Ssev. lOo.
Posamezna Številka stane 1 Din.
v lmm v soboto dne 12. mala m.
Ess Naročnina za državo SHSi do preklic«i C) po po.'-.H mesečuo Dit 11 b; doatavljea> čadom
mesečn»....... 12
za inozemstvo i eerečno ....... Ш tt
s Sobotna izda}«! s=s
v Jngaslaviji.....Din 36
v ino?enis!tn...... 40
leio LL
ee Cene tnseratom:«
i
Enoslolpna ? »ti Isa vrata meti oglasi po Din. I-— In Din.I-50, veliki oglasi nad 45 mm vi. itna po Dln.2 —, poslan. Lt£ po Dt& i> —.
Pri večjem naročila pepaA
Uhaja vsak dan irvzemJ!
ponedeljka in Qneva po piav nlkn ob 5. url ijntre).
___ Uredništvo je v Kopitarjevi olioi itn. 0/Ш.
Rokopisi se ae vračajo; neirankirana pisma se ne sprejemajo. Uredn. telet itv. SO, opravil, itv. 328.
Političen list za slovenski narol
Uprava j« t Kopitarjevi ul. 8. — Račun poštne bran. ljubljanske it. 850 «a naročnine in it 349 sa oglasa, ■agreb 39.0И, sarajer. /583, pratee In dnnaj. 24.787.
•azveljavljeni.
SEJA VERIFIKACIJSKEGA ODBORA.
Belgrad, 10. maja. (Izv.) Na današnji seji verifikacijskega odbora, ki se je začela ob 9. dopoldne, se je vršil oster boj med demokrati in radikali, ki so hoteli razveljaviti tri demokratske mandate. Slovenci in Muslimani so v tej debati bili nevtralni, izjavljajoč, da kot opozicij?, ne morejo nastopati ne za radikale in ne za demokrate, ampak da se je treba držali strogo določil zakona.
Najprvo sta prišla na vrsto dva demokratska mandata iz Črne gore. Radikal dr. Kojič je predlagal, naj se ta dva demokratska mandata razveljavita, če$ da je nosilec demokratske liste v Črni gori bil Božo Vukotić, ki je član kasacijskega sodišča ter je vsled tega mogel vplivati na volivce. Proti temu predlogu je najprvo govoril Vukotič sam, ki sicer ni član verifikacijskega sodišča ter tudi radikal Desnica. Nato je bila seja kratko prekinjena ter so radikali imeli kratko posvetovanje. Nato izjavi Marko Gjuričic, da bedo radikali glasovali s principielnega stališča brez vsakega strankarstva za to, da se oba mandata razveljavita. Končno odločitev ima v rokah itak parlament. V imenu demokratov in zemljoradnikov je nato dr. Kumanudi prebral izjavo, v kateri ugovarja razveljavljenju ter izjavlja, da se ne bo udeležil glasovanja. Nato se je vršilo glasovanje, ki je odločilo, da se demokratska lista v Črni gori razveljavi, ostali mandati pa potrdijo. S tem odpadeta dva demokratska poslanca, Božo Vukotič in Todor Božović.
Demokrati so sprejeli to glasovanje z vdano resignacijo.
Nato je verifikacijski odbor razpravljal o volitvah v timoškem okrožju. Tu je bil nosilec demokratske liste Mijović, pomočnik notranjega ministra, ki je podal ostavko šele dva meseca pred volitvijo, mesto 1 leto, kakor določa zakon za politične uradnike. Mijovič sam se je branil najprvo, češ, da ni politični uradnik. Nato sta govorila radikala Vasa Jovanovič in Grgin, da se lista razveljavi. Proti sta govorila demokrata dr. Kumanudi in Pečič, za pa radikal Mitrovič. Pri glasovanju je bil sprejet predlog, da se demokratska lista v timoškem okrožju razveljavi, vsled česar odpade zopet eden demokratskih poslancev.
Seja se je ob pol 1. popoldne prekk' nila ter nadaljevala ob pol 5. popoldne^ Na vrsto je prišel mandat dr. Ribarja ▼ vuovitiški županiji na Hrvatskem.
Dr. Kumanudi je v imenu demokrat { tov izjavil, da ee morajo uničiti vsi glasovi Rusov v tej županiji ter sorazmerno razdeliti na vse stranke. Če se to zgodi; bi Ribar dobil količnik in bi bil izvoljen, Rusi nimajo pravice glasovanja. Dajati Rusom volivno pravico, se pravi, prihajati v navskrižje z zakonom. V istem smislu je govoril demokrat Krizman. Ko je govoril že radikal Rankovič, je dr. H o J h n j e c v imenu Jugoslov. kluba izjavil: Če naj obvelja zahteva demokratov, da se uničijo ruski glasovi v tej županiji, bi morali uničiti njihove glasove po celi državi. Mnenje SLS je, da bi Rusi ne smeli imeti volivne pravice pri nas, ker niso naSi državljani. Toda voiivni zakon jim žal: daje to pravico. In za ta zakon so izdelali skupno radikali in demokrati ter zanj glasovali, dočim smo se mu mi upirali. Sedanji dogodki so tedaj le posledica lastnega demokratskega delovanja, ki se sedaj maščuje. Govorili so še radikali Gju-ričič, demokrat<Pečič in Kojič (rad.]. Sklene se, da se ta zadeva odloži, dokler ne predlože svojih polnomočij tudi Radičevl poslancu
Ob 6. zvečer je bila seja končana. Referenti za skupščino so: Kojič in Grgir (radikala), Pera Markovič za demokrate in Dimitrijevič za zemljoradnikc.
Demokrati groze, da bodo v skupi ščini obstruirali in delali pasivno rezi* stenco.
VERIFIKACIJSKI ODBOR KONČAL SVOJE DELO.
Belgrad, 11. maja. (Izv.) Danes ob 6. zvečer se je vršila zadnja seja verifikacijskega odbora. Na seji je bilo prebrano poročilo o delovanju odbora, katero sta sestavila poslanca Kojič in Grgin. Poročilo je zelo objektivno in so ga vsi člani odbora podpisali brez protesta. Demokrati bo oddali svoje oddvojeno mišljenje. Nato se je predsednik Gjurišić zahvalil za delovanje in izjavil: Četudi so bile seje večkrat burne, vendar je delo odbora pravočasno in srečno dovršeno. --,
¥ zadregi. ✓
Strah ima velike oči. Še večje pa ima slaba vest Demokrate tlači in mori oboje in zato vidijo na vsaki steni strašne slike, ki jim ne dajo priti do hladnega in treznega razmišljanja o položaju, v katerem se nahajajo danes, ampak jim kalijo pogled tako, da vidijo vse narobe.
Demokratje ee nikakor ne morejo oživeti v položaj, v kakršnega pride v parlamentarnih državah vsaka stranka, namreč v položaj opozicije. V parlamentarnih državah Je običaj, da ena skupina vlada, druga pa vlado kontrolira, kar se godi tako dolgo, dokler se opoziciji sami ne posreči s pomočjo ljudskega zaupanja priti na vlado in potisniti prejšnje vladne skupine v vlogo nadzorujoče opozicije. Vlada in opozicija sta v parlamentarnih državah enakovredna či-nitelja javnega življenja in če se ena skupina vsled danih okoliščin danes znajde v opoziciji, še ne izgubi glave, ker se zaveda, tla jutri zopet lahko pride na vlado.
Te parlamentarne zavesti naši demokratje nimajo. Ustvarili so si neko posebno »parlamentarno« teorijo zase, po kateri bi edinole oni in o r a 1 i imeti vladno moč v svojih rokah. In da to svojo nenavadno teorijo pred svetom opravičijo, bo si ustvarili tudi posebno idejno podlago za to svoje neparlamentarno naziranje, po kateri so edinole oni pravi zastopniki državne misli, pripadniki vseh drugih skupin pa so »separatisti in veleiz-dejalci«. Kdor pa se vpraša: Odkod pa Imajo demokratje pravico, odkod imajo legitimacijo, da zgolj same eebe proglašajo za »državotvorne« in za »jugoslovansko sole, ta išče odgovora zastonj!
Iz te čudne od demokratov samih v njihov prilog ustvarjene ideologije in iz takega naziranja o njihovi lastni vrednosti pa sta se rodila v demokratskih glavah silen napuh in neverjetna ošabnost. Kar jim nedostaje pameti, naj nadomesti stra-Bten temperament, državniško uvidevnost pa naj nadomešča nasilje. Jaz — in nihče drugi, to je državnišik princip Svetozara Pribičevića in njegovih tovarišev.
Ker se pa parlamentarno življenje ftuče tudi pri nas tako kakor povsod drugod, namreč po izkušenih evropskih in ne po umetno ad hoc konštruiranih demokratskih principih, so morali prej ali slej priti tudi naši demokratje v položaj opozicije. Ker pa njihove izumetničene »parlamentarne« teorije pojma opozicije ne poznajo, so se znašli demokratje čez noč v položaju, ki ga niso nikdar predvidevali in zato so prišli kot opozicionalci v silno zagato. Njihova napihnjena nadutost jim brani gledati jasno in trezno in namesto da bi se pripravljali na svojo bodočnost r. mirno in stvarno kritiko vladnega delovanja in z razumnim delom med ljudstvom, se skušajo dvigniti z nasiljem, z lažmi in z zavijanjem resnice.
Naravnost smešno vlogo igrajo v tem oziru slovenski demokratje. Oni jako dobro poznajo opozicionalno razpoloženje slovenskega ljudstva, razpoloženje, za katero nosijo največjo odgovornost baš oni sami kot moralni in dejanski krivci nezadovoljnosti, ki je pri zadnjih volitvah v veliki meri pomogla demokratskim nasprotnikom do zmage. A namesto da bi šli kot izgubljeni sinovi »v sé«, svoje grehe priznali, se jih kesali in z dejanji pokazali, da se hočejo poboljšati, bi se radi izmuznili iz svoje zadrege na mnogo enostavnejši način: Vse, zaradi česar je nezadovoljno slovensko ljudstvo, je zakrivila vlada, na vladi pa nismo mi, ampak »klerikalci«:, — die verdammten Klerikaltzen, kakor bi dejal znani ata I
S to parolo stopajo slovenski demokrati v opozicijo — s parolo, ki vsebuje več laži kot besedi. Toda naši ljudje nišo več tako slepi, da bi teh laži ne spoznali.
S svojo težo bi demokratje pred vsem radi zvrnili vso odgovornost za od njih samih nekdaj ustvarjeno in še danes trajajoče stanje na one, ki so (baje) danes na vladi! Tak časovni skok sicer ni posebno pošten, knkor ni lepo in pošteno kmečkemu sinu danes očitati zaprav-Ijivosti. če mu ie d r e d 30 leti oče
njegovo posestvo zadolžil, ampak v boju proti obsovraženim »klerikalcem : je vsako sredstvo dobro. Kaj bi se trudili med ljudstvom, kaj bi delali? — Enkrat se pošteno zlagati je mnogo lažje irakor truditi in potiti se po shodih med umazanimi kmeti in ljudi organizirati, jih učiti in za ljudi delati in ne samo za banke in za lastne žepe!
Zato pa je prvovrstna predrznost in umazano zavijanje dejstev od strani demokratov, če danes očitajo draginjo in nerešeno uradniško vprašanje ia neurejeno državno gospodarstvo nam, kakor da bi bili razni Plavšiči in Kumanudiji in slični dolarski ženiji menda člani SLS! Kar so zagrešili demokratski »finančniki«, tega ne more popraviti danes niti najbistroum-nejši angleški ali imerikanski finančni že-nij v malo tednih, ampak bodo potrebna leta in leta, predno bo mogoče z resnim popravilom šele začeti.
Predpostavka takih očitanj pa je, vzbuditi in utrditi v ljudeh vero, cla je SLS danes na vladi in zato da nosi tudi odgovornost. Vprašamo prvič: Ali naj nosi sin, ki je prevzel zadolženo kmetijo, tudi odgovornost za to, da se je dolg sploh naredil? On je prevzel pač obveznost, da bo dolgove plačal, če jih bo še mogel, ne pa odgovornosti za storjene napake! In drugič: Ali je SLS sploh na vladi?
Mi smo imeli že dovolj prilike to vprašanje pojasniti na nedvoumen način. SLS v vladi do danes nima nobenega zastopnika. V vladi sede samo radikali. Te SLS lahko podpira, če bodo vladali v smislu teženj SLS, ako pa bodo vladali proti programu SLS, jih ne bo podpirala. To je vse. Tudi dr. Korošec je v tem oziru preciziral stališče SLS dovolj jasno. A kljub temu beremo v demokratskih listih dan za dnem trditev, da je SLS v vladi. Zakaj? Na kaj se opira ta trditev?
Ta trditev se opira edino-le na slučajna glasovanja v verifikacijskem odbrou, kjer demokratom precej trda prede. V tem odboru nastopa SLS res energično proti demokratom, in bo že tudi vedela, zakaj. Ali pa sledi iz te okolnosti že zveza z vladno stranko ali kakšen pakt ali kaj dru-zega? Navadna pamet pravi, da imajo SLS in radikalci pač enak interes demokratom nekoliko stopiti na kurje oko in nič več.
Z lažnjivim očitkom na naslov SLS, »da je SLS vladna stranka«, zasledujejo torej demokratje edinole namen SLS pred slovenskim, po moralni krivdi demokratov opozicionalno nadahnjenim ljudstvom epraviti ob ves kredit. S to svojo namero pa so demokratje pokazali svojo državniško nesposobnost v največji meri: Oni, ki vedno naglašajo državo in hočejo ubiti ljudem ljubezen do države magari tudi z nasiljem,se hočejo danes v prid svoje stranke okoristiti z od njih vstvarje-nim razpoloženjem ljudstva proti vladi! Taka je demokratska ljubezen do države.
Da, res je: Kadar ima človek slabo vest, ga navda strah in strah rodi bojazen pred kaznijo. V taki bojazni pa pade človek iz zagate v zagato, dela napako za napako, dokler ne pride na pravo pot spoznanja, kesanja in resnega dela. Na to pot naj krenejo demokratje in potem se jim ne bo treba več bati ne za prihodnost stranke in ne za dobrobit države. Častno ie vladati, a častno je tudi delovanje vlade nadzirati. Nečastno pa je kazati javno svojo zadrego.	*
ODPRAVA PLEMSTVA NA ANGLEŠKEM.
Pariz, 11. maja. (Izv.) Bivši Asqui-thov tajnik in sedanji pristaš delavske stranke Consomby, ki je sam plemenitaš, je v spodnji zbornici predlagal, naj se odpravi vsako plemstvo. Za predlog se je delavska stranka izrekla soglasno, konservativci pa so se nekoliko obotavljali Zato je proglasil predsednik zbornice predlog kot v drugem čitanju za sprejet.
KRIJPP V JEČI.
DasseMorf. 11. maja. (Izv.) Kruppa in tovariše, ki so bili skupno znjim obsojeni, bodo v sredo prepeljali v ječo Derendorf, kjer bodo ostali do odločitve o reviziji procesa,
Seja ministrskega sveta.
Belgrad, 11. maja. (Izv.) Danes od 5. do 8.15 ure zvečer ee je vršila seja ministrskega sveta. Na seji je notranji minister Vujičič obširno poročal o položaju v državi. Vsled poraza, ki so ga doživeli na sejah verifikacijskega odbora, so začeli demokrati potom svojih ljudi akcijo za protestne snode in révolté. Minister Vujičič je izdal najstrožje nnred-be„ da se tako razdiralno delo prepreči. Ministrski svet je odobril korake notranjega ministra in mu dal nadaljna navodila ter proste roke, da tudi v bodoče nastopi najstrožje proti vsakemu takemu delovanju.
Nato je finančni minister predložil zakonski načrt o izrednih kreditih. To so krediti, ki jih je ministrski svet odobril izven proračuna in ki znašajo nad 600 miljonov dinarjev. O tem zakonu bo ministrski svet razpravljal še na jutrišnji seji.
Minister za socialno politiko je me'd ministre razdelil načrt invalidskega zakona, pravosodni minister za zakonski načrt o sodnikih.
Nato je ministrski svet razpravljal o delu verifikacijskega odbora ter je popolnoma odobril držanje poslancev radikalne stranke. Ker je verifikacijski odbor svoje delo dovršil- je ministrski svet ponovno sklepal o sklicanju narodne skupščine. Ministrski svet je mišljenja, naj bi se seja vršila v torek in je tozadevno dal navodila začasnemu predsedniku narodne skupščine dr. Pelešu, da more pravočasno sklicati poslance. Ministrski svet ie dalie skleniL naj ee vse
delo v parlamentu smatra za nujno in sG v tem smislu dana navodila dr. Pelesm
Kar se tiče redukcije uradništva je dal ministrski svet popolnoma svobodne roke finančnemu ministru dr. Stojadino-viču, da redukcijo izvrši s člani komisije, katero je svoj čas imenoval ministrsln svet.
Na koncu seje je zunanji mimstetf dr. Ninčić poročal o podpisu konvencije o svobodni coni v Solunu. Na posebno željo grškega zunanjega ministra Ale-ksandrisa se ta vsebina te konvencije za sedaj še ne objavi.
Seja načelnikov klubov.
Belgrad, 11. (Izv.) Danes popoldne oW 4. je bila sklicana seja načelnikov parlamentarnih klubov. Zadova je namreč tar Ako jutri do 6. ure ne bo dotiskano pc ročilo verifikacijskega odbora, tako da se jutri ne bi moglo razdeliti med poslance, potem веја parlamenta ne bo v pondeljek, ampak v torek. Na prvi seji skupščine bodo sprejeti vsi mandati, proti katerim ni bila vložena nobena pritožba. Za razpravo o ostalih mandatih je odločenih pet nedavnih dni. Nnslednii dan bodo poslanci zapriseženi in na sledeči seji skupščine se bo izvolilo predsedstvo.
Redukcija uradništva.
Belgrad, 11. maja. (Izv.) Kar se tfče redukcije uradništva je stvar sledeča: Predvsem je ministrski svet sklenil, da se reducira 10% vsega uradništva. Redukcija se bo izvršila se bo izvršila s finančnega stališča, da bo tembolj uspešna t. j. da se bodo nroračunski izdatki za uradnistvo
Stran a.
SLOVENEC, Ћ№ T8L meja TWSL
Sto». KM.
zmanjšali za 10 Po redukciji ee bo napravil zapisnik reduciranih uradnikov, da se pri eventuelno izpraznjenih mestih morejo ponovno poklicati v državno službo reducirani kvalificirani uradniki Pri redukciji se bo pazilo predvsem na kvalifikacijo, na vestnost in zmožnost pri izvrševanju službe in na prenapolnjenoet v posameznih uradih. Poleg tega se bo, kot smo že poročali, ob priliki spretetja uradniškega zakona izvršila še ena redukcija.
Demokratski poslanci potrti.
Belgrad, 11. (Izv.) Jutri dopoldne ob desetih bo seja demokratskega kluba. Na eeji ae bo v prvi vrst: razpravljalo o stališču, ki naj ga klub zavzame na »ejah parlamenta. Na seji se bo sprejelo oddvo-jeno mišljenje demokratov o delu verifikacijskega odbora. Demokratski poslanci bo zelo potrti., posebno poslanci-k eti, ki so nezadovoljni s politiko Svetozara Pri-bioeviča in Davidoviča, ker vidijo, da radi te politike ne morejo nič pomagati svojim volivcem, da jih zadovoljijo. Kar se tiče demokratskega oddvojenega mišljenja, bodo v njem v izvlečku govori demokratskih poslancev na sejah verifikacijskega odbora. Gotovo je, da bo skupščina to njihovo oddvojeno mišljenje odbila.
Atentat na sovjetsko delegacijo v švini
NAČELNIK DELEGACIJE VOROVSKI MRTEV.
Lansanne, 11. maja. (Izv.) Zastopnik ruske sovjetske vlade v Rimu V o r o v -b k i je bil včeraj tukaj umorjen.
Lansanne, 11. maja. (Izv.) Včeraj zve-6er je bil nenadoma izvršen atentat na člane ruske sovjetske delegacije v jedilnici hotela «Cecil«. Napadalec je oddal več strelov na zastopnika sovjetske vlade v Rimu Vorovskega, na načelnika ruskega tiskovnega urada Ahrensa in na delegata Dimitrijeva, Slučajno v hotelu navzoči zdravniki so ugotovili, da je Vo-rovski mrtev, pri ostalih dveh članih pa so konstatirali smrtnonevarne poškodbe.
Napadalca so takoj prijeli in ga izročili policiji. Po dosedanjih ugotovitvah je član neke švicarske fašistovske proti komunistom naperjene organizacije «Narodna liga«.
Lausasnne, 11. maja. (Izv.) Po ruskih poročilih je že v nedeljo zvečer prišlo več gospodov v hotel «Cecil«, ki so želeli govoriti z delegatom Vorovskim. Načelnik ruskega tiskovnega urada Ahrens je gospode sprejel. Napram njemu so se pritožili, da je Vorovski v svojih notah nbral tak ton, ki je za Švico žaljiv. Ahrens je odgovoril, da obžaluje, če se gospodje čutijo užaljene, obenem pa jim je svetoval, naj si poiščejo zadoščenja s pomočjo švicarskih oblasti Po tem odgovoru so se gospodje odstranili, ne da bi bil kdo izrekel kakšno grožnjo.
Bera, 11. maja. (Izv.) Predsednik švicarske republike Motta je takoj, ko se je izvedelo za umor Vorovskega, sklical sejo zveznega sveta, ki je sklenil dati izjavo, v kateri izraža svoje ogorčenje, da se je izvršil zločin na švicarskih tleh. Tem bolj je še obžalovanja vredna okolnost, da se je izvršil zločin v mestu, kjer zboruje mednarodna konferenca. Po nalogu zveznega sveta bo odšel v Lausanno poseben odposlanec švicarske vlade, da izrazi ruskim zastopnikom in prizadetim rodbinam eožalje švicarske vlade.
Bern, 11. maja. (Izv.) Vodja sovjetskega zastopa v Berlinu je danes zaprosil pri švicarski vladi za potni vizum v Švico.
Lansanne, ti. maja. flzrv.) Truplo Vo-
! rovskega so danes prepeljali ▼ patološki zavod tukajšnjega vseučilišča. Ranjeni člani ruske delegacije so danes zapustili bolnico in so bfli izročeni privatni postrežbi Napadalec bo ostal še nadalje v zaporu, da bo preiskovalnemu sodniku vedno na razpolago.
Lausanne, 11. maja. (Izv.) Vorovskega so že ob pričetku konference vprašale švicarske policijske oblasti, če želi kakega varstva- On je vsako varstvo odklonil. Ravno tako tudi ni nikdar ničesar omenil o kakšni!) grožnjah.
Bern, 11. maja. (Izv.) Centralni komite komunistične stranke v Švici je brzo-javil v Berlin amrl Vorovskega in poškodbe obeh delegatov. V menu stranke je komite izrazil sovjetski vladi svoje so-žalje. Obenem je komite sporočil v Berlin, da pripravlja veliko protestno akcijo in je prosil za navodila ob priliki pogreba.
Lausanne, 11. maja. (Izv.) Danes zjutraj je preiskovalni sodnik zaslišal morilca Coaradija, ki je ponovno izjavil, da je hotel maščevati svojo v Rusiji umorjeno družino. Na vprašanje, kateri organizaciji pripada, ni hotel dati nobenega odgovora. Sled vodi v Ženevo, od koder je Conradi včeraj baje prejel denarno pismo. Stanje obeh ranjenih ruskih delegatov, ki so ju prepeljali v bolnišnico, je neizpremenjeno.
Defenzivna родегШа med Jugoslavijo in Romunijo.
Praga, 11. maja. (Izv.) >Lidove Noviny« poročajo, tla bo v kratkem na tri leta podaljšana defenzivna pogodba, sklanjena meti Jugoslavijo in Romunijo, kakor je bila nedavno podaljšana slična pogodba med Češkoslovaško in Romunijo.
Francosko - nemški konflikt v angleški zbornici.
London, 11. (Izv.) Na današnji seji spodnje zbornice je opozoril Simons vlado, na neke odredbe zasedbenih oblasti v ozemlju ob Saari, ki predvidevajo najtežje kazni za stvari, ki se v drugih državah jako malo ali pa sploh ne kaznujejo. Ozemlje ob Saari je jako gosto naseljeno in sicer skoro izključno od Nemcev. Uprava ozemlja ob Saari je bila poverjena Društvu narodov. Zato je stvar največje važnosti, da britanska vlada poskrbi, da se bodo izdajale na tem ozemlju postave, ki se dajo opravičiti. — Naučni minister Wood, ki je Simonsu odgovarjal, je v svojem odgovoru dejal, da se vlada popolnima zaveda, da obstoje v ozemlju ob Saari težavne razmere. Vlada pa je mnenja, da bi bilo treba uvesti nepristransko preiskavo in objektivno upravo na saarskem ozemlju potom Društva narodov. Vlada se ne bi protivila tozadevni izmenjavi misli s člani Društva narodov zlasti pa s Francijo. — Tekom nadaljne razprave je predlagal lord Fischer, da se poveri Društvu narodov študij razmer na saarskem ozemlju. — Asquith se je pridružil predlogu Simonsovemu. Dalje je predlagal, naj predsednik upravne komisije za ozemlje ob Saari ne bo Francoz, ker bo to škodilo objektivnosti uprave. — Državni podtajnik Mac Neill je izjavil, da tudi nemška propaganda otežuje nepristransko upravo na tem ozemlju. Po njegovih mislih tudi sklicanje seje Društva narodov v ta namen v sedanjem trenotku ne bi bilo prikladno. Koncem govora je naglašal potrebo prijateljstva med Anglijo in Francijo, ki se da vzdržati kljub trenotnemu zapletenemu položaju. — Pri glasoanju so bili predlogi opozicije z malenkostno večino odbiti.
ANGLEŠKO - RUSKA POGAJANJA.
London, 11. maja. (Izv.) Odgovor sovjetske vlade na angleško noto glede odškodnine za zaplenjene angleške ribiške Ladje je zelo pomirljiv. Sovjetska vlada oa naglaša, da pripada Rusiji vrhovna oblist nad morjem 5 km od obali. Končno izjavlja ruska vlada, da je voljna predložiti celo zadevo mednarodnemu razsodišču.
Londo, 11. maja. (Izv.) Delavska stranka je sklenila sovjetski vladi priporočati, vzdržati se vsakega koraka, ki bi utegnil poostriti razmerje med Anglijo in Rusijo.
London, 11. (Izv.) Angleška vlada je naslovila na sovjetsko vlado novo noto zaradi poravnave zadeve zaplenjenih angleških ribiških ladij, ki so lovile ob mur-manskem obrežju in jih je sovjetska vlada zaplenila. Kakor zatrjujejo, nova nota nič ne spreminja položaja, nastalega vsled znanega ultimata angleške vlade na sovjetsko vlado radi držanja ruske vlade napram raznim veroizpovedanjem in zadoščenja oškodovanim angleškim državljanom.
BONAR LAW BOLAN.
London, 11. maja. (Izv.) Kakor javlfotà listi, se zdravstveno stanje Bonar Lawa (bolezen v grlu) kljub potovanju po morju ni zboljšalo.
MADŽARI SE POGAJAJO.
Budimpešta, 11. maja. (Izv.) Iz Londona poročajo, da sta ogrski ministrski predsednik in finančni minister Kallay po končanih konferencah z guvernerjem angleške državne banke, z zastopniki tvrdk Rothschild in Schroder in z bivšim mini-I strskim predsednikom Lansdownom odpotovala v Pariz. Napram časnikarjem se je izrazil grof Bethlen o uspehu svojih pogajanj zelo optimistično.
ITALIJANSKI MAKSIMALISTI IN KOMUNISTI.
Rim. 11. (Izv.) Maksimalisti so od komunističnega vodstva ponujano sodelovanje proti fašistom odklonili, baje radi tega, ker je bilo povabilo komunistov v preveč samozavestnem tonu.
LETALSKI PROMET PREKO EVROPE.
Monakovo, 11. (Izv.) Včeraj se je tukaj vršila mednarodna konferenca za ureditev prekoevropske letalske prometne službe. Prekoevropeki letalski promet bi vezal Francijo preko Švice, Avstrije, Mažarske z Rusijo. Promet bi se vršil vsako leto od 14. maja do 14. oktobra.
NAPAD NA CAILLAUXA.
Toulonse, 11. (Izv.) Bivšega francoskega ministrskega predsednika Caillauxa je neki neznanec med prehodom napadel in mu s palico prizadejal nekaj lahkih poškodb.
PARLAMENTARNA KRIZA NA ČEŠKEM.
Praga, 11. (Izv.) Kakor javlja «Pra-ger Tagbatt«, se je notranja kriza med parlamentarnimi strankami zelo poostrila. Prevladuje mnenje, da bo sedanja vlada kmalu odstopila, na njeno mesto pa bo stopila uradniška vlada pod predsedstvom bivšega ministrskega predsednika Cerne-ga. Uradniška vlada bi najprej izvršila občinske volitve, izid teh pa bi odločil, ali naj se razpišejo tudi nove volitve za državni zbor.
MARŠAL FOCH V KRAKOVEM.
Krakov, 11. maja. (Izv.) Maršal Foch
je danes prispel semkaj.
Pridobivajte novih naročnikov !
ШЈепЈе v držajem gospodarstvu.
Lord In chape, član slovite ko m t sije Gode», je priobčil v pariškem »Journal dee Débats« zanimiv članek o smernicah, ki eo vodile to komisijo pri njenem delu.
Po hipnem dvigu industrije in trgovine leta 1919/1920 je v Angliji nastopil tem hujši padec proizvodnje, povzročen vsled zvišanja lastne proizvodno cene produktov tako doma kakor v inozemstvu. Skladišča so se prenapolnila, delo v tovarnah se je zmanjšalo ali ве je ponekod popolnoma ustavilo in število brezposelnih je naraščalo. Izmed sredstev, ki naj temu odpomoro-jo, je angleška javnost takoj kot eno najbolj efektivni spoznalo splošno štedenje, predvsem pa v državnem gospodarstvu. Sicer so posamezni resori vsled nasveta vlade, naj sami črtajo v svojih izdatkih, kolikor le mo-i rejo, izjavili, da bi mogli vsi skupno prište-! d i ti 75.000.000 funtov šterlingov, toda to je j '.fto še premalo. Kancler zaklada Sir Robert I Horne je imenoval »komisijo za redukcijo J državnih izdatkov«, ki so jo potem po imenu svojega predsednika prekrstili v
komisijo Geddes.
Kar je pri tej komisiji biio najbolj značilno, je to, da se je sestavil^ iz samih za-sebnih koiuereijelnili strokovnjakov in sicer: Geddes, bivši generalni ravnatelj Se-vero-vzhodne železniška družbe (Noth-East Railway), Farington, predsednik Velike centralne železnice, Granet, generalni ravnatelj Južne železnice, Maclay, ladjegracU-telj in lord Inchape. V komisiji ni bilo nobenega parlamentarca in nobenega birokrata; le Geddes je v toliko posvečen v birokrati čni aparat, v kolikor ga je poznal iz dobe, ko je bil nekaj časa prometni minister. Komisija je tudi dobila čisto poseben mandat, kakršnega doslej še nobena taka komisija ni imela: da ima izvesti redukcijo stroškov v vseh resorih, ne da bi imel kdorkoli pravico se v njeno delo vtikati in sicer v tako kratkem roku, da bo mogel kancler zaklada že proračun za leto 1923 sestaviti na podlagi od nje naznačenih redukcij. Vlada si je seveda pridržala pravico te redukcije premotriti in izpremeniti ; kar pa se tiče parlamenta, se mu proračun itak predloži. Na ta način se ustavne pravice ljudskega zastopstva popolnoma varujejo, obenem pa se prepreči umešavanje politikov ln političnih nagibov v potek prevažnega dela, ki zahteva popolno politično nepristranost in dee-mteresiranost ter îin^nCno-tr-<iv^ko znnnjp in izkušenost, pridobljeno pri vodstvu velikih rentabilnih podjetij.
Vodilno smemree rcdrTrc^TiegS dela. f
Te smernice so seveda produkt posebnih gospodarskih razmer in potreb Anglije. Dočim bo morala vsaka država, ki bo hotela po zgledu Anglije reducirati svoje stroške, z ozirom na komisijo in njeno sestavo iz finančno-komercijelnih strokovnjakov točno slediti primeru Anglije, ako bo hotela doseči vpoštevanja vreden rezultat, ne bo mogla vsaka v celoti posnemati drugih smernic njenega dela, zlasti no v tem pogledu, da bi znižala plače uredništvu, kakor se je to zgodilo v Angliji. To pa iz enostavnega razloga, ker izvzemši Anglijo in Ameriko, nikjer na svetu niso cene življen-skih potrebščin tako padle, da bi bila taka operacija mogoča, ampak: indeks žalibog še vedno le raste. Pač pa sta vredna velikega vpoštevanja dva druga delovna principa Geddesove komisije: namreč načelo, da se ne smejo zvišati davki in da so morajo poravnati vsi dolgovi, tako da uničenje defici-
P. R. v. Lama:
S potov svetovne cerkve.
Vsikdar zanimivo in za iskrenega katoličana povzdigujoč je pogled v neumorno svetovno snovanje katoliške cerkve. Na vse strani vodijo njena pota in povsodi kli-je ob njih kultura, ljubezen do večnih vrednot, ki jih ona čuva in goji. Obrnimo le kratek pogled po daljnem omikanem svetu.
Mesto Chicago stremi v vsem za or-Jaštvom; biti vselej the biggest in the vvorld, to je želja tega mladega velikana med ameriškimi mesti. Od tega ima korist tudi katoliška stvar, kajti tudi njene ustanove se prilagojujejo orjaški meri, ki je tu v rabi. O tem nas prepriča škofijsko semenišče, ki se pravkar gradi.
Chicaška nadškofija, ki se je ustanovila 1834.1., šteje danes 344 cerkva in 1066 duhovnikov; pri tem je pa imela še 1. 1916. samo deško semenišče s 450 dijaki. Potreba lastnega duhovskega semenišča se je vedno bolj čutila in je postala pereča, ko se je 1. 1917. v gotično-francoskem slogu razširjeno deško semenišče brž Izkazalo kot nezadostno. Nadškofu msgr. Mundelerun je pa le bdela pred očmi še obsežnejša misel; ustanoviti v zvezi z duhovskim semeniščem veliko katoliško univerzo. Ko je leta 1920. dobil legat pol milijona dolarjev, se jo takoj lotil uresničenja te misli. V bližini Liberlvville, роИгшго uro železniške
vožnje od glavnega mesta, je kupil veliko | zemljišče z več zgradbami, v katerih je bila preje nameščena neka zasebna trgovska šola. Polagoma so k temu dokupili še sosedna zemljišča v obsegu 1100 ameriških ' akrov; zemljišče je deloma lepo zaraščeno gričevje in obsega med drugim veliko jezero. Široka glavna cesta in pet mostov vodi do glavne skupine zgradb, katerih del je že dovršen, in sicer spalnice za slušatelje filozofije — dar škofijske duhovščine nadškofu. V zgradbi je 200 sob, katerih vsaka ima svojo lastno kopalnico. Dalje so v tej skupini šolsko poslopje z j dvoranami za predavanja, refektorij s ku-, hinjo, hiša za redovne sestre, elektrarna za ogrevanje in razsvetljavo. Zgraditi je treba še dormitorij za bogoslovce, knjižnico, gledališče, športno poslopje, osrednjo kapelo in upravno poslopje. Tu se od katoliške strani prvič uporablja angleško-georgijski vilnl slog, ki je veljal doslej kot tipično protestantski. Glavni trg bo okrašen s soho Brezmadežne na visokem stebru, ki bo točno posneta z enakim spomenikom v Rimu na Piazza di Spagna.
Vrhovno vodstvo v novem »Semenišču Matere božjo Jezerske, si je seveda pridržal nadškof, ki mu pomaga kot pre-(ekt za disciplino še mlad duhovnik — dr. Gérard Kiley; duhovno vodstvo imajo v rokah oo. jezuitje. Prvo leto filozofije obiskuje sedaj 82 dijakov. A akademičnih diaoutaciiah je obvezna latinščina; sploh
so vse predpise in pravila v polnem obsegu prevzeli iz rimskih kolegijev in univerz.
Fizikalni in kemijski kabinet sta opremljena z najmodernejšimi napravami, knjižnico krase italijanske slike in bakrorezi po starih mojstrih in mnogo poklonje-nih znanstvenih dragocenosti že čaka, da jih preneso v nove prostore, kakor bitro bodo dovršeni.
*
Severnoameriški katoličani so začeli energičen boj proti cerkvi sovražni ločini Ku Klux Klanu, ki ima na vesti mnogo cerkvenih požigov in drugih zločinov in ki iz vseh sil dela na uničenje katoliških sol. Kolumbovi vitezi so sklenili v tej stvari odločne ukrepe in osebno prevzeti varstvo cerkvenih poslopij. Za Quebec se je ustanovila posebna varnostna straža. V Chi-cagu se je vršilo proti Ku Klux Klanu veliko zborovanje v koloseju, katerega se je udeležilo nad 20.000 ljudi; govorniki so naglašali, da je ta organizacija protiame-riška, ker izpodkopava narodno edinost in disciplino ter zahtevali, da se Klanovi člani brezobzirno iztrebijo iz javnih služb.
Odločen nastop krščanskih družinskih očetov v Chicagu proti nemoralnemu filmu je imel popolen uspeh. Sedaj se je začela akcija proti nemoralni književnosti. Na velikem shodu v hotelu Astor v New-Yorku je višji sodnik Ford predložil veliko množino nemoralnih knjig, ki so jih
starši in učitelji pobrali nedoraslim dečkom in deklicam. Dosedanji zakon je * tem pogledu nezadosten, ker je nejasen in dovoljuje svojevoljno razpolago; prizadevanja gredo za tem, da so zakon izpopolni
Pod rusko vlado na Poljskem so tudi v Varšavi zgradili razkošno rusko katedralo neoporečne umetniške vrednosti, ki je bila zamišljena kot grozeča trdnjava tedaj proti zapadu napredujočega ruskega razkola. Kakor so poročali' listi, je sklenila poljska vlada, da to cerkev poruši v znamenje, da je propadla ruska oblast nad Poljsko. Katoličani tega postopanja ne moremo odobravati in moramo le želeti, da se katoliška cerkev na Poljskem tega vandalizma v nobenem pogledu ne udeležuje. Spomnimo se, kakšno stališče je v takih slučajih zavzemalo prakršfanstvo, ki niti poganskih umetnih zgradb ni podiralo, ampak prezidavalo v katolišku svetišča; c tem dovolj zgovorno priča rimski Panthéon. Razen tega se s tem daje orožje vzhodnemu razkolu tam, kjer ima moč v rokah da na enak način postopa nasproti kato liškim svetiščem. Sploh pa ne bi škodilo ce bi Poljake ta zgradba vedno spominjal! na nekdanje tuje gospodstvo in jih svaril« pred ponavljanjem zgodovinskih napak.
O mariavitih že dolgo ni bilo nič sli šati. Zadnjič se je pa med njimi samim zvedelo, da so se njihovi duhovniki ni skrivnem noženilL Nato jo duhovnik Ivai
Sfer. ifà.
SLWHWKC, ffižTfS. ntaja 19281
Strtm es-
ta, oziroma proficit izvira po večjem delH iz neusmiljenega šteđenja. Tako bi n. pr. Anglija mogla imeti po Geddesovi redukciji, ki se razteza na vse resore, na urade in osebe, uravnovešen brezdeficiten proračun tudi v slučaju, ako ne bi bila znižala uradniških plač; tako pa ima celo velik proficit 100 milijonov funtov šterlngov. Sicer pa je znižanje plač minimalno, namreč za 5 odstot. in se je zaenkrat efektuiralo samo pri učiteljskem osobju, kar se tiče uradništva. V glavnem je sla komisija za tem, da prištedi toliko, da se bo mogel znižati dohodninski davek, ki angleško zasebno podjetnost najbolj teži in se smatra, ako gre črez izvestno mero, za največjo oviro zaseb-noprodukcijskega podneta. Vlada je v svojem budžetu za 1923 ta davek res tudi znižala in sicer zaenkrat od 6 šilingov na funt na 5 šilingov.
Steđenje in njega učinek.
Komisija je začela svoje delo 3. avgusta 1921 in ga dokončala 2. februarja 1922, je bila torej z ogromnim delom pregleda bud-žetov vseh resorov in reduciranjem, katero se je izvršilo seveda z ozirom na mnogo-stranske interese države, gotova v 6 mesecih! Plačan je bil le sekretarijat komisije, Člani sami pa so delali zastonj. Celotno pri-štedeno vsoto je komisija izračunala na 86.844.175 funtov šterlingov, h katerim se je prištelo 16.000.000 funtov, ki rezultirajo iz redukcije stroškov za vojno brodovje glasom washingtonske pogodbe, tako da se je vsega skupaj prištedilo nad 100.000.000 funtov, kakor se je to že a priori označilo kot ideal, ki naj ga komisija skuša doseči, Lord Inchape žal ne pove, po kakšnih načelih se je izvršila redukcija osobja, kajti to bi bilo za nas jako velike praktične vrednosti. V stvarnem oziru je komisija največ črtala pri rtrmadi, mornarici in v prosvetnem resoru, in sicer pri armadi 22.500.000 funtov, kar je vlada reducirala na 17.000.000; pri mor-aarici 21.000.000, kar je vlada reducirala na 10.000.000; pri prosveti 18.000.000, kar je vlada reducirala na 6.500.000. Največja na-siednja redukcija se je izvršila pri vojnih penzijah in sicer za 6.000.000, kar je obveljalo v celoti tudi v proračunskem predlogu vlade. Najmenj se je reduciralo v resoru za trgovino in poljedelstvo. Najbolj je značilno veliko črtanje pri mornarici, ker dokazuje, da se da štediti celo v onem resoru, ki je za obrambo Britanije najbolj važen. Črtalo se je pač vse, kar je očito repotrebno, pa je dozdaj požiralo velike vsote: tako n. pr. je Črtana celo kralju, vladarju prve pomorske velesile na svetu, njegova jahta, tako da se \e te dni odpeljal v Italijo ne z jahto, kakor doslej vedno, marveč z zasebnim parpikom do Calaisa, odtod pa po železnici!
Nekatere podrobnosti.
Pri mornarici se je predvsem prodal Ves vojnobrouovni in transportni material s skladi vred, ki so se nakupičili tekom vojne. To delo je bilo poverjeno enemu samemu človeku, lordu Inchape, ki ga je zastonj Dpravil in vestno izvršil, ne da bi en sam šiling izginil. Prodal je vsega skupaj okoli 1000 brodov ali 4.000.000 ton, za kar je država inkasirala 57.000.000 funtov. Prodal pa se je tudi ves nepotrebni skladiščni in ku-rivni materijal in se je izvršila zlasti stroga revizija osebnega in materijalnega statusa garnizij v inozemstvu in kolonijah.
Admiraliteta se je seveda hudo branila, rendar je dosegla le toliko, da je vlada redukcijo znižala na polovico, pri kopni armadi pa sprejela le malo menj od vsote, ki
Jo je določila komisija. Najbolj pa se je branil prosvetni reeor. Komisja pa je trdovratno vztrajala na tem, da so se baš izdatk za ta resor od leta 1913/14 dalje zvišali v taki proporciji, kakor dejanskim potrebam na noben način ne odgovarja in sicer je državni prispevek k ljudski prosveti leta 1913/14 znašal 15.320.000 funtov, leta 1922/23 pa 51.550.000, dočim so prispevki avtonomnih oblasti znašali leta 1913/14 16.190.000, leta 1922/23 pa 38.300.000 funtov. Vštevši stroške za šolstvo na Škotskem in državni prispevek univerzam, znaša celokupna prosvetna potrebščina 103.880.000 funtov. Od teh je komisija črtala 18 milijonov, kar je vlada reducirala na 6 in pol milijonov. Razun objektnih redukcij je komisija izvršila redukcijo na plačah za 5 odstot. z ozirom na to, da je tozadevno svoje-časno zvišanje plač učiteljskega osobja za 175 odstot. baziralo na 161 odstot. indeksu predvojnih cen, kar pa danes že zdavnej več ne odgovarja dejstvom.
Javno mnenje.
Javno mnenje je bilo ves čas na strani komisije. Le-ta je svoje delo uporabila sistematično za politično vzgojo mas, katerim je svoje delo in vodivne smernice pojašnjevala tako, da danes vsak Anglež ne govori skoro o ničemur drugem nego o narodnih financah, odplačevanju dolgov in potrebi štede-nja. Vsi, neizvzemši vlado, so tudi edini v tem, da je davkoplačcvalna zmožnost prebivalstva dosegla svoj maksimum, preko katerega ne sme več iti in mora budžetno leto 23/24 prinesti nadaljnje znižanje davkov. Komisija pa je blagodejno vplivala tudi na delavske strokovne orgr.nizacije, da so proporcionalno z znižanjem cen privolile v znižanje mezd, vpoštevajoč obči blagor, ki terja zvišanje produkcije in dela ob pocenitvi produkcijskih stroškov. To javno mnenje je bil tisti mogočni faktor, ki je izvrševal najmočnejši pritisk na vladni in politični aparat, da so se načela komisije uveljavila.
Drugi važni učinek delovanja Geddeso-ve komisije je ta, da so uvedle sistem skrajnega štedenja tudi avtonomne občinske oblasti.
O tem, kako se je reduciral proračun Indije, pa spregovorimo prihodnjič.
*	Politična potovanja. V Evropi se začenja vnanji položaj nekoliko izpremi-njati. To nam dokazujeta potovanji francoskega maršala Focha v Varšavo, v Prago, v Belgrad in v Bukarešt, potem pa potovanje angleškega kralja v Rim. Vse kaže na neko napetost med Francijo in Anglijo. Mažarski časopisi ta potovanja tolmačijo tako, da bo stara antanta razpadla na dve skupini. Prvo skupino bi tvorili Francozi z malo antarto, drugo pa Angleži z Italijani.
*	Medzarezniška parlamentarna konferenca. Dne 18., 19. in 20. maja t. 1. bo zborovala v Pragi medzavezniška parlamentarna konferenca. Konference se udeleže tudi zastopniki našega parlamenta. Jugoslovanski klub je delegiral kot svojega zastopnika poslanca S u š n i k a.
*	Mussolini n Hbcralci. Načelstvo italijanske stranke je poslalo Mussoliniju pismo, v katerem se mu ponu ja za iskreno sodelovanje. Pravijo pa v svojem pismu, da to »so-delovanje se ne sme omejiti samo na odno-šaje med vlado in med načelstvom liberalne stranke.« Dejstvo je, da zavzemajo v skoro vseh provincijah fašistovske organi-
Modrzejewski z vsemi mariavitskimi verniki v občinah Gozd in Grabow Szlahecki prosil za zopetni sprejem v katoliško cerkev. Ta sprejem, ki je obsegal 850 duš, je izvršil podlaški škof msgr. Sokolowski dne 26. februarja t. 1. Pri mariavitih je ostalo le šo 6 družin, ki pa tudi že omahujejo.
Katoliško vseučilišče v Tokiju, ki so ga ustanovili inga vodijo nemški jezuiti od ]. 1908., se zelo lepo razvija in dozorevajo njeni prvi sadovi. Lani sta odšla dva absolventa te univerze v Evropo: eden v noviciat spodnjenemške jezuitske province, rlrugi v zavod za propagando v Rimu, da izpopolni svoje študije in se nato posveti misijonskemu delu v Hirošimi. Sploh je v zavodu za propagando v Rimu tačas cela kolonija japonskih bogoslovcev, med temi trije bivši slušatelji cesarske univer, ze v Tokiju.
Jezuit p. Dahlmann, profesor na cesarskem vseučilišču v Tokiju, je pred kratkim izdal delo o »Najstarejših odno-šajih Japonske z zapadom (1542.—1614.) o sodobnih spomenikih njene umetnosti». Tisatelj se obširno peča z zgodovinskimi japonskimi velrobram, ki jih 1. 1917. razstavil tokijski historični institut in na ka-lorih najdemo slike, ki so žive priče prvih Mkov Japonske z zapadom zača9a sv. ' rančiška Ksaverija. Na teh slikah — kn'.orih posnetki so pridejani Dahlmanno-\i knjigi — najdemo portugalske trgovce in krščanske misijonarje, večinoma jezuite, ter prizore iz življenja japonskih kristjanov. Tu vidimo krščansko kapelo z.
duhovnikom in strežnikom pri oltarju, dalje misijonarje, ko sredi množice oznanjajo besedo božjo. Tod in tam opazimo tudi dominikance in frančiškane, vse obdano z živahnim ljudskem življenjem. Knjiga je zelo zanimiva in dobrodošla zlasti sedaj, ko se Rim s podvojeno pozornostjo obrača na skrajni vzhod in se, ako vsa znamenja ne varajo, bliža na Japonskem druga pomlad katoliške cerkve. (Verlag Herder & Co, Freiburg.)
*
Ob koncu še par besed o ruski patriarhalni cerkvi. Ostri boj, ki ga uvaja moskovska vlada proti neboljševiški pravoslavni cerkvi, ne bi bil dospel tako daleč, ako ne bi dobival netiva in podkrepitve iz cerkvenih krogov samih. Saj je znano, da je nadškof Antonin z vladno pomočjo ustanovil svojo proticerkev — »živo cerkev«. Priznati treba, da je ostal v toliko dosleden, v kolikor je ohranil načelo državne cerkvenosti, katero je izpovedovala tudi carska cerkev in je prilagodil izpremenje-nim državnim razmeram. Kolikor bolj se bliža čas procesa proti patriarhu Tihonu, toliko bolj si Antonin prizadeva, da zruši zadnje ostanke nekdanje državne cerkve. Razposlal je vsem pokrajinskim organom cerkvene uprave okrožnico, v kateri jih poaziva, da se izrečejo za odstavo in izobčenje (!) patriarha Tihona, ki da je »sovražnik ustave in po Bogu ustanovljene sovjetske vlade«. Dalie zahtevn nd duhovnikov, da pojasnijo svoje stališče nasproti ustavi in vladi in izjavijo, kaj mislijo o »živi cerkvic in patriarhu Tihonu.
zacije nasproti liberalnim očitno sovražno stališče. In to niso sami posamezni slučaji, ampak se to nasprotstvo opaža povsod. Zato upa načelstvo liberalne stranke, da bo Mussolini tem razmeram odpomogel in tako omogočil iskreno in trajajoče sodelovanje. Načelstvo pa hoče pridržati samemu sebi predpravico, dajati politične smernice svoji stranki in bo zato tudi ustanovilo poseben list, kot svoje uradno glasilo. Mussolini je odgovoril liberalcem, da njegova vlada ne zavrača sodelovanja nacionalnih strank, hoče pa da je to sodelovanje trdo, iskreno brez epekulativnih skrivnih namer, v katerem slučaju mora fašizem zavzeti iz politič-čno moralnih vzrokov položaj absolutne in-transigence. Kar se tiče omenjenega na-nasprotstva, se pa ne sme generalizirati. Če so nasprotstva, so liberalci krivi, ker je liberalizem zelo različen in kaže v raznih provincijah razno lice, in marsikje to lice ni prav spoštljivo. Mnogi liberalci vodijo malenkostno vojsko proti vladi. Kadar bomo stali nasproti jedinstveni liberalni stranki. očiščeni v svojih osebah, sekcijah in no-vinah, takrat bomo lahko sodelovali: ko se bo to doseglo, še-le takrat bo naše sodelovanje tesno in učinkujoče, danes zamore biti le delno. — Torej zopet poziv na stranko, terih fašistovskih korifej in višjih uradnikov proti njegovi stranki. Mussolini pravi v svojem odgovoru Cesarju, naj mu navede imenoma vse slučaje, kraje in osebe, da stvar uredi.
*	Maršal Foch v Prngi. Za sprejem maršala Focha delajo v Pragi velike priprave. Po določenem programu pride maršal Foch v Prago 14. maja. S kolodvora se pelje v slavnostnem sprevodu na Hradšin. Popoldne bo obiskal predsednika Masaryka na njegovem letovišču Lana, kjer bo tudi slavnostni obed. Zvečer pa bo maršal Foch gost vnanjega ministra dr. Beneša. 15. maja bo velika vojaška parada in obisk vojaških zavodov in naprav, zvečer pa slovesen pozdrav v mestni hiši. 16. maja obišče maršal bojišče pri Kraljevem Gradcu, zvečer pa odpotuje v Bratislavo.
*	Litvanci izgube Vïïno. Litvanski ministrski predsednik je izjavil časnikarjem po svojem povratku iz Pariza, «da Litvanska nima upanja dobiti Vilne.«
Politične vesti.
+ »Kakšen sporazum hoče Korošiev 2>Slovenec4:?< Pod tem naslovom je objavila belgrajska »Samouprava« 9. maja uvoden članek, ki se bavi s »Slovence vim« uvodnikom o sporazumu med Srbi, Hrvati in Slovenci. Članek je za »Samoupravo« napisal »dr. Kranjac«. A tudi če ne bi bil podpisan s tem imenom, bi vseeno vedeli, da ga ni pisal Srb, ampak »Kranjac«. Glavna vsebina »Samoupravinega« uvodnika je namreč pristno staroliberalno denuncijant-stvo. »Kranjac« pripoveduje (reete: d.emincira) namreč na dolgo in široko, kako da je »Slovenec pisal pred volitvami o »Srbih« (v resnici pa samo o belgrajskih upravnih nedostatkih, kar ni eno in isto, op. ur.) in kako da piše danes »nežno« za sporazum. Dalje podtika »dr. Kranjac« Slovenski ljudski stranki oziroma »Slovencu«, da ne zahteva kot predpogoj za sporazum nič drugega, kakor da izroče radikali vso oblast v Sloveniji v roke »klerikalcem«. To je trditev, ki jo v svojem strahu pred klerikalci dnevno ponavljata »Jutro« in »Narod«, dasiravno ni nikjer zapisano, da bi SLS morala vladati v Sloveniji, če dobi avtonomijo, ker je demokratom dana ista možnost pridobiti si zaupanje ljudstva kakor Slovenski ljudski stranki. Tega pa g. dr. Kozlovič — pardon, »dr. Kranjac» ne more sprevideti in zato je zavrtel v »Samoupravi« čisto kranjsko liberalno polko »Strah me je«, kompozicija »Naroda« in »Jutra«. Iz »Slovenčevih« pripomb na adreso slovenskih liberanih klečeplazov pa sklepa v svojem strahu g. dr. Kozlovič — pardon, g. »dr. Kranjac«, »da zahtevajo kerikalci uničenje vseh onih elementov v Sloveniji, ki so bili že pred vojno srbofilski«. S tem stavkom se je pokazal dr. Kranjac v vsej svoji duševni pro-palosti. Mi ga vprašamo: Ali je bil ta človek Srbofil iz idealizma, ali zato, da bo danes dobil kakšno nagrado za svoje srbofilstvo, predvsem seveda nagrado, da bo gospodoval z belgrajsko pomočjo nad Slovenci, tudi če ga slovensko ljudstvo tisočkrat odklanja? Proti takim nizkim kreaturam je bil naperjen en del »Slovenčevega« uvodnika, kjer smo obžalovali Srbe, da hočejo skupaj s takimi kle-čeplazci graditi državo namesto z možmi. Kakor je videti, je »Slovenec« zadel v živo, sicer se ne bi bil javil znani intrigant »dr. Kranjac«. — »Samoupravi« pa na sotrudništvu »dr. Kranjca« ne čestitamo. — »Samoupravin« članek je seveda takoj objavil tudi »Narod« in pristavil, >da radikali pazljivo zasledujejo delovanje klerikalne stranke«. Bolj prav bi bilo, če bi bil »Narod« pristavil, da med slovenskimi liberalci dcnuncijantstva še ni konec in da bi še vedno radi vladali v Sloveniji tudi proti volji ljudstva in s pomočjo drugih, ker so sami za nič.
+ Kaj zanima ljudstvo? »Jutro«
pravi, da ljudi najbolj zanimajo cene sladkorja, mnogo bolj, kakor pa avtonomija.« — Kdo bi si bil to mislil, da bd »Jutro« prišlo na to idejoî Nam se jei zdelo doslej, da se ljudstvo najbolj zanima za »državno in narodno edinstvo« in! za »demokratstvo«, ali pa za »Orjuno«; ne pa za cene sladkorja! Dokler so nanvj reč bili demokratje na vladi, nam niso življenja prav nič posladkali.
+ Nepotrebna ljulika so kanonik^ jezuiti itd. piše »Jutro«. — Potrebno paf je ljudstvu demokratsko žito. Samo to je smola, da je to žito po navadi pokvari jeno.
A
Pismo iz Srbije.
V Ljubljani, 6. maja.'
Pisano je sicer v Ljubljani, toda spomini so iz Srbije. Na potovanju se težko pi~ še. Pravite, da radi citate te črtice iz Srbi-' je. Razumljivo! Srbija je dežela, s katero? smo zdaj tako tesno zvezani : л obenem dežela, katero smo doslej tako malo poznali. V Belgrad zdaj marsikoga od nas pelje pot^ redki pa so, ki bi se spustili od Belgrade! dalje doli v deželo. In vendar po samemć Belgradu ne moremo in ne smemo soditi .Srbije in Srbov. Takoj prvo, ko sem prispel v Niš, sem slišal marsikaj novega, zanimivega, kar mi je bilo popolnoma neznano*.! Kdo na primer pa je pri nase vedel, da je i toliko Slovencev in katoličanov po Srbi$ : raztresenih!
! Pa nojdimo zdaj, ko smo obiskali slcfc j /enske indarje pr njih težkem delu in V, ijihovih bednih stanovanjih, pogledat še : -<aše rojake-naseljence na Kosovem in Ovčjem polju! Ta obisk je še zanimivejši. Tn vidimo ljudi, ki so se krčevito oprijeli njim doslej tuje zemlje in skušajo z velikanskimi težavami izbiti iz nje kruha, da bi si omogočili življenje.
Pot do naših izseljencev vodi iz Skop* lja: severno na Kosovo, južno na Ovčje polje. Ta razdvojenost je velika napaka. Ta peščica naših ljudi — pa je ločena tako daleč vsaksebi. Želeli in pričakoval so, da dobe poseben prostor sami zase, da bi imeli v svoji sredi svojo cerkev in šolo, kar bi bilo seveda lepo. A bili so varani v svojih nadah. Po dolgem čakanju in moledovanja so jim odkazali prostor tukaj. Posamezniki pa so razmetani še bogvekodi. Izročeni so bridkim poskušnjam in silnim težavam, ka}-ti niso dobili od vlade, kar jim je bilo obljubljeno. Vsa ta agrarna reforma — mi je rekei slovenski izobraženec v Prištini, ki se je veliko trudil za naše ljudi, — je za toi, da par sto ljudi od nje dobro živi.
Iz Skopi ja vo li železnica naravnost ne Kosovo polje. Vozi enkrat na dan, ne prepočasi, le na kolodvorih dolgo stoji. Vse bi še bilo, ko hi le teh umazanih Turkov ne bilo! — Kosovo polje se razteza od Oruševca do Mitrovice v smeri od juga proti severu,
—	daljave kakih 80 kilometrov. Tudi široko je mnogo kilometrov; železnica je reže ravno po sredi na dve polovici. Velika lepa ravan; le semterlja se nekoliko dviga iz ravnine kak brežuljak, da ni preenolično. Na' južni strani ga zapira Šar-planina, z vrhovi do 2500 metrov visokimi. K, o lepa dežcli-ca bi to bila, da je ni teptalo turško kopito od usodne bitke dalje, ki se je bila baš na tem polju!... Razen Oruševca ni videti ne vsem tem polju kakega večjega kraja; same siromašne arnavtske vasice, sempatje tudi že kaka nova naselbina. Priština je dve uri daleč od kolodvora, kjer se pričenja že' hribovje. Južno od prištine je Janjevo, katoliška župnija z 2000 — menda hrvatskim«
—	katoličani. Tudi v Uroaevcu se vidi kato-' liška cerkev. A treba je, da ti jo kdo pokaže, kakor jo je meni pokazal neki Turk; je precejšnje poslopje, a bol j podobno enonad-stropni hiši kakor cerkvi. — Vozil sem seJ navadno v tretjem razredu. Le med tisto turško nesnago ni mogoče sedeti. Zato sera vzel na tej progi drugi razred. Videl pa sem, da se v drugem razredu vozijo tudi preprosti, vendar čedno oblečeni ljudje. Neki tale preprost mlad mož mi je pokazal katoliško cerkev; povedal mi je tudi, da je bil kot vo< jak v Ljubljani:. A čudno se mi je zdeloj pravi, da sem v Ljubljani vedno slišal be* sedo »hudič — hudič«; kaj pa je to hudiči Bridko sem se nasmehnil in mu nisem odgovoril; sram me je bilo pred Turkom -a slovenske surovosti...
Ti kraji, vkolikor so katoliški, spada,jd v škofijo, ki se imenuje skopeljska; v resnici pa škof rezidira v Prizrenu. Prizren se s Kosovega ne vidi in železnica ne vozi do njega, marveč le avtomobil od Uroševca in sicer čez hrib. Kakor znano, je škofovski sedež že skoro dve leti prazen, škofa že zo-lo težko pričakujejo...
Nova naselbina, kamor sem bil jaz na? men jen, se imenuje selo Kosovo. Mislil sem, da jo bom iskal ure daleč od železnice, a ko se pripeljem nn kolodvor Priština, mi jo pokažejo nedaleč — komaj pol ure — od kolodvora na lepi ravnini. Nastala je v teku enega leta; zdaj je morebiti že kakih 50 hišic, večino seveda še nedovršenih. Les in opeko za streho jim je dala vlada, drugega no. Sami so morali žeati oueko. zidati, trra-
Siren 4.
BLUV КККЦ "ШГК^ИИ^ vmb
mas-

diti in zbijati. Hišo nanovo graditi, polje
nanovo obdelati, celino orati, zraven pa še stradati — ni jim z rožcami postlano!
Slovenskih družin je le peščica, šest; toliko vendar, da ne smemo nanje pozabiti. Vsi so Primorci. Samo oni so katoličani, vsi njih sosedje so pravoslavni. Dve sosednji vasi, ki se edini od tam vidita, sta arnavt-ski. Ti arnavti jim — za plačilo seveda — s svojo živino zemljo orjejo. Imajo po 5, 6 hektarov zemlje.
K tej mali slovenski naselbini me je torej vodila pot. Po kaj sem prišel? Kakor že veste, je »Narod« poročal, da sem jim »oznanjal evangelij mržnje in sovraštva do srbskih naseljencev pravoslavne vere.< Glavni namen mojega poseta da je bil, da zasejem seme razdora in prepira med so-vaščani. Pridobiti sem jih hotel za klerikalno politiko: avtonomijo in federalizem. Tako poročilo je baje dobil »Narod« s Koso-vega. Mogoče! Mogoče! Temu se prav nič ne čudim. Vem že predobro, kako svet plačuje! Za svojo dobro voljo dobivam, hvala Bogu, od desne in leve tako mastno plačo, da bi se prav čudil, ko bi se na celem mojem potu ne dobil niti eden, ki bi mi ne priložil ene mastne, oziroma v zalivalo za moj prijateljski obisk ne vrgel kamna v hrbet. To bi biio po mojih skušnjah prečudno! Samo malo predebelo je nakitlal in nalagal, kdor je to pisal. Mržnjo do Srbov? Ko bi^ Srba mrzil, bi ne hodil po Srbiji! V resnici' moram reči, da, hodeč po Srbiji, nisem dobil slabega vtisa o Srbih. — Bilo bi pa res greh, ko bi kalil dobro razmerje med sosedi, ker so navezani na medsebojno pomoč. Zelo me je le veselilo, ko so vsi povedali, da se z drugimi naseljenci dobro razumejo. Bes pa sem rekel, da naj skrbe, da živeč med drugoverci ostanejo zvesti svoji veri. Dostavil sem izrecno: Vsak naj se zveliča po svoje, mi nikogar ne pogubljamo, a tudi vi se morate po svoje! Če je to mržnja, je tudi šmarna gora žgane! — Za avtonomijo in federalizem? Bežite no! Kaj si domišljate? Ali menite, da bo teh par mc" tam doli odločevalo našo politiko? Iz srca mu privoščim centralizem, kdor si ga želi, da ga bo še naprej varal in gulil kakor ga je dozdaj!
Ali smem povedati: Da, prišli so k meni naši ljudje — ne naseljenci na Kosovem, največ vojaki, prostaki, še bolj pa častniki !— in me vpraševali: Slišite, ali bo kaj? ali bo kaj? Ali bomo rešeni te macedcnske suž-nosti?... A nisem jim vede! mrogo odgovoriti — Sicer pa nisem politikoval v Srbiji razen enkrat na vlaku, ko mi je neki izobražen Srb hvalil dr. Korošca kot najboljšega politika.
Kako pa sem torej polUikoval na Kosovu? Ogledal sem si njih hišice, poučil se o njihovih razmerah, potem dve uri poučeval otroke veronauk, priporočal staršem, naj jih sami uče brati in moliti, ker nimajo nobene šole, potem pa — ker še nobeen duhovnik ni bil pri njih — v neki hišici oziroma veži imel do vseh г~з~ т strogo verske vsebine, pridigo, maševal, spovedal in obhajal otroke, žene in može, kateri so prišli. To je bila vsa moja politika. Zdi se pa, da Narodovemu dopisniku taka politika ni po volji!
Vprašal sem naseljence ..me in tamo-Snje inteligente slovenske: Ali kr.'e ljudem, ki vprašujejo t» svet, priporočati, da se doli naseli io. — Odgovor: No!
Prihodn"č opišem šc svoj zadnji najzanimivejši ekskurz — na Ovčje polje.
Viator.
Dnevne novice.
— Udeležba pri pogrebu judenbnrških ïrtev. Da se omogoči kolikor mogoče častna in mnogobrojna udeležba ljudstva pri pogrebu judenburških žrtev, bo odbor ekušal od železniških uprav izposlovati vozne olajšave. V svrho kontrole je potrebno, da ima odbor pravočasno prijavljena imena vseh onih, ki se nameravajo udeležiti pogreba v Ljubljani in ki žele uživati vozne olajšave. — Zlasti pozivamo društva in korporacije, da s svojo mnogo-goštevilno prisotnostjo pri pogrebu povečajo veličastnost dni prevoza in pokopa in na ta način dokažejo, da se klanjajo duhu žrtev za našo svobodo. — Prosimo, da ona društva in korporacije po deželi, ki se nameravajo pogreba udeležiti, to odboru (na naslov dr. Tone Jamar, Prešernova ul. 5) prijavijo in navedejo število onih svojib članov, ki žele imeti vozne olajšave. V prijavi naj bo tudi izjavljeno, ali in kakšno bo udeležba v slučaju, da vozne olajšave ne bi bile priznane. — Prevoz se izvrši vsekako v mesecu maju. Podrobnosti se objavijo naknadno. — Odbor za prenos leta 1918. vsled upora v Judenburgu po prekem sodu ustreljenih vojakov bivšega 17. pp. v Ljubljani.
— Umrl je dne 10. maja zjutraj ob pol 4. na posledicah malarije, ici si jo je nakopal na soški fronti inž. Drago S v i g e 1 j, profesor srednje kmet. in vin. sad. šole v Mariboru, star 33 let. Pokojnik je bil odkrit somišljenik SLS ter radi blagega značaja splošno spoštovan pri občinstvu, posebno pa pri gojencih gori Imenovanih zavodov. Truplo bodo najbrž prepeljali v Ljubljano. N. v m. p. I
—	O krvavem klerikalnem napadu,
ki so ga baje zagrešili klerikalci nad nekim članom Orjune v Mariboru, ve poročati »Jutro« in pravi: »Pričakujemo, da bo oblast končno primerno nastopila proti klerikalnim teroristom.« — V isti številki in na isti strani pa piše med dnevnimi noticami o »policaj-klerikaliz-mu«! Ali je Orjuna »klerikalna« ker sama vpije po policiji preko »Jutra« Î
— Zdravstvena predavanja. Zdravstveni odsek priredi to nedeljo dne 13. maja t L javno zdravstveno predavanje s sprem-ljevanjem kinomatogvafskega filma in si, cer ob 7. uri zjutraj na Brezovici in ob 11. uri dopoldne v Notranjih Goricah. Predaval bo zdravstveni nadzornik dr. Ivo Pire.
—	Suša v Južni Srbiji. Belgrajski Iîstl poročajo, da je zavladala v Južni Srbiji silna suša, ki preti letino docela uničiti.
—	Z Jcïice pri Lj,;'.!jani. 0!,"ina Ježica se je tekom zadnjih let zelo povečala. Posebn- plodovito je bilo v stavbnem oziru preteklo '"to. Kljub temu, da je bfl stavbni materijal primeroma jako drag in da se gradba novih hiš, ki se že pred vojsko ni veolej rentirnla, danes 8e voMko manj r 'dira, se je v 1. 1922. zgradilo 12 novih, večinoma enostanovanj-skih hiš, pri 7 poslopjih pa so se izvršili prizidki ozir. prezidki. Največ se je zidalo v Stožicah, ki leže najbliže Ljubljane in ki bodo v bližnji bodočnosti tvorile njeno p1"4 '~iestje. Zidali so prevsem delavski in obrtni sloji, v neznatni men tudi kmet-ski. Kljub cvetočemu stavbnemu v'banjn pa se pomanjkanje stnnovnnj ni prav nič zmanjšalo in sicer iz razlogov, ker se med vojno ni skoraj nič zidalo in pa radi vedno večjega priseljevanja, zlasti obrtnikov, delavcev pa tudi raznih vrst uradništvo, ki v nemali meri iz ekonomskih razlogov pritiskajo iz mesta v bližnjo okolico. Ob dunajski cesti v smeri Stožic proti Ljrbljani je projektiranih več novih lepih stavb, z izvršitvijo katerih pa še ne bo mogo- ; če pričeti radi bližine municijskih skladišč. Iz iste- : ga vzroka je gradbena direkcija ustavila grni^ev ! štirih že skoro dovršenih stavb -P kojninskega za- I vo lac, ki bodo gotovo kras Ježice. V okviru občin- ! skega odboru se je sestavil stavbni odsek, katerega naloga je, da pripravi regulaci'ski načrt za vso tukajšnjo občino, ki bo omogočal, da se prične s sistematičnim stavb 'm delom, da postane tudi v tem oziru .Težica res lepa, ki bo nudila na zunaj prijazno sliko, nn znotraj pa zdravo bivališče svojemu prebivalstvu.
—	Tnrlstovskl promet na obmejnih vrhovih. Za obisk obmejnih vrhov potrebujejo turisti tudi letos izkaznico »Slovenskega planinskega društva«, ki mora biti vidi-rana na deželi od pristojnega okrajnega glavarstva odnosno politične ekspoziture, v Ljubljani od policijskega ravnateljstva, v Mariboru pa od policijskega komisarijata. Na izkaznici S. P. D. mora biti prilepljena fotografija, če pa ima turist že drugo uradno legitimacijo s fotografijo, zadostuje izkaznica S. P. D. brez fotografije, ta pa mora imeti pripombo, da ima turist drugo legitimacijo s fotografijo. Žena in otroci turista ne potrebujejo posebne legitimacije, če so na izkaznici S. P. D. navedeni.
—	Jugoslovanski Obrtnik. Izšla je 4. številka tega glasila našega obrtništva s sledečo vsebino: Po volitvah, Bolniško in nezgodno zavarovanje, Prizivi proti odmeri občne pridobnine, Vzgoja in zaščita mladoletnih delavcev, Dopisi, Društveni vestnîk in Raznoterosti z zanimivimi strokovnimi novicami. List, ki izhaja vsak mesec enkrat, stane za celo leto 12 Din ter se naroča v Ljubljani, Komenskega ulica 12. Obrtniki, naročite se na svoje stanovsko glasilo!
—	Redni občni zbor društva konccptnih uradnikov politične uprave v Sloveniji se vrši dne 26. t m. ob pol 4. popoldne v knjižnični dvorani pokrajinske uprave za Slovenijo z običajnim dnevnim redom: 1. poročilo odbora, 2. volitve novega odbora, 8. slučajnosti. — Člani ob južni železnici, ki se ureleže občnega zbora, se vabijo, naj to vsaj do 18. t m. sporoče odboru, da se morejo pravočasno preskrbeti izkaznice za znižano vožnjo. Ako državna železnica dovoli popust, se člani pravočasno obveste. — Odbor.
—	Otvoritev telefonske rentrale v Petrovclh. Pri pošti Petrovci je bila otvorjena dne 28. aprila telelonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet z omejeno dnevno službo.
—	Uboj in rop v Zagrebu. Dne 8. majnika so našli v gozdu blizu Zagreba Luko Ha-najeta, krojača iz Zagreba ln Andrlja Jeli-čiča iz Selc (Primorje). Ropar jima je odvzel približno 2 mlljona kron.
—	Razljudenje v Vojvodini. Novosadski »D. Volksblatt« dne 9. maja t. 1. priobčuje uvodnik pod naslovom »Narodna nevarnost«. V njem opozarja, kako se pod vplivom omejevanja zaroda razijndnjejo švabski kmet-ski domovi. Kjor so se trudili in potili celi rodovi, da so ntrdlll dom, ostajajo sodobniki brez otrok, bodisi da se maščuje narava bodisi da jim smrt pobere edinega ali oba potomca, na katera so se hotoma omejili, ln domovi prehajajo v tuje roke. Člankar opominja zakonce, naj se povrnejo k nekdanjim zdravim načelom, da so otroci blagoslov. — Razljudevanje kmetsklb domov v Vojvodini je v enaki — če ne Se v večji meri razširjeno med tamkajšnjim našim narodom.
—	Čevlje kupujte od domačih tovaren tvrdke Peter Kozina z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga r.a debelo in drobno Ljubljana, Breg štev. 20. ter Aleksandrova cesta štev. L	3322
šfaJersRe novice.
š Maribor. Proslava slovesne blagoslovitve nove zastave Krščanske ženske zveze v Mariboru, dne 6. t. m. se je izvršila kar najslovesnejše ob obilni udeležbi in najlepšem vremenu. Na predvečer se je priredila podoknica kumici gdč. Obra-novi. V nedeljo zjutraj so imele članice K. ž. z. stolnici službo božjo s skupnim sv. obhajilom. Takoj po osmi uri so se začela zbirati na Slomškovem trgu razna društva z zastavami, gostje in članice z godbo Katoliške omladine k sprejemu kumice in odličnih gostov. Točno ob četrtna deset se je razvil z godbo na čelu prelep sprevod v stolnico, kjer je nato g. kap. vikar M. Ma-tek blagoslovil novo zastavo, nakar se je pričelo pomenljivo zabijanje žebljev. Nato je imel g. kap. vikar pridigo, v kateri je pojasnilpomen zastave, obenem pa podal krščanskemu ženstvu nebroj lepili naukov za njih delo in poklic, nakar je služil pon-tifikalno sv. mašo. Pomenljiva slavnost, ki bo mariborskemu ženstvu ostala gotovo v trajnem spominu se je končala okrog poldneva. Popoldne ob dveh se je pričela pri Gambrinu vrtna veselica združena z ženskim zborovanjem, na katerem je govorila gdč. Cilka Krekova o pomenu zastave in dolžnostih krščanskih žena in g. prof. dr. A. Medved, kojega govor je zbrano ženstvo še bolj navdušil za delo v pro-speh K. ž. z. Govorila je tudi zastopnica Marijine družbe iz Ptuja, katera se je slav-nosti udeležila z zastavo. H koncu je v imenu K. ž. z. g. A. Krepek pozdravil in se ob enem lepo zahvalil vsem za mnogobroj-no udeležbo in podporo pri človekoljubnem delu, ki ga vrši K. ž. z. v Mariboru, s prošnjo da ostanejo tako naklonjeni tudi zanaprej. Posebej je omenil navzočega mil. g. kap. vik. M. Mateka, stolnega župnika F. Moravca in g. prof. dr. A. Medveda, ki so mnogo pripomogli, da se je slavnost tako lepo izvršila. Zatem se je vršila v veselem razpoloženju prosta zabava, pri kateri je sodelovala tudi godba Katoliške omladine. Slovesnost se je izvršila v najlepšem redu in je lahko r.riborskemu krščanskemu ženstvu v ponos, pokazala je moč dobro organizirane ženske čete. Obenem naj pa bo tudi v spodbudo za na-daljno delo, da ga kot dosedaj z isto vnemo in požrtvovalnostjo vrši tudi zanaprej. Vso hvala velja vrlemu odboru z gospo predsednico na čelu. Lc po tej poti naprej, da bo rastla K. ž. z. ne samo po številu, temveč tudi na moči in zbrala pod svojo zastavo v°o mariborsko in okoliško ženstvo.
š Velik požar v Št. Lenartu. V četrtek dne 10. t. ni. ob pol osmih zjutraj je izbruhnil ogenj v hiši poleg tovarne usnja Josipa Pircha v Št. Lenartu v Slov. goricah. Kakor se sumi, je ogenj nastal vsled poškodovanega dimnika. V tej hiši sta stanovali dve stranici in je bila tudi tovarniška pisarna. Ogenj se je razširil z veliko naglico in je bilo v par minutah v plamenu vse, kar je bilo v bližini (parna žaga, skladišče, tovarna za usnje, hiša s pisarno). Požarni brambi iz Št. Lenarta in Sv. Trojice sta bili takoj na mestu, a je bila vsled velikega viharja vsaka pomoč nemogoča. Okoli poldneva so bila vsa poslopja popolnoma uničena. Škodo cenijo na 20 milijonov kron. K sreči so stala ta poslopja na samoti in se tako ogenj ni razširil po trgu.
š Orjuna nanr.đa otroke ter vdira v hiše. V sredo cčer krog 7. i .3 so Orjunci pretepli o'.roka, l.i se je mirno igral na Vo-jašniškem trgu pred hišo v pesku. Nedolžnega otroka so mečno i ^iccdovali. Starši ter dru^i miroljubni ljudje so se' zgražali nad tem čir.cm t:" se spraš-.ali, ali je to orjunska kultura. 0rjnr~i so jim zagrozili, da bodo to »izzivanje« drago plačali. Na to so odšli. Okoli 8. ure so prišle ojačene bande ter v 'rle naravnost v neko stanovanje, kjer so začeli neusmiljeno pretepati oLoke in ženske, tako da so rrorili krvoločne tolpe, naj jili vendar pustijo živeti. Nato so nehali s pretepanjem in se podali v znano gostilno Izlakar. l am so se okrepča!' ter lepo prepevali nemške pesmi. Pokazali so s tem, kakšne cilje zasledujejo. Ko so se precej okrepčani hoteli podati prof i domu, so ee zopet sprli z delavci, ki so stali pred gostilno. A močne delavske pest! so jim nok.^zale, da se ž njimi ni dobro šaliti. Kar jih ni ušlo, so dobili Rvoje plačilo za izrvanje. Najbolj se je odlikoval pri tem neki urednik Hus, kateri je pa dobil kar je iskal. Policija je aretirala seveda nedolžne žrtve, ki so se samo branile, a Ornir^rn se ni zgodilo ničesar. PreirVava je v teku. Orjunci bodo sevedn trdili, dn je bil to organiziran napad Ljudske straže.
š Še on napad mariborskih Orjuncev. V četrtek, 10. t. m. zvečer se je vračal akcijski odbor mariborske Orjune s svojega pohoda v Kamnico nazaj v Maribor. Orjunci so se pod vodstvom knjigovodje »Tabora«, nekega Reja, navalili v splavarsko in Dravsko ulico. Tulili so in dirjali tako, da je bilo prebivalstvo do skrajnosti razburjeno. Ker niso našli nobenega drugega, so pretepli do krvi slaboumnega dečka Šedivija, ki je slučajno bil Dred hišnimi vrati stanovanja svo-
jega očeta. Tolpa se Je nato valila po Spla-varski ulici proti 8L Trgu. Na koncu Spla-varske ulice eo Orjunci zgrabili branjarja Škerbota, k se jo vračal na svoj dom, kričali nad njim: »Prokleti klerikalec, ub i jemo tel« Vrgli so ga ob okovana vežna vrata neke hiše in ga tam do krvi pretepli. Kljub kričanju prebivalcev Splavarske ulice ni bilo nobenega stražnika blizu. Napadeni je oče več otrok. Živi se od svoje branjarije na Aleksandrovi cesti Škerbot je miren človek in se politično sploh ne udejstvuje. Zadržanje policije je več kot čudno. Ko jo bil 9. t. m. zvečer od razburjene množice te-pen Orjunec — napadalec Hus, je bila takoj četa policije na mestu, da ga ščiti, a ko napada in divja Orjuna, pa je mariborska polcija gluha in slepa.
š Najden otrok. V mariborskem mestnem parku je našel 10. t. m. neki gospod jo-kajočega fantka, ki jo star 3 leta in mn je ime Ivan. Otroka so oddali državni zaščiti dece v Mariboru. Starši se doslej še niso javilL	'
g Za IIL Ljubljanski vzorčni velese-
jem (od 1.—10. sept. 1923.) se letos posebno zanima inozemstvo, od kjer je dospelo že veliko prijav, is teh je razvidno, da bodo na letošnji velesejmski prireditvi razstavile češke, poljske, avstrijske, nemške, belgijske, francoske in iîaiijanske tvrdke. Prospekte je zahtevalo tudi več tvrdk iz Anglije, Amerike, Severne Afrike in Male Azije, ki žele potom Ljubljanskega velesejma stopiti v ožje stike z našimi trgovci. Ljubljana je prag na orient in že to dejstvo samo daje značaj ljubljanskim velesejmom in kaže njih pomen. Tudi dejstvo, da ima Ljubljanski velesejem po vseh za nas važnejših državah Evrope svoje zastopnike, in da se v kratkem otvori tako zastopstvo tudi v Ameriki, kaže na veliko zanimanje, ki vlada za to velevažno gospodarsko ustanovo. Opozarjamo vse domače pridobitne kroge, da je velesejem v prvi vrst namenjen domači industriji, obrti in trgovini in da se bo predvsem oziralo na domače tvrdke, če bodo pravočasno posalle svoje prijavnice. Pri razdeljevanju prostora se bo gledalo na vrstni red prihajajočih prijavnic ter naj torej vsakdo v svojem lastnem interesu prijavnice takoj izpolni in pošlje uradu Ljubljanskega velesejma, Gosposvetska cesta, kateri na zalnevo takoj p^lje prospekt in da vse informacije pismeno in ustmeno.
g Mariborsko sejmsko poročilo od 8. maja 1923. Prignalo «e je: 9 konjev, 7 bikov, 115 volov, 377 krav, 5 telet, skupno 513 kom», dov. Povprečne cene: Debeli voli 1 kp živt teže 60 do 64 K, poldebell voli 52—59 K, plem, voli 47—51, biki za klanje 43—54 K, klavne i krave debele 50—52 K, plem. krave 42—49 K, I krave za klobasarje 30—40 K, molzne krave' 38—47 K, breje krave 38—47, mlada živina 40—57 K.
g Tržne cene v Mariboru. 1 komad konjske kože 175 Din, 1 kg govejo kožo 15 Din, 1 kg telečje kože 22.50 Din, 1 kg svinjske kože 7.50—9 Din, 1 kg gornjega usnja 105—160 dinarjev, 1 kg podplatov 100—140 Din. — Perutnina: 1 piščanec majhen 40 Din, večji 45 Din, kokoši 50—60, Mleko, maslo, sir, jajca: 11 mleka 4.50 Din, 1 1 smetano 15—16 Din.
1 kg surovega masla 56 Din. Žito: 1 kg pšenice 4.50 Din, 1 kg rži 4 Din, kilogram ječmena 4 Din, 1 kg ovsa 3.50 Din, 1 kilogram koruze 4 Din, 1 kg prosa 4 Din, 1 kg ajde 2.5(1 dinarjev, 1 kg fižola navadnega 4—5 Din, 1 kilogram leče 16—17 Din. Mlevskl izdelki: kilogram pšenične moke št. 0 8 Din. št. I. 7.511 dinarjev, št. 4 6.75 Din, št. 6 6.25 Din, prosene kaše 7.50 Din, ješprenja 6—7 Din, otrobov 2.75 Din, koruzne moke 4.50 Din, koruznega zdroba 5—7 Din, ajdove moke št. 1 9 Din, št. 2 8 Din, 100 kg sladkega sena 175-225 Din, ovsene slame 150 Din, 1 kub. meter trdih drv stane 170 Din, mehkih 110 Din. — Mesno cene: volovsko meso I. vrsto kilogram 100 K. П. vrste 96 K, meso od bikov, krav, telic 90 kron, telečje meso L vrste 100 K, II. vrst« 96 K, svinjsko meso sveže 140—160 K.
g Uvoz avtomobilov v Jugoslavijo po> staja od dne do dne večji. L. 1921 se je uvozilo v Jugoslavijo avtomobilov v skupni vrednosti 13,258.616 dinarjev. L. 1922 pa se je že uvozilo avtomobilov v sknpni vrednosti 29 milj. dinarjev. Pri tem niso všteti avtomobili, katero smo prejeli na račun vojnib reparacij iz Nemčije.
g Sladkorna produkcija v Romuniji Letos se je obdelalo v Romuniji polja f sladkorno peso v velikosti 39.100 ha (lansko leto pa samo 25.500 ha).
g Stanje papirnatega denarja v Nemški Avstriji. Po izkazu- z dne 30. aprila je bil" v Nemški Avstriji papirnatega denarja v prometu 4.577.382,353.291 n. o. K pap. denarja. Od zadnjega izkaza se je pomnožilo stanje za 290.570,980.509 n. a. K.
BORZA.
Ourih. 11. maja. (Izv.) Sklep: Pešta 0.1030 Berlin 0.0142, Italija 26.70, I.ondon 25.(17, Newyorl 557, Pariz 30.70, Praga 10.85, Пцппј 0.007813, p.-a K 0.007825, Sofija 4.40, Belgrad 5.80, Varšavf 0.0118.
Zanreh, 11. maja. (Izv.) Po»tn 1.80-1.85, Ber lin 0.2525-0.2575, Italija 4.59—4.62, London 44Î.5* do 445.50, Newyork 95.75—00.25. dolar 04.75 <k 95.25, Pariz 0.35—6.39, Praga 2.RG-2.8750. Dima 0.1350—0.1300. Curih 17.30—17.3750,
Sfer. îtJBL
SLtfVKNBC^ Hne"T2f. maja 19231,
№Ш Bi
Stavka v Zagorju.
Zveza rudarskih delavcev v Trbovljah nam
poroča: 8. maja zjutraj je delavstvo obrata v Ki-soveu spontano stopilo v stavko, ter zahteva, da ee obralovodja obrata v Kisovcu ini Lapornik odstrani in to lz sledeïih vzrokov:
1. Inž. Lapornik je kot obratovodja vzho<V nega okrožja 11 v Trbovljah bil eden izmed glavnih krivcev, da se je imenovano okrožje dolga leta moralo boriti z ognjem in vodo, ter da eo delavci celo to perijodo ognja imeli težje in nevarno poleg tega pa slabše plačano delo kot v drugih obratih, H so bili strokovno boljše upravljani. To je bil tudi vzrok, da je bil inž. Lapornik prestavljen iz Trbovelj v Kočevje in od tam v Hrastnik.
a Tudi v Hrastniku razmerje med inž. La-pornikom in rudarji ni bilo normalno in le vsled tega, ker je Trboveljska premog, družba pravočasno ga prestavila v Zagorje, ni prišlo do odkritega odpora proti ini Laporniku.
8. V Zagorju je bil dokaj časa inž. Lapornik vodja separacije in kot tak ni imel posla z delom v rovih. Vsled svojega netaktnega postopanja z delavci je že na separaciji vzbudil proti sebi močno nerazpoloženje in le vplivu zaupnico ve organizacije se je posrečilo zadržati rudarje, da niso nastopili proti ini Laporniku. Ko pa je po odhodu ini Klotza prevzel vodstvo obrata v Kisovcu nadzornik inž. Lapornik, so se neprestano množile pritožbo delavstva, da se jim umetno znižujejo akordne postavke, da se izpostavljajo neupravičenim èikanam in da postaja vsak dan večja nevarnost, da se vsled novega sistema obratovanja, katerega je vpeljnl ini Lapornik, obrat v Kisovcu privede v ono stanje, iz katerega se je le s težkimi žrtvami moglo rešiti vzhodno okrožje 11 v Trbovljah. Množile eo se pritožbe, da se s takozvanim novim sistemom onemogočuje rudarjem primeren zaslužek ln At. je novi sistem ie način umetnega zniževanja plač.
8. maja popoldne se je sestala v Zagorju komisija iz zastopnika rudarskega glavarstva v Ljubljani gosp. ini Pehanija, zastopnikov rudarjev in Zveze rud. del. in zastopnikov trboveljske družbe.
Ugotovilo se je, da zaslužki ne odgovarjajo storjenemu delu in zastopniki Trboveljske družbe so delavstvu deloma morali ugoditi in so nekaterim priznali zahtevano zvišanje doklad. Glede ini Lapornika pa, kateremu delavci iz dosedanjih izkušenj ne morejo več zaupati svoje življenje, je zastopnik Trboveljske družbe izjavil, da vztraja na tem, da ini Lapornik še nadalje vodi obrat Kisovec, ker so tozadevne pritožbe delavstva neutemeljene. Ker zastopnik rudarskega glavarstva v svoji svetli obleki ni mogel oditi v jamo, da pregleda rove, kakor so to zahtevali zastopnik! rudarjev, so se pogajanja morala prekiniti.
Vsled trdovratnosti Trboveljske družbe, ki vztraja na tem, da inž. Lapornik ostane še nadalje vodja Kisovskega obrata in ker ostaja gluha za vse upravičene pritožbe rudarjev in ki rajše izpostavlja 1600 delavcev življenjski nevarnosti, kot pa ugodi utemeljenim zahtevam rudarjev, je postal položaj v vseh rudarskih revirjih napet. Rudarji so se odločili na skrajnost in na stotine se jih pripravlja na izselitev v inozemstvo, kjer se življenje rudarjev — čeprav tujega državljana — više ceni kot v domovini.
V sredo zjutraj 9. maja so stopili v znak solidarnosti v stavko tudi rudarji obrata v Kote-drežu v Zagorju in če se v najkrajšem času ne ugodi upravičenim zahtevam rudarjev, da se inž. Lapornik premesti iz rova na katerisibodi drugi oddelek, kjer ne bo s svojim delom mogel ogrožati življenja rudarjev, obstoja nevarnost, da se stavka razširi na Trbovlje in ostale rudnike, kjer rudarji še nieo pozabili dogodkov v vzhodnem okrožju II, katere je zakrivil inž. Lapornik.
Deputacija rudarske organizacije je v sredo S. maja obvestila pokrajinsko upravo o vzrokih stavke in prosila takojšnjega posredovanja. Vsled odsotnosti velikega župana ni mogla deputacija dobiti nobenega odgovora.
Popoldne se je v Zagorju izvršil pregled rovov obrata Kisovec in na podlagi izvršenega pregleda na nekaterih krajih, je zastopnik rudarjev dal na zapisnik sledečo ugotovitev:
1.	Na prvi etaži v Podkraju se je ugotovilo, da je inž. Lapornik dal zasuti osem metrov na dolgo in več kot pol metra na debelo premoga na eni strani rova iu da se mora sedaj kot posledica te napake isto nujno ponoviti tudi na drugi strani. V tem obstoja velika nevarnost pov-vočitve strupenih plinov, ki se radi vžgejo.
2.	Na osmi etaži se je začelo * odkopom (Abbau) v sredini prekopa (Strecke), vsled česar je nastala nevarnost, da se prekop zruši v sredini in da ostane delavstvo, ki je globlje v prekopu, zasuto.
3.	Na etaži »Wilhemine« pri štev. 42 je inž. Lapornik ukazal odstraniti sedem ntetrov stropa (Firste), kar pri višini 4 metrov znači veliko nevarnost, da se tesarenje (Zimmerung) zlomi in pobije delavce.
4.	Posamezne napake manjSege obsega, ki 80 se pri pregledu dognale, H pa Imajo lahko nedogledne posledice, v tem zapisniku niso zabeležene.
Niti zastopnik rudarskega glavarstva, niti zastopniki Trboveljske družbe niso mogli ovreči teh dejstev. Ugovarjali so snmo toliko, da najdene napake ne predstavljajo tako ogromno opasnost h s,-) obljubovali, da se bodo napake popravile. Takoj na licu mesta so morali odrediti goiova važna popravila kakor na primer, da se s ltrai-ûild zadelajo vsi odkopi itd.
I« izjav nekaterih rudarjev, ki so podajali izjave o tem, kakšna navodila je dajal ini Lapornik posameznim rudarjem, je bilo jasno razvidno, da inž. Lapornik nima sposobnosti za lako veleodgovorno mesto. Posebno drastičen primer jo navajal rudar Ignac Serše, ki je Izjavil na podlagi konkretnih slučajev, da bi so že večkrat zgodile velike nesreče, če bi rudarji it dolgoletnih izkušenj sami ne znali bolje opravljati rudarskega posla, kot jih uči nadzornik inž. lapornik. Rudar Serše je ugotovil, da je velika nevarnost, če bi se mlajši, neizkušeni rudarji držali navodil, kakršne daje inž. Lapornik, ker bi se s tem spravilo v nevarnost življenje vseh v rudnikov zaposlenih delavcev pa tudi rudnik sam.
Zastopnik rudarskega glavarstva je moral ugotoviti, da bi se dalo marsikaj oporekati načinu dela s stališča racionalnega izkoriščanja, kar pa po njegovem mnenju ne spada v kompetenco rudarskega glavarstva.
Vkljub dokazom, katere je dognala preiskava v rovih, je ravnatelj Skubic vztrajal na stališču, da inž. Lapornik ostane še nadalje obratovodja v Kisovcu in da ne prizna pravice, da dvomi o sposobnosti inženerjev, katere postavlja Trboveljska družba. Ob priliki 60 letnico svojega obstoja bo Trboveljska družba ustanovila enmilijon-ski fond, iz katerega se bodo delile podpore ponesrečenim in njihovim družinam in da zato lahko Trboveljska družba zahteva, da rudarji izpostavljajo svoje življenje, če so zavarovani.
Razumljivo je, da s»; rudarji s takim izziva-jočim odgovorom ravnatelja Skubica niso mogli zadovoljiti in stavka traja dalje in bo trajala, dokler se ne ugodi upravičenim zahtevam rudarjev.
Stavka v Zagorju je kompaktna in disciplinirana. V stavko so stopili rudarji vseh strokovnih organizacij in vseh političnih prepričanj, in jo bodo tudi skupno vodili. Red in mir se ni kršil, vkljub temu pa je politična oblast smatrala za potrebno, da pošlje orožniško pojačenje in da orožniki z nasajenimi bajoneti križarijo po cestah in kolonijah in vznemirjajo mirne rudarje.
Stavka rudarjev je obrambna stavka ljudi, ki se branijo svoje življenje nepotrebno nositi na prodaj za profite dunajskih in mednarodnih И-futov in zato jih bo podpirala vsa poštena javnost. Rudarska organizacija bo o poteku stavke izdajala redna poročila in opozarja vso pošteno јатг-nost, da ne naseda na tendencijozne mistifikacije, katere bodo lansirali v javnost oni, ki hočejo interese slovenskih rudarjev podrediti interesom čifutskih izkoriščevalcev.
»ja
lj Glasbena Matica naproša ljubljanske hišne posestnike, da danes povodom prihoda »Stankovića« razobesijo zaRtave.
lj Krščanska ženska zveza se udeleži sprejema »Stankovića«. Zbrališče popoldne ob 1.45 uri pred univerzo.
lj »Ljubljana«. Članice in člani danes popoldne vsi pri sprejemu »Stankovića«. Zbirališče ob 1. uri pred univerzo pri društveni zastavi! Članice, če mogoče, v narodnih nošah! Odbor.
lj »Gorenjski slavčekc po znižanih rcnah. Na čast članom Pevačke družine Stankovič iz Beograda se vprizori danes ob štirih popoldne izvirna slovenska opera »Gorenjski slavčekc. Cene so znižane dijaške. Občinstvo brez izjeme 6C na to predstavo opozarja in vabi, da se je v čim večjem številu udeleži.
lj Odbor društva Soča poživlja svoje člane, naj se danes vsi, ld jim čas dopušča, udeleže sprejema kakor tudi večernega koncerta bratskega bel-grajskega pevskega društva Stankovič. Zbirališče za odhod k sprejemu: ob pol dveh pop. pred nunsko cerkvijo.
lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov vabi vse svoje člane in prijatelje h sv, maši, ki jo bq imelo jutri na Rožniku. Pri sv. maši bo pel društveni pevski zbor. Pri-četok je ob 7. nri zjutraj.
lj Umetnostno zgodovinsko društvo priredi v soboto dne 12. t. m. prvo vodstvo po deželnem muzeju. Vodi ravnatelj muzeja dr. Jo s. Mantuani. Sestanek ob 3. uri pop. pri zadnjih vratih muzeja. Dostop imajo člaui društva; sprejemajo se priglasi.
lj Krekova mladina, ženski oddelek, priredi v netreljo, dne 13. t. m. izlet na Sv. Katarino. Zbirališče za članice jo pred glavnim kolodvorom pol ure pred odhodom vlaka, to je ob pol sedmih zj. Na gori ,je skupna sv. maša. Za vse članice društva je udeležba obvezna. Prijatelji mladine prisrčno vabljeni!
lj Ustanovitev rrtaorske in sadjarske podružnice za Ljubljano bo dne 13. maja t. 1. ob 10. v
posvetovalnici Kmetijske družbe, Turjaški trg. Vsi člani in prijatelji vrtnarstva in sadjarstva se vabijo na to zborovanje, zlasti pa k pristopu k podružnici.
lj Podporno društro slepih v Ljubljani. Vabim vse naše. redne in podporne člane k rednemu občnemu zboru, ki se vrši dne 18. maja 1923 v Slavčevi dvorani Narodnega doma v Ljubljani Začetek točno ob desetih. — Predsednik »Podpornega društva slepih v Ljubljanic O. F. Jurasek.
lj Kimiiltansk» šahovska prodnkrija. V nedeljo 18. maja t. 1.. priredc trije gostje Ljubljanskega šahovskega Iduba v šahovskem klubu »Mladinski« na Kodeljevem (Mladinski dom) sirnul-tansko šahovsko produkcijo, h kateri so vabljeni vsi šahisti in prijatelji šaha. Pričetek točno ob 10. uri dopoldne. Vstop prost. Vsi, ld se nameravajo udeležiti igre, uuj prinoso po možnosti šahovnice s seboj. Ribici dobrodošli — Šahovski klub »Mlfldinokic.
I redni občni zbor »Zveie godbenikov ca Slovenijo« r Ljubljani se vrši v nedeljo, dno 18. t. m. ob 9. do|>oldne v salonu hotela Lloyd, Sv. Petra cesta, s slorečim dnevnim redom: a) Nagovor predsednika, b) poročilo tajnika in blagajnika, e) odobrenje pravil za smrtni in podporni fond, d) slučajnosti, e) volitve v novi odbor. — Ako ni ob določeni uri nav/.oča zadostna večina članov, se vrši na podlagi § 21 pravilnika Zveze eno uro pozneje nov občni zbor z istim dnevnim redom, kateri sklepa neglede na število prisotnih članov.
Odbor.
lj Štrajk je izbruhnil. Prejeli smo: K pojasnilu g. (lomboca v 104. številki »Slovenca« pripomnimo samo to, da pri zadnjem po višku ni bilo govora o začasnosti, temveč sta se g. Gom-boc kakor tudi njegov družabnik g. S vab dvakrat izrazila, da se pri njem ne bo štrajkalo in da dasta 30 odstotkov, ker več itak ne bodo dosegli. Ker pa nista držala dane besede, zato smo stopili v stavko. — Pomočniki tvrdke Gomboc.
lj Ua bomo rejenl in zdravi, sezimo po hrani pravi. Kupujte zato »PEKATETE« So najcenejše, ker se zelo nakuhajo.
lj Mestna zastavljalnica ima tomesečno dražbo septembra 1922 zastavljenih predmetov 17. t m. ob treh popoldne.
Ij Tedenski zdravstveni izkaz. V času od 29. aprila do 5. maja t. 1. je bilo v Ljubljani rojenih 25, naknadno prijavljeno l rojstvo, mrtvorojen 1. Umrlo jo v tem času 26 oseb, naknadno prijavljena 2 smrtna slučaja, od tega 9 oziroma 2 tujca. Vzrok smrti v 5 slučajih jotika, v 1 pljučnica, v 2 dušljivi kašelj, v 1 rak, ostalo druge bolezni.
lj Nalezljive bolezni e Ljubljani Od 29. aprila do 5. maja t. 1. je bil v Ljubljani naznanjen
1	slučaj škrlatice, l ošpic in 2 slučaja dušljivega kašlja.
lj Policijska kronika. Gospod major Viktor Andrejka je 5. maja 1923 pozabil v kolodvorski restavraciji na Jesenicah 4000 K vredno srebrno dozo. Doza je masivna. Znotraj je napis: <rln ehr-barer Treue Eichoff.« Zunaj na levem, gornjem robu je grb, v katerega sredini je podoba hrasta. — Na Poljanski cesti štev. 19 je bila ukraden
2	m dolga in 1.60 m široka, 7000 K vredna preproga. — Francu Jarcu v Črni vasi štev. 10 jo bilo ukradenih 6 novih desk. — Apoloniji Jane-žič iz Vidma pri Kamniku je bilo na glavnem kolodvoru ukradenega več blaga vrednega 1600 K.
lj Trboveljski premog in drva ima stalno v zalogi vsako množino Družba Ilirija, Ljubljana Kralja Petra trg 8, tel. 220.	1222. '
Cerkveni vestnik.
c Mladeniči — na binkoštni pomlsljck, 22. majnika nc marijanski shod v Celje! — Fantje, ki želijo na shodu govoriti, naj se takoj javijo na naslov: Misijonarji — Celje — Pevski zbori! Med sv. mašo, ki bo ob 9. pri sv. Jožefu, se bodo pod vodstvom g. A. Mihelčiča pele sledeče pesmi: 1. O Bog v nebeški slavi; A. Mihelčič. 2. 14 o Marija — A. Hribar (Slava Brezm.). 3. Presveto Srce Jezus — A. Foerster (Griim I.). 4. Lepota Mar. Device — L. Belar (Slava Brezm.). 5. Mladeniška — A. Mihelčič (Bo-golj. 1908). Prinesite note s seboj! — Pripravljalni odbor.
c Priglase za ndeležbo shoda v Celju binkoštni ponedeljek dne 22. maja sprejemata za udeležence iz Ljubljane predstojni-štvo Moške in mladeniške Mar. družbe v Križankah in pa uprava :Slovenca<". Tein potom pocebno vabimo, da se do torka zve, čer zanesljivo zglase vsi člani Križanske Marijine družbe, ki jim je količkaj mogoča pot v Celje. Pridružijo se pa lahko tudi drugi možje in mladeniči, kakor tudi njihovi svojci (žene, otroci, sestre). Vsi udeleženci imajo pravico do polovične vožnje in dobe izkaznice v upravi >Slovenca< ali v Križankah.
e Delavstvo pletilnlce Vldovlč ima v nedeljo, 12. t. m. ob 9. uri dopoldne na Rožnikn sv. mašo s pridigo.
Prosveta.
pr Spored koncerta, katerega priredi danes zvečer, točno ob 8. uri v veliki dvorani hotela Union pevačka družina »Stankovič«, obsega sledeče točke: L Pesmi iz Stare Srbije, II. rukovet, 2. Iz Stare Srbije ln Macedonije, VII. rukovet, 3. Hajduk veljko v narodnih pesmih, VI. rukovet, 4. Pesmi lz Srbije, JII. rukovet, 5. Pesmi iz Bosne, XIV. rukovet, 6. Turške pesmi, 7. Pesmi iz Macedonije, XV. rukovet, 8. Pesmi iz Ohrida, X. rukovet, Vstopnice za ta koncert so v pred-prodnjl v Matični kujigarni cel dan, zvečer od 7. uro daljo pa pri koncertni blagajni Vljudno vabimo, da se ljubljansko občinstvo v največjem številu odzove vabilu pevskega društva »Stankovič« ter poseti koncert, ki obeta izreden užitek za Ljubljano.
Orlovski vestnik.
Soštanjskl »Orel« priredi v nedeljo, dne 13. t.. m. oh 3. uri popoldne v dvorani hotela »Union« veliko mladinsko akademijo. Vsi prijatelji mladine ln Orlovstva iskrono vabljeni!
Dijaški vestnik.
d Tovariše Daničarje, Zarjane ter Borce opozarjam na prihod peskega društva »Stankovič« v Ljubljano. Dolčnost nas oseh je, da se polnošte-viliio udeleiimo «pjpiema ВДох Srboa. ki se yrài
danes popoldne. Zbirališče je oa kongresnem trgu pred univerzu. Točno ob pol 14. uri. S trakovi!
— Vatovec F., t č. predsednik. „ ,
Ljubljanski občinski svet.
Ljubljana, 11. maja 1928.
Sejo vodi župan dr. Peri 6, kateri je imenoval za overovatelja zapisnika občinska svetnika Jegliča m Kerča.
Personalne pravne sadeve.
V mestni posredovalni urad je imenovala SLa za člana V. Baharja in Sala m ona, za namestnika pa urednika V. Cenčiča. Za zaupnika' v zemljeknjižnih zadevah se imenujeta nadsvetniK Jančigaj in Ste m bo v. Regulativna služba mc«tnegn vrtnarja se podredi gospodarskemu uradu. Ivanu Tomaži ču in Anionu Perteklju se je podelilo takso prosto meščanstvo.
REGULACIJA PLAČ.
Poročevalec finančnega odseka dr. Lemež je v imenu kluba Zveze delovnega ljudstva stavil in utemeljeval sledeče predlogo:
Me9tni uslužbenci in vpokojenri:
I.	Mesečna osebna draginjska doldada v vfc šini do Din 500 se priznava: a) vsem uslužbencem, uvrščenim v čiuovne razrede oziroma v plačilne kategorijo in plačilno slopnje; b) vsem pogodbeno nastavljenim uslužbencem; c) vsem vpo-kojencem; d) vdovam mestnih uslužbencev.
II.	l'ravico do dnevne rodbinske doklade V znesku Din 10 na osebo imajo vsi pod I. a) do d)! imenovani ter sirote (za to kakor pri delavcih pod II. &) do c)). Mestnim uslužbencem ne gro rodbinska doklada z:» ženo ali otroke (zakonske ali nezakonske), če ima kdo izmod prizadetih rodbinskih članov kak drug dohodek, ki presega mesečno Din 300. če dobiva mož ali žena za otroke že kje rodbinsko doklado, toda v manjši izmeri kakor pri občini, poten» se izplača diferenca.
III.	Aprovizacija se odpravi.
IV.	Osebam, ki so prejemale doslej miloščina iz mestne blagajne, se ta spremeni v preskrbnino, kateri se doda mesečno še Din 300.
V.	Sirote dobe mesečno doklado Din 100.
VI.	Upokojenci prejemajo službeni dobi od« govarjajočo odstotne plače in osebne draginjske doklado aktivnega osebja. Ukine se 5 odstotni odtegljaj za pokojninski sklad, vsled česar «e jiml naknadno izplačajo vsi odtegljaji od 1. I. 1923 dalje. Iz mestne službe se imajo s 1. junijem 1923 izločiti vsi upokojenci, ki opravljajo katerokoli' službo pri mestni občini.
VII.	Vsem uslužbencem, uvrščenim v plačilne razrede, oziroma v činovne razrede in plačilne stopnje se priznava v pokojnino vštevna stanarina letnih Din 1000. Onim uslužbencem, ki že prejemajo stanarino, toda manj kol. Din 100 se popolni na to višino, tisti, ki pa imajo višjo, jo pa obdrže. Uslužbenci, ki imajo službeno stanovanje, ne dobe stanarine.
VIII.	Vse dosedanje posebno osebne doklade za vodilno uradnike se ukinejo s 30. aprilom 1923. Na njihovo mesto stopijo posebne funkcijske doklade, vezane e funkcijo v letni izmeri Din 1500 do Din 4000. Razdelitev teh funkcijskih doklad med one uradnike, ki opravljajo važne funkcije, predlaga personalno-pravni odsek. — Pri tehničnem osebju se uvedejo posebne službene doklade za ono osebje, ki opravlja važna in odgovorna tehnična dela. Izmero in razdelitev teh doklad predlagajo prizadeti odseki oziroma odbori finančnemu odseku.
IX.	Oficijnntinje dobe po petletni službeni dobi osebno doklado mesečnih Din 75.
X.	Naduro ,nočno delo, nočni šihti, delo od nedeljah nižjetehničnega osebja: a) nadure (preko 8 ur) se imajo plačati s 50 odstotnim poviškom normalnega zaslužka (plača in osebna draginjska doklada); b) nočni šihti se imajo v obratih in delavnicah, ki so v obratu brez prestanka nagraditi s 35 odstotnim poviškom normalnega zasluživa; e) izventurno nočno delo (t. j. od 7. zvečer dq 6. zjutraj) ter delo ob nedeljah se ima nagraditi a 100 odstotnim poviškom normalnega zaslužka.
XI.	Mesečne draginjske doldade (Din 500), povišane rodbinske doklado (Din 10) ter zvišani prejemki upokojencev, vdov, sirot in preskrbovan-cev se izplačajo za nazaj od 1. marca 1928. ostale funkcijske in službene doklade, stanarina in 5 letnice pa od 1. maja 1928 dalje.
Mestna blagajna ima izplačati diferenco dne 1. junija.
Mostni delavri.
I. Delavci so dele:
1.	Po službeni dobi: a) v stalne, ld so zapo« sleni v službi mestne občine vsaj eno leto; b) v nestalne, ki se sprejemajo v slučaju naraščajočega dela in se potem zopet odpuste.
2.	Po plačilu: I. kategorija: (vsi nekvalificirani delavci in delavke) Din 4 minimalne ume mezde, t. j. Din 82 na 8 ur. II. kategorija: (vsi poi kvalificirani pomožni delavci, dodeljeni rokodelcem, pazniki, preddelavci) Din 6 minimalne ume mezde, t j. Din 48 na 8 ur.
III. kategorija: (vsi rokodelci z učnim izpričeval om, kurjači in nadkurjafi) Din 8, t j. Din 64 na 8 ur.	i
3.	Kodijaži, hlapci in vozniki dobe tedensko plačo Din 288.
II.	Vsak delavec in delavka ima pravico dO dnevne rodbinske doklade ne oziraje se na storjeni šiht po Din 5: a) za otroke do 16 leta, 8e otrok sam ne služi; če [m obiskuje višje šole, dn končanega študija, ali samo do 24 leta; b) za nezakonske otroke v ietem obsegu; e) za staiiše, če žive z njimi v skupnem gos[>odinjstvu in dokažejo, da ti nimajo nikakih dohodkov. Mestnim delavcem ne gre rodbinska doklada za ženo ali otroke (zakonske ali neznkonske), če ima kdo izmed nji» kak drug dohodek, ki presega meeečno Din 150.
III.	Aprovizacija se odpravi.
IV.	Nadure, nočno delo, nočni gihti, delo oh" nedeljah: a) nadure (preko 8 ur) se imajo plačati s 50 odstotnim poviškom normalne mezde; b) izventurno nočno delo (t. j. od 7. ure zvečer <to 6. ure zjutraj) ter delo ob nedeljali se ima nagraditi s 100 odstotnim poviškom normalne mezde.
V.	Oe bi se imelo delo ustaviti iz vzrokov, ki ne zadenejo delavca, knkor vremenske ne prilike, pomanjkanje materijala, od oblasti predpiaaitf prazniki, ima delavec pravico do plače Izgubljenih ur, vendar ima delavec biti občini v vsakem slu-čaju na razpolago.
VI.	Uvesti je plačilne kuverte, ki se imajo nredfti tako, da bo vsakemu delavcu razvidno, koliko ur je delal koliko je zaslužil, odtegljaji in končna vsota, ki se mu izplača.
VII.	Delovni čas je 8 ur na dan oziroma 4в nr na teden. Izvzeti so hlapci, kočijaži in vozniki Mladostni delavci in delavke se v nobenem slučaja ne smejo uporabljati za čezurno in nočno delo.
VIII.	V smislu zakona za zaSčito delavcev se imajo po vseh obratih in delavnicah izobesiti imeniki zaposlenih delavcev in delavk * označbo starosti in njih mezd.
IX.	Priznajo se zaupniki, izvoljeni nrt podlagi zakona ta zaščito delavcev z vsemi tam navedenimi pravicami in dolžnostmi. Istotako м priznava aroaniKttija ob&jufeih delanm.
Streli ft
'UUJVENKfJ, flSSTï^'ftSJW' fSBBC
Ste*. 106.
X.	Delavci, M niso reč sposobni ra delo In «padajo po njih starosti v starostno oskrbo, jih je
tiloèiti in prevzeti v starostno oskrba
XI.	Diferenca med dosedanjo in novo mezdo in rodbinske doklade, se naj izplačajo vsem delavcem zn nazaj od 1. aprila 1928 v kolikor »o še v mestni službi. Onim delavcem pe, ki so v službi že najmanje 2 leti, pa n«(j dobe diferenco in rodbinske doklade m nazaj od 1. шлтеа 1028. Diferenco se naj izplačajo 1. junija.
XII.	Uvrstitev delavcev v posamezno katego^ Ti je se naj izvrši sporazumno med poeamoznlmi podjetji s socialno političnim in personalno pralnim odsekom ter upravnim odborom mestne elektrarno. plinarne in vodovoda.
XIII.	Vsaka bodoča regulacija mezd ima v bodoče iti preko finančnega odseka
Po navedenih predlogih znaša rišj« pnlreh-Sfiua a) pri delavcih letno Din 2,387.664, h) pri uslužbencih z rnosečno plačo letno Din 3.188.H20, skupaj Din 5, 576.284; od tega odpade: a) na «vestna podjetja pri delavcih Din 1,394.67<>, b) pri uslužbencih Din 676.736, t. j. Din 2,071.412, ostane Din 3,604.872.
Pokritje: višji donos troSarine na vino Din t,048.000, višji donos trošarine na rum in alkohol Din 350.000, ' višji donos davku na vozila 100.000, rekluntnri dnvek Din 500.000, višji dobiček pri mestnem vodovodu 750.000 in elektrarni 500.000, ккчрлј Din 4,148.000.
iJo temeljitem poročilu poročevalca dr. Letne ž a se je vršila razprava, v kateri so govorili: dr. limvniliar, Tavčar, Pire (SLS), Tokan, kateri je predlagal, naj dobe rodbinski člani vseh magistralnih uslužbencev, če se uče kakega rokodelstva po 5 Din na dan do 18. leta, dr. B recel j
(SLS), kateri .ie predlagal: duSevno aH telesno nesposobni otroci mostnih uslužbencev naj dobivajo pripnrlajočo jim doklado, in Al. Zaje (SLS), И je davil sledeče dodatno prodioge:
Točki VI za prvim stavkom se dostavi: V lo svrho naj s o vsi vpokojenri fiktivno prevedo na sedaj veljavne dinarske plače in stanarino in od tega temeljnega zneska odmori nn novo mirovina n? podlagi službenr- dobe.
2.	Točki 6. naj se doda- Osebna draginjska doklnda pa naj se jim izplačuje v isti izmeri, kot je določena za vdove po državnih uslužbencih v uredbi osrednje vlade z dne 25. II 1923, Ur. list št. 22, X, točka 1 in 2 in sicer po I. krajevnem draginjskem razredu.
3.	Finančni odsek naj prouS v eni izmed prihodnjih aej za koliko so bili mestni upokojenci in upokojenke prikrajšani napram državnim umi-rovljenrem v času od 1. januarja 1922 do 28. februarja 1923, izračuna finančni efekt za naknadno nakazilo in izplačilo te razlike in stavi tozadevne kojiikretnc predlogo na prihodnji občinski seji.
Ob 8.50 zvečer eo bili predlogi finančnega odseka glede na regulacijo plač mestnim uslužbencem odobreni.
Nato je občinski svet sklepal o povišanju nekaterih davščin. Na predlog obč. svetnika Može r j a (SLS) so se izvoščki kot obrtniki izvzell H plačil davščine na kočije.
Pri razpravi o preureditvi Mestnega doma ▼ Gasilski dom in o drugih gasilskih zadevah je ostro nastopil proti poklicnemu gasilstvu občinski svetnik Turk, kateremu so odgovarjali Kralj, Pire, Ce-lešnik in Tokan, ki je stavil predlog naj se zgradi poslopje za direktorij elektrarne, plinarne in vodovoda na Vodnikovem trgu.
Vsa kulturna društva se v bodoîe od slučaja do slučaja oproste od veeeličnoga davka za kulturne prireditve.
Za prenos vojnih žrtev iz Judenburga v Ljubljano se dovoli 5000 Din. Obveljal je tudi dodatni predlog obč. svetnika Tokana, da bo ob tej priliki poslovalo Pogrebno društvu zastonj. — Glasbeni Matici se je dovolil za sprejem pevske družine Stankovič i/. Belgrada 5000 Din. — Dijaški zadrugi v Belgradu se je dovolilo 2000 Din podpore. —
Ob 10, zvečer ie župan zaključil sejo in naznanil da se bo nadaljevala v ponedeljek ob šestih zvečer.
Turlstika in sport.
, Celovški Atletikspori-Cfub (K. A. C.) igra v nedeljo, dne 18. t m. v Ljubljani nogomotno tekmo proti Iliriji. K. A. C. je bil do lanske jeseni edini prvorazredni klub v Celovcu ter je kot tak tudi pred vojno edini zastopal Celovec v mednarodnih in medmestnih tekmah. Koroško reprezentančno moštvo, ki je doseglo v poslednjem času opetovane zmagovite rezultate proti reprezentantom C,raza, Salzburške in Tirolske, je sestavljeno večinoma iz igralcev K. A. C. Ilirija jo igrala pred vojno z njim že več tekem, med drugimi tudi eno v Celovcu z rezultatom 2:1. Od zadnjih URpehov K. A. C. je omenti zlasti zmago 2:0 nad T. u. SV. Miinchen v. 1860, ki je gostoval v Ljubljani o Vel. noči. — Predprodaja vstopnic se vrši od danes popoldne naprej v trgovini J. Goreč, Dunajska cesta. Isto-tam se dobijo običajne proste karte. Znižane članske in dijaške karle se izdajajo edinole v predprodaji.
Poizvedovanja.
Našla ee je listnica s malo svoto denarja. Dobi se: Ilirska idica 19, II. nadstropje.
Našla se je manjša svota denarja. Dobi se ne Elizabetni cesti št 4, pritličje.
Izgubljena listnica s dokumenti. Dne 10. t n na praznik Krist vnebohoda sem zgubil na Krim« listnico z nekaj denarja in važnimi osebnimi listinami, iz katerih je razviden moj natančen naslov^ Icamor naj se mi vrne najdeno ,odnoeno naj se odda proti dobri nagradi na policijskem ravnateljstvu v Ljubljani.
Birmanske botre, ki želijo podariti svoji bir-inanki knjigo, ki ji bo koristila celo življenje ne samo v kuhinji temveč v gospodinjstvu sploh, naj ji kupijo novo veliko izdajo »Slovenske kuharice«. To knjigo je spisala šolski sestra in učiteljica gospodinjske šole S. M. Félicita K a 1 i n š o k. Knjiga je krasno opremljena in lično v celo platno vezana tor obsega 668 strani, 2508 kuharskih receptov in navodil. Med besedilom je mnogo slik, priloženih je 33 umetniških tabel s 193 slikami naravnih barvah. Te slike je izvršil ravnatelj meščanske šole g. Dragotin Humek, opise gob pa je priredil znani slovenski gobar Ante Beg. Tako lepi opremljene knjije Slovenci dosedaj nismo imeli. Veseli jo bodo tudi birmankini stariši, birm:tnka pa bo imela trajen spomin na svojo botreo. Knjiga velja 220 dinarjev.
J "J {A U A Podpisani izjavljam, dal IC.UMVH. NE BODEM PLAČEVAL; dolgov, ki bi jih pod katerosibodi pretvezo napravljal moj sin ALOJZIJ na moje Ime. Vsled tega svaric- vsakogar, dajati kaj mojemu ољ ccjeiiwmi! sinu na moje ime. _ ANTON OŠLAK. trgovec v Ponikvi ob juž. žel.	2832
Kuharica
vajena vseh gospodinjskih del, IŠČE MESTA v župnišču. Naslov pove uprava lista pod št. 2851.
Hlapca h konjem
TŠČEMO. Biti mora zanesljiv, priden, tre-ecn in pošten. — Ponudbe na: Sadjcrejo «Karolinški dvor«, pošta Ptnf. 2804
Inteligenten in agllen samec starejših lei, mnogoletni izboron in sloveč or-ganist in pevovodja, treznega življenja in neomadeževane prošlosti, precejšnji fjoznavalec, obč. zakonov in obč. poslovanja, podvzeten tudi za ekonomstvo in trgovino, ŽELI kje v Sloveniji
nastopiti službo ^
OBČ. TAJNIKA ali pa tudi opravljati PISARNIŠKO ozir. PRODAJALNIŠKO SLUŽBO pri večji zadrugi ali podjetju, a obenem tudi lahko voditi službo organiste in pevovodje. — Nastop po dogovoru. — Prijave na upravo i Slovenca, pod iifro «MARLJIVOST in POŠTENJE«.
Zakristan
vešč vseh cerkvenih opravil, fllče službe. — Nastop takoj. — Cenj. ponudbe pod «ZANESLJIV« na upravništvo lista.	2833
Tvrdka FRAN KSAV. SOUVAN javlja žalostno vest, da je nmrl njen dolgoletni zaslužni sotrudnik in prijatelj
Alojzij Kapelf.
Svoje življenje je posvečal neumornemu delu în vzornemu poslovanju, zastavljal vse požrtvovalno svoje vrline v H-rdkin prid.
Bodi m« ohranjen frafen bi hvaležnosti prožet spomin! Ljubljana, dne 10. maja 1923.
Zahvala,
Zahvaljujemo s« najiskrenejc vsem prijateljem, vojaštvu in društvom, ki so nam ob smrti predragega moža, sina, brata in strica
Viktorja P. Masiča
izraziti svoje sožalje, pokojnika s številnimi obiski za časa težke bolezni lajSali trpljenje, njegov spomin počastili z venci, s peljem, г godbo in z govorom ob odprtem grobu ter ga v tako obilnem številu spremili na poti k večnemu počitku.
■ • SELO - LJUBLJANA, dne 10. maja 1923.
Rodbini ORAŽMOVA in MASIČEVA,
IŠČEM ZA TAKOJ
služkinjo
k zakonskemu paru brez otrok. Razumeti mora tudi nemško. Zglasiti se je: Trubarjeva ul. štev. 2, IL nadstr., desno.
IŠČEMO
izvežbanega mlekarja.
Naslov se izve v upravništvu «Slovenca, pod številko 2677.
Službe obč. tajnika in or-
«nnJdfn 1SČE mlad človek, vešč IjClHlMđ vseh občinskih in vojaških poslov ter srbohrvaščine v govoru in pisavi. Ima 3 letno prakso. Nastopi lahko 1. junija t. I. — Naslov pove upravništvo «Slovenca« pod štev. 2769.
Kompanjona iščem
zn žc obstoječe INDUSTRIJSKO PODJETJE radi povečanja obrata. Podjetje je EDINO te vrste v Jugoslaviji. — Dopisi pod šifro: «ÎNDUSTRIJA 150.000 D« na upravništvo «Slovenca«.	2788
Lasulje, šminke, | ïodno žago
KREP itd. za podeželske gledališke odre, nadalje KITE in druga lasna dela priporoča R, GROBELNIK, frizer xa DAME in GOSPODE ter za gledališče, CELIE, GLAVNI TRG 17.	2863
PRODAM
šivalni in vezilni stroj
«SINGER«, še malo rabljen. Poizve sc v Šiški, Vodnikova cesta št. 4.	2862
in CIRKULARKO, skoro novo, blizu žet, postaje na Dolenjskem, ODDAM v NA-JEM za več let po dogovoru. — Naslov pove Ivan NOČ, Sp. Šiška 182, Ljubljana.
Hiša ugodno naprodaj
v ljubljanski okolici, z dvema njivama,
Î>ripravna za vsako obrt. V hiši je vpe-jana MESARIJA in prekajcvalnica, velika ledenica, voda, električna luč. — Naslov pove uprava ^Slovenca« pod št. 2836,
Lepo stanovanje
v SP. ŠIŠKI — t. elektr. razsvetljavo, ZAMENJAM z enakim v mestu. Obstoji ir. dveh, oziroma treh sob, kuhinje in pritiklin. — Naslov $ove upravništvo «Slovenca« pod številko 2859.
Trgovska pomočnica
izurjena v trgovini z meš. blagom, z dobrimi spričevali, IŠČE takojšnje SLUŽBE. Je tudi izučena šivilja. — Prevzeme na račun tudi manjšo trgovino. — Takojšnje ponudbe prosim na upravo «Slovenca« pod šifro «TRGOVINA 2754«.
Iščemo poslovodjo
za TRGOVINO z mešanim blagom v prijaznem kraju na Štajerskem za TAKOJ ali za nastop s 1. junijem t. 1. — Ponudbe z navedbo pogojev jc poslati pod šifro: «STALNO MESTO« na upravo lista.
Iščemo kuharico
izvežbano, prvovrstno moč za večjo restavracijo v zelo prometnem kraju ob železnici. Nastop takoj. Ima naj dobra izpričevala, starost od 30—40 let. Plača po dogovoru. Tozadevne ponudbe na upravo lista pod šifro «A. D. R. 2775.«
SPREJMEM TAKOJ
za KROJAŠKO OBRT. — K. PUČNIK, Ljubljana, Sodna ulica St. 3.	2815
POZOR!
POZOR!
Malo posestvo
na zelo promet, kraju, tik ob glavni cesti v SF.VNICO, naprodaj. Cena 45.000 dinarjev. Ponudbe na upravo «Slovcnca« pod šifro «LASTNIK«.

Naznanjam, da je moj mož
inž. Drago ŠvifjelJ
profesor na srednji gospodarski Soli v Maribora
v četrtek zjuïraj po kratlri, v svetovni vojni dobljeni bolem! preminul.
Pogreb bo v nedeljo 13. t. m, ob pol 5, uri z južnega kolodvora v Ljubljani. Ohranite, prosim, blagemu možu prijazen spomin, z menoj pa tiho sočuvstvujte.
Zofija švlgelj ro]. Svetel.

Proda se delavnica
v okolici Ljubljane, pripravna za vsako obrt, na lepem prostoru; okrog nje je 400 kvadr. metrov vrta. — Preuredi sc lahko z malimi stroški v stanovanje. Naslov pri upravi lista pod številko 2856.
OGLAS.
SE na prostov
stavbišče
PRODA SE na prostovoljni SODNI DRAŽBI
pare. št. 286-12 d. o. Trnovsko predmestje; meri 870 kvadr. metrov, v bližini kopališča KOLEZIJE ležeče, v NEDELJO, 13. maja ob 3. uri pop. v gostilni v Koleziji poleg kopališča. Izklicna cena je 15.000 dinarjev. Pojasnila daje notar MATE HAFNER v Ljubljani kol sodni komisar, Miklošičeva cesta štev. 6.
Ljubljana, 11. maja 1923.
Naprodaj je:
zlata MOŠKA URA z verižico, STENSKA URA z nihalom, starinski POSTEL-NJAK (cmplre-slog), oreh. KLEčALNIK, 2 ŠTELAŽI, CINGULUM, platneni KO-LARJI, ženski DEŽNI PLAŠČ, čipkasta ŠERPA, beli ŽEN. ČEVLJI (visoki), par i starin, oljnatih SLIK in nekaj petrolej. ' SVETILK. — Ogleda in vpraša se na Žabjeku 12. I. nadstr., 1. vrata. 2852
v AVSTRIJI, SLOV. KOROŠKO, v LEDENICAH blizu Beljaka in blizu 5 jezer, v zelo lepem kraju,
mm v najem
I. nadstropje gostilne s 5—6 sobami în kuhinjo s pohištvom vred, vse v najbolj, stanju. V hiši ledenica, kegljišče, salon, pri hiši senčnat vrt, blizu hiše cerkev, šola, poštni in telefon, urad, vpeljana elektr. luč, gorski vrelec. Vas je blizu gozda, z lepim razgledom na Karavanke in drugo gorovje. Dobra železn. zveza. Oddam samo v skupini, brez gostilniške hrane. Več pove: JOSIP ARNEJC, po-sestuik, Ledenice, Koroško.	2821
Trgovino
na najprometnejšem kraju oddam v najem radi družinskih razmer. . i Ponudbe na upravo «Slovenca« ' pod šifro: «TRGOVINA 2839«
PAVEL kosec stroj, mizarstvo, Шпцeš
ima v zalogi po nizki ccni SPALNICE: jesenove, javorjeve, hrastove, črešnjevc in smrekove. Kupcu opravo po dogovoru tudi shranim, ako nima še stanovanja.
Posestvo naprodaj!
Sestoji iz 3 oralov zemlje, hiše s 3 sobami, 2 svinjakov, 1 in pol orala gozda, 2 obsejanib njiv, travnika, vrta in lepega sadovnjaka, četrt ure oddaljeno od postaje. Cena 300.000 kron. Več povo A. GROBOLŠEK, železničar, Poljčane.
PRISTNL NARAVNI
maSinčev sok
(s sladkorjem vkuhan) nudi na MALO in VELIKO Lekarna Dr. G. PICCOLI, Ljubljana, Dunajska cesta.	2847
IHli3illH
Inserati
popoten uspeh!
dobro ohranjen, PRODAM zelo ugodno. Poizve se: Hrenova ulica št. 17, pritličje.
Travnik oddam
za košnjo — kravje seno. — Naslov pri upravi lista pod številko 2853.
Enonadstropno hišo
PRODAM, tri detrt ure oddaljeno od Bleda, v kateri jc dobro vpeljana GOSTILNA in TRGOVINA z meSanim bla'-gom. Ti dre koncesiji prodam s hišo vred. Kupna cena je 700.000 DIN. -Naslov pove uprava lista pod štev. 2843.
U«»4 Tovorni avto znamke ЧН:
»FIAT« (dunajski)
s polnim gumi - obročem ter pri-:-: priklopnim vozom, in
Biisslng avto
z železnimi obroči, NAPRODAJ. - Pojasnila daje tvrdka Florjančič, Ljubljana.	"	2764
Na Bledu se proda
na prostovoljni DRAŽBI 21. maja i t
ob 11. uri HIŠA z velilnai VRiOM ii; več postranskimi poslopji. V hiši je dobre idoča trgovina in gostilna. - Hiša je primerna za vsakovrstno podjetje. Pojasnila daje: JAN. KOROŠEC na Bledu.
Usnjarji, pozor!
NAPRODAJ je dobro ohranjena valjalka (Pcndelwalze). — Ponudbe na naslov: VAL. RIHAR, Polhovgradec.	2784
Pohištvo.
Spalnice, jedilnice, kuhinje, pisal« :: ne mize, najceneje pri: t:
ERMAN & ARHAR, mizarstva Šent Vid nad Ljubljano 4.
3000 komadov
Kostanjevih drogov
od 8.5 do 14 m dolžine PRODAM. — Dobava 6 tednov. — CENA NIZKAI — Ponudbe se prosijo na POŠTNI PREDAL ŠT. 103 LJUBLJANA.	2763
Stev. К)в.
BLnVENEC, Лм tt. maja Ш8.
stran T«
Sanatorij In oddihališče
(ERHOLUNGSHEIM)
jr. Pečnik v Rog. Slatini
5EČOVO poleg SLATINE — da se omo-
;oči pacientom, bolnim na notranjih bo-cznih, kakor tudi vsem, ki so odpočitka jotrebni, pri primernih cenah, izvrstni irani in krasni legi bivanje in zdravniško pravljenje. Prospekti gratis. Mestiln« Mastkuren) z ležalnimi kurami (Liege-curen), dietne kure, šolnine kure porini in poleti, vo<! ozdravila«, terenske ittre, itd., itd.	B 2321
TOVČr POZOR!
DNE 17. MAJA ob 9. nri dopoldne e vrSi pri okraj, glavarstvu v Kočevju
dražba lova
»bčlne LTVOLD. Lovišče je v biitini mesta ter ima mnogo divjačine.
Gg. lovci se vabijo na mnogobrojno udeležbo.
ŽUPANSTVO OBČINE LIVOLD.
VreČe raWene
dobro ohranjene, kupim — JOS. BAHO-VEC, Ljubljana, Sv. Jakoba tftf »t«v. 7.
RADI BOLEZNI PRODAM
novo Rolo
■WAFFENRAD« s pomožnim motorjem «Kokcreli«. Cena za vse 5000 Din. Naslov pove uprava lista pod številko 2790.
PRODAM po zelo ugodni ceni
zemljišče v Sp. šiški
t obsegu 1028 ms pripravno za zidanje 2—3 hiš. — Naslov se izve v upravniitvu «Slovenca« pod štev. 2814.
Enodružinska hiša
z lepim ograjenim vrtom NAPRODAJ takoj v Rožni dolini 106 pri Marjaku. — Stanovanje prosto.	2756
Elektrotehnik
Josip GabrovšeR
T Kranja, Slovenija,
se priporoča xa vaa v to stroko spadajoča dela, kot montaža električnih central, daljnovodov, omrefij ter inštalacij za pogon in razsvetljavo. Dobavlja elektr.
materijal in stro)«. - Lastna delavnica.
Arhitekt in mestni stavbenik
Viljem TREO
Ljubljana, Gosposveiska cesta 10. Telet, inter. št. 103. Ustanov, leta 1850 se priporoča za zgradbe vseh vrst ter izvršuje načrte in proračune.
Pšenično moko
vseh vrst na drobno in na debelo dobavlja po najnižjih cenah valjčni mlin
Franc Mihelčič, Studa, pošta DOMŽALE.
™~3«r- NAPRODAJ JE -»L
POD in ŠUPA
oboje v dobrem stanjn. Vpraša naj se pri: FR. HOČEVAR, vulgo Koderman, Studenec It. 7, pošta Dev. Mar. v Polju.
IŠČEM
opremljeno sobo
i dvema posteljama ali prazno, po možnosti s posebnim vhodom in souporabo kopalnice takoj ali s 1. junijem. — Dr. K a t i č I č , sanitetni šef, zarav. odsek.
Etaminaste bluze
očno ažurirane, ŠPORTNE BLUZE v aznih barvah in pa kakovostih, razna VRHNJA KRILA, PREDPASNIKE, dalje j OTROŠKE OBLEKCE in drugo nudi po NIZKIH cenah tvrdka
F. in J. GGRIČAR,
«PRI IVANKI«, .JUBLJANA, SP. PETRA C. 29.
Pozor! PU°clftL dvokolesa
torpedo in dobro pneumatiko po 1900 Din. Več najnovejših MOTORJEV, novih n rabljenih, in različnih OTROŠKIH VOZIČKOV po ceni proda
»Tribuna«	,K"l7m
Pristni tirolski Sodni
za Športne obleke, solidno ia trpežno blago pri tvrdki
A. fi E. Mcrnè. Llnhljana, Mestni trn st. tfl.
I
Kdor si želi nabaviti trpežno pohištvo, kakor: SPALNICE, JEDILNICE, kuhinjsko in pisarniško opravo, iz trdega ali mehkega lesa, jo ima vedno v zalogi in prodaja po nizkih cenah strojno mizarstvo ANDREJ KREGAR, Št. Vid nad Ljubljano (Slovenija). — Sprejemam naročila tudi po RISBAH!	1858
PALMA
ftauculc potpe tnlKe îo po tplftte
■BQWC
&J

L
Ljub! јш, Mestni trg 13
priporoča Hfjo zalogo
dežnikov in solnčnlkot in sprehajalnih palic, Pmravil? tnćno Id sollduo!
Prostov. javna dražba Brusne kamne
posestva
t» lepi priliki, obstoječe iz hiSe in gospodarskega poslopja, sadnega vrta, njiv, pašnikov in hoste, se vrši na blnkoitni ponedeljek, dne 21. majnika 1923, ob 2. nri popoldne na Gor. Težki vodi St. 1, župnija Stopiïe pri Novem mestu. 2636
KRANJ, Glavni trg,
vornica vseh vrst BLAZIN iz ŽIME d morske TRAVE, MODROCEV na pe-esih. Specijalna tvrdka za izdelovanje klubgarnitur. — Najnižje cenel Najsolid-nejši izdelki! Zahtevajte oferte in cenikcl
№zor !
Pozor !
I friporočam vsakovrstne ŠPORTNE ČE» 1ИСЕ v vseh oblikah, kakor tudi ČEPICE [ZA GASILCE in za v»a druga društva [ po najnižjih cenah. — ELIGIJ EBER,
Kongresni trg Stev. 7, Ljubljana. Ha debelo! Postrežba točna! Na drobno!
Penzija »Griniovec«
grad PREDDVOR, p. TUPALIČE
pri KRANJU. 14« vznoïfu velikanov alp Grmtovca in
Storžiča, krasna solnčna lega. Ozračje zdravniško dokazano lekovito. — Veliki prostori, gledališče. Izvrstna oskrba. — ПНп1"1Г(п Y vsakem oziru. — Cena C.IUU! tlUU 80 Din za hrano, sobo in postrežbo. V depandanci ZARJA (grad Češnjice, p. Moravče) samo 70 Din. — Priglasitev 8 dni preje na odvetnika dr. A Wurzbach, grad češenjce, p. Moravče
za KOSE, prave italijanske, nepresegljive v dobroti, modro GALICO, raiijsko ličje, morsko travo za modroce, v vsaki množini priporoča SEVER & KOMP., Ljubljana, Wolfova ulica 12.	2761
Prodaja Sesa
PAŠNA SKUPINA v PODKORENU pri Kranjski gori namerava PRODATI približno 1000 m* stoječega SMREKOVEGA LESA v parcelah tik za vasjo. Ponudbe je vložiti ofertnim potom do 21. maja ob 13. nri, ob katerem času se tudi olerti odpro. Pogoji so razvidni v RASINGERJEVI GOSTILNI V PODKORENU.	Odbor pašne skupine.
VELIKA ZALOGA
klobukov in slamnikov
se dobi pri
sîaBissnl ta galanierâlsSti fctspsr,
1?заМ|гша, S®. Ршггм cesia Mm, 29
SE PRIPOROČA ZA VSA V TO STROKO SPADAJOČA DELA. Cene zmerne.	2117	Delo solidne*.
mestni tesarski moj star
Mubljama, Linhartova ulica $6. 25
kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli los, kakor tudi cele gozdne parcole.
¥ ♦

Ф ♦
99
Pozor peki! »Diamalt«, tvornice Hauser 1 Soboika, Beč-Stadlan, v predvojni kakovosti, se edino dobi pri glav. zastopniku za Jugoslavilo EDUARD DUŽANEC, Zagreb. Skladišče Strossmajerova 10. Varajte s« ponaredb v prahu ali tekočini!
tovarnar v Siobu, pošia Domžale.
Prevzemajo se tudi siari klobuki in slamniki v popravilo pri KOVACEVIĆ i TRŠAN v LJUBLJANI, Prešernova ulica šiev. 5 Sprejemanje v sredo. Zaloga v Celju, Gosposka ulica 4.
ZA BIRMANKE kakor tudi SPODNJE OBLEKCE in drugo PERILO zraven, nudi v veliki izberi po NIZKIH cenah
vrdka F. in I. GORIČAR, «PRI IVANKI«, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 29.	2547
B" pol zrcalno steklo, 4. 5. 6. mm debelo. |a češke steklene plošče, znamke „Vitrea" nadalje porcelansko, preiano in druga sSek&o svetilke in kameno posodo prodaja
najceneje
WEISS I DRUG d. d., Zagreb
Paromiinska cesta
Teiefon br. 24 —47
Ruberoid, hamburSki, Strešno lepenko, Lesni cornent (smolo). Strešni lak, Katran in karbolinej, Asfalt naravni in umetni, иии Bitumen (asfaltui kit) ln druge stavbene potrebščine nudi
Llubifanska komercialna družba
Ljubljana, Bleiweisova cesta 18. Prevzema asfaliovanja ln izvrSevanfe ksilolltucga tlaka!
Izolačne plošče, Izolačno zmes, Ceresit in Watproof, Portland-cement, Živo apno,
Opeko zidno in strešno, Alabaater-gipa,
Cenj. občinstvu priporočam svetovno
znane šivalne strofe
GR1
v vseli opremah za rodbinsko in obrtno rabo ter vse posamezne dele, olje, igle za vse sisteme. Edino le pri
UJUSUdfijSIH, SU. Petra nasip 7.
Poduk v vezenju brezplačen. Isto tam galanterija, srajce, kravate, notrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje, gumbi, žlice, noži. Na veliko in malo. Večletna garancija. Cene najnižje.
SMREKOV ali JELKOV, od 10 cm debeline na tankem koncil in od 3 m dolžine naprej, KUPI VSAKO MNOŽINO franko kranjskih po, staj na vagonu naloženo:
šentjanški premogovnik, Krmelj na Dolenjskem.
»m
PRVOVRSTNA
sveža slanina (špeh)
brez kože ZA 10 KRON PRI KG CENEJŠA! Prodaja se p» 146—152 kron za kg na PREDOVIČEVI in SMOLJANOVI STOJNICI v Šolskem drevoredu.	2846
нвамнаиииијааииаиднаианииаидвиава^иданив!
PŠENIČNO MOKO L dr. mlevske pridelke oddaja najceneje tvrđka
fl VOLK - Ljubljana - Resljeva cesta štev, 24.
"7
SradEsKHH podJcSlt
les. ШШ i №шј
LJubljana, Boiioričeva пПса 24.
IÏ1SSi, padganE, sfeirsSea, štmki
v »a golazen mor» poginiti, ako porabljate moja najbolje preiijkušona in »ploftno hvalionn »rodstva, liot proti polialtim in hišnim miAim K 28, ва pod;»ne K IS; za .ifiurko K so,- m ste-nloe K 28 uniieTiileo moljev K. tO in >0; t.rotl тгбеоогл K. tO in 20; mamilo proti n&em nri ljudeh IC 10 — ; in živini K 10-—; za uSi v obl.,ki in neritu K 10 in 20; proti raràeou na end n u setenja'11 proti mravljam m in SO K. 1'ošiJ ia po povzetju Zavod ka eksport
M. Jlin':er, PetrLijeia ul. 3. Z i grob 38. l'rsovoem prt voiijom odjemu vovnat.
OPOZARJAM svoje cenjeno odjemalce, da SEM PRESELIL SVOJO MODNO TRGOVINO
A. SA&EC našle! LAVTAR FRANC
s SV. PETRA CESTE ŠT. 53 V HIŠO ŠTEV. 42 poleg trgovine L. SimončIZ na Sv. Petra cesti. — Priporočam se cenj. odjemalcem za nadaljno naklonjenost ter zagotavljam, da bom imel vedno polno izbiro v modnem blagu. Spoštovanjem
LAVTAR FRANC, SV. PETRA CESTA ŠT. 42.
ra^aia зшаваимиавввавађаиивиаааииаааагезамаа1
Inserlralte » ».SliiDencn^!
Mannf^kfama trgovina
Josip Stopar
LjnblSana, Dunajska cesta 21.
predpasnikov, hlnScvtne, modrotlslm, ceifrj«.
kloin,
гЕ-жпс podioge,
«totov,
j. dr.
Zadružna Gospodarska banka d. d.
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10
(v lastni pala« vie à vis hotele „Union").	Telefon št. 57.
Podružnice: DJAKOVO, MARIBOR, SARAJEVO, SOMBOR, SPLIT, SIBENIK. Ekspozitura : 3LE0
Interesna skupnost Sveop<So Zanatlijako banko d. d. ▼ Zagrebu in njono podružnico v Kar-lovcu ter Gospodarsko banko d. d. v Novem Sad«.
Kapital In rezerve skupno nad K 60,000.000-—.
Wh:
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji
Pooblaščeni prodajalec sreCk Drž. razr. loterije.

зШ
Stran 8.
SLOVENEC, Лт TL maja Ш
Stev. 108.
Priporočajo se sledeče domače tvrdke:
(Objava 4 dinnrjeJ
STAVB. IN GALANT. KLEPARSTVO:
lerenc &• Fuclis, Ljubljano, Mirjc Stev. 2
ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE l<ran Bogataj, konces. elektrotehnično
podjetje. St. Petra cesta 30. loic MarkeS, Jesenice 54, Gorenjsko.
KLEPARII: Remžgai & Smerkol, Norfiansko nI. 13. Produktivna zadruga kleparjev, instalaterjev, kotlarjev in krovcev v Ljubljani, Kolodvorska ulica Stev 28. Kom T4 Poljanska cesta Stev S
MEHANIČNA DELAVNICA« pisalne, računske, razmnoževalne in druge pisarn, stroje popravlja in prenavlja Lndovik Baraga, Šelenburgova ulica 6/1.
PARNA PEKARNA: Vem Schreyr. nasled. Jakob KAVČIČ, Gradišče itev. 5.
SPEDICIJSKA PODJETIA: »Orieni« d. d. Sodna ulica 3, Tel 463. Ronziiifler R., Costa na juž železn. 7—9.
TRGOVINA Z ŽELEZNINO: SuSnik A, ZaloSkd cesta št 2t, Ljubljana
TRGOV. Z DEŽNIKI IN SOLNĆNIK1: MikuS L, Mestni trg 15-TRGOV. Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM: Fran Кгјатес, pri <7ЛаН lopati<, Valva-zorjev trg Štev. 7.
ZALOGA POHIŠTVA: F. Fajdiga sin, Sv. Pclra cesta Stev. 17.
r
Popolnoma varno naložite svoj denar y
VZAJEMNI POSOJILNICI M LJUBLJANI
r. z. z o. z. — sedaj poleg nunske cerkve,
poleti 1. 1923 t svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela „UNION",
Hranilne vloge se obrestujejo po
Vloge v tekočem racami se obrestujejo po 5 \ °|o
Hranilne vloge vezane na đobo pol leta po 6 7a0L BeCji zneski se obrestniego po dogovoru.
6 GI brez odbitka rentnega in IQ invalidskega davka.
<5 francosko
Banka za trgovino, obrt sir in industrijo ssr
Jeiafitev trg 4 ZJICiSlEiB (Imtn® piSaîa)
Delniška glavnica z rezervami Din 23,000.000'— (K 92,000.000'—). Telefon 2—85, 7—96, 11—94 in 15-54. Brzojavke Trade i Trgobanka. Podružnice Koprivnica, Ruma.
Afllirani zavodi v vseh večjih trgovskih središčih Jugoslavije. — Direktne zveze s prvorazrednimi bankami v celi Evropi ter Ameriki. Prejema vloge na knjižice in na tekoči račun po najkulantnejem
obrestovanju. Eskomptira menice in devize.
Financira in ustanavlja obrtniška, trgovska In industrijska podjetja. Kupuje in prodaja valute, devize in vrednostne papirje. Podeljuje predujme na vrednostne papirje. Borzna naroČila izvršuje kulantno in točno.
Izdaja čeke in kreditna pisma ter izvršuje izplačila na temelju akreditiva na vsa tu- in inozemska mesta.
Pf$h"№	vsl Plavala
wU'JW auto pneumahke
Xer se V031 $njo najsigurneje tn stane na kilometer najceneje. Zahtevajte cenik
HLODE
4.50 do 6 m dolge, 25 do 60 cm debele, PLAČAM 200 kron nad dnevno ceno. Dobava do jeseni,, polovica kupnine se plača v naprej. — Ponudbe pod šifro: «EXPORT« na Anončni zavod Drago Beseljak in drug, Ljubljana, Sodna ul. 5.
Bodočnost! 2 enonadstrojsri hiši
Industrijsko podjetje IŠČE POSLOVOD-KINJO za svojo podružnico proti udeležbi na dobičku. — Obširne ponudbe naj stavijo one gospodične, ki so agilne in spretne prodajalke, vešče korespondence in knjigovodstva. Zadovoljna prihodnost je zasigurana. Dopisi naj se pošljejo na upravo lista pod: «BODOČNOST 2744«.
v Rožni dolini	prodam.
V prvi je lepa trgovina, pisarna, sklacîi-žče, konjski hlev in druge pritikline.^ V tej hiši je sedaj tovarna. — V drugi )« več stanovanj in poleg lep kos vrta. Cena zelo zmerna. — Natančnejša pojasnila daje AVGUST ŠKOF, U^vec i usnjem, Ljubljana, Pred Igriščem 1.
Stock 9идо-Ш®
в
d. 3 o. 3. Dunajska cesia 36.

jananaaciciuaaaacanaD
_	П
25itnî zavod je pr^S^lll D
svoje pisarne lx П. nadstropja hiSe Krekov trg, štev. 10. v prve -nadstropje Iste biše, uhod s hodnika I desno.
Јццааавпаваааадааапаапдппадва
vsakovrstni naramnic
ii domače tovarne
Gt
po зпаШо зтзатђ сепађ
dokler traja zaloga. Razprodaja na drobno in debelo ob sredah in sobotah v Sodni ulici štev. 1, v ostalih dneh natančne informacije v pisarni Urada za pospeševanje obrti, Ljubljana, Dunajska cesta 22.
d. «i.
Zagreb, Wilsooov trg štev,
PONUJA: ves potrebni v SHS ležeči MATERIAL za ozko-lirrc in normalne železnice, n. pr. TRAČNICE, SPOJNICE, VIJAKI, ŽEBLJI, VOZIČKI vsake oblike in za vsako svrho, njih DELI, LOKOMOTIVE — potem PLOČEVINO, KOVINO 'a ležaje, vse stavbeno ŽELEZO, JEKLO Tsake vrste i. t. d.
ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO:
Fran Hočevar, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 36. Rko še niste, pošljite naročnino!
Ionov. Rezerve : &Д
Gautat, Celje,
Podružnice:
Jesenice,
Ercegnovi, ïelsa,
Kranj, Ljubljana,
Prralje, Sarajeuo, Split, SiMIi, Zagreli.
Amerl!c€*ms!c! odlo
Naslov xa brzojavke: JADRANSKA.
\
Afllirani zavodi:
JADRANSKA BANKA: Trs«, Opatija, Wien, Zadar. FRANK SAXCS1SR STATE BANK, Cortland Stree* &2, New-York City.
1NG9 YUBOSLRVQ DE CHILE, Valparaiso, fintofogosta, Fimta flpenas, Puerto Natales, Porvenir.

Maribor Novo mesto
Rakek
Sloven/gradac Slovanska Bistrica
Selenburgova ulica štev. t
(prej SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA)
(Kapital In rezerve Din 17,300,000-—>
izvršuje vse bančne posle najtočnsje in najknlantneje.
Brzojavke : Trgovska.	Telefoni: 139, 14®, 458.
Konjice
MeZa-DravogracS Lfu&ijana (me<
n£alnka v Kolodvorski Mioci)
Izdaja kopzorcjii »Slovenca«,,
Odgovorni urednik; Mihael Moškerc v Liubliani.
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani