Trgu Carlo Alberto? Ali je pa postal žrtev zločina in so ga potem sami zločinci slekli in zapustili v predoru, kjer ga ne bi nihče našel, če se ne bi včeraj dečki podali v zaklonišče? Sami preiskovalni organi ugibajo in se vprašujejo kako je možno, da so Cosulichevi posmrtni ostanki ležali prav v zaklonišču in ne morejo dati nobenega odgovora na vprašanja ali gre za samomor, za nesrečo ali zločin. Samo obdukcija trupla bo lahko pripomogla k rešitvi te skrivnostne zadeve, čeprav bo tudi za sodnega zdravnika naloga dokaj težavna, ker je truplo že razkrojeno. letna uradnica Corinna Vezzoni Ul. dei Leo 6 pustila v bližini doma. Vezzonijeva je avto parkirala ob 21.30. Eno uro in pol kasneje se je hotela odpeljati, toda avta ni bilo nikjer. Tatvino je prijavila na policiji ter povedala, da je utrpela 850.000 lir škode. Na komisariatu Stare mitnice je 46-letni Spiridione Strain iz U-lice Cristoforo Colombo 5 prijavil tatvino avta fiat 500 »giardinetta* TS 15236, ki ga je bil pustil v bližini doma. Tatovi so avto odpeljali v noči med torkom in sredo. Strain je povedal, da je bil avto vreden 200 tisoč lir. Z avtom treščil v zid Pri prometni nesreči, ki se je pripetila včeraj ponoči ob dveh, na cesti med Miljami in Lazaretom, se je poškodoval 27-letni varilec Mario Millo iz Milj, Ul. Dante 30. Millo se je proti Lazaretu peljal v avtu TS 15802, toda ko je privozil do kopališča CRDA, je iz še nepojasnjenih razlogov izgubil oblast nad avtom in zavozil na skrajni desni rob ceste. Nočna vožnja se je tako zaključila s silovitim trčenjem v mejni zid kopališča. Ponesrečenemu Millu so priskočili na pomoč finančni stražniki iz bližnje vojašnice ter poklicali bolničarje RK in karabinjerje OBVESTILO SGZ TATOVI ODPELJALI DVA AVTA Neznani tatovi so predvčerajšnjim ponoči odpeljali popolnoma, uslužbencev In tisti z vzporedno nov fiat 850 TS 82133, ki ga je 32-1 trgovsko dejavnostjo). Tajništvo Slovenskega gospodarskega združenja sporoča naslednje: PRIJAVA IGE «IN ABBONAMENTO« 28. februarja t.l. zapade rok za prijavo IGE «ln abbonamento«. Prijava zadeva vse tiste, ki nudijo prenočišče na katerikoli način (hotelirji, penzioni, gostilne s sobami za najem ipd.), obrtnike z vzporedno trgovsko dejavnostjo, prevoznike ln najemodajalce prevoznih sredstev, javne lokale — samo za dohodke od biljarda, pekarne, ki pečejo na račun tretjih in tiste, ki so vpisane v kat. B za dohodninski davek (RM). V poštev pridejo še urarne ln zlatarne, električni inštalaterji, trgovine z optičnimi In fotografskimi Izdelki, trgovine z radio in TV aparati, trgovine s kolesi in motorji, trgovine s stroji in orodjem: vsi ti morajo prijaviti samo dohodke od izvršenih popravil in tisti, ki so vpisani v kat. B za dohodninski davek. Obrtniki, katerih dohodek RM spada pod kategorijo Cl, so oproščeni prijave. Dolžni pa so prijaviti tisti, katerih dohodek spada pod kat. B (obrtniki z več kot 5 postaje v Miljah. Ranjenega Mil-la so potegnili iz razbitega avta ter ga nekaj časa potem odpeljali v bolnišnico. Sprejeli so ga na ne. vrokirurški oddelek, kjer se bo moral zdraviti teden dni zaradi ran in udarcev po desni strani o-braza, nosu in levi roki. Zidar padel z odra Žrtev nesreče na delu je postal včeraj okrog poldne 54-letni zidar Anton Ferluga iz Ul. della Bel-lavista 24, ki je uslužben pri podjetju Isa-Italstrade. Podjetje ima v zakupu popravljalna dela temeljev palače Lloyda na Trgu Uni-ta in Ferluga se je ob tisti uri povzpel na dva metra visok zidarski oder, da bi opravil svoje delo. Toda nesrečnik je nenadoma izgubil ravnotežje in preden se je mogel oprijeti, je padel z višine dveh metrov ter si pri padcu zlomil desno ključnico. Ponesrečenega delavca so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer se bo moral na ortopedskem oddelku zdraviti mesec dni. Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 24. februarja 1966 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je 9 oseb. UMRLI SO: 45-letnl Peniamin Sar-kisjan, 64-letni Giuseppe Bastiani,67-letni Giuseppe Coltlrvi, 74-letna Marina Matelich vd. Sinico, 65-letna Bogdana Dougan por. Perhauc, 77-letni Antonio Vidah, 62-letna Clelia Valmarin, 91-letna Adele de Domini vd. Onicl, 63-letna Elda Fechsteiner por. Camus. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Godina, Trg sv. Jakoba 1; Alla Minerva, Trg S. Francesco 1; Ai Due Mori, Trg Unitš 4; Nicoli, Ul. dl Servola 80 (Skedenj). nočna služba lekarn (od 19.39 do 1.36) Glustl, Ul. Bonomea 93 (Greta), dr, Rossetti, Ul. Comb| 19; dr, Sl-gnorl, Trg Ospedale 8; Tamaro e Neri. Ul. Dante 7. Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Josa Puhalja daruje družina 5000 lir za Sklad Sergija Tončiča, 5000 lir za Dijaško Matico In 5000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. Ob priliki 1 Obletnice smrti Marija Kogoja daruje sestra 5000 Mr za Dijaško Matico in 5000 lir za Glasbeno Matico. GLASBENA MATICA V TRSTU priredi v nedeljo, 6. marca ob 17. uri v Kulturnem dom« koncert mladinskega pevskega zbora osemletke Trnovo iz Ljubljane Zbor je bil nagrajen na festivalu mladinskih zborov v Celju. Vodi ga Majda Hauptman Ob izidu nove tržaške revije «ZALIV» vabijo uredniški odbor in sodelavci revije na pogovor z občinstvom in časnikarji o P°' menu, smotrih in namenih nove revije. Poleg tega bodo nekateri sodelavci revije prebrali kratke odlomke iz svojih del. ki bodo izšla v prihodnjih številkah. Vljudno vabljeni vsi, posebno pa profesorji, akademske mladina in vsi ostali izobraženci. Pogovor ho v Mali dvorani Kulturnega doma v ponedeljek, 28. t. m. z začetkom ob 21. uri. Gledajjšča VERDI blagajni gledališča se na^J. ljuje prodaja vstopnic za prvo pr .(, stavo Bellinijeve opere «1 Purh3” ^ ki bo za red A v parterju in j, ter za red C na balkonih in 8ale jah v soboto ob 20.30. Opero bo dirigiral Arturo 0aS'j)i v glavnih vlogah pa bodo nasteP Gianna D’Angelo, Luciano Sal0*^ Dino Dondi, Agostino Ferris, SU Maionica, Maja Zingerle ln GiuS pe Botta. Nazionale 14.30 Disneyev film 5,c(r Škarjev «Mary Poppins« Tech11 , lor. Julie Andrevvs, Dick Van ke. . gr Arcobaleno 16.00 «La guerra de' o pless« Technicolor. Prepove0 mladini pod 18, letom. Excelslor 16.00 «Afrlca addio« jLj. Jacopettija in Presperija. T^r jj. color. Prepovedano mladini P°° letom. Fenice 16.00 «La meravigliosa h* ., lica« Technicolor. Michele Men3 Robert Hossein. Eden 16.00 «Adios Gringo« £astnlte. color. Giuliario Gemma, Evelf0 wart. Jesus Puente. reCir Gratlacielo 16.00 «Cat Ballou« 'j(, nicolor. Jane Fonda, Lee M3‘ ^ Alabarda 16.00 «Eric U Vikin«0* Eastmancolor. Giuliano Gemri pj Filodrammatico 16.00 »Agente 3-{l operazlone Atlantide« Colors Berna Rock. Aurora 16.00 «Patto a tre«. x Crlstallo 16.30 »La grande Technicolor. Tony Curtls. fia Wood. .nico- Garlbaldi 16.30 «Bandito» TeCb” s, lor. Gilbert Rolland. Uršula Robert Mitchum ,reclr Capltol 15.30 «Made ln Italy» 1 rji. nicolor. Virna Lisi, Alberto 3 |0rit Prepovedano mladini pod l4 pfepc impero 16.30 «Amantl lahni« v' vedano mladini pod 14. pjl- Vlttorlo Veneto 16.00 »Agente O77 1’Oriente con furore« Tech Ken Clark. . pid Moderno 16.30 «Se non avessl (fj. te« Gianni Morandl, Laura pi- klan. Gin o Bramlerl, Raff**1 SU. spl' Astra 16.30 «SOS naufragio ne11 *'<>». rni^' Astona 16.30 «1 mostri« Ugo zl, Vittorio Gassman. Gal*** Ideale 16.00 «CoIpo grosso a gir Bridge« Technicolor. Horsi choltz, Silva Kosclna, gaH1* Abbazla 16.00 »Una ragazza a |ev( Tropez« Technicolor. Ge° Grad. vJll* Skedenj 16.00 »Shenandoah 1° deltonore« James Stevvart. Ljudska prosveta " or)^' Prosvetno društvo »Vesna« J t c" v Sv. Križu v nedeljo P0P£-eier°1’' 16. uri v Ljudskem domu **T.| vo proslavo«. Vljudno vablj*" Ob priliki mednarodnih f1* proslave 30-letnlce skakalnice ,t\ f nlc) priredi SPDT 27. ®arc» p* Planico. Vpisovanje v Ul. u vključno do 10. marca t.l. REALIZEM V ZVEZI Z VIETNAMOM Senator Robert Kennedy proti Johnsonu Oster Humphreyjev odgovor na Kennedyjev predlog - Teza mladega senatorja ■ platforma združitve vseh, ki se ne strinjajo s predsednikovo vietnamsko politiko Predlog senatorja Roberta Ken-®edyja, da bi se «Vietkongu» omogočila «udeležba v oblasti in odgovornosti)) v Južnem Vietnamu, je v imenu vlade doslej najostreje napadel podpredsednik Hump-hrey. Sprejetje Kennedyjevega predloge bi po Humphreyju pomenilo isto, kot če bi ((bolezen hoteli zdraviti s strupom«, oziroma, če bj ((lisico spustili v kokošnjak« zli ((požigalcem omogočili vstop v skladišče ognjegascev«. Vsaka od omenjenih treh o-značb že sama po sebi zadostuje, d® bi ljudje mogli razumeti, kako je Kennedyjev nastop nevaren tako za vlado kot še posebno za samega Humphreyja. V trenutku, se je Humphrey najbolj oddaji od svojih zvez z levim liberalnim krilom Demokratske stranke, se jim je njegov tekmec Ken-®edy najbolj približal. To je dejansko tudi prvi znak, da bi se ^etnamska vojna mogla spremeniti v povod globljega razcepa v sami stranki. Doslej ni še nihče, kljub vsem nesoglasjem in trenjem v zvezi z Johnsonovo vietnamsko politiko, imel toliko poguma, da bi se P° tem vprašanju javno spopri-jsi s predsednikom. Saj je celo rtdbrightov odbor za zunanje za-fleve svojo javno preiskavo končal brez dokončnega zaključka. Kennedyjeva teza je jasna in nedvomno je, da se bo spremenila v platformo združevanja vseh °nih, ki so mnenja, da je treba siheriško politiko v Vietnamu bistveno spremeniti. Bodisi Ful-“rignt kot tudi nekateri drugi senatorji so se že izrekli v njen Prid, vendar pa bo šele senatna debata okrog Johnsonove zahteve Po dodatnih petih milijardah dolarjev za vietnamsko vojno pokazala, ali so ((disidenti« dovolj ntočni in že danes tudi dovolj °dločni, da se mpčneje in v bolj °rganizirani obliki postavijo po tot>u Johnsonovi vietnamski vojni. Razumljivo je, da se s tem v ^ezi postavlja še naslednje zelo važno vprašanje: zakaj se je Ken-Redy, ki si v stranki zelo skrbno Ptira «protijohnsoncvsko» pot do Predsedniške kandidature, zdaj jddločii za frontalni napad? 1 J»8-ita predvsem smatra, da John-Sonova politika ni nadaljevžuije ‘"=nnedyjeve vietnamske politike. yem ko je John Kennedy v bi-5'Vu smatral, da gre v tem pri-•Peru za ((njihovo, t. j. južnoviet-Psrnsko vojno«, jo je pa Johnson ’ Polnem smislu besede spreme-PP v ameriško. Nadalje: ali niso Kennedy in "Upina senatorjev, ki se je z Plimi sporazumel glede svojega ®astopa, prišli do zaključka, da ® situacija s pospešeno hitrostjo Poinika proti velikemu in sploš-.et*iu spopadu s Kitajsko in da zdaj zadnji čas, da se proti rriu začne z organiziranim od-P°r0m? Ih tretjič: ali ni morda Ken-J%jev nastop odraz volje libe-^ hega krila stranke, da defini-,Vn° pretrga s Humphreyjem in ? svojega voditelja določi new-'°rškega senatorja? Najverjetneje je v tem od vse-? tega nekaj. Vendar pa bo na r°glavitne posledice tega napadalce in v bistvu protijohnsonov-Siega nastopa treba še počakati, 'shema rešitev na osnovi poga-°hj mora po Kennedyju računati hejstvom, da obstajajo v Juž-fcehi Vietnamu nezadovoljni ele-. ehti, tako komunisti kot neko-J/Phisti. S temi je moč obraču-jgN na tri načine: «uničiti jih ali h siliti k umiku, prepustiti jim j®žel0 ali pa jim dovoliti, da de-oblast in odgovornost«. prv0 možnost ZDA v Vietnamu ravkar skušajo uveljaviti. Dru-P hi v ZDA nihče ne mogel predli, ne da bi pri tem ne od- ><"l,l"iiiiliiiiiiiiimiiiiillilliiiiriiiliiliiiiiin.(lil «Oklopnica Potemkin» ponovno na platnu tl^OSKVA, 24. — Resnično veliki ikfS ohranijo svojo veljavo tudi tlivf1 desetletja. Med temi Je tudi »Oklopnlca Potemkin«, ki ga Vh pred štiridesetimi leti napra-tef, s°vjetski režiser Eisenstein. In «ltB h Po 40 letih, so v moskov-gledališču «Hudožestveni» po-v »ho prikazali ta film, ki so ga r*°skvi prvič prikazovali 1. 1926. g]?a to priložnost je bilo pročelje Vj!?allsta okrašeno z zastavami so-te k«» vojne mornarice, v veži pa igral vloge Don Kihota. Ostane potemtakem tretja, edino razumna in edino realna, ki je z njo moč nastopiti pred javnostjo. Ken-nedy je bil izbral prav to tretjo. Glede predsednikove formule ((brezpogojnih razgovorov« je Robert Kennedy povedal naslednjo oceno: «V resnici se obe strani katere si bodi diskusije lahko udeležita z vsaj enim osnovnim pogojem«. To je realizem, a brez tega ne more biti razgovorov, tako kot tudi pozivi nanje sploh ne morejo biti iskreni, če ne vsebujejo priznanja te potrebe, pravi Kennedy. Po njemu bi na ameriški strani bila ta ((minimalna zahteva« v tem, da ne bo ((prepustila Južnega Vietnama Severnemu«, vendar pa mora sprejeti možnost, da ((volitve privedejo do združitve«. Za Severni Vietnam pa mora ta ((minimalna zahteva« biti garancija, da rešitev ne bo privedla v Južnem Vietnamu «do sovražne vlade, ki bi težila k fizičnemu uničenju komunističnih elementov, ki bi odklanjala gospodarsko sodelovanje s Severom in bi se ohranjala na nadaljnji ameriški vojaški prisotnosti«. Vse to pa je v tolikšnem nasprotju z vladno politiko in njenimi vietnamskimi načrti, kot sta si v nasprotju dan in noč. Hump-reyjeve bučne fraze to najbolje potrjujejo. A pričanje ministra Ruska in generala Taylora pred Fulbrightovim odborom samo še potrjuje dejstvo, da gre v tem primeru za dve nasprotni si stališči, za dva povsem različna si načina gledanja na svet v zvezi z ameriško, vietnamsko ter azijsko vojaško - politično angažiranostjo. Prizor iz Beckettovega dialoga «čakajoč na Godota«, ki ga Slovensko gledališče te dni uprizarja v Kulturnem domu. Za sceno je poskrbel Klavdij Palčič iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,iiiitiiiiitiiii,iiiiiiiiitiii,ii,iiI,Ii,i,,lllllllllllllllllIIIIllltlIIJUIIIIIIlllIIIIIIIIinilIlln)IIIIIIII,lfl,IIIIIIMIIIItllll(]IIIIIiIIIIIIII,,l1lt,l,i,IIIIt,lllllllllII(llll)IIIIItlllII,,rt,iiln,,ili,,,,liiiiiiiniiiii,iiliiii,iiiiiii1Miiiiiiil,I,niiiiii,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii sL D11a pripravljena posebna razidi* v zvezi z oklopnico, po kalili hosi film ime, ter v zvezi s |jy. litlll liliC, l/C* V w tjLjhhl. Na razstavi so tudi slike sikhih sovjetskih slikarjev, ki so Dl ho vojno ladjo ovekovečili na «e Jhu, zgodovinski dokumenti, ki ttia??ha,sajo na vstajo ln na sneto^ Nima. ton?, Prvo predvajanje filma po Dik41h letih so povabili vrsto čast-(*!Joštov, kot na pr. nekaj admi-dsoht, *n drugih višjih vojaških Vhostl, pa tudi Maksima Strauss n Grlgorlja Aleksandrova, ki tva,PrI filmu sodelovala In končno V? Ličeva, mornarja z oklopnl-’ ** Je pri vstaji sodeloval. ANGLEŠKI PRIJATELJI PSOV PROTESTIRAJO... Zakaj ne pošljemo človeka na Luno takoj? Francoski akademik je mnenja, da bi se javilo veliko prostovoljcev, ki bi bili pripravljeni še žrtvovati, toda človeštvo se cincavo izmika... Kakor je bilo pričakovati, je Britanska zveza za zaščito psov protestirala pri sovjetskem veleposlaništvu v Londonu zaradi tega, ker so sovjetski strokovnjaki s poskusom «Kozmos 110» žrtvovali dva psa. Da sta psa žrtvovana znanosti, ni nikakega dvoma, saj nihče ni zagotovil, da se bosta vrnila na Zemljo. Potemtakem je razburjenje britanskih ljubiteljev psov do neke meje razumljivo. Toda direktor Evratoma član francoske akademije znanosti Louis Armand ima o tem povsem drugačno mnenje. Pri njem ne gre le za to, ali smemo žrtvovati psa, ampak tudi človeka. Oglejmo si, kako je v pariškem «Paris-Matchu« postavil vprašanje, zakaj še ne gre človek na Luno. Tako je. Prvič v zgodovini je bil vzpostavljen dialog med dvema nebesnima telesoma. «Luna - 9» se je spustila na Luno in spregovorila. škoda je le v tem, da je naš opolnomočeni veleposlanik v kozmosu iz kovine, torej z omejenimi sposobnostmi in ne more reči več kot to, kar so mu naročili graditelji To je veliko za robota, za človeka pa premalo. «Luna - 9» je posnela površino Lune. Vsa čast, toda en sam človek bi s primernim radijskim oddajnikom mogel poslati na Zemljo več podatkov kot 50 robotov, kakšna je «Luna - 9». V nekaj dneh bi od enega samega našega pionirja na Luni znanost pridobila za tri ali štiri leta napornega dela. Hkrati bi nam to prikrajšalo vrsto razočaranj in verjetnih bodočih človeških žrtev. Postavimo torej neposredno vprašanje: «Zakaj ne pošljemo na Luno človeka takoj?« S sovjetskim satelitom nam je bilo dokazano, da morejo ljudje točno pogoditi vsako zaželeno področje našega vesoljskega spremljevalca in da tam postavijo težko raketo z blagim pristankom. Prepričan sem, da bi 80 kg težkega kozmonavta mogli namestiti v kabino neke bodoče «Lune». Z druge strani tudi menim, da za sedaj še ni sredstva, s katerim bi se hrabri pionir mogel vrniti na Zemljo. Tudi najbolj resni napovedovalci predvidevajo to možnost šele za leto 1970. Toda če bi se vodstva vesoljskih programov v Cape Kennedyju in v Baj-konuru odločila in prosila za prostovoljca, ki bi se dal zapreti v vesoljsko ladjo in odposlati na Luno brez upa na vrnitev, bi se oglasilo veliko ljudi, prav gotovo toliko, da bi z njimi napolnili dva, celo tri vesoljske avtobuse. Poleg tega bi se tudi v zaporih našlo veliko prostovoljcev, ker se ti že sedaj rade volje podvržejo n.pr. poskusni okužitvi z rakom. In pri tem še nismo omenili mnogih obupancev, ljudi z zavoženim življenjem, za katere bi bila kozmična smrt nekaj veličastnega... Zato ponovno postavljam vprašanje: «Zakaj se človek takoj ne pošlje na Luno?« Zdi se mi, da se tu pojavlja neko čudno izmikanje, o katerem bi bilo treba razmisliti, žrtvovati človeka! — se bo oglasil škandalizirani glas. — Ravnati z njim kot s poskusno živaljo! Poslati ga na Luno, da tam umre! Prisostvovati njegovi agoniji, ki bi nam prihajala preko radia! Prav. Tudi če bi do tega prišlo, zakaj bi se morala človeška družba nad tem zgražati? živimo vendar v letu 1966 in prav v tem trenutku se žrtvujejo človeška življenja izključno za rušenje! In ni ga več poštenega človeka na Zemlji, ki bi ne vedel, da bodo pred prvimi monsumi milijoni Indijcev umrl od lakote. In ti milijoni Indijcev, ki so obsojeni na smrt od lakote, ne motijo nikogar od tistih, ki to vedo, pa vendarle vsako jutro uživajo v zajtrku in oklevajo le v tem, ali si bodo privoščili čaj ali mleko, navaden kruh ali žemljo, maslo ali mezgo. «Trpel je,» — je pisal Jean Gi-raudoux v zvezi z nekim svojim likom, — «ker je plima izpirala svetilnik v Biarritzu, bil pa je neobčutljiv do kuge, lakote in nesreč v Aziji.« To bi mogli prenesti na našega vesoljskega prostovoljca: Zaprepadena človeška družba si ne želi, da bi si neki White ali Gagarin izbral smrt na Luni. Človeška družba jima ne bi dopustila, da bi zgubila življenje za znanost, za zastavo, za slavo, (kajti ne smemo pozabiti na apoteozo prvega človeka, ki bi stopil na Luno, na apoteozo, ki bo tako v prihodnjih stoletjih tako veličastna, kot je Lepa Elizabeth Ercy slavi svojo zmago: izbral jo je sam Antonio-ni, ki ji je poveril veliko vlogo v svojem prihodnjem filmu slava nekega Kolumba ali Aleksandra). Tu in tam slišim, da je imel Genovežan možnost, da se vrne v Palos de Moguer, da more vietnamski vojak pasti ali pa tudi ne; da je lakota Indijcev le stvar statistike, ne pa obvezna smrt... Dobro. Zakaj pa bi človek na Luni prav tako ne imel kako možnost? Predpostavimo, da bi mogel z drobnimi obroki kisika in hrane, ki bi mu jih oskrbovalna raketa sproti dobavljala, vzdržati. Toda vi že slutite, da problem ni v tem. Problem'je v odklanjanju razmotrivanja, sploh razmišljanja o tej smrti — kot da žrtve, ki služijo prestižu nekoga, ga ne-ozdravljavo omadežujejo... Vtem ko so tisoči mladih Japoncev — kamikaze — prostovoljno razbijali svoja majhna letala ob ameriške ladje brez vsakega najmanjšega upa, da bodo svoje junaštvo preživeli, je družba, pa čeprav je bila tedaj omejena le na japonski narod, to junaštvo slavila in ga sprejemala kot žrtev, ki naj reši japonsko cesarstvo. Potemtakem lahko ponovno postavljam vprašanje: «Zakaj se ne pošlje človek na Luno takoj?« Uspeh «Lune - 9» nas sili k drznosti. Ta uspeh nudi človeštvu izredno priložnost, da se s prstom dotakne enega izmed zelo velikih problemov, ki se pred njim postavljajo, problema, ki se mu izogibamo, ker nas pripravlja v omotičnost... Ta naša lažna krepost nas privede samo do pačenja vrednot. Gre pa le za to, da spoznamo, kaj smatramo za vrednoto življenja, v nasprotju z nekimi drugimi pojmi, kot so domovina, znanost, prestiž, ki vsi vsebujejo precejšen del subjektivnosti. Kakšno ceno pravzaprav pripisujemo življenju? To vprašanje je treba postaviti vsemu človeštvu, kajti vsakdo od nas hrani delček odgovora nanj. V tem trenutku se temu vprašanju izmikamo, kot se izmikamo problemu atomske bombe ali prenaseljenosti Zemlje (7 milijard ljudi leta 2000!). In kakor se bomo jutri izmikali problemu ((poigravanja s človekom; spreminjanju njegove osebnosti, ko bo to možno. Kajti odslej mora odločati človek in ne več stroj. Glede tega ni avtoritete, h kateri bi se mogle zateči vaše misli. Ni »vrhovnega komiteja življenja«. Vi, kot človek, odločate o vsakem trenutku civilizacije, v kateri živite vi in vaši dragi. 2e jutri bi mogli Rusi priti v skušnjavo, da pošljejo človeka na Luno. In ta skušnjava bo tem močnejša, ker bo prva. In glej, postavljam še enkrat vprašanje, tokrat v drugi obliki: «Ce bi bili vi odgovorni za sovjetski vesoljski program, kaj bi storili?« No, vi ste potemtakem v tem trenutku postali odgovorni za načrt «Luna» in pred vami se odpira neskončno prostranstvo odločanja. In vi na svoj način sodelujete v omotičnosti te velike pustolovščine. Torej? občutkom tesnobnosti. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) V OVEN (od 21.3. do 20.4.) Prišlo bo do zelo neprijetnega spora s predstojnikom. Vaše navdušenje nad neko osebo se bo zmanjšalo. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ponujen vam bo položaj z velikimi odgovornostmi. Ne jemljite dobesedno tega, kar vam pravijo najmlajši. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Poštenost in odkritosrčnost predstavljata uspešno orožje. Srečali se boste z nekom, ki bo spremenil način vašega življenja. RAK (od 22.6. do 22.7.) Delo, ki ga trenutno opravljate, vam bo močno koristilo Deležni boste precejšnjega zadoščenja. LEV (od 23.7. do 22.8.) Skušajte ohraniti in še okrepiti enotnost svoje delovne skupine. Prilagodite se HOROSKOP okoliščinam. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Pripravite se, da boste v vsakem trenutku lahko kos novim situacijam. V čustvenem pogledu boste kratek čas omahovali. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Kar zadeva poslovno dejavnost, osredotočite vse svoje sile na izboljšanje organizacije. Potrebovali boste precej vztrajnosti. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Vedno merite predvsem na bistvo. Pogumno se spoprimite s svojim zvezi z neko veliko nalogo, se trenutno umaknite v samoto. Uresni čila se vam bo velika želja. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne da bi si ustvarjali prevelike pre glavice, skušajte sprejeti nov delovni program. Poseči boste morali v neki spor. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Sku šajte svojo trmoglavost nadomestiti z ustrezno diplomatičnostjo. Danes se bo dokončno poravnal spor z ljubljeno osebo. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Nesmiselno je iz gole samoljubnosti prevzemati si nove naloge. Odločitev, ki bo bistveno vplivala na življenje vaše družine. ZLOČINSKA POKORŠČINA NEMCEV Admiral Wennecker pred sodiščem Desetnik Povveleit in časnikar Hoffmeier še dve od neštetih žrtev nemške obsedenosti po vestnem izpolnjevanju prejetih zapovedi BONN, 24. — Pred meseci se je zaključil v Frankfurtu proces proti esesovskim morilcem v taborišču Auschwitz. Tedaj je sodišče priznalo nekatere za krive in jih obsodilo. Toda trije bivši obsojenci, ki so krivi smrti desettisočev ljudi, so že na svobodi. Pred nedavnim so izpustili — zaradi slabega zdravja — na svobodo bivšega esesov-ca Roberta Mulko, ki je bil obsojen na 14 let zapora, danes pa še Hansa Starka in P. Broada, ki sta bila obsojena prvi na 10, drugi na 4 leta. V tem ko so se za izpustitev Roberta Mulke potrudili in našli izgovor v njegovem slabem zdravstvenem stanju, se .predsednik frankfurtskega sodišča, Arnold Schmidt, ni pomujal, da bi našel opravičilo za zadnja dva esesovska zločinca. Sicer pa, naj to služi le v uvod, temu, kar beležimo v naslednjem članku. Pred ustreznim sodiščem v Hamburgu se je začel proces, ki je v zvezi z drugo svetovno vojno. Gre za smrt dveh Nemcev. Tožbo sta vložili njuni družini. Na klopi za obtožence sedi to pot petinsedemdesetletni admiral Paul Wennecker, skupaj z njim pa še Heinrich von Allwoerden, kapitan in poveljnik trgovske ladje. Admiral Wennecker je bil v vojnem času pomorski ataše Hitlerjevega veleposlaništva na Japonskem. Kriv je za nasilno smrt dveh Nemcev, pomorskega desetnika Alfreda Poweleita in časnikarja Karla Hoffmeierja. Ta dva sta bila na dveh različnih nemških ladjah odposlana v Nemčijo, vendar pa domov nista nikoli prispela. Povveleit je bil na Japonskem aretiran zaradi neke manjše tatvine, kar je bil tudi razlog, da je bil odposlan v domovino. Časnikar Hoffmeier pa je baje bil vpleten v znano vohunsko zadevo, katere glavni protagonist je bil inž. Richard Sorge. Aretiran je bil od Japoncev, ki so ga nato izročili Nemcem. Torej, kot rečeno, oba sta bila vkrcana na dve različni ladji, a njunima poveljnikoma je admiral VVennecker — to je bilo 1. 1943 m 1944 — pred odhodom izdal strog nalog naslednje vsebine: v primeru, da bi ladji naleteli na sovražnika in bi se znašli v nevarnosti, se posadka lahko preda, vendar je ladji treba potopiti, a zapornika ubiti. Ladja, ki ji je poveljeval obtoženi von Allwoerden, se je imenovala «Rio Grande«, pripadala pa je neki hamburški družbi. Nanjo je bil kot zapornik vkrcan momamiški kaplar Povveleit. Časnikar Hoffmeier pa je bil izročen kapitanu Schuetzu, ki je poveljeval ladji «Burgenland». Ne prvi ne drugi ladji ni u-spelo na poti iz Japonske v Nemčijo prebiti se skozi zavezniško pomorsko blokado. «Burgenland» je nekje na južnem Atlantiku padel v ameriško zasedo. Seveda se ladja, ki ni bila opremljena za borbo, sploh ni branila, pač pa je poveljnik ladje, brž ko je bila napadena, ustrelil na palubi časnikarja Hoffmeierja, nakar je izdal ukaz, da se ladja potopi, posadka pa se je nasprotniku predala. Toda poveljnik Schuetz zdaj za svoj zločin ni klican na odgovornost, ker je medtem umrl. Ladjo »Rio Grande« Je doletela kasneje domala povsem podobna usoda. 4. januarja leta 1944 je naletela na ameriško vojno ladjo ((Omaha«. Komandant von Allwoerden je, vestno izpolnjujoč ukaz admirala Wenne-kerja, najprej ukazal ladjo potopiti, zatem pa se je skupaj s posadko predal, obenem z ladjo pa je na dno oceana odšel tudi edini človek na njej, mornar Povveleit, ki so ga, medtem ko so se ostali vkrcali v rešilne čolne, zaklenili v kabino, tako da se je ta spremenila v njegov grob. Primer je med drugim zanimiv tudi zato, ker nam odkriva, do kam je v vojni segala slepa pokorščina Nemcev. Prekršek mornarja Povveleita je dejansko bil neznaten, šlo je pač za malenkostno tatvino, torej ne za kako večjo stvar, na primer veleizdajo ali kaj podobnega, in vendar ga je konmandat Allvvoer-den pognal v tako grozotno smrt, samo da bi mogel reči, da je do pičice natanko izpolnil svojo dolžnost. Razumljivo je, da se on zdaj pred sodiščem v Hamburgu o-pravičuje, zatrjujoč, da je samo izpolnil višjo zapoved. Sicer pa se tudi admiral Wennecker, kot najodgovornejši v tem primeru, skuša prikazovati za nedolžnega. Predvsem pravi, da so pač takšne bile obveznosti do Japoncev, ki so biii Nemcem oba umrla izročili. Vrhu tega pa je takšna tudi bila izrecna želja Meisin-gerja, gestapovskega funkcionarja na ambasadi v Tokiu,, Jue-ta, namreč Meisinger, je sodil med največje zločince, a po končani vojni je bil izročen Poljski, kjer je bil tudi sojen in obešen zaradi vrste zločinov in pokolov, ki jih je bil v tej deželi storil. Toda admiral Wennecker skuša še nekaj: on namreč zatrjuje, da je obema poveljnikoma trgovskih ladij sicer res izdal ono brutalno zapoved, vendar, da jima je ustmeno dal na znanje, da nista primorana to storiti, pa je bilo, potemtakem, vse samo od njih odvisno. Kapitan von Allwoerden pravi nasprotno, da to ne odgovarja resnici, ker da mu ustno nič takega ni bilo rečeno. Spričo tega je med sodnikom in obtožencem prišlo do takega razgovora: «Zakaj pa niste Povveleita u-strelili?« «Ne, tega osebno bi ne bil zmogel, a kdo drug naj bi bil, potemtakem, to storil?« «Niste imeli poguma, da bi ga ustrelili, vendar ste dovolili, da se je potopil obenem z ladjo.« «Da, smatral sem to za bolj humano...« Kapitan von Allvvoerden je zatem še pristavil: «Vso pot sem o tem razmišljal, vendar pa je treba to, kar nekemu neznatnemu kapitanu zaukaže admiral, vsekakor izpolniti. Tako Nemci danes zapovrstjo opravičujejo vse svoje zločine. J Zdravnikovo mnenje Odkod nespečnost in kako jo zdravimo Mnogo je ljudi, ki tožijo, da ne morejo spati in mislijo, da je dovolj, če jim bo zdravnik predpisal tablete za spanje. Res je, da nekaterim takšne tablete pomagajo, res je pa tudi, da gre pri tem za osebe, ki bi v večini primerov prej ali slej spale tudi brez tablet. Nekaterim ljudem pomagajo tablete proti nespečnosti samo nekaj časa, pozneje jim pa tako rekoč nič ne pomaga. Iz navedenega sledi, da je mnogo vrst nespečnosti, ki imajo lahko najrazličnejše vzroke. Nujno pa je potrebno poudariti, da je spanje življenjska potreba vsakega živega bitja in seveda tudi človeka. Med spanjem organizem počiva in brez tega odmora slabi, kar ima lahko neugodne posledice. Vsi ljudje ne potrebujejo enako dolgo spanje. Nekaterim zadostuje, če spijo .štiri ure, medtem ko drugi spijo po šest, o-sem, celo po deset ur. Otroci potrebujejo dolgo spanje. Tudi tisti ljudje, ki težko fizično delajo, po navadi dalje spijo. Razne ankete so ugotovile, da 50 odst. ljudi premalo spi, ali pa da vsaj dobro ne spijo, kar pomeni, da je nespečnost resen zdravstveni problem, na katerega je treba pomisliti, saj je važen vzrok živčnim in drugim motnjam. Spanje nastopa postopoma. U-spavanje traja približno pol ure, so pa tudi takšni ljudje, ki takoj zaspijo, čim ležejo. Med uspava-njem pride do polzavednega stanja, ki postaja vedno globlje tako, da misli in slike, ki rojijo po glavi, polagoma izginjajo in izgubijo vsako zvezo z življenjem. Sanje postajajo globoke in končno nastopi spanje. Vzbujanje nastopa tudi postopoma, neredko ga spremljajo sanje. Ce gre za nespečnost, je navadno ena faza uspavanja ali spanja motena. Nekateri dolgo ne morejo zaspati, medtem ko drugi takoj zaspijo ali se čez nekaj časa zbudijo in potem le težko zaspijo. Tretji zaspijo lahko, toda njihovo spanje je nemirno, ker vse slišijo, kar se okrog njih dogaja. So pa tudi taki, ki imajo dolge in težke sanje, ki jih tako utrujajo, da so zjutraj mnogo bolj utrujeni, kot so bili pred spanjem. Poznamo takšne vrste nespečnosti, ki jim je vzrok znan. To so nespečnosti, ki nastanejo zaradi določene bolezni, npr. gripe, pljuč, niče, srčnih okvar, drisk, krčev v trebuhu, možganskih tumorjev itd. Ce v teh primerih odstranimo vzroke, se pravi bolezen o-zdravimo, bo nespečnost minila. V drugih primerih pride do nespečnosti zaradi slabe prebave ali zaradi prekomernega pitja kave in čaja. Znani so primeri, ko človek zaradi velikih telesnih in duševnih naporov ne more zaspati. Vsi poznamo npr. nespečnost dijaka, ki je tik pred izpitom. Zelo pogosta je nespečnost kot posledica zaskrbljenosti, in sicer bodisi zaradi finančnih težav, družinskih razmer, ljubezni ali zakonskih neprilik. Najbolj pogosto pa gre pri tem za živčne ljudi, ki jih vsak dogodek razburja in ki delajo iz muhe slona. So pa tudi hujši primeri, ki so posledica resnih živčnih bolezni, ki potrebujejo temeljitega zdravljenja. Nespečnost je lahko tudi navada, in sicer zaradi dežuranja, nočnega bdenja pri bolnikih, nočne straže ipd. Tisti, ki tožijo o nespečnosti, so stalno utrujeni, zbada jih po hrbtu, boli jih glava, nimajo teka in so nervozni. Ljudje, ki ne spijo zadosti, niso sposobni za delo in le težko obvladajo dnev- ne naloge, zaradi tega je razumljivo, da moramo nespečnost zdraviti. Prvo, kar moramo storiti, je, da ugotovimo vzrok nespečnosti. Ce gre za neko bolezen jo je treba ozdraviti: srčni bolnik mora zdraviti srce, revmatik revmo itd., in ne le požirati tablete za spanje. Nekateri priporočajo, da naj tisti, ki ne morejo spati štejejo, seštevajo, množijo ali delijo. Tako početje pravzaprav le utruja in ne vodi do spanja. Tisti, ki nič ne misli, najprej zaspi. Nekaterim pomaga, če v postelji čita-jo. To je zelo primerno, vendar pa naj bo branje lažjega značaja. So tudi taki, ki jih uspava tiha godba iz radia, so pa tudi taki, ki jih vsak šum vznemirja. Mnogokrat je sprememba bivališča čudotvoma: ženam koristi kopališčno zdravljenje v boju pro. ti nespečnosti. Pozabiti ne smemo, da je tudi postelja lahko vzrok nespečnosti: nizko ali visoko vzglavje je važno za srčnega bolnika, toplota vzglavnika za revmatika, pretežek vzglavnik bo razburjal živčnega bolnika. Ni treba poudarjati, da je za dobro spanje potreben čist zrak. Večerja naj bo lahka, alkohol ni priporočljiv, kljub temu, da pri večini ljudi izzove spanec. Mnogo je primerov, ko je treba proti nespečnosti jemati zdravila, vendar pa le po nasvetu zdravnika, a nikakor ne po priporočilu nekoga, ki ne more spati in pravi, da ima za to zdravilo. Dr. S. B. Prihodnjo soboto tekmovanje za najlepšo pesem Evrope RIM, 24. — Jutri teden, 5. marca, ob 22. uri bo na drugem kanalu italijanske televizije neposreden prenos mednarodnega tekmovanja pod naslovom «Velika nagrada Evrovizije za evropsko pesem«. Tekmovanje bo letos v Luksemburgu, ker je Luksemburg na lanskem tekmovanju zmagal Na letošnjem tekmovanju Evrovizije za najlepšo pesem sodeluje 18 evropskih držav, med katerimi so tudi Italija, Jugoslavija in sosedna Avstrija. Jugoslovansko lahko glasbo bo zastopala slovenske pevka Berta Ambrož, ki se bo predstavila s pesmijo vBrez besed», Avstrijo bo zastopala na tem tekmovanju pesem iiMerci Cherie», ki jo bo pel Udo Jurgens, Italijo pa bo zastopal Domenico Modu-gno, ki je letos sicer ponovno doživel velik uspeh v Samemu, ki pa v svojih dosedanjih nastopih na tem evropskem tekmovanju ni imel nikoli posebne sreče. Na dosedanjih tekmovanjih za najlepšo popevko v Evropi je imela največ sreče Francija, ki je odnesla prvo mesto že leta 1958, nato 1960 in še 1962. Prvič je nastopil kot zmagovalec francoski pevec Andrč Claveau, drugič je zmagala Jacgueline Boyer, tretjič pa Isabel-le Aubret. Holandska je doslej zmagala dvakrat (1957 in 1959), prav tako je dvakrat zmagal Luksemburg (1961 in 1965), po enkrat pa so zmagale Švica (1956), Danska (1963) in Italija (1964). Italijo je takrat pripeljala do zmage GU gliola Cinguetti, Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Variacije na slov. motive; 11.35 Radio za šole; 11.55 Pevci in ansambli; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasbeno potovanje; 17.00 G. Safred igra na marimbo; 17.25 Radio za šole; 17.45 Pesem in ples; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost; 18.30 Marij Kogoj, ob desetletnici smrti;; 19.00 Levak: «Lizin lik v Plemiškem gnezdu Turgenjeva«; 19.15 Zbor «Aquilee» 19.30 Postna predavanja; 19.45 Glasbeni kontrasti; 2z.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in___________________ delo; 20.50 Orkester Casamassi- srni; 11.05 Vesela glasba; 11.40 Or- PETEK, 25. FEBRUARJA 1966 ni iz albuma; 9.35 Zdravnikovo mnenje; 9.45 Popevke; 10.05 Operna antologija; 10.30 Š0I3; 11.30 Melodije in romance; 11.45 Skladbe za godala; 13.30 Dva glasova — en mikrofon; 15.15 Filmske in gledališke novosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Simf. glasba; 17.25 Glasbena fantazija; 17.45 G. F. Luci: «Solitudine estrema«; 18.30 Ital. skladatelji; 19.10 Oddaja za delavce; 20.25 Režiserjev poklic; 21.00 Simf. koncert. II. program 7.30 Jutranja glasba; 9.35 Nasveti za konec tedna; 10.35 Nove pe- ma; 21.00 Koncert operne glasbe; 21.40 Orkester Angelini; 22.00 «Od plemiških nezadovoljnežev do revolucionarnih klubov«; 22.25 Variacije v jazzu; 23.00 Pesmi. 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Ansambel «Gli Angeli«; 13.30 Zborovsko petje; 13.50 Knjižne novosti. kester; 12.00 Zvočni trak; 14.00 Pevci; 15.00 Plesna glasba; 15.15 Za vašo diskoteko; 16.00 Rapsodija; 16.30 Glasbeno-govorni spored; 17.35 Poljudna enciklopedija; 18.35 Enotni razred; 18.55 Vaši izbranci; 20.00 Večerna fantazija; 21.00 Operetni program; 21.40 Večerna glasba III. program Koper 7.15 Jutranja glasba; 11.00 Popevke; 11.30 Ritmi; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Melodije; 14.00 Popularne skladbe; 15.00 Zbor Slovenske filharmonije; 15.45 Pojo Beneški fantje; 16.00 Kulturni zapiski; 16.20 Simf. koncert; 17.00 Današnje teme; 17.10 Prijet- 18.30 Pregled nemške kulture; 18.45 Cortesejeva Fantazija za orkester; 18.55 Prejeli smo; 19.15 Ital. periodični tisk; 19.30 Koncert; 20.40 Na sporedu Sergej Prokofjev; 2100 R. R. Bennett: «Le miniere di zolfo«. Slovenija 8.05 Operna matineja; 8.55 Pio- na glasba; 18.00 Prenos RL; 19.00 nirski tednik; 9.25 Domače viže; *—f. ,o,n --------- 1015 Barti)k; Iz a,buma kratkih klavirskih skladb; 10.35 Novost na knjižni polici; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Iz oper J. Gotovca; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Slovenske Šport; 19.30 Prenos RL; 22.15 Bos-sa nova; 22.35 Mali večerni koncert. Nacionalni program 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Stra- narodne; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Potovanje nekdaj in danes; 14.35 Zbor «Gusla» iz Bolgarije; 15.20 Napotki za turiste; 15.30 Od vasi do vasi; 15.45 Novo v znanosti; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Simf. koncert; 18.00 Aktualnosti; 18.20 Zabavni orkester; 18.45 Kulturne diagonale; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Operetne melodije; 20.20 Zunanjepolitični pregled; 20.30 Slov. zborovska ustvarjalnost; 21.15 O morju in pomorščakih; 22.10 Jazz; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Bartok: Koncert za klavir in orkester. Ital. televizija 8.30 Sola; 16.15 Konjske dirke v Rimu; 16.45 Nova srednja šola; 17.30 Spored za naimlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.15 Miniaturni koncert; 19.30 Na pragu znanosti: ((Dušikova gnojila«; 19.55 športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 So-telo-Guerrini: «11 visitatore non suonb alli porta«; 22.05 Benedetto Croce — učitelj svobode, ob koncu dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik; 22.15 Zakon Divjega zahoda. Jug. televizija 10.00 TV v šoli; 13.45 Poročila; 13.50 Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju v Davosu; 16.40 Ruščina; 17.00 Angleščina; 17.30 TV v šoli, 18.00 Oddaja za otroke; 18.25 Obzornik; 18.45 Ljudje med seboj; 19.15 S pesmijo po Sloveniji; 19.40 TV akcija; 20.00 Dnevnik; 20.30 življenje Emila Zolaja — film; 22.15 Mednarodna ura: Japonska; 23.15 Poročila. S SEJE ODBORA TRGOVINSKE ZBORNICE Nezadovoljstvo zaradi zapostavljanja goričkih koristi v deželni upravi Zbornica bo ohranila in okrepila zveze z gospodarskimi resori, da bi rešila številna vprašanja, ki zadevajo našo pokrajino Na zadnji seji odbora trgovinske soriškega župana, da so včeraj, zbornice, ki je bila 23. februarja pod predsedstvom ing. Rigonata, so proučili spremembe, ki so nastale v deželni upravi, zaradi katerih je bil iz odbora izključen eden izmed dveh goriških odbornikov. Ob zaključku diskusije so se odborniki pridružili protestu raznih ustanov in negodovanju prebivalstva, ker se zavedajo, da se bodo s temi spremembami pojavile nove težave v prizadevanjih goriške pokrajine, da bi zaščitila svoje koristi. Vsekakor bo trgovinska zbornica ohranila in okrepila stike, ki jih vzdržuje z gospodarskimi resori v deželnem odboru, da bi rešila številne in važne probleme. Nato so odborniki začeli proučevati točke dnevnega reda in so sprejeli več sklepov, ki zadevajo distribucijske načrte za blago proste cone v letu 1966; pri tem so upoštevali priporočila posvetovalne komisije. Odobrili so program za izboljšanje živinoreje v tem letu ter predračun za njegovo izvajanje. Imenovali so nato svojega zastopnika v upravni svet poskusnega kemično-agramega zavoda v Gorici. Občinskim upravam v naši pokrajini so nato razposlali navodila glede potujočih trgovin in izdaje obrtnic. ko ni bil sejemski dan, nekateri potujoči trgovci prodajali sadje in sadike, drugi trgovci pa imajo navado uporabljati zvočnike, ki niso dovoljeni. Seja pokrajinskega odbora Na seji pokrajinskega odbora v sredo zvečer so pod predsedstvom dr. Chientarollija obravnavali za deve, ki so predmet diskusije pokrajinskega sveta. Proučili so pro račun za leto 1966, ki ga bodo znova pregledali, preden ga bodo predložili svetovalcem. Sklenili so prisostvovati skupščini pokrajinskih predsednikov, na kateri bodo razpravljali o pokrajinskih financah, izdelali so program za učvrstitev zdravja v živinoreji ter uredili osebne zadeve pokrajinskih uslužbencev . FRED NOČNIM LOKALOM V GOEPPINGERJU Neznanci do smrti pretepli genskega delavca v Zah. Nemčiji Kriminalna policija išče napadalca . Jacobini je odšel na delo pred šestimi leti Kriminalna policija iz Geappin-gerja v Zahodni Nemčiji raziskuje zločin, v katerem je izgubil življenje 35-letni natakar Mario Jacobini s Trga Cavour 7 v Gorici. V soboto ponoči so ga našli nezavestnega pred nekim nočnim lokalom. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer je umrl dve uri po prihodu. Očividci pravijo, da je Jacobini posredoval v nekem sporu, ki je nastal v nočnem lokalu med dvema paroma. Ko je zapustil lokal, je neki moški šel za njim in ga po vsej verjetnosti udaril po glavi. Napadalec se je vrnil v lo- a mii iiiii iiii milni iiiiii im m um m im im n n m mi n im MiiiiiiiHiuiiiii m iiiuiiii iiiiiiii iiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiii IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA Stavke kovinarjev na tržiskem območju V podjetju Sem-Detroit so delavci včeraj ponovno stavkali .zaradi suspenzije 31 delavcev, ki se v znak protesta zaradi vključitve v dopolnilno blagajno z nič urami, vsak dan zberejo pred tovarno v Galilejevi ulici. Strokovno gibanje se bo nadaljevalo tudi danes. Danes in jutri bodo stavkali kovinarji zasebnih podjetij v Tržiču in okolici; s tem bodo protestirali proti prekinitvi pogajanj za obnovo vsedržavne delovne pogodbe njihove kategorije. Pritožbe potujočih trgovcev Pokrajinska federacija potujočih trgovcev (OISIL) je opozorila Gorica VERDI. 17.15: «Viva Maria«, Brigit-te Bardot in Jean Moreau. Francoski barvni film. CORSO. 17.15: «Per qualche dolla-ro in piti«, Clint Eastwood in Lee Van Kleet. Ameriški kinema-skopski film v barvah. MODERNISSIMO. 16.45 in 22.30: «Adios Gringo«, J. Gemma in E. Stewart; ameriški film v kinema. skopu in barvah. VITTORIA. 17.00: «Terrore nello spazio«, Barry Sullivan in Norma Bengell; italijanski barvni ki. nemaskopski film, mladini pod 14. letom vstop prepovedan. CENTRALE. 15.30: Zadnja ob 21.30: «Tutti insleme appassionatamen te«, Julie Andrewss in C. Plum-mer; ameriški barvni kinema-skopski film. DK2URNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Italija št. 244, tel. 35-38. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo dnevno temperaturo 17,4 stopinje ob 12.50 in najnižjo 4,8 stopinje nad ničlo ob 8.10 uri; povprečne vlage 64 od sto. Ko se je hotel izogniti pešcema je taksist podrl motociklista Ni vedel, da na mopedu ne sme voziti sopotnika - Obsojen, ker je zanemarjal družino Pred okrajnim sodnikom dr. Bas-sijem v Gorici se je moral včeraj dopoldne zagovarjati 31-letni taksist Dario Peteani iz Gorice, Ul. Favetti 22. Obtožili so ga, da je pri vožnji s svojim fiatom 1300 po lastni krivdi podrl motociklista Severina Visintina iz Fogliana ter mu pri tem povzročil telesne poškodbe, ki si jih je ta moral zdraviti devet mesecev ter je ostal potem šepast. Iz policijskega zapisnika je razvidno, da je Peteani na novega leta dan lani peljal s svojim avtom klienta Bruna Ruterija od mostu IX agosto po Ulici LunghTsonzo Argentina v smeri proti središču mesta. V bližini železniškega nadvoza sta šla peš po cesti pred njim zaročenca Dario Ninin iz Stražic, Ul. Colombo 3/A in Alida Perini iz Ul. LunghTsonzo 105. Peteani se je hotel izogniti temu paru in je zavozil bolj proti sredini ceste. V tistem je privozil iz nasprotne smeri na motociklu Demm 125 42-letni Severino Visintin. Obe vozili sta trčili in motociklist je padel s svojim vozilom vred ter obležal nezavesten. Z avtom Zelenega križa so ga odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali zaradi zloma noge in drugih poškodb. Po zaslišanju obeh prizadetih in prič, ki so v glavnem potrdile opisani dogodek, je državni tožilec odv. Mamolo zahteval oprostitev obtoženca zaradi pomanjkanja dokazov. Branilec odv. Cossa pa je vztrajal pri tem ,da ga oprostijo s polno formulo, ker da ni zakrivil kaznivega dejanja. Sodnik je vkljub temu obsodil obtoženca, ki je že prej izplačal zahtevano odškodnino poškodovanemu Visintinu, na plačilo globe 200 tisoč lir, vendar pogojno in brez vpisa v kazenski list. Obenem je odredil odvzem šoferske izkaznice za dobo 6 mesecev. Obtoženec je vložil proti razsodbi priziv. V odsotnosti je sodnik obsodil na plačilo globe 9000 lir 31-letnega Davorina Stanto iz Mirna 166. Ta se je dne 24. julija lani pripeljal čez mejo z mopedom ter imel na zadnjem sedežu še svojega prijatelja. Ker po italijanskem cestnem zakonu ni dovoljeno voziti na mopedu druge osebe. Je šel za njim z avtom policaj, da bi ga ustavil, ker se Stanta ni hotel prej ustaviti na njegov poziv. Ko ga je dohitel, je policaj napravil zapisnik in vložil ovadbo. Stanta se je takrat izgovoril, da ni vedel za tako prepoved v Italiji in da ga na mejnem prehodu nihče ni na to opozoril, i prikazal lepote Savinjske doline in Ker pa zakon izključuje nevednost, I obrobnih gora; nato je prof. Kases ga je sodnik včeraj obsodil. Branil ga je uradno odv. Pascoli. Pod obtožbo, da je pretepal svojo ženo Marijo Sever in da ni dajal potrebnih sredstev za življenje njej in svojemu mladoletnemu sinu Ivanu, se je moral zagovarjati 43-letni Filip Lampe, ki stanuje v ka-zermetah na Svetogorski cesti 133. Žena je v tem smislu vložila pri policiji pritožbo lani 13. avgusta. Lampe Je včeraj pred sodnikom zanikal, da bi pretepal svojo ženo ter dodal, da ji je dajal tudi denar, kolikor je to bilo v njegovi moči, ker je bil nestalno zaposlen. Sodnik ga je obsodil na plačilo globe 80 tisoč lir in stroške. Branil ga je odv. Pascoli. Vljudnostni obisk avstrijskega konzula Goriški župan Martina je včeraj dopoldne sprejel na vljudnostni o-bisk avstrijskega konzula v Trsti Ota Friesa, s katerim se je pogovarjal o vprašanjih, ki zadevajo Gorico in pa recipročne interese obeh sosednjih držav. «Hamlet» Kozinčeva je čudovita umetnina V sredo zvečer so v cine/orumu v Stella Mattutina predvajali «Hamleta*, film sovjetskega režiserja Gregorija Kozinčeva. Odkar so leta 1.900 Hamleta prvič posneli na filmski trak, od takrat do danes so razni režiserji z raznimi igralci v naslovnih vlogah posneli 21 filmov po drami neumrljivega Shakespeara. Kozincev je za svoj film potreboval 8 let, pomagala pa sta mu tudi Šostakovič in Pasternak. Vsa ta imena skupaj so bila najboljše jamstvo, da bomo videli svojevrstnega Hamleta, vrednega visokih kakovosti sovjetske umetnosti. Uvodno besedo o drami je imela Maja Monzani. V klubu «S. Gregorčič* Zanimivo predavanje o lepotah Slovenije Znana prosvetna delavca iz Nove Gorice prof. Ivan Kasesnik in Hudi Hoenn sta imela v okviru večerov ob sredah v klubu «S. Gregorčiču v Gorici zanimivo predavanje o lepotah matične domovine Slovenije. Ob spremljavi številnih barvnih diapozitivov je najprej Hoenn nik govoril o dolini Krke in njenih lepotah, orisal Novo mesto in druge večje kraje na Dolenjskem ter prikazal njihove zanimivosti. Mimogrede je prikazal tudi košček Bele krajine. Končno je Hoenn prikazal še dolino Save Bohinjke in Julijce, ki jo obkrožajo ter kot zadnjo novost tudi krasna smučišča na Voglu z novim hotelom za smučarje. Predavanje je trajalo poldrugo liro in številni poslušalci so mu sledili z velikim zanimanjem. Predavatelja je predstavila Jožica Sme-tova in se jima ob koncu tudi zahvalila v imenu prisotnih za lep večer. S plinom se je zastrupila Včeraj zjutraj okrog 8. ure so našli v njenem stanovanju na Pla-cuti št. 9 nezavestno na tleh 56-let-no upokojenko Carmen Policardo. Takoj so poklicali avto Zelenega križa in jo odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so ženi ugotovili znake zastrupijenja s plinom ter jo pridržali na zdravljenju. Svak Eu-genio Migotti, ki jo je spremljal, je povedal, da je žena živčno precej izčrpana in zaradi tega tudi raztresena. Zato domneva, da je pozabila zapreti plin ter se tako z njim zastrupila. Zdravniki ji skušajo rešiti življenje. Ko Je bil včeraj dopoldne na delu v kamnoseškem podjetju Valentino Peresotti na Tržaški cesti 215, se je na delu ponesrečil 16-letni vajenec Mauro Basello iz Humina. Ko je namreč segreval vosek, ki ga je rabil pri delu, si je zvrnil posodo z vrelo tekočino, po roki. Odpeljali so ga v civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili opekline. I. in II. stopnje na levi roki ter ga pridržali za 10 dni na zdravljenju. kal z okrvavljenim suknjičem; s svojo družabnico sta najela taksi in se odpeljala neznano kam. Obdukcija je pokazala, da je umrl zaradi zloma lobanje, Jacobini je pred šestimi leti odšel na delo v Nemčijo; najprej je opravljal svoj poklic natakarja, pozneje pa se je zaposlil v metalurškem objektu. Pokopali ga bodo danes dopoldne. Razprava o konzorciju za industrijski razvoj v Tržiču Občinski svet v Tržiču, ki se je sestal v sredo zvečer, bo na prihodnji seji, ki bo po vsej verjetnosti naslednji teden, nadaljeval obravnavo o poročilu župana Romanija o konzorciju za industrijski razvoj. Svetovalci KPI, PSI in PSDI so na predvčerajšnji seji predlagali, naj se konzorcij čimprej razširi tudi na ostale občine tržiškega območja. Komunist Zorzenon je zahteval vključitev predstavništva svoje stranke v konzorcij, socialist odv. Bona-donna pa je dejal, da je njegova stranka že leta 1961 bila naklonjena ustanovitvi konzorcija med javnimi ustanovami. Socialdemokrat odbornik Marchesan pa je poudaril uspešen napredek v u-resničevanju industrijskih programov, za katere je dežela prispevala 300 milijonov lir. Mladenič iz Nabrežine se je poškodoval pri prometni nesreči V prometni nesreči se je včeraj poškodoval 23-letni Paolo Cristi-i-ni s Tržaške ceste v občini Det in-Nabrežina. V bolnišnici v Trž tu so ga pridržali na zdravljenju za 30 dni, ker se je udaril v glavo, zlomil si je levo ključnico ter se pobil po glavi in levem kolena. nnoAtvd MOŠKA B LIGA Ekipa CRDA zadnja priložnost za Bor Slovenska šcsterka nujno potrebuje točke Jutri bo Borova šesterka po premoru prejšnjega tedna spet nastopila. Tokrat bo njen nasprotnik zadnji v lestvici. To je tržaška CRDA, ki je praktično že obsojena na izpad, če pa ji uspe premagati slovensko postavo, potem ima nekaj upov in to prav na račun Bora. Borovci namreč so se po začet- nih nadvse uspelih nastopih neverjetno zmedli in popustili, tako da že od daljnega 12. decembra ne okusijo več sladkosti zmage. Jutrišnji nasprotnik pa ni tako šibek, kot bi kazalo sodeč po lestvici. CRDA je med tem časom, v katerem je zmagal le v eni tekmi, ojačila svoje vrste in zaigra danes bolj sproščeno in povsem brez skrbi. Nasprotno pa borovci gredo na igrišče z veliko tremo in morajo osvojiti za vsako ceno razpoložljivi točki, ki sta jim nujno potrebni. V prvem delu prvenstva, ko je bil v blesteči formi je Bor z lahkoto odpravil tržaškega drugoliga-ša. Tekma je bila nezanimiva in skoro bi rekli, da so se naši fantje igračkali. Jutri pa bo šlo na nož in zmagovalec bo končno pretrgal dolgo verigo porazov, ki ne delajo časti tržaški odbojki. Zelo vroče bo tudi v Modeni, kjer bo Gobbi iz Piacenze igral zadnjo karto za vstop v prvo ligo. Po nedeljskem porazu proti milanskemu CSI, bi bil za njega ponoven poraz usoden. Izenačeni bosta tudi tekmi Bovoli (ex Zavattaro) -Čelana in Codognato - Pagnin. Lestvica Menegola 10 9 1 29 6 18 CSI 11 9 2 29 8 18 Gobbi 10 7 3 25 18 14 Čelana 10 5 5 19 19 12 Bovoli 10 4 6 17 22 8 Codognato 10 4 6 16 22 8 Pagnin 10 4 6 16 24 8 BOR 10 3 7 15 23 6 CRDA 11 1 10 7 33 f. 2 v. LONDON, 24. — Italijanski boksar Salvatore Burruni, ki ga EBU priznava v nasprotju z WBA za llliuiiiiitmiiiillillllllllliiliiiiiiliiiitliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiilillilliiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ATLZTIKA USPEHI V 1965. LETU Malo rekordov povprečje odlično Svetovna atletika v letu 1965 ni imela izredno važnih prireditev. Olimpijske igre so nekako nadomestile študentovske v Budimpešti, veliko prahu je dvignil tudi dvoboj med sovjetskim in ameriškim velikanom v Kijevu, v Evropi pa so skušali razširiti sezono z evropskim pokalom, ki pa ni uspel kot so mnogi pričakovali. Rekordov v 1. 1965 ni bilo mnogo, vsaj toliko ne kot v olimpijskih letih, re- zultati in povprečja pa so bili vseeno odlični. Predstavili vam bomo panogo za panogo, tako da bo imel lahko vsak jasen pojem o razmerju sil na svetovnem atletskem tržišču. Začnimo kar s 100 m V tej panogi je pustil odstop cionalno najmočnejšimi v sprintu, je bil najboljši črnski tekač Anderson, ki je dosegel vsega 5-krat 9”3 na 100 jardov (= 10”1 na 100 m) in 10”2 na 100 m. Dobre rezultate, vendar z na splošno neredno formo, sta dosegla tudi rojaka New man in Greene. Japonca Ijimo štejejo mnogi Za lani najboljšega, čeprav z minimalno prednostjo. Jji-ma je namreč na univerziadi v Boba Hayesa veliko praznino. V Budimpešti premagal vso svetovno Pri Pevmi so našli kosti avstrijskega vojaka Domačini, ki so iskali zgodnje spomladansko cvetje in gobe na področju v bližini ceste Forte del bosco pri Pevmi, so včeraj zjutraj opazili nekaj človeških kosti, ki so molele iz zemlje. Takoj so obvestili karabinjerje iz Podgore, ki so šli na kraj in v resnici odkopali človeške kosti. Poleg so našli tudi medaljon, iz katerega so lahko povzeli, da gre za avstrijskega voja-ka iz prve svetovne vojne, ki so ga na tistem mestu zakopali. lanski sezoni ne najdemo tako prave osebnosti, ki bi s časi in tekmovalnimi uspehi dokazala, da je najhitrejše bitje na svetu. Senzacija je vsekakor rezultat 10” Kitajca Cen Cja-Cuana, ki je povrhu podkrepljen še z dvema 10”1 in tremi 10”2. Na žalost ne poznamo rentabilnosti tega tekača na velikih tekmovanjih, ker je LR Kitajska izven mednarodne zveze, na njegove čase pa se ne smemo slepo opirati, ker je na 100 m včasih bolj važna živčna vzdržljivost kot pa moč. Zgodilo bi se lahko, da bi se na potencialni olimpiadi Cen Cja-Cuan uvrstil na 1. mesto, kot pa, da bi se niti ne plasira] v finale. Med Američani, že tradi- elito z Andersonom, Jeromejem (Kanada) in Maniakom (Polj.) na čelu. Manjkala sta tu le Figuerola, ki pa tako ni bil v dobri formi in Cen Cja-Cuan. Iz političnih razlogov bi se v bližnji bodočnosti lahko srečala prav Figuerola (Ku ba) in Cen. V tem srečanju bi se gotovo videlo, če bi kitajski atlet lahko fantastične čase potrdil tudi z uspehom proti rutiniranemu sprinterju kot je Figuerola Ne gre pozabiti niti na Koneja (Slonokoščena obala), že finalista v Tokiu Tekač se je v 1. 1965 še razvil in redno dosegel 10”3 Na4a prednostna lestvica za 100 m je torej naslednja: 1. Ijima, 2. Anderson, 3. Cen Cja-Cuan. svetovnega prvaka mušje kategorije, bo 14. junija letos nastopil v Wembleyu v dvoboju za naslov z britanskim prvakom Walterjem Mc Gowanom. NOGOMET SANTIAGO, 24. — Sovjetska DO-gometna reprezentanca, ki Je na turneji po Južni Ameriki je Pfen^ gala Čile 2:0 (1:0). Oba gola je dosegel desna zveza Favo. K011SAMSTV0 MONACO, 24. — Italijan Gianaj Motta je zmagal v dirki za VeUKo nagrado Monaca. Motta je pre®°?„ 168 km dolgo progo v 4 urah 06 Aj • Drugi je bil Italijan Adorni, tret)* pa Francoz Poulidor. SMlfCANJM INNSBRUCK, 24. — Inge Jochuf« je danes osvojila naslov avstnjs® je umico uovujna uc*o*vav **»*—--• >. prvakinje v veleslalomu. Dru^^ bila Brigitte Seiwald, tretja Zimmermann, četrta Christl HMf-medtem ko je bila Traudl Hecne šesta. HIIIIIIIIIIIIIIM KdŠAKKA MOŠKA B IM Goriziani zopet grozi nevarna kriza? Presenetljivi nastopi videmskega Snaiderja Vse kaže, da Goriziani ne prija občutek nadmoči, ki se poraja 7 njenih atletih vsakikrat, ko ima ekipa nekaj točk naskoka nad ostalimi peterkami moške B lige prvenstva. Takoj je n. pr. v Prve* delu letošnjega prvenstva goriška ekipa že vodila s štirimi točkafflj prednosti in je bila tudi zaradi tega stoodstoten favorit za končno zmago, ko je v samih dveh tednih splahnel njen izdatni naskok ter je morala začeti graditi znova. Tako, vsaj zunanji znaki kažejo, preti Go. riziani spet negativna faza. V nedeljo so morali Zorzijevi igralci z igrišča Becchija poraženi. Kljub premoči v drugem delu tekme m kljub temu, da so še nekaj minut pred samim zaključkom vodili z naskokom, ki je po navadi nedosegljiv, so morali prepustiti zmago domačinom. Zaverovanost v svojo nadmoč more včasih dovesti do bridkih prebujenj. Tako je tudi Goriziana ob zaključku regularnega časa zamudila lepo priložnost in domačini so se v podaljških spustili v boj s takim elanom, ki je onemogočil vsako manevrirano igro gostov in končno doprinesel zaželen domači uspeh. Zdaj mora Goriziana nabrusiti svoje orožje za nedeljski derby. Vsi vemo, koliko preglavic dela vsakemu trenerju tak dvoboj in znano je, da se izid takih tekem ne pokorava logičnemu postopku. Goriziana si ne more privoščiti drugih spodrsljajev, ker bi splahnela vsa prednost in bi morala začeti znova, v tretjič, križevo pot do pravice do nastopa v finalnem kolu letošnjega prvenstva B lige. Sa-fog je imel v tem kolu prost dan in ga je izkoristil za počitek pred tekmo, ki bi mu lahko odprla, na račun someščanskega kluba, pot do finala. Tudi tržaška Ginnastica je v drugem delu izgubila srečanje na katero je bila v uvodnih minutah postavila že precejšnjo hipoteko. Tržačani so tudi v tej tekmi pokazali iste vrline in iste šibke strani kot v mnogih drugih letošnjih dvobojih. Oni začnejo dobro, nadvladajo svojega nasprotnika, a v finalnih potezah se jim zaslužena zmaga izmuzne iz rok. Glavni razlog te nevzdržnosti smemo iskati v mladosti Jedra tržaške peterke Mladi atleti imajo precejšnje tehnično znanje in tudi elan jim ne manjka. Ne znajo pa še zaigrati premišljeno in paziti na svoje moči, zato se včasih zaletijo v uvodnem delu, porabilo preveč energije ali sl naberejo preveč kazenskih napak, tako da v odločilnem trenutku ne morejo zaustaviti finiša bolj rutiniranih ekip Ob negativnih nastopih goriške in tržaške ekipe moramo zabeležiti pozitivno srečanje videmskega Snai. dera. Videmčani igrajo v zadnjih kolih kot še nikoli prej. Ekipa se je končno le vigrala in že mesec dni ne pozna poraža. V nedeljo si je privoščila močno moštvo Brin-disija in s tem uspehom dohitela na lestvici, čeprav s tekmo več, Becchija in Safoga In prav zdaj, še bolj kakor kadarkoli prej greni videmskim navijačem spoznanje, da njihova ekipa. zmožna tako bleščeče igre, ne tonu uspela zaradi uvodnih spodrsljaj® v tistem naskoku za prehod v jo kategorijo. V zadnji tekmi tega kola je coaro iz Vicenze le prišel do sv°j® druge letošnje zmage. Pridobil si J je z velikim naskokom in povs«” zasluženo, pa čeprav nas je na OJr gi strani poražena Stamura zr*0jL presenetila, to pot s svojim veS> tivnim rezultatom. - I, PATRIZIO UMCTNO DKSAHli Nov svetovni naslov za sovjetsko dvojico Belousova-Protopopov DAVOS, 24. — Sovjetska Pret stavnika Ljudmila Belousova “ Oleg Protopopov sta danes osvoji*" svetovni naslov v umetnem. nju v dvojicah Ta dva sta za lenkostno razliko pustila za sevj" odlično sovjetsko dvojico Tatj®"" 2uk - Aleksander Gorelik. Belou^£ va in Protopopov sta osvojila ou*” pijski naslov v Innsbrucku 1964 *. - - ............t ta, lani sta osvojila tudi svetovr naslov in že dve leti branita evw skega. Danes sta bila v prosti vedbi nenadkriljiva, vendar je ‘“T ba priznati, da sta tudi njuna *. 1 Ift jaka Zukova in Gorelik poka^ izredno perfektno vajo. Na mesto sta se uvrstila s precejšnJ*Jj zaostankom ameriška sestra in “ Cinthyja in Ronald Kauffmann- Končna lestvica tekmovanja " Jio je naslednja: a 1. LJUDMILA BELOUSOVA • LEG PROTOPOPOV (SZ 314,8 2. Tatjana Žuk . Aleksander relik (SZ) 313,7 3. Cynthia - Ronald Kauffrn*"^ (ZDA) 298,2 4. Margot Glockshuber • w gang Danne (Z Nem.) 295 . 5. Sonja Pfersdorf • Gue««*’ Matzdorf (Z. Nem.) 292 ™ V plesu na ledu pa sta Ang%o Diana Towler in Bernard Ford obveznih likih še vedno, pa za pičlo razliko, v vodstvu P*;, ameriško dvoiico Kristin Fortun® Dennis Sveum. Začasna lestvica Je naslednic a 1. Diana Towler - Bernard Dennis Sve®"’ (VB) 148 točk 2. Ristin Fortune (ZDA) 147,2 3. Loma Dyer - John Carell (Zy H7.1 K(,n. 4. Yvonne Suddick - Roger » nerson (VB) 144 5. Janet Sawbridge . John *** (VB) 136.7 (MHHMHHMMHHIKHHKMHKMMR ° ZGODBA C c c CECILIJ URBAN: O VIKU &OOOOOOOCM 28- HMMKH)<»0CMŠ «Kaj pa si se ti zamislil,« se je zaskrbljujoče o-bmil Virgi lio na prijatelja. «Pa se vendar nisi razjezil nad tem bahačem?« in pokimal Je proti bratu. «Saj je osel, ne posvečaj mu pozornosti, rajši pij kavo. Vzemi tudi te klobase, kranjske so,» ter zaupljivo dodal: «Saj je moja mati tudi s Kranjskega, Slovenka, tako kot tvoja. Jaz sem seveda Italijan in ti to veš.« «Vem,» je tiho odvrnil Viko, «jaz pa sem Slovenec. Moj oče je bil Slovenec, pa ded, pa prababica,« je trdo zaključil. «To ni nič, vseeno bova prijatelja. Nam Je seveda laže: mi imamo Italijo.« «Mi pa Rusijo,« je naglo spregovoril Viko. «Toda ta je zelo dalečI« In zavzdihnil je. «Veš, jaz pa mislim, da se Slovenci in Italijani ne smemo prepirati, tako pravi tudi moj oče. Treba je držati skupaj, da bi premagali skupnega sovražnika. Si razumel?« je Virgilio lokavo pomežiknil prijatelju. «Zelo dobro sem razumel,« je odvrnil Viko resno in tudi s svoje strani mnogoobetajoče pomežiknil. «Mimogrede, kako se je Izteklo s tvojim patrom,« se je »pomnil Virgilio strahu svojega prijatelja v karcerju. «Ali te Je krepko izprašil?« ((Zamisli si, ne: skoraj okregal me ni... Samo svetoval mi je, naj bo v meni malo več premagovanja samega sebe. In veš, kaj je rekel? Nikoli zares ne uganeš, toda vseeno je pameten človek.« ((Jezuiti so vsi pametni, pravi papež, tja bedakov ne vzamejo niti za mežnarje. Kaj pa ti je vendar rekel?« »Rekel je, da naš ce6ar ne bi nikoli storil tistega, kar Je bil storil ruski car.« «No, vidiš, tu se je zlagal. Saj so vendar streljali v kurjače tudi pri nas.« ((Streljali...« je zamišljeno potrdil Viko. »Ubili so moža moje sosede, tako je kričala takrat, pa tudi otroci so vekali. Potem so odšli nekam v gore, k dedu... Zdaj se je v njeno stanovanje vselil mežnar... Povedal sem patru o tem, on pa mi je odvrnil, da cesar ni vedel, da so streljali, da je sam katolik in da bi nikoli ne ukazal, naj streljajo v katolike. Car pa je odpadnik. Morda pa ima prav pater Volbart. Saj vendar veš, da je jezuit...« »Kako, da ima jezuit prav?« je posmehljivo vprašal malčka črnooki, plešasti debelinko. «To pa ne more biti res. Nikakor ne more biti tako!« Odvetnikovi gostje so se zasmejali. ((Pojdiva, pokazal ti bom knjige,« Je diplomatsko predlagal Virgilio m popeljal Vika k velikim policam ob steni. «Kdo pa je oni?« Je šepetaje vprašal Viko glede črnookega. «Prav tako je odvetnik, zelo pameten, samo da v nič ne verjame. Oče mu pravi ateist.« «0...» je zmedeno spregovoril Viko in bojazljivo pogledal. «Ateist.» Odvetnikova knjižnica Je bila zares dobra. Najbolje pa je bilo to, da so bila tu, mimo italijanskih in nemških knjig, tudi deJa ruskih pisateljev v nemških in italijanskih prevodih. Kar na dveh celih policah so stali: Puškin in Tolstoj, Lermontov in Gogolj, Dostojevski in Gorki. Viko si Je željno ogledoval knjige. «Kaj pa misliš, ali mi bo tvoj oče dovolil, da bi jih prebral?« «Seveda bo dovolil, vsem dovoljuje; zato je več kot polovico knjig že izgubil. Jezi se, vendar vseeno posoja. Tudi tebi jih bo dal.« Tistega večera je Viko odšel iz ((Zmajeve palače« in nežno pritiskal na prsi «Tarasa Bulbo«. ehfl11* «Kaj pa misliš, saj to je vendar Trst!« se je nasmef Marija. «Da... mesto... Nisem se še privadila...« ,, Ko je tako odložila sir, je Marija pristavila kavo na S°T.f nik m začela pregrinjati mizo, s katere Je Viko pobral sv°J knjige in zvezke. Jelica je dvignila s tal veliko košaro z visoko, okroglo T° Konec prečudovite vile Ko se je Viko nekoč vrnil od patra Volbarta, je našel pri materi tetko Jelico. Takoj je ni prepoznal. V črni vdovski ruti, ki je za vedno prekrila njene zlate lase, z nemirnim bleskom v ugaslih očeh, nepričakovano majhna in nemima, ni bila tetka Jelica v ničemer več podobna tisti prekrasni gorski vlil, ki jo je Viko nekoč videl pozimi v Srpenici. In čeprav je tudi zdaj, kot takrat, prinesla Mariji hlebec sira in čebriček medu, Viku pa par debelih volnenih nogavic, ki so bile, mimogrede, premajhne zanj, tako da jih je potem dobila Marija, kajti njo je zeblo v noge celo junija, je Viko doumel: za vedno so izginila prečudovita vila in darila, ki jih je bila prinesla — kajti to niso bila več darila, temveč samo darovi tetke, ki je prišla k njim v goste. «Cemu pa si to prinesla? Saj se vendar odpravljaš na tako dolgo pot in treba Je gledati na sleherni groš,« Je govorila Marija, držeč v rokah težki sir in premišljujoč, kam bi ga položila. «Niče6ar ne potrebujem za na pot, niti tam,« Je odvrnila Jelica, vzela sir iz Marijinih rok in ga položila na omarico. «Kaj nimaš kleti?« w W*vu JV- uvigiuia a mi »CHIAUDOIU Z> VS.JIV * - ko, s katero kmetice z gora navadno prinašajo na mestni t" sadje in izvlekla iz nje kranjsko klobaso, toda ne takšno, * kršno prodajajo na stojnicah, temveč tisto, ki jo dobra SoS^j dinja pripravi tako, da napolnjujejo njene vonjave celo dlic.0 Potegnila je tudi dober kos krače, zgornji del gnjati, ^ L ljubitelji še posebej cenijo in še nekatere Jedi, za konec P* L postavila kar celo skledo velikih orehov in majhna MarU1”, mizica iz smrekovine se je spremenila v slavnostno mi«0...j pojedino. Viko se je spomnil božičnega večera v stričevi h1 v daljni Srpenici... t Veselo Je pogledal tetko Jelico, ki Je zamišljeno zrla * razstavljena Jedila, toda na njej ni bilo odbleska praske‘aJ)a če ga ognjišča, po licih Ji je počasi polzela velika solza, z®dfl iz tistih grenkih solza, s katerimi Je objokovala svoje šeno ognjišče. Viko je doumel, da tistega dne v Marijini ne bodo slavili praznika, temveč bodo opravljali sedmin0- »Zakaj? Kam pa boš šla, Jelica?« Je zaskrbljeno spr®£°v rila Marija. ^ «Kam? Mar misliš, da vem, kam? Pravijo Amerika, Pr® g Jo, da je bogata dežela tam za oceanom... Kaj pa jaz vefl) sinom bom šla, pet nas gre in še pet iz 2age, ki je na oni 51 ni Triglava.« «ZakaJ? Saj nisi slabo živela,« Je otožno spregovoril® eh? Koliko naših Je 009 rija. «Zakaj iskati srečo v tuji deželi? tja, koliko pa se Jih Je vrnilo?« (Nadaljevanje tltfO 20 - Telefon 87-338 — NAROČNINA: mesečna 800 Ur - P UREDNIŠTVO- TRST - UL MONTECCH1 6, II, TELEFON »3-808 m 94-838 - PoStm predal 55» - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1 II , Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA St. _ Četrtletna 2 260 lir polletna 4 400 Ur, celoletna 7 700 lir - SFRJ: posamezna Številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din <1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10 000 starih dinarjev) - Poštni tekoCi raCun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11 5374 ^ SFRJ- ADIT D2S Ljubljana Stan trg i 1., teleton 22-207, tekoCi rafun pri Narodni banki v Ljubljani «00 14-603 86 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v Sirim enega stolpca; trgovski 150. flnanCno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur - Mali o»lus) 40 Ur beseda - Oglasi trž*® goriške pokrajine se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Socletš Pubblicltš ItaUana«. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja In tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst.