PoStnlno platana v gotovini
U £lubl}ant, srnin 23. }unl|a 1937
Cena din 1
Stev
. m Wr-
Z Ilustrirano pcllogo „TccUn o slikah'*
Ctto I.
Nova, zmernejša vlada francoske Ljudske fronte sestavljena
Pariz, 23. Junija, o. Po posvetovanjih, ki so trajala ves včerajšnji dan, je ponoči Chautemps sestavil vlado iz članov socialistične in radikalnosocia-listične skupine. Sestava vlade se je zavlekla zaradi tega, ker so čakali na sklep narodnega odbora socialistične stranke, ki je imel dolgo sejo. Na tej seji so s 3972 glasovi proti 1359 glasovom sklenili, da bo socialistična stranka podpirala novo vlado Ljudske fronte v Franciji. Potem je Chautemps odšel k predsedniku republike okrog 23 in mu predložil svojo vlado, ki je sestavljena takole:
Predsednik vlade: Camille Chautemps, radikalni socialist;
ministri brez portfelja Albert Sarraut, radikalni socialist, Maurice Violettc, senator in član socialistične unije, Paul Faure, socialist in neparlamen-tarec;
podpredsednik vlade Leon Blum, narodni poslanec, socialist;
narodna obramba Edouard Daladier, radikal, soc.;
pravosodje Vincent Auriol, poslanec, socialist; zunanji minister Yvon Delbos, radikalni socialist; notranji minister Mary Dormoy, socialist: finančni minister Georges Bonnet, rad. socialist; mornarica Campinchi, radikalni socialist; letalstvo Pierre Cot, radikalni socialist; prosveta Jean Zay, radikalni socialist; javna dela Queille, senator, radikalni socialist; trgovina Chapsal, senator, radikalni socialist; kmetijstvo Monnet, socialist; kolonije Moutet, socialist; delo Fevrier, socialist; pokojnine Riviere, socialist; pošte Lebas, socialist; narodno zdravje Rucart, radikalni socialist.
*
Pariz, 23. junija. AA. Havas; Sedanja vlada je 102. vlada tretje republike. Dasi je ta vteda ustvarjena v okviru ljudske fronte, se vendarle lahko
reče, da je jeziček te levičarske vlade pomaknjen precej na desno. V tej vladi imajo namreč radikali brez državnih podtajnikov večino, ker imajo 11 ministrov, dočim jih imajo socialisti 9, socialistična unija pa enega.
Državni podtajniki so tile:
V	predsedstvu vlade William Bertrand, v zunanjem ministrstvu Francois de Tessan, v notranjem ministrstvu Raoul Aubaud, v ministrstvu vojne mornarice Franeois Blancho, v finančnem ministrstvu Albert Serol, v letalskem ministrstvu Henri Andraud, v telesno vzgojnem Leo Lagrange, podtajnik za tehnično vzgojo Paul Ramadier, podtajnik za trgovsko mornarico Henri Tasse, v trgovinskem Max Hjrmans. v kmetijskem ministrstvu Andre Lyautey, v kolonijalnem Gaston Monerville, za javna dela Philippe Serre.
Med državnimi podtajniki imajo radikali 6, Socialisti 7 in socialistična unija enega.
Napredovanje
španske nacionalistične vojske
Bilbao, 23. junija. AA. (DNB) Nacionalistične čete prodirajo na baskovskem bojišču dalje. Očiščevalni nastopi na gorovju Canecogorgi, ki presega tisoč metrov višine, so končani. Sedaj prodirajo proti Santanderju. Nacionalistična letala podpirajo pehoto in obstreljuje neprestano sovražne postojanko v gorovju. Nacionalistične čete, ki nastopajo v gorovju Paular, severno od Amur-ga, so že zavzele dolino Isalde, več oddelkov se je pa približalo mestu Valmasedu.
Nacionalisti so prodrli do prvih hiš industrijskega mesta Baracaldo, ki je 14 km severnozahod-no od Bilbaoa. Baski so se hudo branili. Verjetno hočejo zgraditi novo utrjeno fronto tik nad Bilbaom.
Nacionalistično uradno poročilo tudi potrjuje, da nacionalisti se prodirajo na baskovski fronti, kjer so zavzeli koto 365 in vrhove zahodno od Bilbaoa.
Na leonski fronti so nacionalisti z naskokom zavzeli Penajumeras. Sovražne izgube so hude. Na fronti pri Santandru in v Asturiji ni bilo nič novega. Na fronti pri Cordobi so nacionalisti zavzeli Puntales. Na bojišču v Estremaduri so nacionalisti zapodili vladne oddelke pri Campilosu.
Italija odpokliče prostovoljce fz Španije
Pariz, 23. junija, o. Listi poročajo, da je bila predvčerajšnjim seja italijanskega generalnega štaba, o kateri r.i izšlo nobeno uradno poročilo. Domnevajo, da so na seji sklenili, da Italija odpokliče svoje prostovoljce iz Španije, ker po padcu Bilbaoa niso več nujno potrebni. Dejansko sta dve diviziji italijanskih prostovoljcev, ki naj bi napadli Santander, dobili povelje, naj ostaneta na svojih postojankah. Ti dve diviziji bi morali v kratkem oditi iz baskovske fronte domov.
Franco bo odgovoril na angleški pozi«
London, 23. jun. AA. (Reuter) Vlada v Sa-lamanci jo obvestila angleškega poslanika v Hen-dayu, da bo spoštovala vojne ladje, ki nadzirajo
obalo. Prav tako bo določila področja, ki bodo varna pred nacionalističnimi letali.
Odgovor valencijske vlade še ni prispel.
Rdeči poročajo o padcu Bilbaoa
Valenci ja, 23. junija. A A. (Fabra) Obrambno ministrstvo poroča: Ker so nacionalistične čete zavzele vrhove z južne strani, in del mesta na levem bregu Nerviona, so morale vladne čete docela izpraznili mesto, da jim sovražnik ne bi prestregel umika, ki vodi na zapad. Čete so se umaknile v dobrem redu. Ves vojaški materijal je spravljen na varno, prav tako tudi velika množina industrijskih izdelkov. Vladne sile zavzemajo črto, ki teče od levega brega Cadague, in imajo v svojih rokah vse industrijsko in rudniško področje od predmestja Bursena dalje.
Kraljevič Andrej v Dalmaciji
Split, 23. junija.
AA. Včeraj ob 8 se je na vožnji v kraljevski gradič _ Miločer
pripeljal z v Split Nj. kr. Vis. kraljevič
dvornim vlakom .
Andrej, toplo pozdravljen od splitskega prebivalstva Nj. kr. Vis. kraljeviča Andreja so pozdravili i dobrodošlico ban primorske banovine Jablanovič, mestni župan Kargotič in poveljnik mesta general Marinkovič.
Neresnične vesti o izobčenju Hitlerja
Rim, 23. junija. AA. Havas: Tukaj so se razširile govorice, da namerava sv. oče izključiti iz katoliške cerkve državnega kanclerja in vodjo rajlia Hitlerja. V vatikanskih krogih pa izjavljaj«, da take vesti širijo samo nepoučeni krogi. Vatikan ne bo storil ničesar, kar bi dalo rajhu povod, da bi lahko odpovedal konkordat. V vseh spornih vprašanjih hoče Vatikan ostati v okviru diplomatske akcije.
Nemčija zahteva
zaplembo valencijskih podmornic
London, 22. jun. O. »Daily Telegraph« poroča, da so londonski diplomatski krogi prepričani, da Nemčija od zadnjega napada na križarko »Leipzig« smatra dosedanji način besednega posredovanja in ugotavljanja, kdo je kriv incidentov, za zgrešen. Nemčija zato zahteva, da odbor štirih velesil sprejme njen predlog in zapleni vse podmornice valencijske vlade. Če odbor ne bo ugodil tej nemški zahtevi, potem bo Nemčija smatrala, da je prosta vseh obveznosti do njega in bo ravnala po svojem svobodnem preudarku tako, kakor ji narekujejo njene koristi in njena čast.
Berlin, 23. junija. AA. (DNB.) Verodostojnost poročil v listih, da ni bilo nobene španske podmornice v bližini »Leipziga«, ko so leteli torpedi proti nemški križarki, je mogoče zavrniti z dejstvom, da 60 španske podmornice 16. junija opoldne obstreljevale nacionalistične postojanke na obali blizu Calajende (v Južni Španiji zapadno od Malage). Križarko »Leipzig« so pa napadle 15. in 18. junija
Nemške priprave za naskek na Španijo
Berlin, 23. junija, m. Tukajšnji diplomatski krogi z velikim nemiromzasledujejo obnašanje nemške vlade v zvezi z zadnjimi incidenti s križarko »Leipzig«. Kancler Hitler je te dni skoro neprestano kon-ieriral z maršalom Blombergom ter generalom Ro-derjem. Za danes je sklicana seja vlade, na kateri bodo padli važni sklepi. Ker nemška vlada smatra, da londonski odbor za nevmešavanje ne bo mogel dati Nemčiji dovolj zadoščenja, se zato sedaj sama pripravlja za vsak primer, da izda vse potrebne ukrepe. Diplomatski krogi zatrjujejo, da je kancler Hitler z maršalom Blombergom in generalom Ro-derjem izdelal načrt z« nastop Nemčije pri valen-
cijski vladi. Ta samostojen nemški nastop naj bi obstojal v sledečem:
L Nemška mornarica bi blokirala vsa pristanišča, ki so v njih gospodarji španski republikanci.
2.	Nemške ladje bi plenile vse španske trgovske ladje ter bi prirejale velike pomorske demonstracije na obalah z vsemi edinicami nemške mornarice.
Radi teh ukrepov, ki jih bo sprejela nemška vlada, bo odpotoval nemški zunanji minister von Neurath v London.
Delavski spor na Pohorju
Sv. Lovrenc na Poh., 22. junija.
V	lesnem podjetju Lešnik je med delavci in podjetjem nastopil resnejši mezdni spor. Delavstvo je skrajno slabo plačano, podjetje pa nikakor noče pristopiti k sklenitvi kolektivne pogodbe, dasi je delavstvo že ponovno skušalo to stvar povoljno za obe strani urediti. Podjetnik je sicer že prakrat sedel z delavci skupaj za eno miro, toda vselej jih je potem izigral. Prvič jih je pogostil z jabolčnikom, ko so bili prišli k njemu z željo, da bi se dogovorili zastran boljših plačilnih pogojev, potem pa jim je predložil v podpis neke predloge, ki se jih pa seveda niti sam ni držal. Drugič je dal delavcem v podpis kar prazno polo in ko so bili na praznem papirju zbrani vsi delavski podpisi, je podjetnik zopet sam napisal neke vrste pogodbo, s katero si je na ta način delavstvo samo ne zvišalo, marveč znižalo svoje prejemke pri podjetju.
Jutri prideta v Št. Lovrenc zastopnik Delavske »bornice iz Ljubljane g, Marinček ter zastopnik ZZD g. Pirih, ki bosta skušala spor med delavstvom
in podjetjem omiliti, oziroma odpraviti. Seveda sta bila oba zastopnika od delavstva že naprej opozorjena, naj bosta pri pogajanjih zelo previdna, da ne bosta gibčnemu in spretnemu podjetniku nasedla.
Protikomunistična razstava v ljubljanskih vofašnicah
Ljubljana, 23. junija.
Na drugem mestu poročamo o vsebini protikomunistične razstave, ki je bila skozi ves teden nameščena v Akademskem domu. Na pobudo vojaških oblasti bo protikomunistična razstava ostala še tri dni v Ljubljani in sicer v treh ljubljanskih vojašnicah po en dan, da jo bodo mogli obiskati in se z bogatim razstavnim gradivom seznaniti tudi vojaki ljubljanske posadke.
Iz Ljubljane bodo prireditelji z razstavo obiskali še Jesenice, Kranj, Tržič, Kamnik in Trbovlje.
Skupina madžarskih železniških uradnikov je odpotovala na študijsko potovanje po Nemčiji. _
| in sicer v bližini Orana, ki leži pol dne vožnje od Calajende.
Poročila iz dobro informiranih zasebnih krogov pravijo, da v berlinskih političnih krogih z velikim zanimanjem spremljajo razgovore med štirimi velesilami, ki sodelujejo prj pomorskem nadzorstvu na Španskem. Dejstvo, da so ti razgovori zavlačujejo, je treba smatrati za dokaz, da so si vsi v svesti težavnosti položaja, nastalega zaradi novega rdečega napada na nemško nadzorno ladjo. Če bi se pokazalo, da vzlic temu ne pojmujejo dovolj težavnosti položaja in če se nebi odločili za zadosti energično ukrepe, izjavljajo v Berlinu, da bi to pomenilo samo posredno dajanje potuhe španskim boljševikom. Zgodovina španske državljanske vojne bi obogatela še za eno usodno zamujeno priložnost. Zmede zaradi prostovoljcev bi ne bilo, čo bi bili vsi, ki se jih to tiče, o pravem času sprejeli predloge Nemčije in Italije pred skoraj letom dni ob začetku španske državljanske vojne glede prepovedi pošiljanja tujih prostovoljcev na Špansko. Anglija in Francija takrat nista pokazali zadosti razumevanja za te predloge.
London, 23. junija, m. V zvezi s pogajanji za novi Locarno je bilo včeraj popoldne izdano tole uradno poročilo: Danes popoldne je bila v Fo-reign Office seja, katere so se udeležili poleg angleškega zunanjega ministra Edena tudi poslaniki Francije, Italije in Nemčije. Na seji so govorili o incidentu z nemško križarko »Leipzig«. Pokazalo se je na seji tudi to, da je nemogoče spraviti v sklad posamezna stališča. Dočim so nekateri poudarili, da se mora pred vsakim ukrepom zaradi tega incidenta izvesti potrebna preiskava, so 6e drugi izjavili, čefi da so dejstva že ugotovljena in da je treba takoj storiti potrebne ukrepe, ki bodo pokazali solidarnost velikih sil. Predlog, da bi velesile skupno izvršile obalne demonstracije v španskih vodafi, ni bil sprejet.
Policija zasedla kSInsko škofijsko palačo
Vatikan, 23. junija, o. »Osservatore Romano« poroča o protestni spomenisi kOlnskega kardinala nadškofa dr. Schulteja, ki jo je poslala berlinskemu notranjemu ministrstvu, ker je policija pred kratkim izvršila preiskavo v palači kninskega nadškofijskega generalnega vikariata in odnesla vso korespondenco. Vatikansko glasilo piše:
»Dne 10. junija je po nalogu berlinskega policijskega ravnatelja 40 policijskih uradnikov pod vodstvom kriminalnega komisarja Schielea zasedlo generalni vikariat kolnske nadškofije. Policisti so vse prostore preiskali ter odnesli veliko listin.
. Med temi listinami so bila tudi pisma sv. Stolice kolnskemu kardinalu. Ker ta zaplemba krši član 4. in 9. konkordata med sv. Stolico in Nemčijo, je kardinal Schnlte uradno protestiral proti takemu ravnanju in zahteva, da nemška vlada vrne omenjene listine, ^
Vesti 23. junija
Zastopnik belgijskega ministrskega predsednika van Zeelanda, Maurice Frere, je dospel na Dunaj in se bo tam posvetoval z avstrijskimi gospodarstveniki.
Vatikanski državni tajnik kardinal Pacceli 6e bo na poti v Lisieux ustavil v Parizu in imel nekaj razgovorov z zastopniki francoske vlade. Da bodo ti razgovori precej važni sklepajo iz tega, da je sv. oče za svojega odposlanca pri slovesnostih v Lisieuxu imenoval samega državnega tajnika.
Indijski podkralj je izdal poslanico V6etn indijskim narodom, v kateri pravi, da Anglija ne more sprejeti zahtev indijskih strank glede spremembe nove ustave.
Turška šolska križarka »Hamide« je včeraj priplula na Kreto, kjer so jo Orki kljub še nedavnemu sovraštvu med Grško in Turčijo navdušeno sprejeli.
Gojenci ameriške vojne mornarice bodo v dveh skupinah po 500 mož obiskali Berlin.
Nov most med Bolgarijo in Romunijo čez Donavo nameravajo zgraditi. Tako vedo povedati nekateri italijanski listi.
Posojilo deset milijonov funtov šterlingov je sklenil najeti londonski občinski svet. Posojilo je namenjeno za javna dela.
V	mednarodni tekmi balonov za Gordon Ben-nettovo nagrado je neki belgijski balon letel 750 km daleč in se spustil na čeških tleh.
Samomor je poskusil mandžurski cesar Pu-Ji. Zdravniki so mu za zdaj še rešili življenje.
900 letnico turškega filozofa in zdravnika Ibn Siba Avicena so praznovali v nedeljo na carigrajskem vseučilišču.
Novo Addis Abebo bodo gradili po sklepu italijanske vlade blizu stare prestolnice, toda na ravnini, ki je 300 m nižja od planote, na kateri leži sedanja Addis Abeba.
Velike manifestacije romunskih Nemcev so bila na Sedmograškem v nedeljo. Manifestacije 'so imele docela hitlerjevski značaj in se jih je udeležilo kakih 40.000 ljudi.
»Rdečo knjigo« je izdala Antikominterna. V njej je pojasnjena zgodovina in vzroki krvavih dogodkov v španiii.
Za častnega člana vseučilišča v Cambridgeu so inieao.v^Ji .bivšefea abesinskega cesarja in mu v nedeljo izročili diplomo. Neguš je imel pri tej priliki kratek nagovor.
Nov občinski svet, ki šteje 64 članov, so imenovali na Dunaju. Imenovali so tudi tri novo podžupane. Dosedanjemu svetu je namreč delovna doba potekla.
Nemški minister za vzgojo Rust je sprejel italijanskega državnega tajnika Riccia z desetimi častniki vseučiliške fašistoveke milice.
Nemški halon »Chemnitz« je z dvema osebama v gondoli moral pristati blizu Prage, ker so priletela nadenj češkoslovaška vojaška letala in grozila, da ga 6estrele.
Berlinska policija je prijela v noči od sobote na nedeljo 22 protestantovskih duhovnikov ter večje število protestantskih vernikov, ki so člani cerkvenih uprav.
2000 delavskih straž varuje vhode v veliko ameriške jeklarne v Youngstownu, da ne bi to-, varne mogle zaposliti neorganiziranih delavcev. Zastopniki lastništva jeklarn eo izjavili, da kolektivne pogodbe ne morejo sprejeti.
0 zapiranju katoliških srednjih šol v Nemčiji bo sv. Stolica v kratkem povedala svoje stališčo z uradnim sporočilom nemški vladi.
Romunski kralj Karol dospe v Varšavo na uradni obisk 26. junija. Obiskal bo Krakov, kjer je grob pokojnega maršala Pilsudskega, in Varšavo.
Za ostanke zrakoplova »Hindenburga« ponujajo ameriške tvrdke 12.000 dolarjev. Stare kovino je od zrakoplova ostalo okrog 30 ton.
Atentat na avstrijskega kanclerja dr. Schusch-nigga je baje pripravljal narodni socialist Weit-sche, proti kateremu se je včeraj začela na Dunaju kazenska razprava.
Irska prostovoljska brigada, ki se je bojevala na strani generala Franca, je včeraj prispela iz Španije v Dublin. Z njo se je vrnil tudi poveljnik general 0’Duffy. Komaj so 6e prostovoljci izkrcali, jih je nekaj aretirala policija zaradi nedovoljene nošnje orožja.
Gojenci naše pomorske vojaške akademije so na povabilo italijanske vlade obiskali pred nekaj dnevi Rim in bili gostje rimskega mornariškega ministrstva.
Bivšega predsednika francoske republike Ga-stona Doumerga so včeraj slovesno pokopali v njegovem domačem kraju. Vlada in predsednik republike se zaradi krize niso mogli udeležiti osebno pogreba.
0 zvezi tihomorskih držav, ki naj bi jo sklenile države, ki imajo svoja posestva v Tihem morju, eo ee posvetovali na londonski imperijalni konferenci. Avstralski ministrski predsednik je v tej zvezi obiskal predsednika holandske vlade dr. Co-lijna in se zdi, da je Holandija na misel po zvezi pristala.
Zvišanje uradniških plač v Italiji
Rim, 23. junija. AA. Ministrski svet je na včerajšnji seji pod predsedstvom predsednika Mussolinija sklenil, da se morajo 1. julija vsem državnim in samoupravnim nameščencem povišati prejemki za 8 odstotkov. Ta odlok bo obsegal 900.0(X) državnih uradnikov in bo obremenil državni proračun v letošnjem letu za 500 milj. lir.
To je že drugo povišanje plač državnim in samoupravnim uradnikom po zadnjem padcu lire. Prvo povišanje je bilo v začetku preteklega meseca in sicer 12 odstotkov od celotnih prejemkov. Oba ta odloka sta bila neizogibno potrebna zaradi skoka cen, ki so se pojavile pri vseh življenjskih potrebščinah; pri nekaterih so cene poskočile za 100 odstotkov v primeri s cenami meseca oktobra 1936,
Stran ?
»SLOvcincski Uuivi
ClilO
ril-’
Ste v 140.
Velika tihotapska afera
Trgovina z vtihotapljeno italijansko svilo. Centrala v Ljubljani
Maribor, 22. junija.
Zadnje čase t-o postale oblasti pozorne na številne prekupčevalce e svilo, kij so dajali blago po izredno nizki ceni. Upravičeno so sumile,da gre za blago, ki-je vtihotapljeno iz Italije. Zaradi tega so posvečale vso pozornost, da bi zajele kakega od teh prodajalcev. Predvčerajšnjim se je to posrečilo v Mariboru. Z ljubljanskim vlakom se je pripeljal v Maribor potnik, ki je s svojo veliko prtljago vzbudil pozornost carinskega detektiva v vlaku. V Mariboru je detektiv tega potnika — nekega Ivana Štefanca ustavil ter ga odpeljal v carinarnico k pregledu. Ta sc je res izplačal, ker so našli v potni košari in nahrbtniku 60 kg najfinejše svile. Bilo je to deloma blago v balah, deloma pa svila za prevleko damskih dežnikov. Štefanec je skraja tajil
vsako krivdo ter zatrjeval, da je svilo kupil pri ugodni priložnosti na neki dražbi, sedaj pa jo namerava prodati v Mariboru. Ker pa le ni mogel povedati, od katere dražbe svila izvira, jo po dolgem oklevanju priznal, da jo je dobil v Ljubljani od nekih zasebnikov z nalogom, da jo razproda v Mariboru. Povedal je tudi naslove od teh zasebnikov in sicer sta to dve ljubljanski dami Amalija Macarol in Fanika Vatovec. Carinski organi so se včeraj podali v Ljubljano ter izvršili pri omenjenih gospeh hišno preiskavo. Uspeh je bil presenetljiv. Našli so celo skladišče vtihotapljene svile. Pokazalo pa se je, da se bodo niti te afere še razpredle. Preiskavo vodijo organi mariborske in ljubljanske carinarnice ter ljubljanske polieje. Podrobnosti preiskave zaenkrat v Mariboru niso znane, zatrjuje pa se, da bo imela afera zelo velik obseg.
20 milijonov za ureditev ceste Maribor-Slov. Bistrica
Maribor, 22. junija.
Po dolgoletnih naporih je končno uspelo prepričali merodajne kroge v Belgradu o važnosti modernizacije naše najvažnejše prometne žile, ki veže državo z inozemstvom ter dovaja skoraj celoten motorizirani turizem v Jugoslavijo. Letos se je začela popravljati in modernizirati 15 km dolga cesta od državne meje preko Št. lija do Maribora. Dela na tej cesti zelo naglo napredujejo. Vendar modernizacija tega kratkega kosi ceste ne bi dosti pomenila. Za Maribor bo že velikega pomena, saj bo gotovo vplivala na dovoz tujcev iz Avstrije v Maribor in okolico. Naprej od Maribora pa si avtomobilisti tudi v bodoče ne bodo upali, dokler ne bo mdernizirana vsa cesta do Ljubljane, oziroma do Zagreba. Zdi se, da bo v doglednem času prišlo tudi do ureditve ceste od Maribora naprej. Tehnični razdelek na mariborskem okrajnem glavarstvu je te dni izgotovil in odposlal načrte za modernizacijo ceste Maribor-Slov. Bistrica. Načrte je napravil ing. Lapajne, ki je bil začasno uslužben pri tehničnem razdelku. Pokazal je z njimi velik talent ter je trasiral cesto tako, da bi se lahko merila z najlepšimi inozemskimi cestami, če pride do realizacije projekta. Projektant je izravnal vse nepotrebne in hude ovinke med Mariborom in Framom, ki tako zelo jezijo avtomobiliste. Ti ovinki so zaradi svoje nepreglednosti zahtevali že nešteto nesreč. 2e takoj za Teznom je cesto izravnal, da bi dosegla v ravni črti Hoče. Prvotno jo je nameraval izpeljati za Hočami, kar hi pa zahtevalo graditev 2 km popolnoma nove ceste in bi bilo predrago. Takoj za Hočami pa
je potegnjena zopet ravna črta do Slivnice. Od Maribora ao Frama bi bila cesta betonirana, od Frama do Slov. Bistrice, kjer ni več tako hude prometne obtežbč, pa utrjena z asfaltno površino. Od straneh bi imela poleg tega hodnik za pešce in kolesarje. Stroški za modernizacijo tega dela ceste so preračunani na 20 milj. din. Je to velika vsota, ki jo bo treba v doglednem čaru najti, saj, če smo enkrat začeli z modernizacijo ceste na meji, jo moramo tudi nadaljevati naprej, če hočemo, da se bo denar, investiran v ceste, amortiziral in da se ne osramotimo pred inozemstvom.
Dragotjub napoveduje Joči obračun
Belgrad, 23. junija, m. Znani agrarni marksist Dragoljub Jovanovič je z ozirom na zadnjo konferenco bivših zcmljoradnikov v Sarajevu in Nevesinju podal časnikarjem izvajo, v kateri zelo ostro napada sedanje vodetvo bivše zemljoradni-Ske stranke, predvsem Joco Jovanovič in dr. Gavrilovifa. Tema dvema očita, da radi tega nista prišla na shod v Nevesinje — vsaj tako je skušal njihov izostanek pojasniti Jovo Banjanin —, češ da je. vlada v krizi ih du se dela na tem, da vstopijo vanjo zeinljoradniki. Dragoljub Jovanovič končno napoveduje Joči Jovanoviču in dr. Gavri-Joviču ter sedanjemu vodstvu bivše zemljoradni-ške stranke sploh obračun, do katerega bo prišlo na sestanku bivšega glav. odbora bivše zemljo-radniške stranke sredi junija v Belgradu.
Nakradli in prisleparili 141.000
Velika razprava pred malim senatom
Ljubljana, 23. junija.
Bivši gojenec, gozdarske šole v Mariborg, 22-ietni Ljubljančan Angelik Verbič' je kot dijak po svojem pokojnem očetu vžival rodbinsko pokojnino, mesečno 1250 Din, ki mu jo je priznala banska uprava za študij in življenjsko vzdrževanje. Denar je dobil sam na roke. Velika vsota pa je mladeniča, ki je bil sprva zelo marljiv in nadarjen dijak, tako premamila, da je pustil gozdarski študij in začel na debelo razsipati denar. Lahkomiselno je zapravljal, udal se je igranju na slepo srččo^ ter je pri znanih aparatih »J. S.< izmetat po stotake. Radodaren je bil tudi napram veselim ženščinam. Na praznik Sv. Treh kraljev letos, ko je prejel denar, jo je Angelik popihal iz Maribora v Ljubljano, kjer je kmalu našel družbo pocestnih stikalcev in lovcev žrtev. Profesorski zbor ga je nato izključil, ker je bil že enkrat poprej pogojno obsojen zaradi nekega delikta iz koristoljubja. V Ljubljani se jo Angelik seznanil najprej s stanovalci Delavskega doma, kjer je tudi on ložiral. Nu-vezal je prijateljske etike s 25-letnim tapetnikom Antonom Pernetom. 25-lefnim brezposelnim slugom Stankom Prelesnikom. Ta tropereana deteljica je popivala in zapravljala pokojnino toliko časa, da so vsi postali suhi. In kaj sedaj?
Ko ie Angeliku pošel denar, je bil trenotno v hudi zadregi, pa je kmalu prišel na izvirno idejo. Seboj iz Maribora je prinesel pokojninski dekret in pa železniško legitimacijo, ki jo je bil iztrtaknil svojemu tovarišu Levsteku. Z .dekretom in legiti-. macijo se je pojavljal pri raznih tvrdkah, ki prodajajo radio-aparate in kolesa. Ponekod je imel Angelik smolo, drugod srečo. Kadio-aparate in kolo je dobil na mesečne obroke, ker so mu prodajalci verjeli, da ho plačila zmožen. Vse pa je potem družba *pretopi!a< v denar, ki ga Je nato zapila.
Sleparski posli pa niso šli tako gladko od rok. Kot rešitelj se jim je pojavil prosluli vlomilec Gabrijel Oven, samski godbenik, po rodu Ljubljančan. Ta je bilo pravcati strah Gorenjske, koder je bil izvršil že nešteto velikih vlomov. Zasnovali so načrt za vlom v pisarno odvetnika dr. Vrtačnika v Beethovnovi ulici. Res. Ponoči 31. januarja sta se Verbič in Ov$n srečno splazila v odvetnikovo pisarno in pobrala vse, kar je imelo za nju kako vrednost, tako denar in druge potrebščine. ‘: Zaplenila«" pa sta tudi cel kup, 21 hranilnih knjižic raznih denarnih zavodov v skupni vlogi 130.468 Din.
Vlom sta srečno Izvršila. Na cesti pa ju je ustavil stražnik Karl Jeseničnik in ju hotel legitimirati. Verbič je pokazal Levstekovo legitimacijo. Oven pa sc je muzal. Porabila sta priliko in oba pobegnila. Krenila sta proti Notrihjshl in še odpeljala v Logatec, kjer sta skušala na dr. Vrtačnikovo knjižico Poštno hranilnice dvigniti 2000 Din. Trik se jima ni posrečil, ker je bila poštna uradnica Zora Triglav previdna. Odšla sta proti Vrhniki. Tu se jima je trik s Poštno hranilnico posrečil in jima je poštar izplačal 500 Din.
V	afero pa je zapleten tudi Ljubljančan Slavko Markič, ki je kupil od te družbe radio-aparat za 1000 Din in sprejel drugega v zastavo.
Štiripeserna deteljica je izvršila vsega šest deliktov in je stranke nominelno oškodovala za 141.467 Din. Vse delikte je Verbič z družbo izvršil v januarju.
Dr. Julij Fellacher je danes prve štiri obtožil zločinstvn prevare, zločinstva vloma, zločinstvu napravljanja lažnih listin, zadnjega pa nakupa sumljivega blaga. Posamezna zločinstva največ obremenjujejo prvega obtoženca Angelika Verbiča. Danes oh 9.30 se je pred malim kazenskim senatom pričela glavna razprava, ki vzbuja delno senzacijo in bo trajala vse dopoldne. Verbič priznava vsa inkriminirana dejanja.
Zanimivo je dalje, da sta Verbič in Oven med vožnjo proti Logatcu pregledala vrednost hranilnih knjižic ter sta vse vrgla skozi okno na progo, pridržala sta si le dvo Poštne hranilnice.
Zveza ribarskih društev je zborovala
Maribor, 21. junija.
V	lovski sobi hotela >Orck se je vršil občni zbor Zveze ribarskih društev v Sloveniji, katerega so se udeležili delegati vseh včlanjenih društev. Ljubljansko društvo je zastopal Petrič, mariborsko dr. Pludernik, celjsko Zorko, najmlajšega člana — dihursko društvo v Brežicah pa Kušljan. Občni zbor je vodil predsednik g. sv. Šulgaj iz Ljubljano, ki je |>odal obširno poročilo o dosedanjem delu zveze in o nalogah v bližnji bodočnosti. Poudarjal je predvsem zahtevo po čimprejšnji izdaji ribarskega zakona, obširno se je bavil z revirno razdelitvijo, ki se nepotrebno zavlačuje. Pritoževal se je, da poljedelsko ministrstvo slovenske zveze sploh ne podpira, dočim dobe ostale ribarske organizacije v državi bogate podpore. Naša zveza lahko izdaja svoje reprezentativno glasilo »Ribiško-lovski vestnik* edino s pomočjo banske upravo. Poudarjal je pomen naših ribiških vod za tujski promet in zato bi bilo potrebno nuditi ribarskim organizacijam več pomoči, da lahko dvignejo stanje vod na zadovoljivo višino. Opozarjal je nadalje na slabo pravno zaščito; zakon o tatvinah rib ho treba poostriti. Ob zaključku je omenjul, da Ik> treba naša ribarsku društva izpremonili v zadruge, ker bodo potem lažje prišla do primernih podpor, kakor sedaj. Tajnik Malenšek je povedal, da šteje zveza 562 članov. Od teh jih ima ljubljansko društvo 321, mariborsko 192, celjsko 113 in Brežice 11. Blagajniško poročilo je ]>odala blagajničarka gospa Pehani: dohodkov je imela zveza 29.241.70 Din, saldo blagajne je 18.155 Din. Revizor ravnatelj Kopač je predlagal razrešnfco, nato pa sc je sklenilo, da se vrši prihodnji občni zbor v Ljubljani. Prispevek drustov Zvezi ostane na dosedanji višini. — Uredniku Ribiško-lovskega vestnika, ravnatelju g. Lokarju, se izplača za n jegovo dosedanje' vzorno uredniško delo nagrada 2500 Din. Obširna razprava se je vršila potem o določbah zakona o krivolovstvu ter je /Sveža sklenila protest prot i temu, da bi krivolovstvo sodila upravna oblastva in no več sodišča. — Zanimiva so bila potem izvajanja referenta za ribarstvo pri banski upravi, inž. Jošta, ki je izjavil, da bo kr. banska uprava tudi v bodoče posvečala ribištvu vso pozornost. Občni zbor so je zaključil ob pol 11 brez volitev, ki bodo čele prihodnje leto, ko poteče funkcijska doba sedanje uprave.
Stanje brezposelnosti
Belgrad, 23. jun. Po poročilu osrednje uprave za posredovanje dela.v Belgradu je iskalo dela v mesecu maju pri javnih borznh dela 28.858 delavcev in 6192 delavk, skupaj 95.050 oseb. Z brezposelnimi iz prejšnjega meseca znaša to število 59.815 oseb. Na koncu meseca je bilo brez dela 13.143 delavcev in 3793 delavk. Razpoložljivih a nezasedenih mest iz prejšnjega meseca je ostalo 159 za delavce in 140 za delavke. Tekom tega meseca so ponudili dela 4040 delavcem in 2366 delavkam.
Podporo je prejelo 11.278 brezposelnih v znesku 1,512.713.50 Din. Dne 1. junija 1937 je bilo pri javnih borzah dela prijavljenih brezposelnih delavcev 13.787 in delavk 4115, skupaj 17.902 brezposelnih. *
Vesti iz Belgrada
Belgrad, 23. junija, m. V kratkem se bodo v Belgradu začela trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Egiptom.
Buknrešta, 23. junija, m. Romunska kraljica Marija, ki ao tačas mudi v dvorcu na Sinaji, je .včeraj sprejela jugoslovanskega poslanika na romunskem dvoru g. Kasidolca irr njegovo ženo. G. Kusidolao odhaja sedaj na svoje novo službeno mesto, za poslanika v London. Poslanika Kasidolca je nato sprejel v posebni avdijenci tudi romunski kralj Karol ter ga pridržal na kosilu.
Policija uspešno lovi vlomilce
Ljubljana, 23. junija.
V noči na torek jo stal na tovornem kolodvoru vagon sladkorja, namenjen za železniško nabavljalno zadrugo v Ljubljani. Ponoči so v vagon vlomili trije vlomilci ter odnesli dva zaboja sladkorja po 50 kg ter eno vrečo s 100 kg sladkorja. To vrečo pa je moral vlomilec odvreči, ker K? °l,a7’'l neki železničar, ko je stopal s sumljivim lovorom čez tire. Vlomilec je zbežal, policija pa je takoj ugotovila pravo sied za njim in za tovariši. Na Friškovcu so kmalu našli pod nekim stopniščem skrita oba zat>oja ukradenega sladkorja, že popoldne pa so v bližnjih Novih Jaršah policijski organi aretirali 30 letnega Bahala Franca, policiji dobro znanega brezposelnega delavca, ki je pristojen v Češkoslovaško, pa ga ni bilo doslej mogoče spravit čez mejo, ker se ponovno vrača nazaj. Obenem z Bahalom je policija aretirala tudi 31 letnega Ferčnik Silvestra, stanujočega v Vodmatu, tudi starega znanca na policiji, ter končno še tretjega vlomilca 29 letnega Setnikarja Antona, tudi iz Ljubljane. Pri zaslišanju so sie.of vlomilci skušali tajiti dejanje, končno pa so vsi priznali.
Isto noč je bil poskušan vlom tudi v hišo trgovca Strikbergerja v Suvoborski ulici za Bežigradom. Gospodar je okrog petih zjutraj opazil, kako leze skozi okno njegove pralnice neznan moški, ki je nato odšel proti Ljubljani. Strik-berger je neznancu s kolesom neopaženo sledil, obenem pa je obvestil tudi policijo. Kmalu je kolesarska policijska patrola našla neznanca, ki se je pri Stadionu zopet obrnil nazaj ter hotel zbežali proti Ježici. Prijeli sa ga ter ugotovili, da gre za brezposelnega ključavničarja Filipa Kokulja iz Ihana. Na policiji je vlom v pralnico gladko utajil, policija pa ga je seveda izročila sodišču.
Potreba regulacije Bistrice in Ložnice
Slov. Bistrica, 19. jun. Ob vsakokratnih nalivih nastopajo večje povodnji ob Bistrici in Ložnici, ki poplavita veliko površino zemlje. Dočim bistriški potok prestopi ob hujšem nalivu kmalu pod Zgornjo Bistrico ter je večkrat strah in trepet mesta (neurje 1. 1934), začne Ložnica poplavljati v kotanjah pri Svetem Venčeslu. Koliko lesa je že odnesla, koliko blaga pokvarila slovenjebistriškim trgovcem in koliko je že naredila Bistrica škode kmetom, se niti ne da povedali. — Največ pa trpe spodnji predeli, kjer voda nanosi na travnike zemlje, kamenja, listja, protja in druge nesnage ter kvari krmo. Ob slabih vremenskih prilikah nastane pod spodnjo postajo pravcato jezero, ki se včasih razteza malone ao Pečk pri Makolah.
Potreba je, da se tudi tukaj začne z regulacijskim delom. 2e s tem bo vodovju višaj deloma zaprta pot in struge vsaj v gornjem toku. Najnujnejša so pač mesta med Zgornjo Bistrico in mestom, da se zavaruje v bodoče škoda, ki gre ob vsaki taki povodnji, kot je bila julija 1. 1934 v deset in desettisoče. K stvari v podrobnosti pa se bomo še povrnili.
Sprejem sokolskih tekmovalcev v Ljubljani
Ljubljana, 23. junija. Včeraj jo prispela v Ljubljano vrsta Ljubljanskega sokola, ki je zmagala na tekmah v Belgradu. Na postaji so jo sprejeli sokoli v krojih in civilu ter jih v prevodu spremili do Narodnega doma. >Jutroc poroča, da je po Miklošičevi cesti korakalo v sprevodu najmanj 4000 ljudi. Ljudje pa so videli, da je bilo v sprevodi:: 25 godcev, 10 praporščakov s praporji. 80 sokolov v krojih. 20 naraščajnikov v krojih ter 1224 drugih ljudi.
V času sprevoda ni padel noben vzklik proti vladi, niti kak protidržaven vzklik. Prav tako ni bila raztrgana nobena državna zastava.
Dva vloma v Nadgorici
Ježica, 23. junija.
Prijazna vas Nadgorica v sosedni črnuški fari je zadnji čas pogostoma prizorišče manjših in večjih pustolovščin in dogodkov. Zadnjič smo imeli priliko pisati o obisku dveh »detektivov«, ki ju je potem izsledilo domače dekle, zdaj sta se v vasi zopet pripetila kar dva vloma zaporedoma.
Vas Nadgorica leži osamljena pod podgoriškim
Idila iz Mestnega loga pred sodniki
Ljubljana, 23. junija.
Tam v idiličnem Mestnem logu ao metali dinarje v zrak, to ee pravi, da so igrali igro >križ« in »mož< ali vgork, kakor pravijo ponekod na Notranjskem. Bila je pisana družba, med njo je zašel tudi mesarski pomočnik Lojze, doma iz lepih dolenjskih krajev, sin premožnih staršev, ki se je doma sprl in odromal v svet. Seznanil se je z 22-letnim Jožetom Kučkom, kriminalnim tipom, ki je izvežban kot poklicen vlomilec.
Kučko Je imel zavetišče pri nekem 72-letnem starčku v Mestnem logu. Beseda je dala besedo.
Fantovski tabor v Petrovčah
V	nedeljo, dne 20. junija je bil v Petrovčah fantovski tabor, ki bi moral biti v nedeljo, dne 18. junija, a je bil odložen zaradi splošnega žalovanja no slovenskem akademiku Rudolfu Dolinarju. kljub temu, da je tik pred nami tabor slovenskih fantov in mož v Celju, je prireditev krasno uspela.
Že pred osmo uro zjutraj je bil kolodvor poln ljudi in po prihou celjskega vlaka je nad 400 fantov v sprevodu korakalo proti cerkvi. Pred službo božjo je g. prof. Kovačič orisal v svoji pridigi značaja današnjega katoliškega fanta. Po službi božji se je vršil pred cerkvijo tabor funtov in mož. Prostor je bil nabit«! poln mladine, ki je navdušeno pritrjevala izvajanjem govornika, Najprej so udeležence pozdravili zastopniki okrožij, nato je govoril predsednik fantovsko podzveze v Celju g. prof. Bitenc Mirko o delu slovenskih katoliških mladinskih organizacij v preteklosti. Z izbrano besedo nam je pokazal kako trdno, žilavo in p«)šteno je bilo delo teh organizacij, ki so v veliki meri sodelovale pri ustvarjanju naše nove držuve iu dvignile naš narod med najkul-turnejše narode Evrope. Za njim je govoril g. prot. dr. llanželič Rudolf o delu naše fantovske organizacije v bodočnosti, ki mora biti religi-jozno, socialno in nacionalno.
Po tem taboru so telovadci imeli svojo generalno vajo za popoldanski nastop. Popoldne ob 3 je bil po razpustu naših mladinskih organizacij prvi nastop naših fantov na Štajerskem. Uspeh lega nastopa je bil naravnost presenetljiv, če pomislimo, da ao imeli fantje na razpolago samo štiri mesece časa in. 6© morali vse ustvariti iz-nova. Nastopila sta 102 mladca fn nad 170 članov s prostimi vajami, ki so jih izvajali strumno in enotno. Posebno so nas presenetili orodni telovadci, katerih je bilo 24 na različnih orodjih. S svojimi težkimi izvajanji so dokazali, da ne za-ostajujo že danes za onimi, katerim je bilo možno se vežbuti skozi cela leta. Končal se je nastop, ki je trajul poldrugo uro, z državno himno in himno slovenskih fantov, kateri so peli vsi .telovadci, zbrani na telovadišču.
Ta nastop nam je veliko povedal in dal fantom novega poguma za nadaljnje delo, pa tudi pobudo za celjski tabor. Vršil se je v popolnem redu, brez najmanjšega incidenta, četudi eo mnogi i nasprotniki grozili, Izzivali naše fante in ponovno 1 potrgali lepake, katere so naši fantje vedno znova"! lepili po svojih krajih. Fantje e<> s svojim zadržanjem dokazali, da zdaleka po svoji srčni kul- | turi presegajo one, ki hočejo biti nosilci kultur- . noeti.	j
Zasnovala sta Lojze in Jože načrte, kako bosta po mestu kradla iu v starčkovo borno kočo znašala ko srake svoj plen. Spravila etn sc v prvi vrsti na razno obleko, perilo, obutev, razne jestvine, krompir in druge stvari. Sokolu v Sokolski ulici sta 21. marca po noči na vlomilski način odnesla najrazličnejše stvari, flobertovko, 56 sokolskih razglednic, tako da je Sokol trpel okoli.1200 Din škode.
Državni tožilec dr. Julij Feflaher je Lojzeta Erjavca in Jožeta Kučka obtožil zločina večkratne vlomue tatvine. Obtožnica navaj, da sta oba od koncu februarja do aprila izvršila 7 vlomov pri raznih strankah, ki slu jih oškodovala za približno 9.G00 Din. Pred malim senatom, ki mu jo predsedoval s. o. s. g. Ivan Brelih, sta oba obtoženca vse tatvine priznala, zanikala sta edino-le tatvino dinama. Razprava je pokazala, kako idilično življenje je družba Kučko & Erjavec vodila tam v Mestnem logu pri starem kočarju. Nakradene stvari je starec vozil v mestno zastavljalnico, ali pa jih je pomagal razprodajati pri raznih ljudeh. Za denar 60 si potem kupovali razne dobrine, tako so si nabavili veliko zbirko raznih finih likerjev in zalogo jestvin. Vse pa so imeli zakopano v bližini koče. Policija je sredi aprila odkrila ta brlog in izkopala velik zaklad.
Sodba se je kratko glasila: Jože Kučko, ker je bil že večkrat kaznovan, na 2 leti rnbije. Jajjze Erjavec j>a na 1 leto in 6 mesecev strogega zapora.
Konferenca glede osnutka zakona o prekrških
Belgrad. 23. junija, m. Sinoči je bila v kabinetu notranjega ministra konferenca, nn katero so prišli notranji minister dr. Korošec, predsednik vlade dr. Stojadinovič, pravosodni minister dr. Nikola Subotič, generalni inšpektor notranjega ministrstva Aca Kuzmanovič in predsednik skupščinskega odbora, ki proučuje zakonski osnutek o prekrških, fcivko Sušič. Na ‘ konferenci so govorili o onih paragrafin zakonskega osnutka o prekrških, ki jih je odbor rezerviral.
hribom, ljudje so tam večinoma manjši kmetje, pretežna večina tamkajšnjih malih ljudi pa se peča z izdelovanjem rožnih vencev in podobnih drobnarij za ljubljanske trgovine.
Najprej so oni dan poskušali vlomilci pri Balantu v Nadgorici. Hiša stoji sredi vasi. Oni dan so odšli domači vsi z doma, tako da je bila hiša le od 10—10.30 dopoldne brez nadzorstva. To priliko sta izrabila dva potepuha, ki sta zlahka vdrla v hišo skozi dvoriščna vrata, ki so lesena z lesenimi obodi. Vrata sta enostavno pritisnila, pa so se jima vdala. Nato sta po mili volji začela gospodariti po hiši. Ko se je ob 10.30 vrnil domov gospodar Andrej, je videl, kako sta dva moška naglo stopila iz hiše ter jo mahnila okrog ogla. Mislil je sprva, da je pač v hiši še sestra in sta dva tujca morda kaka brezposelnika. Šele ko je stopil v hišo, je videl, da je po stanovanju vse razdejano. Brž je seveda stekel Andrej za obema sumljivcema, ki sta odnesla iz hiše dobro ohranjen moški suknjič, žensko koče-majko ter več drugih drobnarij. Oba vlomilca sta se zatekla v bližnji gozd in ušla. Odvrgla sta le Andrejev suknjič, dočim sta vse ostalo odnesla s seboj. Škode sta vlomilca napravila pri hiši za kakih 400 dinarjev.
Cez nekaj dni pa so imeli podoben vlomilski obisk sredi belega rineva pri Kotniku v Nadgorici. Tam je vlomilec prišel v vas kar s kolesom. Kotnikova hiša stoji koncem vasi ob cesti tik gozda. Vlomilec je svoje kolo zapeljal v gozd ter ga skril v hosto, potem pa pri Kotnikovih zlezel skozi lino na svisli, tam prebil poŽRrni zid, ki loči gospodarsko poslopje od hiše ter tako zlezel v hišo. Toda tudi tega vlomilca je spremljala smola. Sosedovo dekle je bilo šlo malo prej v gozd nabirat borovnice. Ko se je vračala, je opazila v hosti prislonjeno kolo, človeka pa nikjer. Misleč, da je kolo kdo pozabil ali zgubil, oziroma da je bilo kje ukradeno, pa ga je tat odvrgel, je kolo vzela ter ga odpeljala proti domu. Vlomilec je skozi okno opazoval dekle, kako vodi mimo hiše njegovo kolo. Očitno se je ustrašil, da bi po številki kolesa mogli izslediti potem tudi njega, pa je jadrno zapustil hišo po isti poti skozi prebito steno in svisli. Prišel je popolnoma nedolžno k sosedu, kjer je dekle komaj kolo prislonilo ob zid in domačim povedalo, ga je našla v hosti brez gospodarja. Vprašal je pri hiši, če so morda našli kako kolo, češ da ga je on prislonil v hosto, ko je šel obirat borovnice. Kolo so nato neznancu izročili, številke pa si seveda niso zapomniti, ker se jim mož nikakor ni zdel sumljiv. Pozneje so šele pri sosedu Kotniku ugotovili vlom ter dognali obenem, da je vlomilec utegnil odnesti jedva 30 din gotovine.
Belgrad. 23. junija, m. V prostorih Glavne zadružne zveze bo jutri crin širšega upravnega odbora Glavne zadružne zveze.
Štev. 140.
•SLOVENSKI DOM«, dne 23. junija 1937.
Stran 3
Kulturni koledar
Jožef Blatnik
Dne 23. jiuiija 1872 jo umrl v Ljubljani tiskar in založnik Jožef Blasnik. Rodil se je 7. februarja !800 v Idriji. Obrti se je naučil pri Scarbini v Ljubljani, nakar se je izpopolnjeval v tujini. Leta 1828 je stopil v Relzerjevo tiskarno, katero je od 9. septembra 1828 vodil pod lastnim imenom. Kljub trgovskemu stališču ima njegovo delo tudi narodni pomen. Tako ima zasluge pri ustanovitvi >Novic«. Pozneje je prevzel tudi založništvo. Izdajal in zalagal je tudi »Slovenijo*.
Protikomunistična razstava
Ljubljana danes
Koledar
Danes, sreda, 23. juniju: Agripina.
Četrtek, 24. junija: Janez Krstnik.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5, mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4, in mr; Bohinec ded., Rimska cesta 31.
Drama: Tisočak v telovniku. Red Sreda. Opera: Zaprto.
Kino Union: Glas srca.
Kino Sloga: Zaprto.
Kino Matica: Zaprlo.
B3ra«7¥i]
m. ; 27-30
SLOGA
Do nadallnega zaprlo
TEI.
21-24
MATICA
Do nadaltnega zaprlo
22*21 UNION
BENJAMINO GIGLI
Glas srca
Geraldlna Katnlkova
Predstave danes v Unionu ob 19-18 ln 21*15
Ljubljansko gledališče
DRAMA. Začetek ob 20. url.
Sreda, 23. junija: Tisočak v telovniku. Red Sreda.
Četrtek, 24. junija: Zaprto.
Petek, 25. junija: Tisočak v telovniku. - Red Četrtek.
Sobota, 26. junija: Tisočak v telovniku. Red A.
' OPERA. Začetek ob 20. uril
Sreda, 23. junija: Zaprto.
Četrtek, 24. junija: Car Kalojan. Red Četrtek in red C.	t
Petek, 25. junija: Zaprto.
Sobota, 26. junija: Prodana ne»esta. Izven.
Abonente reda četrtek in reda C opozarjamo,
da imajo v četrtek, 24. t. m. uprizoritev Vladige-
rove opere »Car Kalojan:, ki je dosegla na našem odru prav lep uspeh. Opera se ponaša s svojstveno noto, ki jo ji daje libreto iz bolgarske zgodovine in najrazličnejši bolgarski folklorni motivi, ki so zapopadeni v glasbi in plesih. Dirigent: dr. Švara.
Predstava »Prodane neveste« v isti zasedbi kakor na gostovanju v Trstu in na Reki, se bo vršila v soboto kot predstava izven abomnana, tako da bodo imeli priliko vsi, ki se zanimajo za to odlično uprizoritev, videti in slišati naš marljivi operni ansambl, ki je tako uspešno in z največjim moralnim zadoščenjem absolviral gostovanje. Dirigent: ravnatelj Polič. V glavnih vlogah: Gjungjenac, Gostič, Križaj.
»
Rdeči križ v Ljubljani naznanja svojemu članstvu lužno vest, da je umrl njegov odlični odbornik in požrtvovalni delavec gospod profesor Kranc Kobal. Vljudno prosimo vse članstvo in prijatelje Rdečega križa, da so pogreba' v* obilnem številu udeleže.
Misijonska razstava v Grobljah bo odprla še do praznika sv. Petra in Pavla 20. junija, Razstava je zanimiva za vsakogar. Do zdaj si jo je ogledalo več kot 10.000 ljudi. Šolskih otrok jo bilo pod vodstvom svojih učiteljev okrog 0000. Ta teden je razstava namenjena posebno odrast-lim. Misijonski film bo predvajan v sredo ob 3 popoldne in zvečer ob pol 9, v petek ob pol 9 zvečer, v nedeljo in na praznik pa ob pol 11 dopoldne in ob 7 zvečer. V soboto, dne 20. junija bo zadnja ponovitev igro na prostem »Naša apostolat, ki je doživela preteklo nedeljo tolik uspeh. Tudi tistim, ki so .jo videli že v nedeljo, bo nudila užitek, ker je igra v čarobni svetlobi reflektorjev mnogo lepša kot podnevi. Igra so vrši ob pol 9 zvečer, pred igro je od pol 8 do pol 9 koncert domžalske godbe. Vstopnina za igro je za stojišče^ 3 Din, za sedež 5 Din.^
Zrelostni izpit na I. drž. realni gimnaziji v Ljubljani so lotos naredili v a) gimnazijskem oddelku: BoSter Ivan, Blejec Marijan, Cerer Anton, čopič Miloš, Grgurič Franc, Habbe Alfonz (oproščen ustnega izpita), Jelušič Boris, Jurko Oton (oproščen ustnega izpita), Kersnik Franc (oproščen ustnega izpita), Kersnik Gregor, Kobal Boris, Kranner Martin (oproščen listnega izpita), Mauor Anton, Osterc Lndovik, Perme Jože, Polajnar Henrik, Rakovec Rajko, Ramor Igor (oproščen ustnega izpita), Razpotnik Jože (oproščen ustnega izpita), Raztresen Ivan, Rupar Marijan (oproščen ustnega izpita), Ruprecht Uroš, Uran-
l
kar Feliks, Vratuša Anton (oproščen ustnega izpita), \Vedam Adolf, Zorman Franc, žiža Peter, Lešane Herman (privatist). b) V realčnem oddelku: Bevc Edmund, Bischof Bruno (oproščen ustnega izpita), Brelih Vlasta, Čebulj Albert (oproščen ustnega izpita), Česnik Vladimir, Držaj Bojan, Filipič Bojinir, llafner Pavel, Jenko Zdravko, Knez Boženka, Kos Jožef, Kramaršič Marko, La-)ornik Edvard (oproščen ustnega izpita), Leskovšek Drago (oproščen ustnega isepita), fevajgar Kasto.	•
Dijake Ul. državno realne gimnazije vabim, da se udeleže pogreba profesorja Franca Kobala. Zbirališče ob 14.45 na Tyrševi cesti nasproti hiše št. 17. — Ravnatelj.
Zadnja letošnja produkcija ljubljanskega držav, konservatorija bo nouo.1 ob iotrt na »cdoin v veliki niUaimsnifini dvorani. Kuviiatoljslvo najvjjudnoje vabi starše, mladino In sploh vse, ki se zanimajo za Rlas-heni pouk. da poseti.io zadnjo lotošnjo produkcijo v '■oliki filharmonični dvorani ločno ob četrt na sedem.
Ljubljana, 22. junija.
Uanes je bila v Akademskem domu v Ljubljani zadnji dan odprta protiboljševiška razstava. Ni toliko važno, koliko obiskovalcev je bilo na razstavi, marveč s kakšnimi občutki so ljudje odhajali iz dvorane, kjer je bilo skozi 5 dni razgrnjenih cela vrsta slik iz boljševiškega raja v Rusiji.
Človek v resnici ne ve, kaj naj bi bolj pritegnilo njegovo pozornost med množino gradiva, ki bolj nazorno kakor vse lepe besede tisočerih letakov prikazuje obraz boljševiške Rusije, metodo njenih gospodarjev, satansko zamisli proletarskih voditeljev. Posebno skupino na razstavi tvorijo slike ruskih cerkva, kamor je boljševiški teror najprej zagnal svoje nahujskane mriožice. Znamenita moskovska katedrala Spasitelja, ki so jo boljševiki podrli, najglasneje izpričuje protiversko miselnost komunizma, ki jc v prvih letih po Rusiji sicer z lotaki širil vesti, da komunizem nima namena niti cerkva zapirati, niti jih podirali, duhovnikom se sploh nič ne bo zgodilo, komunisti zahtevajo zgolj ločitev Cerkve od države... Te pomirljivo izjave in obljube eo bile namenjene vernim ruskim ljudem, da bi v prvem navalu boljševizma ne ovirali preveč satansko zasnovanega protivorskega dela. Na prostoru, kjer je prej stala katedrala Spasitelja v Moskvi, so hoteli boljševiki zgraditi tako imenovani >Stolp Sovjetov«, ki naj bi mogočno in visoko v zrak dvigal boljševiško pest. Toda la stolp do današnjih dni še ni postavljen.
Druge sliko ccrkva iz Rusije nam kažejo, kako so boljševiki mnoge cerkve spremenili v muzeje, v zasebna in družabna stanovanja, po nekaterih cerkvah so zdaj nameščeni veliki žitni silosi, drugod eo iz cerkve zgradili električno centralo. Pri teni splošnem razdejanju boljševiki niso prizanesli niti pokopališčem. Tudi teh vrst slik je na razstavi dovolj. Vidimo posamezne grobove, ki so jih lastniki ogradili z bodečo žico, hoteč jih s lem obvarovati pred skrunitelji in podivjanci. Preprosta znamenja na križpotib, kjer se jo ruski kmetič ustavljal ter ob njih pomolil skromno molitev, ko jo hodil na polje, ali vozil s polja pridelke, ta znamenja so boljševiki spremenili v drogove, na katerih so napeli telefonsko ali brzojavno žico...
Zopet drugod so boljševiki iz pokopališč napravili pašnike za živino, iž cerkva pa skladišča in konjske hleve, ^nameniti samostan v Moskvi, ki jo slovel daleč okrog, je bil pod boljševiki spremenjen v tovarno trikotaže.
Posebno strahotne so slike, ki nam prikazujejo divjanje in mesarjenje slovite boljševiške Čeke. Cele skupine talcev, ki so jih najprej živinsko mučili, potem izstradali, slednjič pa do nagega slečene ustrelili, višino na teh slikah, ki so jih posneli l>oljševiki _..mi, da bi tako svoje junaštvo prikazovali vesoljnemu svetu kot odrešenje proletarijata. Zloglasni Čajanko, krvnik Čeke iz Markova, Konkel Jurovski, morilec carske družine, številni drugi morilci in tolovaji, ki bi povsod drugod po svetu bili nemogoči, so v Rusiji pri vlastodržcih posebno priljubljeni ljudje. Ti če-
kisli so pomorili na tisoče nedolžnih ljudi; grozni so pogledi na razmesarjena človeška trupla, na kupe mrličev, ki so zjoženi na zemlji kakor posekani hlodi v gozdu, od psov ogrizene žrtve, ki so jih boljševiki zaprli v ječe in jih tam žive prepuščali psom.
Najbolj zgovorno pa nam vso resnico o do-lavskem raju v Rusiji izpričuje tisti del razstave, ki je posvečen sirotam, lačnim in ubogim, strganim in do kosti izmozganim žrtvam grozne lakote, ki je pod boljševiki divjala v Rusiji, v tej deželi žila in kruha, pred desetletjem, Tako zapuščenih otrok, ki so v skupinah pomikajo od mesta do mesta, strgani in lačni, ne najdemo uikjer na svetu, razen v boljševiški Rusiji. V nasprotju 6 !o revščino pa nam slike prikazujejo bogate goslijc boljševiških veljakov, ki se jim seveda v »delavskem raju« sijajno godi...
Zelo zgovorne so dalje slike, ki nam kažejo dolge procesije ljudi, ki pred prodajalnami čakajo na kruh, na moko, na petrolej, toplo hrano, sol, kurivo... To smo mi doživljali samo za vojnih dni, v Rusiji pa ta pojav ni tako redek. Za košček kruha prodajajo ljudje v Rusiji zadnjo posteljnino, stare čevlje in sploh vse, kar jo še kaj vredno in se da spraviti v denar.
Slike z ulico, moskovskega tramvaja, ki sc ljudje obešajo nanj, ko ni zanje v njem prostora, zanikerna cesta m pola, ki ljudje |kj njih gazijo po globokem blatu, to ho podobe iz delavskega raja. Pregnani kmetje ki jim je kolhoz vzel zemljo in kruh, beračijo po cestah v družbi z duhovnikom, ki je bil prav tako pregnan iz cerkve in župnišča na cesto. In kakšen je la kruh, ki ga morajo uživati ljudje sredi evropske žitnico Rusije? Slika, ki jo gledamo na razstavi, nam zgledno govori, da takega kruha pri nas nihče ne bi jedel.
Kot nekak simbol sodobne Rusijo, nekoliko zastarel sicer, pa vendar dovolj jasen in udaren, je slika Stalina, Radeka in Trockega, ki s smehljajočimi obrazi gledajo na kupe mrličev, ki razmetani leže vse križem po cestah, trgih, poljih In gozdovih širne Rusije, zadaj za temi žrtvami pa je podoba mogočne Moskve in- obširnega poslopja parlamenta, ki ga pa danes v Rusiji itak ni več. Upodobljena trojka danes že zdavnaj ni več resnična, saj je Trocki že dolgo let izgnan in se potika kakor večni popotnik iz države v državo, Radek sam pa je bil komaj pred meseci obsojen, — tako da ostane edinole še Stalin, ki je pobil, poklal in postrelil okrog sebo žo skoraj vse tovariše iz prvih let revolucije. •
Taka je ta razstava, tako zgovorna in tako prepričevalna, da jo samo škoda, da ne ostane v Ljubljani še kak dan. Mogla bi biti deležna večjega obiska, prireditelji pa bi seveda tudi mogli še bolj nazorno podati vso lo obfiirno, pestro in strahot in trpljenja ruskega ljudstva polno bogato snov. Kako učinkovita je ta razstava in kako težko jo prenašajo tovariši ruskih krvnikov, nam dovolj točno izpričuje dejstvo, da so lani v oklo-bru komunisti v Valjevu vdrli na razstavo ter večino slik pomazali ali zaznamovali z boljševi-škim znamenjem srpa in kladiva. Tako boli,' tako glasno govori samo resnica!
Raztrgana drž. zastava v Laškem
OBJAVA BANSKE UPRAVE
Zaradi svečanosti razvitja prapora Slomškovega prosvetnega društva v Laškem, ki se je vršila r nedeljo, dne 20. junija t. !.. so prebivalci trga Laško že v soboto, dne l!t. junija t. J., zvečer na spojili hišah razobesili državne zastave. Državno zastavo je na svoji hiši razobesil tudi Ivan Deželak, predsednik okrajne organizacije JRZ v Laškem.
V	nedeljo, dne 20. junija t. I. rano zjutruj jc žandarinerijska patrola na bregu Savinje blizu gostilne Majcen v Laškem našla krpe razrezane državne zastave. Ugotovilo se je, da jc bila v noči od 1!). na 20. junija t. I. nekako ob 0.30 min. Deželakova državna zastava sneta s hiše in v bližini Majcenovc gostilne razrezana z nožem.
Kot osumljenci so bili takoj aretirani:
1. Kačič Stanko, ključavničarski pomočnik v Laškem;
2. Hlebec Draško, mesarski pomočnik v Laškem.
3. Vablč Andrej, lovski čuvaj v Laškem.
Osumljenci so dejanje priznali.
Vsi trije storilci so pristaši JNS.
Po končani preiskavi bodo storilci izročeni sodišču.
Iz pisarne kralj, banske uprave v Ljubljani, dno 21. junija 11)37.
Kako se bo odrezala Uublfana v boju z Zagrebom in Belgradom?
Vsaka mestna reprezentanca bo postavila po 40 atletov, v vsaki disciplini bodo nastopili za reprezentanco po trije atleti, na 100 m in 400 m pa celo po štirje. Propozicije je izdelala jtAZ v Zagrebu. Klasifikacija bo takale: prvo mesto (>, drugo 5, tretje 4, četrto 3, peto ‘2, žpsto 1 točko. Le štafetna moštva bodo ocenjevana lakole: prva šlafeta 12, druga 8, tretja 4 točke. Kaj pravite, ali se bo Ljubljana mogla uspešno upreti dvema tako mogočnima nasprotnikoma?
Brez dvoma bo. Bo, dasi so trije njeni in državni rekorderji: Kovačič, Stepišnik in Martini pri vojakih. Naša moč je v tekih na srednje in dolgo proge, pa tudi v drugih disciplinah 'bodo naši atleti odločilno lahko |>os<3gali v boj. Štafeti, balkanska in 4 x 400 m sla skoraj brez dvoma naši. Na 4flO m imamo Pleterška, Gaberška, Skuška; na 800 m: Gorška, Czurdo, Zorgo Aleksa, Gaberška, Pogačnika; na 1500 m: Krevsa, Kotnika, Pogačnika, Gorška; na 5000 m: Bručana, Krevsa in Srakarja. Na 10.000 m:	Bručana	in
Krpana. Za maratonski tek: Kvasa (ki je lansko leto vodil v Varaždinu na 3«. km s kilometrom naskoka — 4 do 5 minuti — pa ga je do krvi ožulila Spri n ter (ca! — in Tavčarja. Na 100 m zapreke: inž. Pleterška, Skuška, Žorgo Aleksa. Za mete: za disk: inž. Stepišnika, Dobovška, Szila-gyja, Kajfeža; za kroglo: inž. Stepišnik in Osetič.
^ Poznavalci, ki so sc pobliže zanimali in ki hočejo podrobneje proučiti naše šanae, vedo, dn se bo Ljubljana odrezala tuko dobro liol publika na splošno ne pričakuje.
Dne 2., 3. in 4. julija vsi sj>ortniki na igrišče SK Primorja!
Naročajte in sirite Slovenski dom!
| Sprejem v kmetijske srednje šole
Redni učenec kmetijske srednje šole more biti tisti, ki izpolnjuje te-le pogoje: da jc izpolnil L) let in ni prekoračil 19 let starosti. Izjemno se lahko sprejmejo tudi učenci med 14. in 15. letom starosti, čo z zdravniškim spričevalom dokažejo, da so telesno zadostno razviti. Učenci, ki so starejši od 10 let, se v nobenem primeru ne morejo sprejeti. Dalje se zahteva, da so učenci z uspehom dovršili štiri razrede gimnazije ali realke (prednost imajo učenci z nižjim tečajnim izpitom), meščanske šole s končnim izpitom ali pa nižjo kmetijsko šolo z najmanj dveletnim tečajem. Učenci nižjih kmetijskih šol imajo pred sprejemom napraviti sprejemni izpit iz srbohrvaščine, matematike z geometrijo, fizike in zemlje-pisja ])o programu, ki ga ravnateljstva šol pošljejo vsakomur na željo brezplačno, če priloži en dinar v poštnih znamkah. Dalje mora biti učenec lepega vedenja, kar potrjujejo šolska spričevala, če pa ne prihaja neposredno iz šole. mora to dokazati z nravstvenim spričevalom občinske oblasti. Daljo ima biti učenec državljan kraljevine Jugoslavije (o tujih podanikih odioča kmetijsko ministrstvo), dobrega zdravja, zaradi česar se da pregledati pred končnim vpisom šolskemu zdravniku: njegovi starši ali skrbniki morajo izjaviti, da se strinjajo z njegovim vstopom v šolo in se obvežejo, da bodo nosili vse stroške njegovega šolanja. To izjavo mora overovili pristojna oblast.
Prošnjo za sprejem je treliu poslati do dne 10. septembra ravnateljstvu šole s kolkom za pet dinarjev in z vsemi potrebnimi listinami (krstni list, šolska spričevala, po potrebi nravstveno spričevalo, potrdilo o državljanstvu, zdravniško spričevalo in izjava staršev).
Pri šolah v Valjevu in Vukovaru je internat, obvezen za vse učence. Zdaj se plača 300 dinarjev na mesec vnaprej. Odlični in prav dobri, siromašni učenci lahko dobe po končanem prvem trimesečju štipendije po presoji učiteljskega svela za ostanek šolanja, čo se ne poslabšajo pri učenju ali vedenju.
Kodna predavanja se začno 1. oktobra 1937.
Športne vesti
Praga-Belgrad-Bukarešta. V dneh od 27. do 29. junija so bo vršil v Pragi lahkoatletski troboj treh glavnih mest držav Male zveze in sicer Prage, Belgruda in Bukarešte. Letošnji troboj se vrši v Pragi. Belgrajčani bodo nastopili ojačani s Celjanom Goršekom in Krevsom, poleg leh dveh atletov bodo pa za Belgrad starlali tudi najboljši atleti iz Pančeva, Novega Sada in Subotice.
Italijani o »Oradjanskemc. Rim, 22. junija. Italijanski glavni listi opozarjajo na velik uspeh italijanskega nogometnega moštva Genove, ki je v tekmi za srednjeevropski pokal premagalo v Zagrebu Gradjanskega pred 15.000 gledalci. Italijanska igra je bila v prvi polovici v znatni premoči. Posebno navdušeno se je obnašalo zagrebško občinstvo. Listi omenjajo simpatično, da je iz Bel-grada prispelo posebno letalo >Vremena< in prineslo lavorjev venec za zmagovalca.
Turnir v M imbledonu. London. 22. junija. Rezultati iz Wimbledona: Henkel:Numan 6:i, 6:0, 6:3, Cravvford-Menzel 6:4, 7:9, 4:0, 0:3, 6:4, Pun-čec-Manev 6:3, 6:3, 6:2.
Ijondon, 22. junija. Na današnjih teniških tekmah v Wimbledonu sta jugoslovanska igralca Pa-lada in Punčec premagala v doublu Averya in Lya s 6:0, 0:1, 5:7, 6:3
Od tu in tam
Split, 23. jun. m. Na poti v kraljevski dvorec Miločer je včeraj prispel semkaj kraljevič Andrej. Na železniški postaji je ljudstvo priredilo kraljeviču prisrčne manifestacije.
Po sestanku zemljoradniških prvakov r Sarajevu, katerega ec pa ni udeležil predsednik Joca Jovanovič, so se pojavile govorice, da so se prvaki med sel>oj sprli. Zato je dal Joca Jovanovič izjavo, v kateri se opravičuje zaradi izostanka rekoč, da so ga v Belgradu zadržali nujni posli. Stališče zemljoradnikov do hrvatskega vprašanja pa jo označil Čeda Kokanovič takole: Mi no ljubimo dr. Mačka, ker ni žganje, ki se pije, niti dekle, ki bi ga ljubili, toda mi ljubimo Jugoslavijo, a brez Hrvatov ni Jugoslavije.
Ekonomisti in komerrijalisti so včeraj v Za-«rebu zaključili svoje zborovanje. Sklenili ho tudi resolucijo, v kateri zahtevajo, da se v vseh državnih in samoupravnih uradih gospodarske, finančno ali komercialno stroke nastavijo diplomirani ekonomisti ter jim obenem prizna enakopravnost s tistimi, ki no dovršili katerokoli fakulteto. Obenem prosijo, da se « posebnim zakonom dovoli poseben akademski {»oklic *gos|>odarskega svetovalca«, kakor ga imujo že druge države.
Zagrebškemu gledališču jc finančni minister potrdil proračun v višini 11 milijonov dinarjev.
Upravnik je sicer predlagal še posebno jiovišanjo v znesku 280.000, pa jih je finančni minister brisal. Le za gostovanja inozemskih pevcev jim je odobril 100.000 dinarjev. Zagrebško gledališče bo zaradi tega prav težko izvozilo.
Zagrebčan Konstantin Gorjan je bil angažiran za operetnega tenorja največjega filmskega podjetja Metro-Goldvvin Mayer v Holly\voodu. Gorjan je svoje čase pel v Zagrebu. Iz Zagreba jo je odrinil na Dunaj, nato pa v Karlove Vari. Tamkaj ga je slišal solastnik filmskega podjetja in ga najel za svojo družbo. Gorjan je dobil pogodbo z!a sedem let, a bo moral najprej za nekaj mesecev v London, da se izvežba v angleščini.
Svinjsko meso je glavna hrana prebivalcev Vojvodine. Objavljena je namreč statistika za leta od 1930. do 1930. V tem času je bilo v mestih in vaseh Vojvodine zaklanih 287.750 svinj, d oči m je bilo v istem času zaklanih le 169.189 kosov rogate , Prv0 lneato zavzema kajpak Novi Sad. 48.720 kosov živine so pojedli v teh letih.
Prihodnje dni bodo začeli graditi normalnotir-no progo od Sarajeva do Doboja. Istočasno bodo gradili na treh mestih in ne vselej tam, koder teče sedaj ozkotirna železnica. Držali se bodo trase, kakor so jo izdelali že v pokojni Avstriji. Finančni minister je že odobril potrebni denar.
Tudi sarajevski Okrožni urad za zavarovanje delavcev ugotavlja, da se stanje zboljšuje in da nezaposlenost pada. Ta okrožni urad ima zavarovanih le 37.500 članov, med katerimi jih je 5000 vež kakor lani.
Ribe in rake zastrupljajo v pritokih Mnre in Drave tisti, ki namakajo v potočkih konopljo. Me-
djimurje je kar prepleteno s takimi potočki bistre vode, ki so kot nalašč najprimernejši za gojenje raznih rib in rakov. Ko pa začno namakati konopljo, se potočki spremene v smrdeče mlakuže. Konoplja izloča, tudi neke vrste strup, ki uničuje zarod rakov in rib. Lovci so se zato začeli obračati na oblastva, naj jim rentabilnost lova zaščitijo.
Celi zaboji pomaranč plavajo že nekaj dni po morju okrog otoka Visa. Pravijo, da jih je kar za nekaj vagonov. Po izvoru so španske. Zakaj bi jih bila katera izmed tovornih ladij stresla v morje, pa ne vedo.
Ponarejevalce srebrnih kovačev so prijeli v okolici Virovitlce. Bili so trije mladeniči, stari komaj 22 let. Eden je ponarejal denar, druga dva sta ga pa razpečavala. Posel jim je šel dolgo po sreči. Ponaredili so kovače tako spretno, da sc niso od pravih razlikovali skoro nič niti po blesku niti po zvoku.
Svinjska kuga se j« pojavila ▼ nekaterih vaseh pri Virovitici. V kratkem času je poginilo že 120 svinj, Banska uprava je hitro pomagala in dala vse zdrave prašiče v bližnjih vaseh cepiti. Obenem pa je prepovedala, da kmetje ne smejo nekaj časa gnati prašičev na sejem.
Za izvoz perutnine so nastopili spet težji časi.
Glavni kupec, ki je Nemčija, je popustil, kajti za cene, ki jih plača, naši izvozniki nočejo prodajati. Zaradi tega so tudi perutninarji zredili manj perutnine. Obenem pa nastaja vprašanje, kam z mladimi piščanci, ki bodo kmalu godni za izvoz. Zanimanja ni nobenega, temu primerne pa so tudi cene.
Steklina se je pojavila pri goveji živini v vasi Čepin blizu Zagreba. Obolelo je v kratkem času večje število govedi, pa si kmetje niso bili na jasnem, kakšna je bolezen. Šele komisija treh zagrebških živinozdravnikov je ugotovila, da gre za stek-ino. Stekel pes, čuvaj na paši, je ugriznil eno govedo,'nakar ee je bolezen lotila še ostalih. Kmetje «o utrpeli veliko škodo, saj jim je zbolelo 40 goved. Iz opreznosti ®o mOTali proti steklini cepiti tudi kmete.
Šahovski turnir v Rogaški Slatini, ki sc ga udeležujejo naši in štirje tuji mojstri, kaže, da ho prinesel marsikatero presenečenje. Prvo jo to, da jo dosedanji državni prvak Vasja Pirc ostal daleč zadaj in je skoraj nemogoče, da bi odflesel toliko točk, da bi svoj naslov obdržal. Mnogo več, da, največje upanja za zmago ima Dalmatinec dr. Trifunovič, ki sicer ne bo prvi na tabeli, bo pa prvi med domačimi mojstri'. Turnirska pravila namreč določajo, da postane prvak države tisti Jugoslovan, ki l>o med domačimi zasedel prvo mesto. Prvo turnirsko nagrado pa !>o najbrže odnesel eden izmed tujcev.
Velik meteor so videli te dni šibenčani. Najprej Je letel skozi ozračje z izredno brzino, za njim pa se je vlekel širok in gost trak dima. Ta dim so je videl še nekaj minul.
V	staro lipo sredi Sarajeva je udarila strela.
Drevo so je razklalo na dvoje. Ko so pa ljudje prihiteli, eo našli pod drevesom ogromno mno-z,ino vrabcev. Vrabci so se skrili pred nevihto v vejevje drevja, pa jih je strela vse pobila.
\ Zagrebu se je včeraj obesil zasebni uradnik Acel /igfrid. V smrt je šel zaradi nesrečne ljubezni. Zaljubil se je bil v neko mlado šiviljo. Toda dekle mu ni bilo preveč zvesto. Poleg Acela je ))0g08t0 pohajalo še z nekim drugim. Šivilja je bila še tako predrzna, da se je z obema zaročila.
'■ A celom sta se zmenila tudi za poroko. Zadnji cas je pa fant zvedel za vse. Potrt zaradi varanja ee je obesil. ,	,
»pilil
čarano.
Ko se je lani na Nanga Parbatu ponesrečil član odprave VVelzenbach, je njegov tovariš Avstrijec Aschenbrenner zapustil svoj šotor v višini 70CO metrov in skušal svojega umrlega tovariša
Stran 4
oLOVtNSM uuro«, ane 23. junija 1937.
14a
; Rdeči baron - vodja »ženske garde«
A
" Med številnimi GPU ujetniki, ki čakajo obsodbe v moskovski Lubjanki, je tudi neki »tovariš Steiger«. Včasih se je imenoval baron Boris pl. Steiger. Njegov oče je bil veleposestnik in dobro poznan skrajno konservativen politik; mati pa je bila poljska plemkinja. Še danes stoji v Odesi lepa bela palača njenih staršev, v kateri je Boris preživel svojo srečnp mladost. Kljub imenitnim denarnim ugodnostim je znal porabiti čas za resno učenje. Bil je bistre glave, močne volje, častihlepen in dobro vedoč, kam naj se usmeri. Še zelo mlad je bil že zasebni tajnik carskega prvega ministra ter bil na poti do sijajnih položajev.
Prišla pa je revolucija, ki je poleg neštevilnih 'drugih plemskih in meščanskih družin razkropila in uničila tudi družino Steiger. Oče in najinlajši sin sta pobegnila v inozemstvo, Borisa pa je ujela Čeka in mu dala na izbiro: ali takojšnja sinrt ali služba v Čeki. Volil je službo, si podaljšal življenje v suženjstvu in trpljenju, ne da bi zabrisal smrtno obsodbo, ki je bila izrečena nad njim. Tako se je zgodilo neštetim drugim članom plemiških družin, ki so imeli katerikoli visoki položaj v carski Rusiji. Samo z njihovo pomočjo se ie rdečim posrečilo ustanoviti novo državo in se obdržali na oblasti, dokler si ne bi privzgojili svojih ljudi, ki bi potem svoje učitelje izpodrinili ter jih kratkomalo spravili s sveta. Samo v nekaterih strokah, kakor diplomaciji, skrivni policiji i. dr. so bili rdeči sami strokovnjaki, saj so se v njih izvrstno vežbali že pod carji, ko so se morali na vse pretege skrivati in porabiti vse svoje znanje za odvrnitev sumnje. Vendar so jim morali še v marsičem pomagati prejšnji mogočniki. N. pr. čičerin,carski uradnik zunanjega ministrstva je postal zunanjepolitični komisar Sovjetov; Sabanin, bivši ministrski ravnatelj, je sestavil diplomatske pogodbe in navodila za sovjetsko vlado; pomagala sta mu carska uradnika zunanjega ministrstva Kolčanovsky in La-škavič. Carski poslaniški tajnik in konzul Florin-sky je postal sovjetski vodja protokola. Nekdanji baron pl. Steiger pa naj bi z drugimi, sebi podobnimi strokovnjaki sestavil policijsko upravo.
Na videz ni imel nobene stalne službe in bil v nikaki zvezi z GPU. Bil je nekak ravnatelj gledališča, poseben nadzornik baletnih plesalk in gledaliških igralk, ki pa so v resnici bile del ženske špijonaže. Steiger je skrbel za to, da so prišle v stik z raznimi inozemskimi diplomati in drugimi inozemskimi državljani. Sovjetska tajna policija je skrbela, da je bila privlačnost teh špi-jonk čim nepremagljivejša, jim dajala stanovanje, razkošno obleko, dragulje in vso oskrbo. V svoje mreže so morale loviti tudi najvplivnejše sovjetske oblastnike, katerim so bile dane kot prijateljice ali celo kot žene. V teh ženskah so imeli Sovjeti najizdatnejšo pomoč, da so lahko poznali najglob-jo tajne svojih in inozemskih državnikov. Steiger, vodja te ženske agencije in posrednik vseh »ljubezenskih« stikov, je i ril el v svojih rokah izredno močno orožje proti vsem tistim, ki so ga nekdaj obsodili na smrt, eni je vedel njihove najskriv-nejšc misli in njihovo najosebnejše delovanje.
Čini dalj so tekla leta, tem bolj so izginjali iz javnosti in življenja sploh ljudje, ki so pomagali graditi sovjetsko državo z mečem nad glavo. Steigerjev vpliv pa je rasel. Postal je vrhovni ravnatelj državnih muzejev, kjer si je zopet nabral precej znanja o delovanju in upravljanju sovjetskih oblastnikov z državno imovino. Toda znal je molčati. Očitati mu niso mogli ničesar, kar bi jim dalo povod za njegovo odstranitev in usmrtitev. Živel je popolnoma osamljen, vedno trezen, nikdar v ženski družbi. V veliki dvonadstropni hiši prav sredi Moskve je imel svojo borno sobico brez vsakega odvišnega pohištva, obleko je imel obešeno kar na zidu. V isti hiši je bila tudi četica poklicnih vlomilcev, ki so »preiskovali« blagajno raznih vplivnih inozemcev, medtem ko so se ti zabavali popolnoma brezskrbno v objemu svojih prijateljic, katere jim je Steiger preskrbel in tako točno vedel, kje so, da bi se preiskave mogle čisto nemoteno vršiti. V tej hiši so bili strokovnjaki, ki so znali nezaželjene osebe napraviti neškodljive in »nevidne«.
Končno pa je tudi Steigerja zadela usoda vseh njegovih nekdanjih tovarišev. GPU je izpolnila svojo nalogo, umakniti se mora drugi oblasli, izginiti mora, z njo vred pa tudi vse njene skrivnosti.
Spet dva nova angleška rušilca »Afridi« in »Cossack« drčita v morje. /
SesSnajjsS žržeu snežnega pSazu
Ncmiko ekspedicijo na Himalajo je zadela spet strašna usoda
Tonovna nemška ekspedicija na Himalajo, ki se je pred dobrim mesecem odpravila na to prenevarno pot, je morala spet zabeležiti neuspeh. Se več. Smrt je zopet posegla vmes. Ekspedicijo, ki se je hotela povzpeti na Nanga Parbat, je zalotil velikanski plaz in pokopal 16 ljudi pod seboj.
Prva je tako vest posiala v svet angleška poročevalska agencija Reuter. Vest je v svetu odjeknila težko, še hujše pa v Nemčiji. Reuter javlja, da je plaz zasul sedem članov ekspedicije in devet nosačev domačinov. Rešil se je edino vodja odprave vseučiliški profesor dr. Wien, z njim vred pa še en član.
Nova nesreča se je pridružila prvi, ki so jo Nemci komaj da ali pa še ne pozabili. Leta 1935 se je prav tako na hribu Nanga Parbat (8120 m) ponesrečila prva odprava. Goro je naskočila takrat skupina najboljših monakovskih alpinistov, ki so bili za tak naskok tudi temeljito pripravljeni in opremljeni. Skupino sta takrat vodila profesor Merckl in znani avstrijski alpinist Aschenbrenner. Že več odprav je do danes naskočilo različne gore v Himalajskem pogorju, toda nobeni se ni posrečilo priti do vrha. Nobena ni mogla prekoračiti višine 8000 metrov. Kakor da bi bilo vse za-
Bolgarska mladina dajo pred kraljevim dvorcem duška veselju, ko se je rodil prestolonaslednik
Simeon Trnovski.
vsaj pokopati. Šestnajst dragocenih dni je bilo zaradi tega zapravljenih. Ko so pa ostali hoteli zavzeti vrh hriba, jih je prepodil strašen snežni vihar. Aschenbrennerju in tovarišem ni preosta-jalo nič drugega, kakor povratek. Predstavljamo si lahko, kako težko so člani odprave zapustili hrib, ko so bili komaj 300 metrov pod vrhom.
Zadnja odprava, o kateri poročajo, da je na tragičen način končala, 6e je odpravila iz Mtin-chena koncem marca. Sredi maja je odprava prispela na kraj, odkoder se je začela vzpenjati navzgor. Tudi ta odprava je bila skoro pred ciljem. Snežni plaz pa jo je zalotil nekako v višini 7800 metrov.
Čim je vest o nesreči v Nanga Parbatu prišla v svet, je poslala angleška vlada takoj ria pomoč večjo skupino, ki bo Skušala rešiti, kar se rešiti sploh da. Da bi rešili med ponesrečenci še koga živega, ni upanja. Vendar pa bodo skušali izkopati njihova trupla.
Pred ^0 leti £e umrl župnik Kneipp
Dne 17. junija je preteklo 40 let, odkar jo umrl v 77. letu starosti, najbolj znani pospeševa-telj in širitelj zdravljenja z vodo, župnik Kneipp.
Zdravljenje z vodo ni v zgodovini nič novega. Nič novega niso pog.uipni, dostikrat celo predrzni kopalci, ki se sredi zime ne ustrašijo ne mraza ne ledu. Taki načini krepitve telesa so bili znani že pred dva tisoč leti. Rimski cesar Avgust se je na nekem svojem bojnem pohodu prehladil. Obolel je na jetrih. Poklicati je dal številne, najboljše zdravnike, kar jih je bilo poznanih v njegovem cesarstvu. Vse, kar so znali, so zdravniki poskušali na njem, a bolezen se le ni obrnila na bolje. Nazadnje je zvedel za odpuščenega sužnja, ki se je bil izkazal z neko posebno vrsto zdravljenja. Avgustus je dal poklicati tega sužnja k sebi ter se pustil po njegovih navodilih zdraviti. Hraniti se je moral z zelenjavo, telo pa krepiti s polivanjem z mrzlo vodo. Cesar je kmalu ozdravel. Suženj Antonius Musa je prejel za svoj uspeh lepo plačilo. Ciin se je po Rimu zvedelo za nov uspešen način zdravljenja, takoj je polivanje z mrzlo vodo postalo moda.
Ta izkustva pa so kmalu zapadla v pozabo. Treba jih je bilo spet nanovo odkriti. To delo je storil župnik Sebastijan Kneipp. Kneipp ni postavil nobenega nezmotljivega sistema, niti ni bil fanatično zaverovan v svoj način zdravljenja. Bistvo njegovega zdravljenja je v tem, da se uporablja zdaj topla zdaj mrzla voda, potem mrzli in zopet topel obkladek, mrzla ali topla kopel, vse pa o pravem času in za določeno stopnjo bolezni. Razen tega je potrebna sprememba prehra-. ne. Prehrana naj se vrača k prvotni, neizumetni-čeni obliki. Izločiti je treba vse take osladne jedi, ki telesu več škodujejo kakor koristijo, zato pa črpati zdravje od tam, kar narava sama da: voda,
sonce, zrak. Kneipp se je skrbno varoval pre'd pretiravanjem in jo svojim pacijentom predpisoval zelo premišljeno mero zdravil. Pri tem je treba od Kneippa razliKOvati pristaše raznih kneippovskih sekt, ki so vzeli pisane predpise vse preveč suženjsko in razširjali zdravljenje v najbolj pretiranih oblikah.
Župnik Kneipp je kaj kmalu zaslovel po vsem svetu s svojim načinom zdravljenja. V Worisho-fen, kjer je bil Kneipp župnik, so začeli prihajati čezdalje večje trume takih, ki so pri njem iskali zdravja. To se je pokazalo zlasti v dneh Kneippo-ve bolezni. Vsi časopisi v Evropi in Ameriki so stalno poročali o stanju njegove bolezni. Zanj so je brigal tudi rajnki avstrijski cesar Franc Jožef I., ki je poslal k njemu svojega zdravnika, čim je zvedel, da je bolan. Ta zdravnik je moral vsak dan sproti poročati na dvor o stanju Kneippa. Toda zoper raka niso pomagala nobena sredstva, nobena zdravila. Dne 17. junija leta 1897 je umrl mož, ki je toliko ljudem pokazal najbolj naravno in enostavno pot k zdravju.
Obvestila
A'ajcenej&i csperantski list na svetu in obenem najlepši in zelo bogato ilustriran je brez dvoma «Niaj Vizagoj«, ki izhaja v Ljubljani. List je pričel izhajati meseca januarja letos in ima sedaj že naročnike v 49 državah in sotrudnike v mnogih državah. «Niaj Vizagoj* (Naši obrazi) so nepolitičen in neodvisen mo-, sečnik, ki propagira lepoto naših krajev zato so list tudi gmotno podprle nekatere občine (Ljubljana, Marii bor, Jesenice), kralj, banska uprava in razna tujsko-prometna društva (Kamnik, sv. Križ nad Jesenicami) ter mnogi privatni podjetniki. — Šesta, številka j© posvečona Jesenicam in okolici in je en«* najlepših do sedaj izišlih številk tega lista. List je tudi vsebinsko dobro urejevan, zato pa vedno pridobiva ni novih n»-rbČfiikih iz inozemstvu. — V Jugoslaviji imamo sed^i tri esperantske liste. «Antauon«, ki izhaja v Osijekji, stane letno 18 •Din in jo brez slik, «La suda stelo« izhaja v Slav. Brodu in stane letno 21 Din, ravno tako brez ilustracij, zato tudi nikakor ne moreta tekmovati z «Niaj Vizagoj«, ki stane letno samo 16 Din.
Programi Radio Ljubljana
Sreda, 23. junija: 12 Plesi narodov (ploščo) —t 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila —t 33.15 Vsakemu nekal (aRdijski orkester) — 14 Vreme, borza — 19 Cas vrcine, poročila, spored, obvestila —, 19.31) Nae. ura: Sokolsko predavanje — 19.50 Sah — 20 Chabrier: Espana, rapsodija za orkester (plošča) —t 20.10 Naša mladina in alkohol (ff. Vojko Jagodič) —,
20.30	Prenos z Dunaja (glasbena tekma) — 22 Cas, vreme, poročila, spored =, 22.15 Zvoki v oddih (Radijski orkester).	,
Drugi programi
Sreda, 23. junija: Belgrad: 19.50 Orkestralni koncert — 20.30 Humor — 21.30 Plesna glasba — Zagreb: 20 Dunaj — Dunaj: 20.05 Mednarodna glasbona tekma 22.20 Znbavni koncert — Budimpešta: 19.40 Igra —,
21.30	Jazz — 22.30 Planinski koncert — 23.10 Ciganska glasba —, Trst-Milan: 17.15 Plesna glasba — 21 Pestra glasba — Rim-Bari: 21 Igra — 22.15 Komorni koncert Praga: 19.20 Vojaška godba — 20.15 Orkestralni koncert — 21.15 Oporna glasba — Varšava: 20 Nabožni koncert —i 21 Chopinov koncert — Berlin: 20.10 Filmska glasba — Stuttgart: 20 1« Kreutzerjev koncert — Strat-sbourg: 21.30 Simfonični koncert.
LJUBEZEN, KI OBIJA
»Če bi bil stopil h gospodu Masolleu,« sem dejal, »mu pokazal pisma in ga vprašal za svet, ali bi on vse te sumnje zaVrgel?... Ne, tisočkrat ne, tako zatrdno jih ne bi zavrgel, kakor gotovo bi si jaz ne drznil nositi teh pisem k njemu, če bi ne bilo ničesar v njih. Jaz bi trepetal, če bi bil neprevidno zavedel pravico na to sled.
*Z gospodo Masolleon sva toliko iskala, toliko študirala, komu je neki moglo biti važno, da je oče umrl. če bi se bil on domislil očima, bi mi tega gotovo nikdar ne omenil. Kake dokaze pa je imel, da bi dobil pravico, da vrže to sumnjo za hip v mojo dušo?
Jaz sem mu zdaj lahko prinesel ta dokaz. 'Čutil sem, da je ta dokaz težak in silno pomemben.
Razmišljal sem v tišini tetine hiše, koliko je verjetnosti, da bi bil očim kriv umora. Govoril sem si: »Glavna zapreka je v tem, da lahko dokaže, da ga takrat ni bilo tam. Če ga ni bilo tam, ni mogel dejanja storiti. Lahko pa je drugače pomagal pri umoru.«
Razmišljal sem in se pri tem tako razburil, 'da sem večkrat vstal in se nazadnje napotil proti gozdičku.
Suho listje je zavijalo travnik v čudovite rumene barve. Včasih se je nekaj zganilo, kar je bilo tudi rumeno, samo drugače. To je bil zajec, ki so ga moji koraki splašili. .>>
Mislil sem naprej:
»Recimo, da je gospod Termond kriv. Bil je zelo razburljiv. Včasih postane kar nasilen: to je prvo dejstvo. Ljubil je svojo mater: to je drugo dejstvo. Oče je bil nanj jezen iz ljubosumnosti: to je tretje dejstvo. Tu se pa začenja ne-, jasnost.
Ali je gospod Termond opazil očetovo ljubosumnost? Ali je prišlo med njima do kakega tihega spora brez besedi, kjer človek iz višjega sveta takoj razume, da so mu vrata v to in to hišo zaprta, ker se ni dostojno vedel-To bi bilo mogoče. Ta domneva mi ni delala nobene težave. Od tu izvira Termondova želja in maščevalno hrepenenje, da bi spravil s poti oviro, za katero čuti, da je drugače ne bo mogel nikdar premagati. To je težje razumeti, a vendar še gre.
Tu sem se pa spodtaknil ob nekaj, mimo česar nisem mogel. Lažni Rochdale je vendar bil živ človek. To je držalo. Ljudje so ga videli, slišali, govorili z njim. Čakal je v sobi hotela »Imperial«, medtem ko je oče bil pri mizi in se razgovarjal z nami.
Če naj bo gospod Termond kriv, potem .sta morala biti ta dva človeka domenjena, tako da je bil eden, lažni Rochale, orodje, sluga, ki naj ubija za drugega.
Ta domneva je bila preveč preprosta, da bi se ji vdal. Prvič, ko mi je prišla na misel, sem se norčeval iz nje. Zdelo se mi je tako neumno kakor nespametni strah, ki me je popadel včasih v otroških letih, da sem namišljene stvari družil v eno z resničnimi. Včasih sem se, zlasti med sedmim in desetim letom, ponoči nenadno zbudil in sem se usedel na postelji. Bil sem sam sredi teme. Govoril sem si v strahu, da je morda
že dan, jaz pa sem oslepel. Mencal sem si oči, da bi pregnal noč. A črnina se je vedno bolj gostila okoli mene. Strah pred slepoto je postajal tako silen, da sem poiskal vžigalico,' jo podrgnil ob pokrov in šele, ko sem videl svetli plamen, je strah izginil.
Prav tak občutek sem imel sedaj. Ponavljal sem si to misel in se prepričeval, da ne more biti resnična: da bi bil lažni Rochdale najet od gospoda Termonda, da umori mojega očeta. To je bilo neverjetno in popolnoma nemogoče.
A pri zločinih je tako, da včasih najmanjši domislek pokaže pot do vsega.
Spominjal sem se raznih izrednih zgodb in razprav pred porotniki. Moja domišljija je postala kakor krvava roka...
Vrnil sem se domov. Obedoval sem čisto sam, zvečer pa sem sedel v salonu v mestu, kjer je zadnjič sedela mati. Tako sem se bal svojih zmedenih misli, ki bi me spet kaj lahko prevzele, da sem prosil Julijo, naj pride k meni, ko bo povečerjala.
Prišla je in sedla na pručko poleg peči. Plela je nogavico, zdaj pa zdaj popravila stare naočnike, ki so ji lezli predaleč na nos.
Včasih je ves večer plela brez besede. Maček je predel qb njenih nogah. Druge krati je govorila. Izpraševal sem jo o teti. Ponavljala mi je tisto, kar sem že vedel: kako je ta uboga ženska skrbela, kdo je pri meni, kake misli je imela na nevarnosti in kak strah je imela vedno pred njimi, da ne bi zabredel vanje. Pravila mi je, kako je trpela na smrtni postelji.
■Pripovedovala je, kako neutešljivo jezo je kuhala ta zvesta sestra nad novo ženitvijo svojega brata in kako je mrzila gospoda Termonda.
»Vsakokrat, kadar se je odločila, da obišče tvojo mater, samo zaradi tebe, Andrej, je bila že dolgo prej bolna od razburjenja. Ko je prišla nazaj, je bila osem dni jezna in žalostna.«
Te podrobnosti niso bile zame nič novega. Poznal sem jih že dolgo. Pomagale so mi samo, da sem se spet vrgel na staro pot krvavih šumenj.
Začel sem stvar raziskovati z druge strani: Recimo, da je Termond kriv, ali je potem ena sama stvar, ki bi je ne bilo mogoče pojasniti, če vemo, da je kriv. Tetin strah dokazuje, da jaz nisem tako neumen, zakaj ona je imela iste misli kakor jaz,.. A teta je sumničila tudi mater... Pa saj se je lahko motila pri materi in imela prav za očima? Ali ni mrž-nja, ki jo je Termond kazal do mene tudi dokazovala tega?
Njegovo mržnjo sem meril po svoji. Ali ni bilo v njej nekaj več kakor pa samo nasprotje, ki ga vidimo tolikokrat med očimi in pastorki? Kako me je moral sovražiti, če je videl v meni podobo rajnega očeta, onega očeta, ki sem mu bil jaz tako močno podoben in katerega je on ubil. In potem, kaj naj bi pomenilo, da se je njegova volja tako nenadoma spreminjala, da je tako potreboval omame, da se je tako pogosto umikal v samoto, da ga je popadala tako črna otožnost. Vse to sem vedel od matere. Te muhe v njegovem značaju sem si prav do tedaj razlagal tako, da je vsega tega kriva bolezen na jetrih, ki je napihovala njegova lica, počrnila njegove veke in ga večkrat priklepala na posteljo. Napadale so ga tako boleče bolečine, da je vpil, čeprav je bil drugače junaški in močan.	'«
»»Slovenski dom« izbaia .vsak delavnik ob 12- Mesečna naročnina 12 Din. za Inozemstvo 25
- ' leleloa 2991 Za Jugoslovansko 'tiskarra * Ljubljani JL
Din. DredniStvo: Kopitarjeva olioa 6/TT1. Telefon 2904 ta Coi Izdajatelj; faaa JBakovoft JDtadalto J oža Koiiček. '
2296, Ubmjm.	Jb