^»•«w«wswis*wi*vwirrwsvwti¥lj ■ m ■ Posamezna številka: • 1 krono. S ,T1B0B* Ww|i ntk ta, rmrrm Mfel)« k pnmikev, »k IB. ui > i» .srnam nuladcjtr« da* tu rtu* t.lM.tao 180 K, Milrta« »0 K, 4*trU*t«o tt K, srnino lt K. fcuenti p» iiogoTort Pri nitasta. #bj»Ti poput. Vtro POŠT]5n^3r^i^8AXim'A35TA. O O Sun»?,sias'«?i innpimimmnnu Posamezna številka: 1 krono. UBHDinŠTVO m ulut* T Uui-ton, Jvtiiim iL it. 4, L b«4-■tropj*. T«lelon H. E76. UPRAVA n Dthujs ▼ Juiiiarl olioi it. 4. priUUgu, dušo. T*l«. fon it. 84. SHS poBtnooekoroi ar in itn. U.181. H« auoSU* km taujt M m Min« — SakopUi « m MMUUMMMVIlI Uto: II. Maribor, nedelja 15. maja 1921. Številka: 109. Binkošti. Maribor, 14. maja. Katoliška cerkev praznuje o Binkoštih oni slovesni in pomembni trenutek svoje Rodovine, ko je Krist poslal svojim Sencem sv. Duha, da so vstali v njem prerojeni ter započeli izvrševati svojo veliko nalogo — učiti in spreobračati v*e narode. Primere iz cerkvene zgodovine so že naši prvi pesniki radi uporabljali tudi za orisanje našega narodna življenja. Naš Simon Gregorčič je Primerjal vstajenje Krista s vstajenjem našega tedaj v sužnosti tlačenega na-|°da in istotako bi se dalo primerjati mudi binkoštno poslanje sv. duha plašnim ln obupanim Kristovim apostolom z °no veliko legijo sinov našega troimen-? ega naroda, ki mesto da bi gradili ,n učili, razdirajo in hujskajo. Ce je bil potreben sv. Duh apostolom, °iko bolj bi bil potreben danes vsem .ni našim nezadovoljnežem in huj ačem. S težkim trudom smo si zgra-11 to našo lepo samostojno državo in akšnim navdušenjem smo pozdravili Jeno rojstvo. Ko pa smo se iztreznili ^ prvega navdušenja, smo bili razigrani nad neštetimi, ki so si zahoteli 2 držav0 in ki so i° ob rojstvu po-ravili, ne z namenom, da bodo v njej emoteno delali, ampak z namenom, da £ bodo izkoriščali. Spočetka so te svoje mene še sramežljivo prikrivali, svoje ti" l ° odevali v plašč ljubezni in rohotnfisti; dan za dnem, mesec za Va^CCem S0 *a ^olj zameta- ^ dokler niso slednjič v najnovejšem fiesu. popili na pfan goli in nagi. Danes ruti ne sramujejo več javno povedati, sovražijo to državo, ker jim ni pri-g S a 0n*h korit, ki so jih pričakovali. ^Pocetka jih je bilo težko razločevati, Oar h° zast°pnikih v privremenem k0n ,.nem predstavništvu bili mešani, 0zins ltuanta pa je prinesla tudi v tem *labVa2iwnitev- ^a*cor dobre ovce od ijj 1 ’ 80 se razdelili zastopniki narodnih Prof ržavn*h volilcev od zastopnikov 2nai!naroc*nik in protidržavnih. In spo-‘‘ 5>no jih. feonmnuf-alCi’ Radi<5evd> zajedničarji, hinavS’ m 80 * sebe Plaši v«emu il? “ lh v ~ opozicijo proti UgSp . ar Je narodno in državno; temu tiarod° pa 80 *e združili v obrambo te* ]• *,!a države vsi, ki narod in državo to (ji? ,J0 in hočejo ta narod in za in dr?av° tudi re» delati in ne naroda i»tj{ «mo izrabljati v svoje ego-lucjj t °ritarske namene. Ce bi hoteli Cerifvg uf>otret)iti za prve primero iz Primeri^.^dovine, potem bi jih lahko ie hodif ' Zr/udežem Kkarijotom. Judež °b “sodni n"*10!"’ ga P* pozneie °beSii t h 12 in ProdaI — ter se ltrWe c * Je sedai * opozicijonalne iveste L.,, . e sprva, kolikor toliko niomL/ 8Vi’ v banjem odločil-fržavi temeljU ,P!’ k° Je treba dati tej n Prodale. °’ 80 ,0 pa iz(**le ^h,Unfaniobiskal o Binkoštih »v. 181 v«em »S? * da bl žel in 02na' ’JUbi* W medT h V8em narodom. med "H, »v. Duh je obiskal Odhod „HIahoIa“ iz Maribora. Maribor, 14. maja. Kakor prihod, O. Dev. Govorniki so izrekli dragim gotsko je bil tudi odhod dragih čeških stom svojo zahvalo za izredni užitek, ki gostov lepa in navdušena manifestacija so ga nudili s včerajšnjim koncertom in češko-jugoslov. bratstva. Danes dopol- izrekli upanje, da ohranijo Maribor v pridne so si gostje ogledovali mesto, na jaznem spominu, želeli jim srečen pot in to pa se zbrali na kolodvoru, kjer jim da se povrnejo z najboljšimi vtisi v svoje Glasbena matica priredila okrepčilo, jo domovino. V imenu Cehov se je za-Ko se je približal čas odhoda, so se v hvalil predsednik g. dr. Motejl, naglašu-kratkih govorih poslovili v imenu me- jo« bratska čustva med obema narodo-stne občine vladni komisar g. doktor ma in zahvaljujoč se za odličen sprejem. Poljanec, v imenu narodnega ženstva Ob 11. uri 16 minut jih je vlak odpe-gospa general Maistrova, v imenu ljal med sviranjem vojaške godbe proti vojske gospod polkovnik Jakovljevič, Ljubljani, v imenu Glasbene Matice sodni svetnik Pred podrobno debato o ustavnem načrtu. LDU Beograd, 13. maja. 30. sejo Mitroviča in sporoča, da bo stala te ustavotvorne skupščine je otvoril pred- proga 700 milijonov dinarjev. Ta svota sednik dr. Ribar ob 17. uri. Naznanila naj se krije iz železniškega posojila. N* se je ostavka poslanca Jurišiča kot pred- to se je prešlo na dnevni red: Interpe' sednika imunitetnega odseka. Predložil lacije o dohodkih državnega posestva se je tudi akt bana za Hrvatsko in Sla- Belje v Baranji. Finančni minister odgo-vonijo, ki zahteva, naj še odloči, ali naj varja na dve interpelaciji, ki se tičejo se Radičevec Janeček še dalje smatra posestva Belje in pravi, da posestvo za poslanca. Ako ostane še dalje po- Belje ni bilo dano v zakup, ker se to slanec, 4edaj zahteva notranji minister, protivi členu 6 pravilnika, ki govori o po-naj se izroči sodišču, ker je kršil ka- stopanju z drž. posestvi. Od veleposestva zenski zakon. Stvar se izroči imunitet- Belje pripada nam 900.000 juter zemlje nemu odseku. Nato je interpeliral po- in njegova vrednost zna^a eno mili' slanec -Lazarevič notranjega jardo dinarjev. Zatem so govorili še in prosvetnega ministra glede dogodka, poslanci Mihaldžič, Sečerov Ivan in ki se je pripetil v ljubljanskem Benin, ki so zahtevali, naj se posestvo gledališču dne 16. aprila. Interpelacija se Belje razdeli med uboge poljedelce, ker je predložila na pristojno mesto. Pred ima država itak malo koristi od njega, prehodom na dnevni red je naznanil pred- Poslanec Miletič in dr. so zahtevali oc sednik skupščine, da je opazil, da neka- ministra za notranje stvari, naj razpiše teri časopisi, katerih noče imenovati, ten- nove občinske volitve v Srbiji. Minister dencijozno obveščajo javnost o delu na- je pristal na to in izjavil, da se bodo rodne skupščine in pravi, da bo prisiljen, te volitve vršile takoj, ko bo končano da bo že danes ali jutri poslal v javnost delo za ustavo. Seja je bila zaključena popravke, da ljudstvo ne bo napačno in- ob 20‘20 uri. Prihodnja se določi za formirano. S takimi časopisi se bo po- torek ob 16. uri z dnevnim redom: Zastopalo v smislu zakona. Prometni mi- četek podrobne debate o ustavnem nlster odgovarja na vprašanje gleda 2e- načrtu, lezniške proge Kragujevac—Kosovska Veleizdajniška afera v Zagrebu. TIP Zagreb, 13. maja. V kratkem tyjevi vladi v Budimpešti na Dunaju pride pred sodišče vpokojeni profesor in pri d’Annunziu na Reki. Na ta način dr. Milan Sulfaj, ki je v družbi z zna- bode razkrinkano habsburško delovanje nim držav, pravnikom Accurtijem in znanih veleizdajalcev Franka, Sachsa In tovariši vzdrževal najožje zveze s tako* Gagliardija, ki še zdaj rovarijo proti zvanim »hrvatskim odborom“ pri Hor- naši državi v inozemstvu. L|oyd George proti Poljakom. DKU Londtm, 13. maja. (Wolff) Evropi vedno bolj dvigala. Da bi se Lloyd George se je izrazil v dolnji zbor- Poljski dovolila neposlušnost in izvedba nici: Zavezniki morajo ostati na stališču* mirovne pogodbe po lastni volji, a Nem-da se mirovna pogodba, kakor je bila čiji se ne bi dovolilo pravice do obrambe sestavljena, tudi izvrši. Cete, kakor si provincije, katero je imela že 2000 let v jih je Nemčija zamislila, ne pridejo v svoji upravi, in katera gotovo že 600 let poštev. Fair play, pravi Lloyd Georgest ni bila poljska last, bi bilo nečastno in je to, za kar se je Anglija borila in bode nevredno časti vsake države. Lloyd vztrajala do konca. Upam, pravi George George je prepričan^da bo'tudi stališče dalje, da bomo, pa če bo šlo tudi za aliirancev nebode v tem smislu. (Burno Nemčijo, pokazali, da zasledujemo fair pritrjevanje.) play in da se bode naša avtoriteta v Posledice madžarskega rovarenja. DKU Praga, 13. maja. »Bohemia" šamo zveste apostole. Tako tudi za le« ošnje binkoštne praznike ni obiskal tr. Duh naših protidržavnih in protinarodnih hujskačev, da bi šli in pomagali graditi državo, obiskal je le one, ki so oftali narodu in državi zvesti. In kakor je bil Judež med svojimi tovariši osamljen, tako so ostali osamljeni tudi ti naši pro-tidržavni in protinarodni hujskači pri na-lelnem glasovanju o ustavi prošli Četrtek. Njihovih glasov je bilo samo 13, dočira e bilo glasov za trden temelj naše dr-! žave 227. Kakor so se Judeževe nakane proti Kristu ponesrečile, tako so se po* nesrečiie tudi nakane naših jugosloven-skih Judežev. Judeževo delo je propadlo vstajenjem In s prihodom sv. Duha, delo naših Judežev je propadlo z glasovanjem o ustavi in bo popadlo s pobedo čvrste narodne in državne misli, ki bo premagala vse ovire in vse zapreke ter vodila našo mlado Jugoslavijo preko nje< nih zunanjih in notranjih sovražnikov v boljšo bodočnost, do procvlta in razcvita, do velikega končnega cilja. V trdni veri v to praznujemo mi de* mokrati letošnje binkoštne praznike. težko ranjenega rešili iz rok razdivjane množice. Ko je dospela orožništvo, se Masarik in Lenjin. Težko je govoriti r Isti sapi o obe^ ma. Težko je postaviti oba v isto vritoj Zdi se, da si stojita nasproti, kakor ze*! mlja in luna. Lenjinovo carstvo je izčr/ panp, mrtvo; Masarykovo je polno vstva* rjajočih sil. Oba stojita na čelu dveh slovanskih držav. Oba je postavila na vladarska tne^ sta svetovna vojna. Oba sta izšla I* ta< kozvanih ,nižin življenja”, kot revolud* jonarca, kakor bojevnika proti starem^ svetu. Toda kakšna razlika je med njima ^ Masarykova postava, postava izkušenega starca, državnika-filozofa, kakor si ga je želel za svojo državo Platon, se dvigi na mejah zapadnega sveta, vzrasla ^ ozračju zapadne kulture. Lenjin, Čigar ti|i kaže vse vzhodne Črte, je vzel od zapa-da samo par meglenih doktrin, sicer p* je ostal otrok vzhoda in je združil v sebi vsa usodepolna nasprotja med zahodom in vzhodom. Masaryk je nedvomno eden najsil« nejših pojavov današnjega človeštva Mi smo vsled tuje kulture navajeni iskati reprežentante človeštva pri tujih narodih, dasiravno smo imeli v raznih dobah med Slovani duhove, v katerih je bilo vtele šeno najvišje hotenje takratnega časa. Eden izmed teh je bil mučenik resnice, mojster Jan Hus. Odkrila ga je še-lo poznejša doba; njegov silen, vsečloveški značaj pa se ni mogel dvigniti nad druge, ker je bil sin malo znanega naroda, Husov naslednik, eden najizrazitejših reprezentantov Čiste vsečloveške ideje, j« Tomaž Masaryk, sedanji predsednik Če« hoslovaške repnblike. Ni še dolgo, kat • "DonCri'a„ ga napadli š kamenjem. Orožnik jo *e je vil dim iz mnogih kadilnic proti sis -S5& s ,Son,,pud,r12 T'wm' Wil,o"'je “ ‘ ' • • PreSova je oasio vojaštvo v Lipik. tovne vojne in prvo leto mirovnega de< Italijanske puške za Albance. ! la dolgo iskani reprezentant, čistega Bratislave: Ko je v kraj P. Lipik prispel nek uradnik, da ugotovi stanje živine, je je zbrala velika množica ljudstva. LDU Beograd, 13. maja. Iz Korče oborožena z raznim kmetskim orodjem javljajo, da je pred nekoliko dnevi ita-ter napadla tamošnjega beležnilca. Nek lijanska vlada v Valoni izkrcala 20.000 legijonar je bil pretepen in se je le s italijanskih pušk za Albanijo« silnim naporom oosrečilo, da so ga ............................................. . človeškega duha med svetovnimi div žavniki. A njegovi slavi je bil kmalu konec. Pokazalo se je, da je Wilson pač pošten in idealen značaj, ki je lel človeštvu mnogo dobrega, ki ie pd fcil gamo slučajno na svojem mestu, fei ni došel do stopnje, na kateri se je prikazal, potom borbe in neprestanega o-aebnega žrtvovanja, temveč s pomočjo povsem solidnega in običajnega političnega programa. Wilson je zanimiv pojav kot oseba, no obstoja pa kot historičen reprezentant človeškega iskanja resnice. Masaryk se je že zgodaj vrgel v boj .a resnico. Kaj je resnica! To vprašanje gloda človeški nm, odkar je pričel človek spoznavati svet in ga bo glodalo, dokler bo človek razmišljal o sebi in svetu. Rešuje ga nešteto doktrin, rešujeta ga osobito filozofija in verstvo, a koncem koncev je vse samo večen cir-ctflos vitio6us«. Življenje, ne ozirajoče se na teorije, prisili vsakega posameznika, da si poišče to ali ono resnico o življenju. Masaryk je vse svoje življenje iskal ono resnico, ki je najbližja življenju: idealizem v‘idejah in realizem v načinu njihovega udejstvovanja. Masaryk se je v tej borbi trdovratno postavil , proti vsemu narodu, ko je začel ostro borbo proti tzv. kraljevodvorskim rokopisom. S tem si je pridobil zelo malo trenutnih simpatij, toda nikdar bi se ne bil povzpel na mesto vstvaritelja narodne države, ako bi se bil takrat o-ziral na narod. Kakor je rekel, angelj Lotu: ne oziri se nazaj, sicer postaneš kameni Masaryk še ni nikdar ozrl nazaj .Vedno je bil takšen, kakršnega se je pokazal v začetku borbe za svoj svetovni in življenski nazor. Kot politik, kot sociolog, kot filozof in sedaj kot prežident republike — vedno je enak. V nasprotju z Wilsonom se je povspel na' svoje mesto izza dolgotrajne borbe za svoje ideale, borbe, ki je končalh z zmago. Wilson je med idealisti neke vrste Napoleon: imel je kot oseba mnogo načrtov in jih skušal izvršiti, a vsi ti načrti so šli ž njim vred v minulost. Wilson je zidal s teorijami, Masa-ryk z živim materijalom. Masaryk se je vse svoje življenje boril za to, kar je dosegel sedaj. Njegovo delo v izgnanstvu je zahtevalo več energije in trdnosti značaja, kakor Aleksandrov pohod v Indijo. Masaryk pa se ni boril za sebe, ker je kot oseba ostal vedno v »nižinah«, odkoder je izšel. On je še danes brat vsakemu, ki se bori za boljše živ Jjenje človeštva, za resnico in za idea le. Tudi kot prezident je ostal človek najlepšem pomenu besede. Masaryka bo mogla ocepLi šele zgodovina. A že danes lahko vidimo v njem vtelešeno eno plat današnje dobe pozitivnosti. V tem mu ni enakega ned vsemi, ki so se dvignili na višino svetovnih državnikov. Platonov ideal je dosežen prvič v zgodovini: filozof je s filozofijo zmagal nad življenjem. Filozof je postal najmodrejši državnik obnovitelj svobodne države svojega naroda. Kaj naj pa rečemo o Lenjinu! Ves je zagoneten, kakor je zagoneten vzhod, ki mu je dal značaj. Dokler je bil v Evropi, je ostal neznan, reven študent, ki se je navduševal za marksistične doktrine, pisal brošure, govoril delavcem v predmestnih gostilnah o novem paradižu; bil je idealist svoje vrste, a ta idealizem je bil mrtev, rekel bi mehaničen, zaprt v svoj najožji krog. Ko se je izza ponesrečene ruske revolucije pojavil v Petrogradu in s pomočjo svojega prijatelja Trockega organiziral čete teroristov ter se postavil na prestol cara — samodržca, je vstrepetal ves svet. Njegov čin je bil nenavaden, za današnjo dobo preveč smel. Ni bil vojaški heroj, kakor so bih slični možje v zgodovini. Izjavil je, da je v službi idej, s katerimi hoče pre-kvasiti in preurediti človeško družbo. Kmalu je z malo peščico sebi zvestih ljudi zavladal nad 100 milijoni prebivalcev. Postal je despot, rdeči car. V sebi je vtelesil komunistično revoluci jo. Postal je reprezentant človeštva in vanj je vtisnila današnja doba svojo drugo plat: negativnost. Imamo pred seboj dva revolucijo narca. Kdo more tajiti, da ni bil ves Masarykov boj revolueijonarstvo! A tudi Lenjin je hotel udejstviti svoje teorije z revolucijo. Razlika ni samo v tem, da Masaryk izhaja iz nacionalizma v socializem, ampak razlika je poglavitno v notranji, prvotni sili, ki vodi oba: eden, Masaryk je v ozki kontinuiteti z zgodovino, s psihološko močjo preteklosti, s tisočletno neprekinjeno težnjo človeka, da si pribori pravico do čiste resnice; drugi Lenjin, pa je psiholog trenutka, izvrševatelj eruptivne volje, ki ne vprašuje ničesar in ki čuti zadostno moč, da vstvari novega človeka. Zato je pa Masaryk s svojim oseb nim značajem najlepše dovršil tip sodobnega človeka, Lenjin pa — hoteč napraviti boga — je podal karikaturo človeka in dokazal za večne čase, da človeštvo raste kakor drevesa: iz se mena v stebelce, iz stebelca v mogočno deblo in košate veje B. B. BORKO: Zemlja. (Odlomek.) Tvan Knapi*, profesor taminotarn, ti lozof m pisatelj, je po dolgem času po-setil svoj rojstni kraj in svoje kmetske narise. Na malem kolodvoru, ki ni imel na sebi nič takega, kar bi moglo vzbuditi njegovo pozornost, Če izvzamemo, da se je spomnil na dijaška leta, ko se je tod vozil na počitnice in iz počitnic, ga je čakal jako priprost kmetski vez, tako priprost, da je sedel nanj z večjo radostjo, kakor nekoč Kolumb na svojo lad- EeiSo J® b|j nj**0T n»J“»lajši brat, mnni« petindvajsetletnik, ki ima ”P°T’ f* bo prevzel domačo " podrti.,.Ti. 1*m«V k.kor davna znanca, ki sta u 8 . na isti poti. Med njima je lHtou sr#čal* lit. razdalja, d. ti ,? % P™«; jt.Un. globlja bralo.,k. zaraat, |„'n ’' bil prvenec, Frapjo — tako je bilo ime OpJiuJiujfBia — je pa zagledal luč sveta Bratje Cehi v Mariboru. Maribor, 14. maja. Po včerajšnjem sijajnem sprejemu na kolodvoru je bilo jasno, da bo naše občinstvo z istim navdušenjem posetilo tudi koncert Ze uro pred pričetkom so korakale proti Gotzovi koncertni dvorani neštete množice občinstva in ob 20. uri je bila dvorana tako polna kakor gotovo še ne nikoli doslej. Več sto ljudi sploh ni našlo prostora ter so morali oditi. Koncert je pričel ob pol 21. uri z nastopom celotnega mešanega zbora, ki je burno pozdravljen zapel pod vodstvom dirigenta K. B. Jiraka, himne .Bože pravde*, .Slovenec sem* in ,Kde domov muj“, katere so navzoč; j® jeJ,an končaval gimnazijske Študije. Enkrat je bil v mestu pri Ivanu ; prišla sta z očetom, da ga vidita in povprašata za nasvet zaradi vojaščine. Ko mu je sedaj podal roko in pogledal v oci, mu je živo stopila v spomin očetova podoba iz mlajših let in nekako podzavestno je napravil sklep: — Kakor oče. Cisto kakor oče. Na to je začel voz ropotati po cesti. Lesta je bila slaba, kamenje je Štrlelo navzgor in odbijalo kolesa, da se je človeku pretresal drob,' povrh vsega tega pa so se dvigali celi oblaki prahu, ki je silil v usta in sedal na obleko. Vse to je bilo povod, da se je Ivan najpoprej zelo razjezil m parkrat zagodrnjal j nato pa se je nekako privadil, smatrajoč to drdranje m oblake prahu za potreben el njegove vožnje v domala že pozab-eni rojstni kraj. Z bratom sta spregovorila par besed; tnpatam. kakor je nanesla prilika. Brat je sedel na kozlu in m je nerad obračal proti Ivanu, ki se Bil Sl "u ?dem Sed#žu sredi v°za-je molčeče narave; taki so bili vsi, 1K “V0**1 P« »»ojem na- pu. Ivan se je sicer nnvadil svet« in poslušali stoje. Sledila so Foersterjeva .Češka pesem* ter Sukovi .Zablodeni pastir* in .Mati moja*, istotako burno aplavdirane. Dirigent je prejel dva venca, enega mariborske .Češke obeci* in enega pevskega društva .Drava*, z balkona, kjer so bile zbrane naše dame v narodnih nošah pa se je vsul na pevce cel dež cvetja. Na to je pel moški zbor pod vodstvom [dirigenta Jaroslava Krupke Kfižkovskega .Utopljenko in Smetanovo aZemljedelsko*. Tu je dobil dirigent venec Glasbene Matice. Sledil je odmor. Po odmoru je nastopil ženski zbor pod vodstvom dir. Jiraka ter zapel Smetanove .Zapad solnca*, .Priletele lastovice*, .Moja zvezda* in .Uspavanka.* Sukove štiri slovaške pesmi za ženski zbor s sprem-l evanjem klavirja so morale tu žal izostati, ker glasovirni bil uporaben. Radi tega je nastopil zopet moški zbor z Foersterjevima .Velika, širna, rodna olan*, in ,Pot čez polje*. Mešan zbor ie zapel še Kričkove .Advent*, »Staro-mestni stolp* in Vycpalekovo .Našo vigred*. Tu je prejel- dir. četrti venec Mariborskega ženskega društva. H koncu je dodal moški zbor še tri narodne oesmi. Koncert, ki je tudi umetniško najsijajnejše vzpel je končal ob tričetrt na 23. uro, nakar so se pevci burno pozdravljeni podali v Narodni dom. • »' • Po koncertu so se podali češki gostje v Narodni dom. Občinstvo je kar drlo za njimi. Dvorana je bila v trenotku natlačeno polna in so mnogi morali oditi, ker niso dobili prostora. Razvila se je zelo animirana zabava. Nastopil je pevski zbor .Glasbene Matice* in zapel nekoliko pesmi, med njimi znano koroško .Gor čez izaro*, srbske .Srbinetu-žni*, Hej trubači* itd. Češki gostje so bili naravnost očarani. Presenetilo jih je dovršeno izvajanje teh jugoslov. pesmi, ki imajo že same na sebi globok efekt. Posebno so naglašali izredno šolanost naših basov. Navdušenju in čestitkam ni bilo kraja ne konca. Dirigent .Hlahola* g. Jiržk je objel matičnega pevovodjo g. Deva in mu ponovno čestital. Med zabavo v Narodnem domu se je sotrudnik našega lista razgovarjal s predsednikom .Hlahola* g. dr. Matej-lom. Prosil ga je, naj mu popolnoma odkrito in brez laskanja pove svoje vti se o Mariboru. G. predsednik je izvajal .Sem že 16 let predsednik kluba .Ceske pevecke Obec* in sedaj names nik predsednika .Hlahola*, prehodil som že nebroj turnej po Evropi in posebno še v slovanskem svetu, ampak takega »prejema, kakor smo ga imeli danes v Mariboru, še nisem doživel. Toliko od ■ itosrčnosti, toliko navdušenja in prija-teljskih čustev nismo pričakovali. Vsi smo bili ginjeni do solz in ne bomo nikdar pozabili na Maribor. Naše potovanje i* domovine na jugoslovenska tla ni bilo ravno prijetno. V Avstriji so nam delali potežkoče. Stlačili so nas v dva vagon* in si nismo mogli nič odpočiti. V Ma* ribor smo dospeli utrujeni in s precejšnjo zamudo. Nato pa ta lep, navdušen sprejem na kolodvoru in triumfalna pol v obmejno jugoslov. mesto! Utrujenosti je bilo takoj konec; Čutili smo se srečnf med bratil* O namenu .Hlaholove* turneje je izjavil g. predsednik: .Hlahol* proslavlja letos 60 letni jubilej. Ali ga ne proslavi na najlepši način, če poseti svoje jug°' slovenske brate in na ta način poffl*g* utrditi vezi med Jugosloveni in Cehi? Ta turneja pa ima tudi Še drug pomen. Ze pred 12 leti sem skušal povodom neke turneje v, Ljubljani pripraviti tla za .Zvezo slovanski 1* pevskih društev*. Takrat še razmere niso bile dovolj ugodne, ^PiWl da bo sedaj več uspeha. Prihodnje leto se vrši v Pragi svetovna pevsk® tekma. Rad bi bil, da bi snujoča se .Zveza slovanskih pevskih društev' 19 nastopila na tej tekmi. O samem koncertu je dejal: »S koncertnim programom smo hoteli pregled češke pesmi v stari dobi -• 'x\ časa našega preporoda — v klasi^0* dobi in moderno pesem. Ravno tako smo pokazali moč našega moŠkeg1' ženskega in mešanega zbora. Burne ovacije v koncertni dvorani so PV& ’ da je vaše občinstvo prčmagala 1110 češke pesmi.* Danes zjutraj ob 8. uri so že naši vrli gostje na nogah, da si Pre, odhodom ogledajo obmejni jug°sl°^ Maribor. Kolikor smo posneli iz zase nih razgovorov, so dobili o našem mesW najboljši vtis. Želimo bratom Cehom mnogo uspe^ in veselih ur na svobodnih jugosl°vel1; skih tleh in jim kličemo pn’sr^etl' Do shledani! • Notranja in zunanja politika. Nat'0' se navzel precejšnje zgovornosti ter preče proznega nastopa, alf v vseh prilikah življenja ga je spremljala tiha, pritajena zavest, da nekaj leži na njegovih kretnjah, njegovem načinu vsakdanjega žiV' Ijepja in v njegovem govorenju. Vede je dobro, da je to dedščina njegovega jodu, krepkega, trmoglavega, odpornega kmetskega rodu. Solnce se je že nagibalo proti zapa-m priroda je dobivaia svoj posebni pred večerni čar. Cesta je peljala ifted njivami m travniki; na desno se je vlekel v precejšnji oddaljenosii pas gozdov, na levo m v ospredju je vstajalo valovje vinskih gričev. To je bila pokrajina, ka-Kor jo je pozna! iz zgodnje mladosti in na katero je mislil tudi takrat, kadar se l.i dt J6 najbolj pozabil na njo. Nikjer m našel toliko intimnih črt, toli-co duševnosti v prirodi, toliko solčnih )arv in skritih zatišij, kakor v tem le craju. Saj se ni pravzaprav nič izpre-menilo od njegove mladosti. To so bile ste njive, neštetokrat preorane, bogato rodeče; iste hišo so' pokukavale izmed drevja, kakor bi bile bele golobice razprostrle na solncu svoje peroti: ista so j * Secesija Narodnega kluba. g dni klub, ki je povodom glasovanj* načelnem sprejetju ustave zapustil zb° nico, je sklenil, da odpotuje iz Beogf* ^ korporativno v Zagreb, kjer se bo vr ^ sejs glavnega odbora. Na tej seji bc]gt člani kluba referirali o političnem P° , žaju. V izjavi, ki jo je podal v W .. kluba dr. Mate Drinkovič, «tenlfLi Narodni klub svoj korak z že zn*^, ------------------- bila brda v ospredju in na levo, * st njimi višnjevo nebo ter oblaki, k* kot gruda belih pen lomili na obz0^sil Profesor Knapič je po dolgem občutil neko čustvo, ki mu ga n* dati ves tuji svet, nobena teorija b j« kaka umetnost. To čustvo se „je' razlezlo po žilah in prijetno draži ,gJu govc živce. Pričel je razmišljati 0' "jjid in si ustvarjati slike, ki niso skupnega z njegovim logičnim m nim mišljenjem. Konj je vozi. P prah ni bil več nadležen, večerni ^ e krožil po ravnici. Bilo je v. cosijo seno; sveži vonjjenapolm po vonj, ki ima posebno dražilen nfvV cesti so se zibali visoko naložen ^ji, sena, počasi in sunkoma so vleki' jjh zadaj za vozovi in pa no vozovm . ^jj spremljali fantje in dekleta, vsi v . jjj oblekah; fantje z razprtimi sraip ožganimi prsi, dekleta v tonism aj, riuzah, ki so se pri vsakem kor ^ tresljaju vgibale pod polnostjo 5v posle* esnih oblik. Ko so zagledali g ^ vo' oblečenega človeka na znanem Kj-j, *" so še obračali in gledali za .-L st* .KnaDičoYjiosBod_S6U-ie-,l“a razlogi proti poslovniku, Češ, da je odpravljena suverenost konstituar.te in da se vlada noče ozirati na zahteve hrvat-skega naroda. / * Pogajanja med Jugoslavijo in Italijo za Zader. „Corriere della Sera“ poroča iz Rima, da so poganja med našimi delegati v Rimu in med zastopniki rimske vlade ponovno prekinjena. Gre za nesogfasja v rešitvi zadrskega vprašanja. Jugoslovenski delegati baje niso dobili zadostnih instrukcij od svoje vlade in se ne morejo končnoveljavno izjaviti glede predlogov z italijanske strani, s katerim se določa obseg Zadra 2 zaledjem in zaščita manjšin. Dokler se ta nesoglasja ne odpravijo, ne morejo Julijanske čete zapustiti zadnje cone v Dalmaciji. — Tako milanski list. Iz vsega tega je razvidno, da so Italijani stavili nove zahteve, tičoče se zaledja mesta Zader. Italija bi rada tukaj pograbila kar največ že tekom prvih pogajanj se Je pokazalo, da si razlaga pojem mesta Zadra z zaledjem jako široko. Tu tiči vzrok, da se sklicuje na nezadostne instrukcije naših zastopnikov. Podobno je tudi z vprašanjem zaščita manjšin. Ita-1'jani zahtevajo, da naša vlada zagotovi vsakemu Italjanu, ki bo ostal kje na naši zemlji, vse mogoče pravice in ugodnosti, o zaščiti naših manjšin pa nc>Če nič slišati. Tako javlja .Corierre della Sera" da so Jugosloveni baje na Priporočilo begrajske vlade preklicali kandidaturo dra. Borellija v Zadru. Ita-ijanom bi bilo naljubše, ako bi preklicali sploh vse kandidature v Italiji. Toda Pr> nas ni in ne bo vlade, ki bi izdajala taka priporočila. * Demisija grofa Sforze. Italijanski minister za zunanje zadeve je podal o-stavko in bo baje zasedel mesto italijan skega poslanika v Parizu. * .^roški demanti o koroškem vpra- r njU‘ Dunaja poročajo: Beograjski zojavi, ki so izšli tudi v nekaterih 1 l,najskili listih, vedo .povedati, da bo l°vni svet odredil revizijo plebiscita v bivši koroški plebiscitni coni A, ozi-laJoč se na nepravilnosti, počinjene glasovanju. Kakor je izvedela »Po-Mfiehe Korrespondenz«, se ni vrhovni havil z nikakšnhni predlogi o re-Vlziji glasovalnega izida, ker mirovna 1,0Kodba take revizije sploh ne predvi-evu in je bil rezultat glasovanja pri-fa'lu H«t končnoveljaven. Vrhovni svet bi ela trcl mio) k tein manj povoda, ker se jo sovanje vršilo pod najstrožjo kon- ' c ou) od antante določenih organov le 0lg^leso et comp! Op. ured.) in so ti 0l‘gani uradno ugotovili, da se je iz-. Vgj v llfijiepšeru redu. — Dunaj je bil nu »o vsegaveden in je tudi danes. — u°mo videli! ir. ^Vstrija bi Francija. 12. t. m. se JO Vvčll —- * a izmena ratifikacijskih listin in šo J.^ajci mu je ■ bilo postalo nerodno znal v zadregi. Pred kom ? Spo- o tj6’ se vrača kot tujec, neznanec Prišel rem S0 domači ljudje slišali, da e kako • >?-e^ n>imi na sve*-' na*° Pa brdi/ y se kamen skotalil navzdol po kancev v mestu’ v krogu svoi'h zavedal / ’ v sy0'ii knj'žniCi’ se ri imel n V nJem ProPa<^a svet’ k' Je veKu ,;-l|lv.eCj.° pravico do. njega, njego-Veda] 'I . ja’ njegovega dete. Ni se za- v.njeeo ^ ,a svet leža* v njeS0V' krvi. in ^ Vein telesnem in duševnem ustroju sVoiemiJ* rnoral oddajati kos za kosom in Sj n ,nasProtniku, ki je štl> nastopal vršila lk!!V-aja' vso suv«renoit. Ah se ni ^veina »J*1 Vsa . mlada- leta borba med k’ se ie |°.netnima svetovoma, borba, stanje miir,? 6 .se(^aj polegla in prešla v Je čutil ^li »iso bili trenutki, ^Ogel Hoi;a-mu man)ka nekaj, čemur ^ačajoe se ^asn'miselnega izraza ? tVoJ' domači dolgih’ dol«ih lelil' v .^etskega Vo?» 11 Je na ,rdem sedežu ln Ugašaniu T voniu svežega sena Sv°je izgubljene mi"!.luč' nad Pokrajino mladosti, nepričakovano o francosko - avstrijskem sporazumu glede predvojnih dolgov in postopanja z avstrijsko lastnino v Franciji. Od danes naprej se bodo v smislu člena 12. to (pogodbe avstrijskim državljanom vračale njihove premičnine, ki so bile zadržane v Franciji; tako n. pr. pohištvo, razni osebni efekti itd. * Položaj v Gornji Sleziji. Nemški pooblaščenec v Gornji Sleziji javlja, da je vsled vesti o sklenjenom premirju in zasedbi demarkacijske črte, med intera-liirano komisijo in poljskimi četami v Opolu izbruhnila splošna stavka. — Geront pa javlja, da vesti o sklenjenem premirju in zasedbi demarkacijske črte, ki jih širi, pooblaščenec Nemčije, sploh ne odgovarjajo resnici. Čeprav ta} izjava generala Geronta ni v vseh toč-Kah zadovoljiva, so voditelji nemških strank vendar mišljenja, da se generalna stavka konča. In res so delavci bo zopet počeli delati. * Ukrajinci 111 boljševiki. Ukrajinski dopisni urad javlja 11. t. m. iz Lvova: Tukaj je razširjena vesi, da je 200.000 beguncev z vsem preostalim imetjem na begu iz Ukrajine proti poljski meji in sicer v smeri proti Ro-wno—Staro—Konstantynow. Ta velikanski beg, ki mu menda ni primere v zgodovini, so povzročili boljševiki s svojim strašnim terorjem v okupiranih delih Ukrajine. * Cene v Rusiji. Iž proglasa, ki ko ga naslovili ukrajinksi emigranti iz takozvane sovjetske Ukrajine na svoje rojake v Ameriki,in ki v jako temnih slikah opisuje bedo v Rusiji, povzamemo za naše čitatelje zanimive podatke o cenah v Rusiji: 1 fnnt svinjske masti stane 30.000, kruha 9000, škatlja vžigalic 2000, zavojček tobaka 3000, funt anila 15.000 rubljev. Rubelj ima silno nizko vrednost. 1 dolar stane 30.000 sovjetskih rubljev. Zanimivosti. Premeten tat. Pariz je znan ne samo po raznih • svojih znamenitostih, ampak tudi po svojdh nad vse premetenih tatovih. V' tem- velikem Babilonu oh Seni se dogajajo dan za dnem tatvine, ena bolj premetena od druge in cesto se vsemu trudu in vsej priznani spretnosti pariške policije, tajne policije in zasebnih detektivov ne posreči odkriti storilce. Č©sto se dogodi tatvina ob belem dnevu prod neštetimi očividci., toda kljub temu se iposreči tatu pobegniti brez sledu. To pa ni nič čudnega, če pomislimo, da so v Parizu tatovi organizirani- in da imajo cek) posebno strokovno šolo, kjer se urijo teoretično in praktično v svojem poslu, za katerega, tudi francoske oblasti no podeljujejo koncesij. Te dni se je zgodila v veletrgovini 2: :> O J Fran Balon gostilna ,Pri brodu Pobrežje št. 6 Jožef Stajnko kolar > Jugoslovanski trg 3 Jos. Martinc s Maribor 625 jj Galanterijska veletrgovina | A. Spaninger ■< trgovina tftllkato* Jurčičeva ulica 11 Gabro Valjak kavama »Central' Gosposka ulica Peter Tomažlf Baloh l Rosina galantirlja, drobnarija aa drobno I n« Grajski trg 3 Frida Novak modlstlnla Gosposka ulica 32 CGmiiilk Fabjančič krojni za sospccts la dume Jurčičeva ul. 5-1 za stroje v vseh Širinah od 30 do 200 mm v zalogi pri Ivanu Kravos, sedlar, Aleksandrova cesta 13. 180 vinhflt?;, dežnike, pa»ce; čevlje,’ dokolenlce ali k** može, perilo ter raZ“ galanterljiko blago, jpo*° košare Itd. kupile najceneie pri Jakobu Lah S Glavni trg Stev. 2. Eman Ilich slaSžKar Slovenska ulica 5 Jakob Vezjak krojaška obrt In konfekcija Vetrinjska ul. 17 Primorci! Naznan|am, da sem odprj novo htgijenično brivnico. Za prvovrstno In čisto postrežbo jamčim. 268 Vjekoslav Gjurin primorski begunec. Maribor, Jurčičeva ulica it. 9. P2VA JUGOSLOVANSKA TOVARNA ZA r. GUMBE IN KOVINSKE PREDMETE » O. Z O. Z. SLOVENSKA BISTRICA Ferdo Babit stavbeni In umetni kljnčavnifar Splavarska ul. 3 Joža Volčič mizar Slovenska ulica 38 Oferirimo naše prvovrstne rožene gumbe, v vsaki velikosti in po vsakem vzorcu s cenami brez konkurence. 599 Zahtevajte cenike! Prodaja na veliko! Atelje za moderno sli« Vladimir Vlašlč Maribor, Gosposka ulita MIH |t (Uprt ll I.-B. II 11" Elektrotehnično podjetje Saks & Tratnik Ul Slovenska ulica Stev. 20 J.D.Jerman in dr. trgovina * mešanim blagom RUSKA CESTA 37 408 blizu Koroškega kolodvora. Centrala v LJUBLJANI. - Podružnice: SPLIT, CELOVEC, SARAJEVO, TRST, GORICA, CE* LJE, BOROVLJE, PTUJ, BREŽICE. Delniška glavnica in rezerve SS.OOO.OOO’-' Izvršuje najkulantneje vse bančne transakcij«’ Podružnica v Mariboru Obrestuje vloge najugodneje. Daje vsakovrstne kredite. Laainiu in izdajatelj: Konzorcij «Tabo*-“. — Tlaka* Marlbor*k* tiskarna d. t A B O R- Martbflir; 15 msja 1921 VRTNI KONCERT 15. in 16. maja 1921! Prvovrstna vina, vsaki čas mrzla in topla Jedila kakor tudi solidna postrežba se dobi v gostilni oe= »oe: -g (o— rac rser ;S« Zdravilišče Slatina-Radenci (na progi Mari? bor-Ljutomer) otvoreno od /. junija do 15. septembra. Nnrnvnp nnlilFnn-kicpfp kunelil F Prospekte razpošilja in poiasntla dale ravnateljstvo ali osebno naravne ogi/icno Kiseie Kupei/l. Anončna ekspedicija . Jadran“ v Mariboru. 657 OGZ —cJGC