Leto V., štev. 178
Lfublfana, sreda, 30. Julifa 1924
Poštnina pavšal Irana.
Cena 2 Din
Izhaja ob * zjutraj.
Stane mesečno 20-— Din »a inozemstvo 30-— „ neobvezno
Oglasi po tarifu.
Uredništvo:
Miklošičeva cesta št. 16/1 Telefon št. 72.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Upravništvo:
Ljubljana, Prešernova ul. št 54. Telef. št 36,
Podružnici:
Maribor, Barvarska ul. 1. Celje. Aleksandrova c.
Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.842.
Ljubljana, 29. julija.
Povsem v skladu s svojo notranjo j neiskrenostjo je nova vlada pričela | fvojo eksistenco z deklamrranjem praz- i nih fraz o pravici, redu in zakonu ter pripravljanju partizanskega režima. Predsednik ministrstva g. Davidovič jo slovesno izjavil novinarjem: «Zakoni morajo biti v tej državi najvišja volja. Garantiram Vam, da se bodo kar najstrožje izvrševali.» Istočasno s to_ izjavo pa že poroča režimsko časopisje, lin. pripravlja vlada obširen seznam ...h uradnikov, ki jih bo penzijonirala, ;., listo kandidatov, ki bodo imenovani na njihova mesta. Predvsem da bodo penzijdnirani vsi veliki župani. Te priprave so v očitein nasprotstvu
-	tem. kar g. Davidovič proglasil. 1'radniški zakon nikakor ne pripušča
-	movoljncga razpolaganja z uradni-,-tvom in v členu 234. suspendirana -'alnost se nanaša It- na premeščnje, ne i-a na penzijoniraii-jc ali stavljanje na
izpojoženje. Če torej vlada upokoji m iike. župane, bo to. v koliko niso lani razlogi po letih njihove službe ali v disciplinarni preiskavi, gladko kršenje zakonov.
Minister notranjih del Nastas Petro-\ ič je zopet izjavil novinarjem, da bodo uklonjeiii le nekorektni činov-liki, korektni pa. ako so zvesti državi, stanejo na svojih mestih. Tudi to je •raza. Prva poročila o penzijoniranju iaovnikov potrjujejo, da ni bil prizadet niti eden od viadiviih pristašev, 7i zaščita, ki jo minister obljublja državi zvestim* uradnikom, je iluzo-:ična. ker je n. pr. znano, da. radičevci ihte vajo za Hrvatsko nameščen,je
Radičevci že postavljajo svoje pogoje	Odločilna pogajanja z bančniki
*	--.-------trr. »venci/l DOCDFnflVAI NI PBFni Ofi — PR HOD REPA
ZAHTEVAJO PROSTO POT ZA RADIČA, PREGANJANJE DRŽAVI ZVESTIH UR \DNIKOV, POPOLNO OBLAST V HRVATSKI. - DAVI-b	DO VIČ St BRANI. KOROŠEC MEŠETARI.
Beograd, 29. julija, p. Drugi predsednik HRSis. Predavcc je prišel davi v Beograd iu je konferiral z dr. Mačkom, potem pa sta šla oba k ministrskemu predsedniku Davidovieu iu nato k dr. Korošcu in dok-(or Spaha, kjer sta razpravljala z njimi dolgo časa. Posvetovanje se je popoldne nadaljevalo. Radičevci so predložili zastopnikom vlade pogoje, pod katerimi bi bili pripravljeni podpirati Davidovičev kabinet.
Pogoji vsebujejo razen zahteve, da se postavijo razne osebe iz krogov HRSS. iu Hrvatske zajednire na vplivna in vodilna mesta na Hrvatskem, tudi to, da se dovoli Radiču svoboden povratok v domovino, ter da sc ustavi proti njemu uvedena kazenska preiskava radi veleizdaje ia drugih zločinov. Zahtevajo tudi, da se jim prepusti Hrvatska v upravo in da se Iz Hrvatske odpravijo vsi državni uradniki, ki so se eksponirali kot pristaši narodnega edinstva in bili zagovorniki vidov-diiiiske ustave. Šele, če bi vlada sprejela te pogoje, bi radičevci bili pripravljeni se razgovarjati o ostalih točkah, od katerih izpolnitve je odvisna njihova podpora vladi.
Davidovič ni mogel pristati na Rariičev-ske zahteve, ker se boji, da bi se na ta način nova vlada popolnoma kompromitirala v narodu in z ozirom na to, da je šele včeraj slovesno proglasil dolžnost absolutnega spoštovanja zakonov, na podlagi katerih bi bilo treba Radiča takoj prijeti, čim prestopi mejo. KonSercnea se je kon
ske zahteve.
FRANCOSKI POSREDOVALNI PREDLOG. - PRIHOD REPARACIJ-
SKE KOMISIJE. - ZAHTEVE FRANCOSKE VLADE. Lpndon. 29. julija, s. Vodje delcgacij v rcparacijski komisiji Aronom, da j so imeli danes dopoldne razgovor o de« njim izdela, čc bo mogoče skupno bese Pcaiania "e nadaljujejo. Z ozirom na levanju prvega odbora. Ker je angleški dilo. peSsZo razpoloženje^ ki se je vsled strokovnjak Snovvden odklonil predlog, London 29. ^^^^ današnjih dogodkov pričelo širiti med Thcunisa ali Logana glede garancij za misija dospe jutri zvečer v London r Sa" vlade! izjavljajo blokaški krogi, posojilo 800 milijonov zlatih mark, bodo ; bo takoj pričela pogajanja z bank..n da bodo radičevske zahteve gotovo spre- francoski zastopniki predložili novo for« glede sklepa pogodbe za posojilo. an-
... . • .	...1	1 _ "	L A . 1 A . — . 1 1 , l r\ nonAc 1
radništva. ki bo zvesto nc kralju in j ,.aia brezuspešno in radičevci so odšli zc-
'mrosJaviji, temveč Stjepanu Radiču. Kakšne pojme o redu in pravici •ajo klerikalci, to nam izpričuje že .e dni klerikalno časopisje, ki je : :-l-Io s sistematično teroristično in 'liaiicijantsko akcijo. Današnji «Slo-•i>t.-e» grozi imenoma celi vrsti pošt-:uradnikov, ker so podpisali pro-L''a., v katerem vabijo k združitvi naprednih poštarjev «v boju proti sovražnikom edinstvene domovine». Kot posebno hudodelstvo je organ nove vlade «Slovenec> podčrtal oni stavek proglasa, ki pravi: «Vsaka pošta v naši domovini je lahko žarišče državne misli. Vsaka beseda naše uradnice pri linici in našega raznašalca na. njegovih obhodih, izgovorjena v prid Iržavne misli, lahko kane na rodovitna tla.» Tem grožnjam sc približujejo prvi teroristični akti. Iz Maribora nam poročajo, da je slabcglasni klerikalni poslanec Žebot včeraj popoldne že pozvail v «Slovencu» imenovanega vodjo tamkajšnje kolodvorske ;>ošte g. Novaka, starega mariborskega narodnega delavca, v tajništvo klerikalne stranke na odgovor, češ, da mu ho sicer že pokazal v Beogradu. Dobil e odgovor, ki si ga ne vtakne za ire-alo.
Kakšno prosvetno upravo si zamišlja novi klerikalni režim, povsem brez ;ramu priznava »Slovenec*: Nazaj v ■Iari red, to je očividno k avstrijski -oli! Za orožnike pa si je našel celo slovenske postave®, po katerih naj postopajo. Menda namesto po državnih.
Vse frizerstvo novega režima se vidi tudi iz naštevanja zakonodajnega dela. Projekte, ki jih usvaja g. Davidovič, -mo čtili do sedaj naštevati že tri leta. Nekateri so gotovo izvedljivi, toda v praktični izvršitvi so redno gospodje, ki se sedaj proglašajo za reformatorje, krepko pomagali kvariti in zavlačevati. Ves diletantizem novih krmilarjev pa -e zrcali v stavku, da bodo »izenačili ikon oda jo v kolikor to do sedaj še ni provedeno». Težke materije izenačenja našega formalnega in materijalnega prava, ki bodo zahtevale morda še iftta študija in priprav, se zdijo novi vladi predmet najbližjega zakonoda'-iifga dela. No, v resnici se vladi to niti ne zdi. ona le tako govori in se pri tem ne le zaveda, da va.ra javnost, temveč izenačenja niti n o č e. ker ^ien« posamezne grupe naravnost uži-VjS<> v tem. da se čim bolj med seboj ' razlikujemo*.
lo nezadovoljni iz ministrskega predsedništva.
Kasneje jc prišel k Ljubi Davidovič« dr. Korošec iu je interveniral v tej stvari. toda ni mu še uspelo, da bi pripravil Davidoviča do tega. (la sprejme Radičev-
jete in da bodo celo vstopili v kabinet nekateri zaupniki HKSS., za katere so mesta že rezervirana. Pogajanja -c bodo jutri nadaljevala.
Radičevci so danes poudarjali svojo dobro voljo in so se tudi udeležili razgovorov o bodočem delu vlade in Narodnt. skupšične. Nekatere zadeve so bile sklenjene po njihovi volji.
Aktivno poseganje radieevskih eksponentov v vladine posle stalno vznemirja vladine kroge. Darašnja «Politika», ki podpira g. Davidoviča. svari radičevre in klerikalce, češ nova vlada jim podaja bratsko roko. Na njih jc, da jo sprejmejo. Ako lega nc store, bo padel Davidovič zelo kmalu. Na opoziciji, na uarodu in na kroni pa je, da z budnim očesom zasleduje ta poskus bratskega izmirjenja. poseli uo ua opoziciji, da skrbno motri, ali sfri'.i-rnojo Hrvatje iu Slovenci ta poskus z zadostno odkitosrčnostjo, z druge strani pa, da Davidovič ne prekorači meje državnih interesov.
Mučno situacijo ustvarja tudi zagrebški dogodek. Hudiče v ski zastopniki zahtevajo razpust «0rjune» ter preganjanje nekate-Tih zagrebških orjiinaških voditeljev, ki pa so slučajno vsi Davidovičevi pristaši. Tudi danes aretirani Bcrislav Angielino-vič je politično zelo agilen davidovičevec. Klerikalci dosedaj še niso zahtevali razpusta «Orjune> ter se sploh (zelo v na sprelstvu s pisavo njihovih novin doma op." ur.) obnašajo zaenkrat zelo previdno, dobro videč, da je položaj nove vlade že od vsega začetka silno prekaren.
mulo, ki jo bodo izdelali še danes. Ta predlog bo obstojal v tem, da se pokliče posebno razsodišče, ako reparacijska ko« misija nc bi bila soglasna pri ugotovitvi kake kršitve od strani Nemčije. V tem primeru bi rcparacijska komisija prepu« stila sklep razsodišču, v katerem bi bil tudi en Amcrikanec. Predlog, ki šc ni definitiven, odgovarja mirovni pogodbi. Macdonald jc baje ugodno sprejel nazi« ranjc, ki je izraženo v francoskem načr« tu. Angleški strokovnjak Fisher, ki jc prej pripravil sličen načrt, se bo popol« t!nc sestal s francoskim strokovnjakom
gleških krogih jc bila danes razširjen; govorica, da zahteva Hcrriot kot kom pcnzacijo, da Francija odobri omejitve pooblastil rcparacijskc komisije, da bi Francija dobila večji odstotek rcparacij« skih plačil. Ta zahteva Francije pomenj.i skoraj, da sc Anglija odreče svoje 20« odstotne kvote, dokler nc bo doccla iz; polnjena zahteva Francijc v iznosu 2č zlatih milijard. Nadalje zahteva Franci« ja od Anglije popolno in javno podporo za to, da sc bo morala Nemčija zavezati da bo tudi po letu 1930. dobavljala go« tovo količino premoga in koksa.
Berriotovo poročilo parlamentu in senatu
V POSEBNI POSLANICI OBJASNUJE HERRIOT FRANCOSKO> STA-'.IŠČE NA LONDONSKI KONFERENCI. - SESTANEK OBEH1 ZBOR-NIC SE NAJBRŽE ODGODI DO ZAKLJUČKA KONFERENCE.
Pariz 29. julija, s. Ministrski predsed-1 Končno izjavlja ministrski predsednik, da nik Ilerriot je poslal obema zbornicama bodo pogajanja trajala še nekaj-dni. Via brzojavko, ki veli, da si je vlada želela da jih zasleduje z odločno voljo, da zava-sporočiti jima popolno besedilo dogovora, j ruje francoske pravice, obnovo medza-
Narodna skupščina sklicana
ODSTOP DOSEDANJEGA PREDSEDNIŠTVA. - VLADA NAMERAVA PARLAMENT POSLATI ZOPET NA POČITNICE.
Beo»rsd 29. julija, p. Ministrski pred- Kot nairesnejši kandidat za novega pred-
^	..	1 'I	M - :	_. ^	r	r- . ■ I rt, ■ I A A1 • A
sednik Davidovič je bil danes opoldne na' dvoru, kjer ga jc sprejel kralj v polurni
sednika prihaja v poštev davidovičevec Dragutin Pečič, ki bo v tem slučaju od
liki predložil vladarju v podpis ukaz. s katerim se sklicuje narodna skupščina za 6. avgusta na izredno zasedanje. Vladar ic ukaz podpisal. Na tej seji zbornice odstopi dosedanje j
UVU1U,	J«-	.	... .
avdijenci. Predsednik vlade je pri tej pri-. stopil kot minister za gradbe, na njegovo mesto pa bi prišel poslanec Zivojin Rafajlovič.
Kot prva točka dnevnega reda, bo postavljena izjava nove vlade. Po debati o vladni deklaraciji bo vlada zahtevala za-predsedruštvo. Dokler se ne izvoli novi i upnico in potem zaključila izredno zase-predsednik, bo predsedoval razpravam | danje ter odgodila zbornico"do septembra, narodne skupščine njen najstarejši član. i	"
Solidarnost narodne koalicije
KONFERENCE MED PAŠIČEM IN PRIBIČEVIČEM. - IZMIŠLJOTINE REŽIMSKIH LISTOV. - TEŽAVEN POLOŽAJ VLADE.
Ljube Davidoviča in Nastasa Petroviča absolutno neresnične. Res je lc, da so ga vabili, naj vstopi v Davidovičev kabinet in da so mu cclo ponudili ministrstvo za javna dela, kar pa je odklonil.
Narodna koalicija zre z zaupanjem v ...	nadaljni razvoj dogodkov, je enotna in
res misli gotova v ostri borbi proti današnji pro«
Kljub trajnim prizadevanjem pa pogajanja še niso končala. Francoska delegacija kuša doseči za one, ki bodo dali denar za posojilo Nemčiji, jamstva, obenem pa čuva, da se ne bi kršila versailleska mirovna pogodba in da ne bi bila Francija prikrajšana v svojih pravicah. Herriot spominja nato. da se je točka glede fran-cosko-belgijskih železničarjev na levem bregu Rena toliko časa odstavila z dnev
vozniške antante ter miru. Takoj, ko bodo storjeni sklepi, bo rezultate sporočila zbornicama, ki bosta nato o njih razpravljala.
Pariz, 29. julija, j. V vladi prijaznih parlamentarnih krogih se smatra kot mo-goče, da se bosta zbornica in senat od-godila od 31. julija do 15. septembra, ke« se bo vršila debata o rezultatu londonska konference šele v drugi polovici septem-
nega reda. dokler ne bo storjen sklep j bra. glede pripustitve Nemčije h konferenci. |
Prepoved sokolskega 'Katastrofalna povodenj zleta v Zagrebu ?	v fcdijs
„ ... .- -	London, 29. julija, a. Iz Madrasa pri«
Beograd, 29. julija, r. Rad.cevc, podpi- ;	^ q strahoviti povodnji v Juž«
rani od klerikalcev, zahtevajo od notra- ■	. ., , ----
rjega ministrstva, naj prepove sokolski
Beograd, 29. julija, r. Pašič in Pribiče-vič sta sc danes sestala na kratko konferenco. Zatrjuje se, da sta razpravljala o skupnem delu radikalske in samostojne stranke. Pašič je potem, ko je zapustil parlamentano poslopje odgovoril novinarjem: »Sedaj sem v opoziciji in lahko
govorim«. Na vprašanje, ali se
tiustavni vladi, ki morda nc bo pričaka« la niti prve seje skupščine, ampak sc bo vladni blok žc prej razšel.
SPORI MED ZEMLJORADMKI. Beograd, 29. julija, p. Nocoj jc imel zcinljoradniški blok sejo z nekaterimi člani glavnega odbora o stališču stranke do nove vlade. V zcmlioradniških vrstah
iu ua v^i i^v.,,..-.________ - - | se jc pojavilo nesoglasje v tem pogledu.
vidoviča. V tem pogledu žc navajajo ime i Skupina okoli .locc Jovanoviča zahteva, na skupine okoli poslanca Rankoviča, ! da vstopijo zcmljoradniki v kabinet. Dru potem Anto Radojcviča, Nišo Trifuno« : gi zopet hočejo, da ostanejo zemljorad= viča in Andro Staniča. Trifunovič in Sta« j niki popolnoma nevtralni. Večina zem« nič demantirata v jutrišnji »Samoupravi« 1 " tc trditve in izjavljata, da ostajata zve«
podati v inozemstvo je odgovoril g. Pašič: »Ne potujem v nobeno zdravilišče. Poročila o tem so napačna. Ostanem tukaj in nameravam prirediti velik shod v Beogradu, potem bom pa imel velik shod tudi v Sarajevu in drugih bosanskih mestih.«
Beograd, 29. julija, p. Blokaški listi so pisali, da sc bo radikalska stranka raz« cepila in da bo del podpiral akcijo g. Da
zlet v Zagrebu. Svojo zahtevo utemeljujejo s tem, da znači izlet »izzivanje vsega hrvatskega naroda« in da se >2 zato bati nemirov. Notranji minister zadeve še ni rešil, ampak jo predloži najbrž ministrskemu svetu.
(Daleč smo prišli! Sokolstvo ne bi smelo svobodno nastopati v naši državi! Prepričani smo, da se bo zlet vršil, pa naj je to radičevcem prav ali ne. Naj se torej nihče po teh vesteh ne da begati v pripravah za zlet, ki mora po vseh bloka-ških intrigah biti tem bolj veličasten. — Op. ured.}.
Angleška demarša v Beogradu
Beograd, 29. julija, r. Minister zunanjih zadev dr. Voja Marinkovič je sprejel danes italijanskega poslanika P.odrera in nemškega poslanika V. Olsshausena. Pri ministru zunanjih zadev se e jzadržal daljši čas tudi angleški poslanik sir Al-baii Young. Pozneje je odšel v ministrsko predsednistvo, k er je dalje časa konferiral 7. g. Davidovičem. Sir Alban
foung ;e izročil naši vladi noto britanske vlade, ki zahteva, da Jugoslavija v določenem času v popolni formi prizna kot obvezne točke mirovne pogodbe s
I nji Indiji. Vse reke so prestopile brego« ve. Voda še vedno narašča. Mnogo vasi je popolnoma pod vodo. Vsi poljski pri« dclki so uničeni. Lord Goshcn, guverner v Madrasu in člani vlade, ki so na leto« višču izven mesta, sc ne. morejo vrniti, ker jc reka Kavcri tako narastla, da jc prestopila vse mostove, tudi železniške.
«Rcuter» poroča iz Kalkute, da jc tudi v tamošnji okolici skoro vsa zemlja pod vodo, tudi mesto samo, tako da je mo« goč obrat samo s čolni. Poročilo pravi, da se jc več kot tisoč hiš podrlo in poko« palo pod ruševinami stanovalcc. Število človeških žrtev šc ni ugotovljeno.
ZOPET PONESREČEN JAPONSKI PARNIK.
Blizu 200 ljudi utonilo.
Pariz, 29. julija, a. Velika japonska ladja «Teirei»,.ki je last japonske družbe za severno plovbo in jc plula v Oraru, se je sinoči potopila v bližini Notora. Vzroki katastrofe niso znani. Potopilo se je z ladjo 158 potnikov in 54 mož ladijskega moštva. Rešilo sc ie samo 18 potnikov in 5 mornarjev s čolnom, ki je prispel v Notoro.
ATENTAT NA ANGLEŠKI VLAK.
London, 29. julija, a. Na brzovlak Nevv-Castle-London je bil včeraj ponoči v bližini Durhama izvršen atentat. Stro-
sta radikalskim vrstam in da preiduta v najstrožjo opozicijo. Anta Radojevič jc izjavii nocoj Vašemu dopisniku, da so vse vesti o njegovem prestopu k skupini
da pokažeta, ka.ko znata biti nti-inaj-na in ponosna proti poizkusom velikih
Ijoradniških poslancev, posebno oni iz Angleška demarša je prav neprijazen Bosne pa hočejo v opozicijo proti vladi :1front proti našim interesom. Jugoslavi-zaradi dr. Spaha in njegove stranke. i ja je doslej dosledno odklanjala podpis
iiausannskc pogodbe dokler Turčija ne NEMCI IN VLADA.	j pr;voji v aranžman. ki bi vpošteval ne-
Bcograd, 29. julija, p. Predsednik nem '.afere naše bitne interese. Grupe seda-škega kluba dr. Kraft je izjavil danes 111 jn](.?a viadii' -.a bloka o svoj čas očitale
Turčijo v Lausanni, katere — kakor j jevodja je opazil, da je lokomotiva zadc-je. znano — naša država do sedaj ni pod- j la na neko oviro in ie z vso silo zavrl pisala, ker nasprotuje našim interesom, i vlak. Strojevodjo je udar treščil proti (,,'r Marinkovič. ;n Davidovič nista hotela prednji strani stroja, da se ie težko podati tej zadevi nobene izjave.	. škodoval. Ko se je vlak ustavil, se jo
ugotovilo, da so neznani zlikovci privezali z verigami železne droge.
""'irvu jt liikjjs.	---- i	-	i	■	...
Ravno tako prazne so besede režim- držav, se vmešavati v oceno nasiti m-ske^a časopisja o novih pravcih znna- j teresov. Tudi mnoga vprašan a •/. h:.-
flje politike. V ostalem bodo, če vsi znaki i-jj varajo, tudi tu dejanja pokazala, kako različna je fraza od čina. V momentu, ko režimski listi progla-tajo, da nas bodo velike države šele sedaj, ko sedita gospod Vesenjak in Susnik v vladi, pričele spoštovati in respektirati. se }e oglasil g. Macdonald ter dal izročiti v Beogradu noto. v kateri zahteva, da naša država brezpogojno prizna lausa.nnsko mirovno pogodbo s Turčijo, katero smo kot skrajno škodljivo za naše državne interese odklonili. Takrat se jp gg. Davidovieu in Marinkoviču zdelo, da je naša vlada še premalo energična. Se-dai sta s svojimi kolesi imela nriliko,
Italijo "so še odprta. G. Korošec jo bil. ko so drugi odgovarjali za vodstvo državne politike, silno bojaželjen in je gnal naše konje, da gredo pit vodo v Tibero. ; Sedaj je podpredsednik vlade in ima otvorjeno polje, da se spusti v borbo. Če'bo nova vlada, imela kaj priliki;.
nistrskemu predsedniku Davidovieu, <J;> bo nemški klub podpiral njegovo vlado, ako ugodi njegovim željam. V tem smislu je dr. Kraft obvestil dr. Spaha iu zahteval od njega kot finančnega ministra raz ne olajšave za Nemce v Vojvodini in Sloveniji.
SPREMEMBE V DIPLOMATSKI SLUŽBI.
Beograd. 29. julija, r. V ministrstvu za zunanje posle pričakujejo velikih iz-pretr.emb. Danes je bil upokojen pomočnik zunanjega ministrstva Panta Gavrilo-vič, na njegovo mesto pa je imenovan dosedanji poslanik v Sofiji Milan Rakič. Načelnik albanskega oddelka Branko La-OBRAMBA PROTI BOLGARSKIM zarevit bo prestavljen v Bern, dosedanji
šef kabineta Boško Hristič, gre kot pc-
da ie naša vlada v tem pocrledu še pre-!:,;>Io čuvala drž"ene interese. Zato se z napetostjo pVičakuje kaj porečejo sedaj, ko imnio one odlo<
itev, v svojih rokah.
Mo,
tore]!
VPADOM. ' Atene, 29. julija, i. Ponovne govorice o gibanju tolp v Macedoniji so povzroči-| le, da se jc grški generalni štab pričel
/s U „ „	,-m^ia L-n ,n.iii	Beograd, 29. julija, p. Dopoldne je dol-1 baviti z možnostjo resnih zapletljajev.
čo bo_ nova vlaeb imek ka p :2 , nvi(iovičem italijanski i Med Jugoslavijo in Grčijo sc ie baje doda pokaže svoja , j, ^n-inovedo" i poslanik Bodrero. G. Davidovič mu je iz- j segel sporazum, po katerem bi obe drža-nesen dokaz, da jc bilo vse napovetto- V .. .	„ __«..« j- t.„i::„ —i i..: ..	makedonskih band
vanje režimskih listov le bluff. m cr
slanik v Rim.
MADŽARSKO USNJE V JUGOSLAVIJI. Budimpešta, 29. julija, j. Carinski m železniški dogovor, ki jc bil sklenjen med
javil da se naši odnošaji do Italije pod j vi v slučaju Mpada^mačedo^nskih band,: Jugoslavijo in Madžarsko otnogočujc
tnss ssmss. ^ rmss^sisshhi'
Razmerje strank v parlamentu
Za proso j o življenske sposobnosti
brezmejni samozavesti, ali boljše v
svoji domišljavosti, presojali splošni položaj, da so računali po eni strani tudi na italijansko pomoč, po drugi strani pa so bili uverjeni, da bo Au-nove vlade je važno predociti si stran- jpr]j;a Pstala nevtralna. Tedaj pa so iz karsko sestavo našega parlamenta. j Rima pričele prihajati vedno inai-j Viadin blok razpolaga s sledečimi ugodne vesti, tako da je prič-li Nemčija pritiskati na Dunaj, naj -o Izjavi
grupami:
Davidovičevci . . . .
klerikalci.....&
spahovci......
Nastas Petrovič . . ._ _
skupaj torej . . 75 Izven vlade stoječe' grupe, ki so po izjavah gosp. Davidoviča pripravljene
3-2 24 18 1
podpirati njegovo vlado:
radičevci.......
razni disidenti.....
(grupa Rankovič, dr. Drin-kovič,- črnogorska federalista in dragi)
Nemci...... . .
Neopredeljeni: Turki (džemijet) . . . . nekateri disidenti .... Opozicija:
nacionalni blok:
radikali.....104
demokrati .... 15
' zemljoradniki (srbski in poslanec Pucelj).....
A tanasije videva grupa, ■ ■
68 10
14
3
119
11
3
skupaj . .133 Pravi šef parlamentarne večine, ua katero se sklicuje viadin blok. Stjepan Radič, do sedaj svojega mandata sploh še ni prijavil v Narodni skupščini ter tako vzdržujo fikcijo, da HRSS jugoslovanskega parlamenta ne priznava, temveč da je njena navzočnost v Narodni skupščini le taktično sredstvo, ki naj pomaga čimprej zrušiti unitaristieno državo.
Pred desetimi leti
30. julij 1914. Kako je bila sklenjena ruska mobilizacija. — Brezuspešno angleško svarilo Nemčiji.
Samo ob sebi je umijivo, da vzpričo nemškoavstrijskih agresivnih namenov vsi diplomatski napori, rešiti mir, niso imeli uspeha, prav tako tudi ne nadaljnji braojavi med VVillielmom in carjem. Sedaj je bila Rusija na vrsti, da jo Nemčija označi kot povod za svoje vnanje vojaške priprave. V Rusiji sami je namreč avstrijski vojaški nastop zoper Srbijo povzročil naraščanje proti-avštrijskega ogorčenja. Dne 30. julija so jutranji časopisi prinesli vesti, la ;e Avstrija otvorila krvavo vojno z obstreljevanjem Beograda. To je povzročilo velikansko razburjenje v Pet.ro-gradu in po dragih mestih. Ob dveh popoldne je Sazonov sprejel nemškega veleposlanika Pourtalesa, a je iz razgovora razbral takoj, da Nemčija ne misli na Avstrijo vplivati pomirjevalno, kar je pomenilo — evropsko vojno. ITro pozneje se jo Sazonov podaj v carsko palačo v Peterhofu, da poroča carju. Našel je tamkaj carja zelo potrtega vsled telegrama, ki mu ga je poslal cesar Wilhelm tekom noči in katerega ton je bil skoro preteč.
"Ako mobilizira Rusija zoper Av-stro-Ogrsko. bo misija posredovalca, ki se.m jo prevzel na tvojo gorečo prošnjo, kompromitirana, če ne naravnost ouemogočena. Vsa teža odločitve visi sedaj na tvojih ramah, ki bodo morile nositi odgovornost za vojno ali mir.«
Ko je Sazonov prebral enkrat, dvakrat telegram, je dejal z obupano kretnjo:
Ne moremo se več izogniti vojni!... Nemčija se očividno iznyka vlo^i posredovalca. ki je mi želimo od nje, 'er skuša samo še pridobiti časa, d i dovrši na tajnem svoje priprave zi ofi i,-zivo. Pod temi pogoji mislim, da Više Veličanstvo ne more več odlagati z ukazom splošne mobilizacije.
Zelo bled. s pridušenim glasom 11/11 je odvrnil car:
■^Pomislite na odgovornost, ki mi jc svetujete, da jo vzamem nase! Pomislite. da irre zato, da pošljemo milijone in	ljuui v smrt!»
Sazonov je carju nato razložil, da se vojna ne da več odvrniti, ker da to ne zavisi ne od njega, ne od carja. Ako se ne ukaže splošna mobilizacija, ki se ji je car tako dolgo upin.I, se s t n spravlja v nevarnost Rusijo samo, ki jo bo mogla Nemčija naskočiti nepripravljeno.
Car je še nekoliko razmišljal, a nato fe rekel z QdIočnim glasom:
«Serg'ej Dimitrijevič, pojdite telefonirat šefu generalnega štaba, da ukazujem splošno mobi!bac;jo.»
»To je bilo ob štirih popoldne dne l!0. julija.
Ob šestih je francoski poslanik v Petrogradu dobil 'telegram iz Pari'.a od ministrskega predsednika Vivi.inih, ki je med drugim sporočil: »Francija je
za teritorialne koncesije Italiji, r>ri čemer pa ni imela pri še manj uvidevnih Avstrijcih nikakega uspeha.
Še neugodnejše pa so bile v s ti iz Londona, odkoder so prihajala vedno opasnejša situacijska poročila. Dne 29. julija je posla! nemški poslani'-. Lichnowsky iz Londona dve depeši, v eni opisuje natančno velevažen razgovor, ki ga je imel z zunanjim min; strom Greyem. Ta mu je med drugim rekel, da ostane angleška vlada v nespremenjenih prijateljskih odnošajiti z Nemčijo, dokler ostane vojna omtjena na Avstriio Ln Rusijo. Kakor hitro pa j bi se zapletli v vojno tudi Nemčija in ' Francija, pa bi bil položaj povsem drugačen in angleška vlada bi bila v gotovih okolnostih prisiljena k hitrim odločitvam. V tem primeru bi Anglija ne mogla več dolgo ostati ob strani in čakati.
To je bila dovolj jasna pretnja z an gleške strani, ki je napravila v Berlinu ogromen vtis. Diplomatje so skušali sedaj pričeti popuščati, toda vojaški krogi z Wilhelmom so v precenjevanju svoje in podcenjevanju nasprotne moči nadaljevali svoje usodno delo.
Tudi pred desetimi leti
Kranjski deželni glavar dr. šusteršič je izrazil cesarju udanost cele dežele, baron Schvvarz pa je dobil odgovor, da je cesar zadovoljen.
Razen tega oficielnega dela prinaša pa »Slovenec« z dne 30. julija 1914. še navs dušen uvodnik «Ljudska duša«, v kate= rem čitamo, da je po sarajevskem umoru bila v srce zadeta duša našega ljudstva. I Ta duša je manifestirala potem na union skem shodu dne 5. julija. «Brez vzgleda je, kar se je zgodilo na Kranjskem zad* nje dni. Ogorčenje ljudstva nad ničvred* no srbsko državo z njeno banditsko vla= do je butnilo iz pristne ljudske duše na= šega naroda. Ljubljana, tista Ljubljana, ki se jc še nedavno pripravljala, da sprej me v svojem zidovju 1500 srbskih Soko= lov, ki so imeli nečuveno nesramnost pri> glasiti svojo udeležbo na vsesokolski zlet v Ljubljani, akoravno pripadajo ors ganizaciji hudodelske morilske Narodne Odbrane — tista Ljubljana je v torek zvečer enodušno z doslej nepoznanim entuziazmom manifestirala zoper Srbe: Doli s Srbijo, Fej, doli s Srbijo! Fcj Sr* bija!«
Kajti «za nas Kranjce jc ta usiljena nam vojna prava ljudska vojna. V srcu vsakega našega rojaka jc zapisano: To jc naš sovražnik, zoper katerega gremo! Smrt sovražnikom!«
Odgovornost za ta greh je prevzel nas se šusteršič, po zasluženju. Drugi pa so ostali skriti, dasiravno nosijo prav toliko odgovornost. Nc samo, da je Gostins čar kot državni poslanec vse to kril s svojim imenom, v isti stranki in istega mišljenja so takrat bili vsi drugi kleris kalci, vsi tisti, ki so klerikalci do danes, c Slovenec« imenuje včasih kakšnega Pi-bra ali druge minorum gentium, nc more pa prikriti, da so prav tako sokrivi tc= ga hujskanja vsi oni, ki so takrat že bili odličniki SLS in ki so to prav tako še danes in še danes žive od istega kapitala, katerega so nalagali v takšnih člankih pred desetimi leti. Zivc od sovraštva proti Srbom, katero sovraštvo širijo danes prav tako kakor takrat, z isto vehemcnco in srditostjo in s sličnimi frazami.
Isti list poroča o velikih manifestacijah v Zagrebu. Govoril je dr. Frank, ljud jc pa so vpili «Do'.i s Srbijo«. Potem re-5 producira list iz «Jugos!ovanskc kores= pondcnce (dunajske) krščanske besede: »Ubogo srbsko ljudstvo iz krempljev kra; Ijevskih morilcev rešiti, jc zaslužno de'o, četudi sedanje srbsko kraljestvo izgine z zemljevida«.
Povsem »Eigenbau« so nadaPne vesti tega lista, kako ..cki neznan! hujskači na. lašč širijo vesti, da je že 8000 Kranjcev pad!o pri Beogradu, da'je da je neka ženska v Zagrebu hotela razstreliti že* 'czniški most. bila ie Srbkinja in je po= v-dalSj da so bonbc skrite v Čukovi tr> govini. Tam so res našli 6 bomb skritih v masti! Zato so demoliraii vso hišno no= tr-injost. V Kar'ovcu so aretirali srbske* ga profesorja, ki je hote! razstreliti most. V Bosni jc bi'o obešenih več srbskih uf nežev. V Zagrebu sta aretiran i bras ta Pribičeviča, na Gorenjskem Miha ■^op, v Ljubljani u-ednik «G'asa Juga« Zalar, liberalni tednik «S!ovenski dom« j2 policija ustavila.
V tj rek dre 29. ; u' i j a 1924. pa piše "Slovenec«, da,so »novi predstavniki Slovencev ljudje, katerim zaupa vsa Ev* ropa«, in da ie v Beogradu vest. da Ko* rošcc ne vstopi v vlado, ^vzbudila sp'os»
Iz demokratske stranke
V četrtek dne 31. t. m. se vrši seja
ev ,ku'' e ljubljanskega načelstva JDS ob 3. uri popoldne v prostorih Kazine I. : adstr. v Ljubljani. Udeležba obvezna. |
odločena, izpolniti vse obveznosti za- j no razburjenje. Ko sc je pa zvede'o, da vezni-ke pogodbe.*	j vstopi v kabinet, jc zavladalo sp'ošno
Naslednji dan. dne 30. julija, se ie veselje. In ko so Korošce, Sušnik in Ku= ob in vil v Rusiji ukaz o splošni mobi- '-°vcc PriSli z dvora, jim jc množica pri-lizaciji	'	rcJila ve.-častne manifestacije
Da bodo imeli opraviti z Rusijo in i i Francijo, ako na,padejo Srhiio. to so j kot zadnje konsekvence pač jenia'i v račun ,tudi na Dunaju in v Berlinu. In , baš. ker so smatrali, da nasprotniki niso dovolj pripravljeni za obrambo, -e jim je zdel položaj prav ugoden u; •u-čnnali so. da jim je zmaca zasig'irn:ia. Tako slabo, tako naDačno so v svoii
—'— f
Zbirajte in darujte, da zgradimo Sokolski dom na Taboru!
Politične beležke
+ Prve obtežbe radi korupcije.
<.Slovenec» zadnje dni mnogo piše o korupciji — drugih in o preganjanju korupcije pri — drugih. Tudi to je potrebno, toda prav nič udveč bi ne bilo, če bi se vlada ozrla nekoliko po svoji naj-j bližji okolici, odnosno na sebe samo. Za j materijal naj se u. pr. obrne predvsem na svojega ptedsednika. G. Ljuba Davidovič je v »Demokratiji« z dne 15. marca 1922 pod svojim podpisom zalitevai, da se proti g podpredsedniku sedanje »antikorupcijonistične« vlade ministru drju Korošcu uvede preiskava radi nje-i govih naročil v Ameriki. In o enem od j velikili prijateljev sedanjega kabineta j drju Drinkoviču pravi v istem članku g. Davidovič, da se mu očita, da je kot mj-nister pošte vzel na konto svoje plače j čez 100.000 Din iu da je za svoj račun naročil za 2 milijona Din znamk. Glede obeh je g. Drinkovič mnenja, da naj sodišče izreče svojo sodbo. Krivce v kaza-mate! — Tako imamo torej v najbližjem času pričakovati prva dva antikurupcijo-nistična procesa, ker je nova vlada zakona, reda in pravice, kakor čuiemn, usvojila pravilno načelo, da bo predvsem pometala pred lastnim pragom.
+ Zopet veselje za medvedovo ko-! žo. «Slovenec« v silnih besedah popisuje, kako strašno slavi ljudstvo zmago dr. Korošca v Beogradu. Zaenkra't slave to zmago samo gg. Korošec, Sušnik. Kulo-vec in Vesenjak, ki bodo sedaj poleg poslanskih dnevnic vlekli še ministiske plače. Le ti in oni, ki so ž njimi v bližnji in daljši žlahti, imajo dosedaj že dovolj vzroka, da se vesele in slave zmago. Vsi drugi pristaši SLS pa nimajo še nobenega razloga, da bi prirejali klerikalnim ministrom slavnostne obhode in procesije, še predno so pokazali, ali znajo tudi še | kaj druzega kot zobati iz korita. Tudi ■ 18. marca 1923 je »Slovenec« razglašal zmago. Bila je res zmaga, a le za 21 ti-1 grov, ki so se poldrugo leto redili na državne stroške, za ljudstvo pa ničesar ; niso storili. Tudi decembra 1922, ko so klero-komunisti znngali v občinski svet ljubljanski, je »Slovenec« pisal kako «ljudstvo» »slavi zmago«. Cez eno leto črno-rdečega režima v Ljubljani, se je radi njega vse ljubljansko ljudstvo držalo za glavo. Ravnotako je tudi sedaj. »Slovenec« slavi zmago, ljudstvo pa bo zopet ociganjeno. Treba je le počakati prav malo časa in videlo se bo, kako je Slovenec« vriskal na medvedovo kožo.
+ Prva- posledica antikorupcijoni-Stičnega režima. Kakor nam poročajo ' iz Beograda se klerikalci pogajajo s Po-dunavsko-jadransko banko za nakup njene Zvezne tiskarne v Ljubljani. Pogajanja so se pričela takoj po imenovanju novega kabineta. Cena znaša baje 8 milijonov dinarjev. Denar se bo preskrbel z raznimi »transakcijami*.
-r «SIoveučeve» laži. Glasilo Škota dr. Jegliča je včeraj napadlo med celo serijo drugih ■ kar v celem članku tudi vodstvo naše žandarmerije. V njem oči-; ta n. pr. kapetanu Vošnjaku, da je, ko ' je služboval v Dalmaeiii, naredil celo vrsto dolgov. Gosp. Vošnjak pa sploh v Dalmaciji nikdar služboval ni. Kakcr je torej ta »Slovenčeva« trditev prosta laž, so lažnjive tud' vse druge, kar jih iznaša I v svojem članku.
j + «Radič je dovršil svojo misijo.«
i »Hrvat* objavlja sledečo izjavo podpredsednika HRSS drja Mačka: «Radič je dovršil svojo misijo v inozemstvu in razlogi za nadaljno njegovo odsotnost so j odpadli. V najkrajšem času se bo vrnil domov.« »Hrvat« dodaja, da je prispelo j od Radiča pismo datirano od 23. t. m.
; Pesimizem časopisja gle 'e nove vlade. Izvzemši par režimskih listov je ! celokupno jugoslovansko uovinstvo sprejelo imenovanje nove vlade s precejšnjim ! pesimizmom. Tudi listi, ki so sicer s svo-| jimi simpatijami na strani g. Davidoviča, pišejo o položaju novega kabineta zelo rezervirano. Vidi se. da nikdo. kdor količkaj objektivno presoja situacijo, ne verjame v daljši obstoj sedanjega provi-zorija. — Tudi inozemsko časopisje je skeptično. Ctški listi pišejo sicer uljud-no, toda zelo povdarjajo »težavne i*do-ge», pred Katere je«postavljena nova vlada. ter na ta način izražajo svoj skepti-cizem. — MeJtem sc bl< kaško časopisje prizadeva z uprav hlapčevskimi izjavami izzvati prijazen nasmeh v Parizu in Londonu. Režimski časopisi, ki na eni strani ponosno trkajo na prsa. češ sedaj še le pričenja era samostojne in neodvisne jugcslovcnske politike, na drugi strani ponižno zatrjujejo, da br nova vlada vodila politiko gg. Herriota in Macdonalda...
4- Komunistični nrlitarizem. *<~e skč Slovo« prinaša dolg članek pod naslovom .-Protestirajte proti liomunistič nemu militarizmu in egroževanju svetovnega miru« Češki komunisti sklicujejo tc dni protivojne manifestacije, ki pa so ; — pravi omenjeni list — pravara in laž v preslepljenjc širokih mas. Najboli mi-iitaristična država na svetu ie danes baš komunistična Rusija. Tudi jc dejstvo, da ie bila prva vojna, ki je napadla mlado češki slovaško republiko in v kateri so padli prvi vojaki mlade države, vojni vpad madžarskih boljševikov na Slovaško. Komunisti protestirajo proti vojni, v isti sapi pa poživljajo na najbolj krvavo I vojno, ua državljansko vojno-
Fo svetu
—	Razpust komunističnih organizacij na Rumurskem. Rumunska ?lada je v
zvezi s proglasitvijo obsednega stanja razpustila vse komunistične organizacije v državi. V pondeljek so komunisti pri pravili atentat na ekspresni vlak. Raz-d ii so v daljavi 20 m tračnice. Stro:e-vod:a je še v z--rlnj°m hipu zaerl. zmanjšal s tem hitrost in tako preprečil silno nesrečo. Bil pa .je pri tom sam nevarno ranjen.
—	Koitee vstaje v Braziliji. Vstaja v
f.raziliji se more smatrati kot končana. Poraženi uporniki so ze izpraznili Sao Paulo. ki so ga zasedle vladne čete. ^i<-er Se man'kajo podrobna poročila o sili upornikov, vendar pa se spin trm domneva. da ie z izgubo mesta Sao Paulo njihova moč strta.
—	Poravnava nemško-ruskesra konflikta. Neniško-ruski konflikt, ki .ie nastal fe pred meseci radi preiskave v prosto -ih sovetske trgovinske dele??cije v Berlinu. ie bil te dni po dolmtnvnih :nn:ih končno poravnan. Nemški zunanji minister dr. Stresemann je v pondelj°k ;preiel sov-etskesa, poslanišken-a svetnica Rodowske?a in se razgovarjal ž njim o dogovorenpni protokolu trlede poravnave konflikta. Čiin bodo izvršene še nekatere neznatne izpremembe v protokolu. bo t!>koj pndnisan.
—	Splošna stavka v Gom;i Š'ezi;i. Vso strokovno ortranizacije v Gonrii Slo-7.iji so sklenile, da proglase za danes po vseh plavžih in železarnah splošno stavko. Proklamacija splošne stavke je odgovor delavstva na uvedbo 10 urnega delavnika in na. znižanje dela v-skib mezd s Strani delodajalcev.
—	Ameriška "°ta Perziii. Ameriška vlada je poslala Perziii ostro noto, v kateri na'odločnejše protestira proti umoru arneriškecra komula v Teheranu in proti nezadostnim varnostnim odredbam za zaščito njegove vdove, ki je bila napadena s kamen«. Nota zahteva uradno Obžalovanin časten poirreb ter svari Perzijo pred nadal.inimi žalitvami Amerike, sirer slede najostre;še konsekvence. V podkrepitev grožnje jc Amerika obenem odposlala v Perzijske vode eno vojna ladjo, ki prepelje potem truplo umorjenega konzula v Ameriko
—	Fašisti napadli avto sovjetskega poslaništva. V četrtek popoldne se .ie peljal avtomobil so? je t. poslaništva v Rimu, ki je imel na stroju rdečo zastavo kot sovjetski znak. skozi Albano. Fašisti so zasledovali voz, sa ustavili in ugrabili rdečo zastavo, ki so io raztrgali na kose, potnikom pa sTozili s palicami in celo revorverji. Med potniki sta bili d-ee dami. Fašiste so kasne;e aretirali karabi-nerji. — Ruski sovetski zastopnik Ju-renjev je prišel v petek k Mussoliniju in se pritožil zaradi incidenta v Albann. posebno pa ker so fašisti raztrgali rde-fo zastavico na avtomobilu, ki je ruski državni znak. Ministrski predsednik je obžaloval dogodek in iz;avil. da je eden od napadalce c že aretiran, da pa bo vlada postopala z vso strogostjo proti vsem onim. ki so se udeležili napada. Se tekom dneva. šel po nalogu Mussoliniia lega-erski svetnik Colonna k ruskemu zastopniku in se mu v imenu italijanske vlade ofieiielno opravičil.
bosta vršila dva tečaja, v katerih se b-o izvežbalo po 150 častnikov in podčasUr-kov. Vsak tečaj bo trajal po 4 tedne: [ oba se bosta vršila v Sloveniji, venda-kraj še ni določen. Kakor znano, ie z -čel Zimskosportni savez s tozadevno a1 cijo že pred dvema letoma; ministrstv ie prvotno nameravalo pozvati Švicar za izvežbanje naših vojakov, a je ta sv, 1 namen premenilo ter sprejelo prcdlo.c-. ! saveza. Vsekakor znači ta odlok mini-. strstva laskavo priznanje dela našega ; Zimskospurtnega saveza. Kakor čujemn, : bo organiziral savez že letos tudi voja-i ske smuške tekme ,da tudi kvalitativno preizkusi izvežbane vojake-smučarie.
JZSS. ima v četrtek važno sejo v ; kavami Emona, damski salon; prosirro zanesljive udeležbe vseh članov upravnega odbora in osobito polnoštevilno vseh ; članov sinuškega odseka Predsedstvo.
Slovenski nogometni klub v Gorici, Pred kratkim se je ustanovil v Gorici m> gometni klub »Primorje«, ki šteje že lepo število članov. Treningi društva se vrše i trikrat na teden. Dopisi, ki se tičejo or-- ganizacije, se pošiljajo na naslov: Ivan Mozetič, Via di Trieste 121. Gorica.
Reden trening tennis sekcije S■ K-! Celje sc prične v pondeljek. 4. avgusta ob 18. uri. Trening obeh moštev nogomet-: ne sekcije sc vrši v sredo, 30. t. m. iil petek 1. avgusta, vsakokrat ob 18. uri.
S. K. Primorje. Danes v «Emoni» sr-ia poslovnega odbora.
S. K■ Jadran /ma izredni občni zber I dne 1. avgusta ob 8. uri zvečer v restavraciji pri Roži. Udeležba za vse člane obvezna. — Odbor.
Spori
Olimniiada
Splošna klasifikacija udeleženih narodov.
1. Amerika (94 točk), 2. Francija 64. 3 Švedska 44.50, 4. Anglija 41.25. 5. Finska 34, (.. Norveška 31.25, 7. Švica 29--", S Italija 25.75. 9. Holandija 19, M. Bcl-giia 17.75, 11 Danska 17, 12. Argentimja 13, 13. Uruguav 10, 14. in 15. Madžarska in Češkoslovaška po S, 16. Estonska t. 17. Avstrija 5, 18. in 1?. Jugoslavija in Rumunija po 4, 20. Avstralija 3, 21. Portugalska 2, 22. i" 23. lužna .Mrika in Haiti po 1, 24. Egipt s tri četrt-nke in 26. P. Ijska z eno četrtinko trčke.
Jugosloveni smo si prib« rili vse dose-l žene točke z uspehi sckolske vrste: v i drugih tekmovalnih par.;,.-.al; sc tc. pot še nismo mogli uveljaviti tako, da bi si pri-i borili kak j točko.
ŠE NEKAJ NEDELJSKIH TEKEM.
Varšava: Amateure (DunaO : War-csavvianka 8 : 0 (4 : 0): Krekov: Wa-! cker (Dunaj) : S. K. Jutrzenka 4 : 3, Wacker ; VVisla 4 : 2. Biahstok- Ha-koah (Dunaj) : Makabi II : 0. Prana: .\ieteor Vili. : Cecliie Karl n 1 : 0, Viktorija Žižkov : Slavoj Žižkov I : 0, ČAFK : Deutsche Sporthriider 3 : 2. Pcrdubice: Zidenicc (Brno) : S. K. Par-iubice 7 : 0.
Stanje zagrebškega prvenstva, jc po nedel;ski tekmi nas-( pno: 1. Oradjanski (13 tečk), 2. Hašk (10), 3. Concordia (7_), 4. Spreta (6), 5. Tipograiija (0). — Oradjanski mera igrati eno tekmo sc s i Sparto in nato s prvakom provinclje za prvenstvo ZNP. Brezdvomno je, da bc pri obeh zmagal ter se tako kvalificiral za tekmovanje za državno prvenstvo. Hašk ima igrati še eno tekmo s Concor-dijo.
-
Smučarstvo v nati vojski Te dni jc izdalo vojno ministrstvo odlok, da poč-! nc v bodoči zimi z obrazovanjem smučarskih čet v naši armadi. S tehničnim izvežbanjem .ic poverilo Jugoslovanski 1 zimskosportni savez v Ljuoljani. Letos sc
29. julija:
ZAGREB. V efektih tendenca slaba. Bančni papirji v glavnem nespremenjeni. Le Jugo je za nekoliko oslabela. Od industrijskih papirjev je nazadovala Eksplo-atacija. Večje zanimanje je vladalo za Gutmanna, ki je poskočil. Od državnih papirjev je bilo več zaključkov v Vojni škodi. — V devizah je tendenca nespremenjena. Tečaji, ld so se začeli na nespremenjeni bazi. so se pod konec sestanka neznatno dvignili zaradi pomanjkanja blaga. Promet je bil slab. Trgovanje se je vršilo v glavnem v devizah na Dunaj, London in Švico. Narodna banka ni intervenirala. Notirale so devize: Amsterdam 3190 do 3220, Dunaj 0.1179 do 0.1199, Budimpešta 0.0945 do 0.1145, Bukarešta ček 35 do 38, Italija izplačilo 362.5 do 365.5, London izplačilo 369 do 372. ček 368.5 do 371.5, Ne\v-York kabel 83.875 do 84.875. ček 83.55 do 84.55. Pariz 427.5 do 432.5, Praga 248.8 do 251.8. Stockholm .0 do 2240, Švica 1546.25 do 1556.25; vu lute: dolar 82 do 83. aK 0.119 do 0.12. Kč 0 do 249. ni K 0.11 do 0.12. švicarski franki 1535 do 1545; efekti: bančni papirji Primorje 70 do 0, Trgo 33 do 34, Hrvatska 40 do 42.5. Eskomptna 123 do 124. Kreditna Zagreb 123 do 130, Hipo 62 do 63. Jugo 112 do 114. Ljubljanska kreditna 220 do 0. Praštediona 915 do 920, Etno 126 do 128, Slavenska 108 do 110,' Srpska 139 do 140; industrijski papirji: Eksploatacija 110 do 114. Dubro-vačka 0 do 740, Goraniu 0 do 150, Seče-rana 990 do l'X». Isis 71 do 73. Narodna iumska 77.5 do 82.5, Nihag 0 do 89. Gut-mann 760 do 765. Slaveks 270 do 280. Sla-vonja 92 do 93. Trbovlje 0 do 500, Vevče
0	do 140; državni papirji: 7 odst. pose jilo 65 do 65.5, 4 odst. agrarne 22 do 21. Vojna škoda 12£ do 121.
BEOGRAD. Poslovanje na curiški bazi 6.4423. Blaga dovolj. Narodna bauka j« deloma intervenirala. Pod konec borze jn bila tendenca slabša od početne. Notiraio so devize: Dunaj 0.119 do 0.1192. Bru-! selj 385 do 389. Budimpešta 0.1075 do 10.11. Bukarešta 36.25 do 36.5. Ženeva 1552 do 1555, London 371 do 371.5, Milan 364 do 864.5, Ne v York 84.15 do 84.35. . Pariz 429 do 431. Praga 250.25 do 250.5 Solun 143 do 147; valute: ,K O ilo 0.125. mK 0 do 0.11. ieji 37 do 38: efekti: Ml lan za 31. avgusta i?< 1.25. Praga za 31. avgusta 259.25. New-Yoiv. za 31 avgusta S4.25 m Pariz za 15. avgusta 439; efekti: j 7 odst. posojilo 67.25 do 67.5, 4 odst. i agrarne 26 do 27, Vojna škoda 135 do 1 137.25.
ČIRIH: Beograd 6.425. New-York
I 5 !3 50, London 23 87, Pariz 27.45, Milau 2350, Praga 16.05. Budimpešta 0.0069, ; Bukarešta 2.S5, Sofiia 3.90. Dunaj 9.007675
TRST: Beograd 27.40 do 27.70. Dunaj : 0.0320 do 0.0330. ' Praga 68.25 do 68.75, Pariz 117 do 117.75. Ne\r-York 23.05 do 23.15. Curih 424 do 427, valute: dinai 27.50 do 27.75. 20 zinili 'rankov 88.50 d» j 89. uradni tečaj zlate lire 445.91.
DUNAJ: Devize: Beograd 839 do 843, j London 311.500 do 312 500, Milan 3074 lo 3086. Ne\v-York 70.935 io 71 185, Pariz 3582 do 3598. Praga 2093 do 2103. Curih 13.055 do 13.105; valute: dolarji
1	70 460 do 70.860. lire 3Ot<0 do 3100. dinarji 837 do 843: efekli (v tisočih aK): jugoslovanski papirji: Hino 50.2, Eskomptna 100. Jujo 90. Trbovlje 415. Pivovarna
j Sarajevo 500. Jesenice 6640. Zenica 990. ; Gutmann 800. Slaveks 210. Slavonija 7 V i-sečerana 8!0. drugi papirji: Juli-Siid 137..", Anglo 182, Bankverein 112. Liin-: lerbank 242. Živnostenskš 816. Alpine 377, Poldihutte 602, Skoda 1265. Daim-• Ier 15.5.
PRAGA: Beograd 40.425. Dunaj 4.71, Rini 147.125. New-Vork 33 95
BERLIN: Beograd 4 94, Dunaj 5.91. Milan 18 10. Praga 12 405.
LONDON: Beograd 370. Milan 101.56 Prana 14S.62.
NEVV-VORK: Beograd 11S.75. Pariz 517.50, Curih 1844. Milau 432, Duuaj 14.12, I Budimopšta 12.75, Praga 297.
Nenadoma ie preminul na otrovanju krvi, združenem s pljučnico, v ljubljanskem Lecnišču včeraj ob pol 5. uri zjutraj g. dr. Josip Lavrenčič, star ne celili 40 let, preko noči iztrgan iz polnega zdravja in iz svojega tihega, toda neumornega dela.
Pokojnik je sin ugledne ljubljanske napredne meščanske rodbine g. Josipa La-• renčiča, poznejšega župana postojnske-ja, bivšega deželnega poslanca kranjskega in lani državnega poslanca v rimskem parlamentu. Ze kot diiak je deloval v raznih organizacijah in društvih. Ni bil glasen, ni bil »voditelj«, toda vedno je prevzemal nase mani priljubljena zaupna mesta, združena z napornim drobnim in vestnim delom. Študiral je v Pragi in tam promoviral 1. 1910., odvetniško pisarno ;e otvoril v Ljubljani po vojni. Med vojno je bil več let pri vojakih, seveda osumljen radi očeta in svaka (dr. Gregorja /,'erjava), ki sta takrat bila oba z rodbinama vred konfinirana.
V zreli moški dobi se je v Ljubljani udejstvoval prav tako, kakor v mladeni--ki. V svojem poklicu je v polni meri i pravičeval zaupanje svojih klijentov, obenem pa ie užival radi svojega ijubez-njivega značaja, svoje lojalnosti in poštenosti simpatije ne samo svojih stanov-kih kolegov, prijateljev in somišljenikov, marveč vsakogar, ki ga jc poznal. Dr. i.avrenčič pač ni imel osebnega nasprotnika. Svojo znano marljivost in vestnost ie stavil na razpolago javnemu interesu in je zopet vršil obilico tihega podrobnega dela v raznih društvih in korporaci-iah. Kot vesten, energičen blagajnik saniral je finance društva «Pravnik», obilico na zunaj nevidnega, a izredno plodo-nosnega kulturnega dela je opravil kot član načelstva »Tiskovne zadruge«, deloval je pa tudi kot predsednik «Delniške tiskarne« in kot član upravnega odbora iiipotekarne banke.
Odločen naprednjak in demokrat se ie dr. Lavrenčič pridno uveljavljal tudi v političnem življenju iu je več let vzorno v idil demokratsko organizacijo dvorskega okraja.
Sredi tihega a neumornega dela ga ie sedaj usoda iztrgala življenju, predno se
nagnilo z zenita proti zatoni;. Po po-vratku s planin, kamor jc tako rad zahajal, ga' je nenadoma stisnila nepričakovana,- zavratna bolezen. Zapušča ženo ia dvoje dece. sinka iu hčerko, katerima je bil skrben iu ljubeč oče. Vest o njegovi nepričakovani smrti je njegove bližnje po pravici potrla, prijatelje globoko zadela in v vsej Ljubljani vzbudila obče sočutje.
Pogreb pokojnega se vrši danes popoldne ob 5. iz «Leonišča» na Zaloški cesti k sv. Križu, kjer položijo truplo orerano umrlega k večnemu počitku.
Ave, anima pial
Mariborski mecen dr. Turner
Po vsej Sloveniji je znano ime našega odličnega rodoljuba in narodnega kulturnega delavca dr. Turnerja. Zo kot lSletiii deček je bil na samega sebe uavežan, a sj je vendar s svojo krcmeiiito žilavostjo in št eden jem, visoko uaobrazbo in duševnim delom priboril lepo premoženje, katero ie hotel nato v svojem idealizmu poklonili obmejni študirajoči mladimi za zgradbo modernega dijaškega doma v Mariboru. Žari pa so se po vojni valutno razmero tako spremenile, da sedaj ni misliti na zidanje takšnega poslopja. To je 831etnega starčka silno potrlo, kor ne more nde.jstvifi svojih idealov in načrtov, ki jih je gojil deset in desetletja.
Kljub temu hoče s svojim, v življcn-&ki borbi nabranim zakladom čim naj-
bolj osrečiti mariborske kulturne naprave. In tako je včeraj povabil vodjo Ljudske knjižnice, dr. Reismana, na svoj dom pod Kalvarijo. da si ogleda njegovo mariborsko knjižnico, ker je hotel tudi tu razdeliti le[K>slovje Ljudski knjižnici, znanstvo pa Študijski. Nekaj knjig, ki dopolnjujejo krasno češko zbirko iz F rama, pa je takoj izročil. Pri tej priliki je dr. Turner tudi povedal, da je svoje premoženje sedaj namenil za ustanove, s pomočjo katerih bi hodili naši akademiki, ki so že dovršili domačo univerzo, še v tujino študirat.
Dr. Turner jc kljub visoki starosti duševno še popolnoma čil in se živo zanima tudi za najnovejše politično življenje. Žal da telesno silno trpi. Sliši še popolnoma dobro, pač pa slabo vidi in mu časopise prebira gospodinja gospa Kunovič. Zadnji čas ga zlasti ischias silno muči. Vendar pa še starček hodi okrog in je bil včeraj celo na svojem krasnem vrtu. Želimo, da nam ostane še dolgo v svobodni državi. katero si je njegova vroče narodno čuteča notranjost toliko želoli.
Tivolski dogodek
Ljubljana, 39. julija.
Tivolski <dide!du» male streljarne je te dni zamrl pred mogočnimi glasovi or« kestriona, ki zabava goste vrtiljaka v dva »štuka». Vsedcš sc lahko v veliki »zra« koplov.«, ki jc krščen za «Beograda ali v drugega, nosi ponosno ime «Zagreb». Odrineš dva dinarja, orkestrion zasvira kako staro obrabljeno dunajsko melodi« jo, ti sc pa pelješ v veselem krogu po zraku in izstopiš, če nisi navajen takih zračnih višav, malo zmešan zopet v Lju« bljani. Za dva dinarja imaš takole za hip male počitnicc v zraku, kar je dober nadomestek, če nc moreš iti za mesece na Bled ali na morje.
In tc vrste male počitnicc si privošči ves pisan ljubljanski svet. Mamce, čijih možje čepe raje pri svojem četrtu v go« stilni, odidejo na večer z otrokom v I,a« termanov drevored in sc vsedejo široko v gugajoči sc čoln. mladi parčki ližejo šc svojo porcijo sladoleda za dinar, v »Beogr'du» ali »Zagrebu» in pa tipi onih nekdanjih tivolskih Mick in Janezov si j prešerno in podjetno ogledujejo živije« nje krog sebe.
Če smejo žc vsi iskati pri «komedijah» zabave, mislimo, da jo lahko išče tudi živahna Nežika Šap. Kakor vsa dekleta v njenih letih tudi ona rada pokoketira, in sc pusti poljubljati v sladki poltemi pod kostanji vsaj z očmi. od brhkega fanta, Ci stopica bliže luči ob vrtiljaku. Čc stopi kdo tesneje k njej, tudi nič nc de. Ko pa je ura žc pozna, mora domov tudi Nežika. Včasih v spremstvu, včasih sama, toda čc jc sama, sc dolgočasi. In včeraj je odšla sama in samcata. Pri sr« cu ji je bilo hudo in svet se ji je zdel nekam pust. Toda usoda ie namenila dru gače. kajti Nežika jc po par korakih na cesti že dobila kavalirja, sprva cclo kar dva. Iz teme so se zahiiskali beli zobje, padlo je kar tako tja v en dan izrečenih nekaj sladkih besedi in razžaljena Neži« ka sc je potolažila. Neznana kavalirja sta govorila mehko hrvaščino, ki se je Ncžiki sicer prav dopadla, samo je dc« jala, da vsega nc^razumc. kar je pač ško« da, ko se jc p.i vse tako lepo slišalo. Eden izmed kavalirjev se jc nato kma« iu poslovil, oni, ki ga ie pa Nežika gle« dala ljubeznivejše, jc ostal. Bil jc zal, majhen in mlad dečko mehkih plavih las, oblečen v elegantno modro obleko. Iz vrhnjega žepa suknjiča mu jc podjet« no kukal v svet vijoličast robček.
Nežika je bila kar omamljena in sko« ro je izgubila srcc. Ni čuda, tujcc je go= vonl. da jc trgovec iz Zagreba, pozneje pa, ko Nežika vseh teh lepih storij, v hrvaščini pripovedovanih ni prav dobro razumeli, jc znal kavalir nakrat prav do« bro zabevati tudi slovenski. Povabi! jc
ujeto dečvo do hotela Uniona, češ da mora skočiti po eno ali drugo stvar v sobo. Še poprej pa jc pogledal hudomuš« než zaljubljeni Ncžiki prav globoko v oči, jo prijel za roko in začutil na prstu okrogel zlat prstan z bisernimi kamenč« ki. Lepo in previdno ga ji je snel, si ga dobro ogledal, nato pa dejal sladko gi« njeni Nežiki: «Vidiš Nežika, da me si« gumo počakaš, bora vzel kot garancijo ta«Ie prstanček s seboj — samo za pet minuti® Ona jc rekla dobro in čakala. Kavalir pa ie odšel in ni ga bilo ne čez pet in ne čez deset minut in ga šc sedaj ni. Nežika ga pa čaka___
Zagoneten požar pri Celju
Lastnik sam zažgal, da dobi zavarovalnino?
Celje, 29. julija.
Zagonetni požar v vili industrijalca V. Avguština v Polulah pri Celju, ki je izbruhnil v nedeljo okoli 6. zvečer in o katerem smo žc včeraj na kratko poročali med »Celjskimi vestmi«, je sedaj pojasnjen. Sum, da je bi! ogenj namenoma podtaknjen, se je izkazal kot popolnoma upravičen in jc imela preiskava popoln uspeli. Pod težkim sumom, da je sam zanetil požar, je bil že snoči aretiran lastnik vile, industrijalec Vinko Avguštin in izročen okrožnemu sodišču v Celju.
Vinko Avguštin sc jc pred več leti preselil iz Slavonije v Celje. Prinesel je s seboj veliko premoženje in sc pričel v Celju pečati z lesno trgovino. Postavil si je v Št. Jerneju ob j. ž. veliko moderno žago. Ker pa ni bil vešč lesni trgovini, je svoje premoženje kmalu zapravil iu zašel v velike denarne ueprilikc. Mcseca majnika jc svojo vilo v Polulah zavaroval za visoko vsoto; govori se, da za šest milijonov kron. Zadnje čase sc ja njegov položaj še. poslabšal in so upniki v strahu za svoj denar, pritiskali nanj s tožbami. V soboto se je Avguštin odpeljal v Zagreb, v nedeljo ob pol sedmih zvečer, pa je v njegovi vili v Polulah nenadoma izbruhnil v podstrešju ogenj, ki pa so ga gasilci k sreči kmalu pogasili. Pri reševalniii delih so našli na podstrešju in tudi v hiši mnogo slame, sveč in bencina v odprtih posodali. 2c to jc bilo močno sumljivo, še bolj pa dejstvo, da je bi! odsoten ne samo lastnik vile, ampak tudi njegova družina in celo slu-žinčad, kateri jc dal dopust. Okna so bila tako zaprta in zamašena, da ni mogel prihajati zrak in se ravno radi tega požar ni mogel razviti. Zgorelo pa jc precej pohištva, dragocenih preprog in druge oprave.
Industrijalce Avguštin je star okoli 45 let iu ima dva otroka. Njegova žena sc nahaja sedaj nekje ob morju na letovišču.
Mornariški dnevi jadranske Straže na Bledu
Z mrzlično pridnostjo se vrše predpriprave za slavnosti, ki bodo največje in najlepše, kar jih je Bled do sedaj videl. Saj počasti s tem Jadranska Straža svojega Visokega pokrovitelja, našega Prestolonaslednika, ki jc letos prvič med nami na Bledu. Da je mogoče prisostvovati občinstvu v čim večjem številu, naprosil je glavni odbor Jadranske Straže želez-nično upravo, da dovoli že v soboto poseben vlak iz Zagreba, ki bi prispel popoldne v Ljubljano in zvečer ua Bled. kjer se- bo vršil najlepši del slavnostnega sporeda, t. j. veliki cvetlični korze na bajno razsvetljenem jezeru. Izvedba razsvetljave, "transparentov itd. dala se je v roke strokovnjakov-umetoikov. Slavnosti se otvorijo z 32 pozdravnimi streli Visokemu pokrovitelju. Podoknico izvaja naša Glasbena Matica. Po končanem sporedu na jezeru se vrši v zdraviliškem domu ren-nija v poljubnih toaletih. Drugi dan se vršijo različne tekme za prvenstvo Slo-
venije in pokale, med temi pokal, katerega je poklonilo društvo <Putnik» Jadranski Straži za zmagovalca v stafetnih plavanjih. Pokal se izloži prihodnji teden v trgovini Magdič v Ljubljani.
Tudi za najlepše okrašene čolne pri cvetličnem korzu bodo razpisane nagrade in darila. Jugosiovenski mornarji pa pri-rede na jezeru posebne vrste iger in tekem. Zvečer je v kazinu razdelitev nagrad in daril ter zabava z umetniškim sporedom.
Izkaznice za znižano vožnjo se bodo izdajale, čim dobi Jadranska Straža tozadevni odgovor od ministrstva saobračaja, v pisarni cPutnika* na Aleksandrovi cesti. Občinstvo se bo o tem še pravočasno obvestilo po časopisju in s posebnim lepakom v izložbenem oknu Putnika. Poživljamo vse, kar čuti m misli patriotsko, naj se udeleži teh velikih dni na Bledu, ki mu bodo ostali za vedno v najlepšem spominu. Opozarjamo na tozadevne lepake, ki so razširjeni po vseh koncili in krajih države.
S praznega Jadrana
Dubrovnik, 25. julija.
Gospod urednik! Radi izpremembe naslavljam današnje pismo z dubrovniške rivijere nekoliko drugače kot ponavadi. To je potrebno že zategadelj, da se ne bodo bralci Vašega lista obračali od njega brez vsake pozornosti. Naše mesto je namreč še vedno mrtvo in prazno kakor v začetku sezone. Pričakovanih gostov ni in jih tudi nc bo. Vse kaže, da jo ie Dalmacija s svojim lanskim oderuštvom temeljito zavozila, kar se letos maščuje ua njej sami. Gostov bogatinov ni od nikoder, reveži pa itak nikoli niso zahajali k nam; in tako se solnčimo na obali in na naših vročih školjih sami ter zevamo v neblagodejno poletno praznino.
V četrtek, 31. julija, nas obiščejo Angleži. Ker bo istega dne slava našega 13. peš. polka »Hajduk Vcljkos, se nam obetajo za ta dan velike svečanosti. Ob 9. zjutraj bo služba božja in nato se bo v kasarni v Gružu rezal kolač v prisotnosti vojakov in častnikov. Popoldne bo vojaška zabava z bogatim sporedom, zvečer pa gledališka predstava.
Istega dne ob 11. uri zjutraj se pripelje angleška mornarica. Ker se izkrca šele ob 11. uri, ne bo mogla prisostvovati opisani vojaški slavnosti. Toda skupne svečanosti kljub temu ne bodo izostale. Angleži bodo sprejeti z vsemi častmi, ki jili je mogoče izkazati, deležni bodo bučnega sprejema, bogatih zabav in prireditev, tako da ponesejo domov od nas najlepše vtise. V Dubrovnik je že dospela godba kraljeve garde, ki bo koncertirala o priliki angleškega obiska.
Izmed prireditev, ki se bodo vršile na čast Angležem, naj omenim le nekatere. «Jadranska Straža« priredi na gruškem polju veiiko ljudsko slavnost z nogometno tekmo, nastopom Sokola in raznimi in-provizacijami. Na Pilah bo velika javna zabava Orjune. Vojaške oblasti v Dubrovniku so dobile od vlade 200.000 Din kredita, da sprejmejo angleško flotiljo z vsemi častmi, ki ji gredo. Takoj po odhodu Angležev pa začno Dubrovničani s pripravami za učiteljski kongres, ki se bo vršil koncem avgusta.
Pristni kranjski firnež.
prvovrstne suhe in oljnate barve, laki, kit, klej, špirit gorljiv, prašno olje, slikarske i"> plessarske potrebščiuc.
Ravhekar & Derganc
Pred škofijo št. 20 3403a.
Naraščajev dan36061
Borenishe sokoiske župe na Bledu
Sag- 3. avgusta.
Razvitje prapora blejskega sokolskega nataščaja.
KAMNIK. Naše gasilno društvo jc v petek popoldne preizkusilo svoj novi av* to s popolno obremenitvijo (motorno brizgalno, cevmi, lestvami in moštvom iz Kamnika in Vrhpoija.) Pod povelj« stvom gospoda Vanosija in vodstvom iz« redno agilnega gospoda Krcgarja jc av« to funkcioniral brezhibno. Ta nova pri« dobitev jc poleg motorne brizgalne ve« like vrednosti. Sedaj odpade ono zamud« no in težavno iskanje konj ob izbruhu požarja. Meščani in okoličani bodo go« tovo hvaležni činiteljem pri aktivnem društvu, da so sc kljub gmotnim težko« čam opremili najmodcmcjc. Prepričani smo, da bo v slučaju nesreče pomoč kar najhitreje pri rokah.
MOKRICE. Pred dobrim tednom smo dobili drage in mile nam goste i/. Beo« grada. 113 Sokolov in Sokolic (največ' naraščaja) jc prišlo, da v prosti naravi pod šotori prebijejo pri nas 6 tednov. S svojo vzorno disciplino in vsakodnev« nim vežbanjem, ki jc v mnogem oziru tudi podueno za nas, nas zabavajo in uči' jo o pravem sokolskem delu, za kar sme jim iskreno hvaležni. Grupo vodita gosp. profesor Lukič in njegova ga. soproga. Vsem želimo, da se pri nas kmalu v žive v naše razmere in da poneso od nas naj« boljše spomine, kljub arogantnemu na« stopu g. župnika in izzivanju nekega Mi« hajloviča iz Zagreba, ki sc jc naseli! na gradu in ki mu svetujemo, da začne spo« štovati naš jezik, brate Srbe in nas, ker hočemo v svobodni državi imeti mir pred poturicami.
Dopisi
BLED. Akrobat Marijan Matijcvič iz Like je dal v našem lepem Bledn dne 26. in 27. t. m. v razprodani dvorani so« kolskega doma dve velezanimivi pred« stavi, ki sta vzbudili splošno preseneče« nje med občinstvom. Matijevič je zvil j železne droge kakor slamo okrog vratu I in roke, držal z zobmi in tilnikom cclo j garnituro z vodo napolnjenih sodov in I s težo 600 kg plesal Kolo. Držal jc med 1 drugim tudi 60 kg težak sod, povrhu še ! nekega okoli 80 kg težkega gardista in | s to težo plesal po odru. In še več dru« r>ih sijajnih točk. Z eno besedo, pokazal | jc zbrani publiki svojo izredno spret« nost in nedosegljivo moč. Njegovo iz« vajanic nam bo ostalo vsem v lepem I spominu.
Sladko ime, sladka jed, 1837	j&iritn čokoiaSa
ZAGORJE OB SAVI. Prostovoljno gasilno društvo priredi v nedeljo dne 10. avgusta veliko gozdno veselico v rudni« škem gozdu nad strojno kurilnico, s po« jeno s plesom, šaljivo pošto in drugo raznovrstno zabavo. Vstopnina za ose* bo 5 Din. Ob pol 14. uri sprejem gostov pred gostilno g. Boriška (Vrbanovc) na Toplicah, nato csdhod skozi »kolonijo« na veselieni prostor. Ob 14. uri začetek vesclicc, pri kateri svira rudniška godba. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo bencinmotornc brizgalne, sC vabi p. n. občinstvo k obilni udeležbi. — Vsa eenj. društva se naprošajo, da se ozirajo na goraj omenjeno vabilo in da nc prireja« •jo ta dan nikakih prireditev.
GORNJA RADGONA. V soboto dne 26. julija dopoldne so hiteli radgonski Ncmci k slavnostni službi božji, da sc zahvalijo, da so bili pred štirimi leti re« šeni jugoslovenskcga «jarma». Marsika« teri Radgončan se še sedaj spominja na tiste lepe čase, ki so jih preživeli za ča« sa jugoslovenske okupacije mesta in njo ! okolice. Za živež in dobrobitje so nam« reč Jugosloveni skrbeli v obili meri. Ju« I goslovcnska zasedba jc trajala žalibog samo dve leti in smo morali končno me« sto izprazniti. Od takrat je pričelo mesto propadati in bi nedvomno propadlo šo bolj, ako ne bi naši ljudje še sedaj pol« nili trgovin in drugih lokalov radgon« skih Nemcev. Narodni ponos zahteva, da sc Gornjcradgončani vestno ogibajo mesta, ki je šc vedno napolnjeno s sov« raštvom do vsega, kar jc slovansko.
„Stenicol"
Najboljše sredstvo proti stenicam Glavna zaloga: Drog;eriJa A. KANC,
Ljubljana, Židovska ulica 1. I085a
„Aida" pod milim nebom na Dana? n
Dunaj, 26. julija.
Za. Dunaj io bil 24. julij izreden muzi-l.nlni dogodek: doživeli smo pivo od desetih napovedanih predstav »Aide», ki jih uprizori italijanska stagione. Na ve-fer so se tisočglave množice pomikale Proti improviziranemu stadionu na Hohe "srte, cela vrsta električnih vozov je Prevažala meščane in notranjega mesta na periferijo in ob 20. uri je bil stadion natrpan občinstva. Pogled na ta amfi-teater je bil impozanten. Preko 15.000 ljudi jp zasedlo lesene sedeže po zaokroženih vrstah dvigajočega se stadiona, nasproti pa je molela iz tal velikanska po-zomica, ki je kazala zdaj mesto Faraone? v svoji tajinstvenošfci, zdaj sveto reKO Nil s skrivnostnimi palmami na obrežja, zdaj zopet veličastno staro svetišče.
Nekoliko pod pozomico jc sviral 210 mož broječi orkester, ki ga ;e dirigiral Pietro Mascagni". umetnik, ki "se čuti še vedno čilega mladeniča. Nežne vijolinske figure v predtaktu, ki so napolnile cel pr .strani stadion, so zvenele v temno «oč taino skrivnostno. Velika arija Itada-
mesa Zenattela na Aido, arija ob Nilu Pole Rondaccio in dvospev z Amonasarom (Viglione Borghese), to so umetniški produkti, ki jih ne more nobena opera istočasno nuditi na odru. Vsi ti italijanski umetniki, ki smo jih culi, so prvovrstni pevci z obsežnimi in izvrstno šolanimi glasovi ki se ponašajo z globoko muzi-kalnostjo, izrednim čuvstvovanjem in čudovito dihalno tehniko. Poslušalec ne ve, kateremu izmed njih bi dal prednost. Vsaka arija je izz(rajala toliko navdušenja, da se mi je zdelo, da jo stadion poln samih vročekrvnih Italijanov, ki — ka dar pridejo v ekstazo — no morejo več brzdati svojih strasti. Maestro Mascagni pa je ta večer s svojimi rojaki doživljal triumfe. kakoršuih gotovo ne beleži mnogo v svojem življenju.	am.
Spremembe v ansamblu mariborskega gledališča. Sicer plava mariborsko gledališče globoko v dolgovih, pričakovana subvencija pa visoko v zraku, a inten-dant vseeno marljivo pripravlja novo sezono. Za dramo je angažiral troje novih moči, g. Pirnata, ki je letos gostoval v ^Divjem lovcu* in gdč. Gabrijelčičevo in Kovačičevo, obe iz Ljubljane. V operi je nov basist g. Gustinčič iz Ljubljane namesto odialeaa Stacliaria. s tenoristom
Petrovskim iz Splita pa je intendant še v pogajanjih. Od lanskega osobja sta doslej odpovedala gg. Skrbinšek in Tepavac, ki odideta k Varaždinskemu gledališču in g. Tovornik.
Kapelnik Mafačič odide v Beograd'3 Beograjski listi poročajo, da se uprava državne opere v Beogradu poteza za pridobitev kapelnika g. Lovra Matačiča, ki je angažiran v Ljubljani. Medtem pa se č'.ije, da je g. Matačič pogodbeno vezan še dve leti na Ljubljano. Bila bi res velika škoda, če bi naše Narodne gledališče po iz ; gubi tolikih solistov moralo odstopiti še to izborno moč. ki ima simpatije vseh iskrenih gledaliških prijateljev na svoji i strani.
Trostov koncert v Kamniku. V sobo-\ to 26. julija je v Kamniku koncertiral zr.a-ni slovenski pianist g. Anton Trost. Igral je: Chopinovo b-niol sonato, N. Novako-i vo skladbo <Manfred», Brahmsovo rapso-' dijo v g-molu, Lisztov cPetrarkov sonet i št. 104;-, Schumann-Lisztovo tPomladno ! noč» ter Ča jkovski-Pab, tovo parafrazo iz | Onjegina. Upietnik je absolviral program z globokim čustvom, naglašujoč posebno plemenitost in lepoto glasbenih misli. ! Klavir je posodil g. Sadnikar. Koncert ~o j obiskali kamniški domačini in letoviščarji | v obilnem številu.
Jaksičeva razstava. V Beogradu so zbrali precejšnje število slik srbskega slikarja in pesnika-romantika Gjure Jakši-I ča. Dela sc razstavi in že to iesen. Kot sli-
kar je imel Jakšič velike momente, toda j razmere v katerih je živel, so mu onemogočile izvršitev stvari, ki so mu bile; zelo pri srcu.
Nagrade za umetnostni naraščaj. V Beogradu je odobren kredit za podelitev i nagrad devetim mladim umetnikom, jugoslovanskim državljanom, ki študirajo v tujini. Nagrade dobe trije glasbeniki, trije slikarji in trije kiparji.
Umetnostni paviljon v Beogradu. — Vprašanje zidave umetnostnega paviljona v Beogradu je rešeno na ta način, da bo za stavbo prispevala deloma država, deloma pa zasebniki, ki so že zbrali v ta namen lepo vsoto denarja.
Nova češka revija. V jeseni začne v Pragi izhajati «Nova Rcvue», ki bo pisala o vseh vprašanjih kulturnega živ« Ijcnja in umetniških problemov. Sprejc« mala bo tudi prispevke odličnih inozem« skih avtorjev. List bo izhajal 14 dnevno.
«Scvil?ki briveo pod milim nebom. V Gradežu pri Trstu so te dni uprizorili j na prostem Rossinijevo opero <Sevilski j briveo. Orkester je sviral pod taktirko; dirigenta Curiela, peli pa so: brivca hari-tonist Coneti, dona Bartola in dona Ba-silija basista Rossi in Vittori, grofa Al-mavivo tenorist Eliseo, Rosino pa sopra-nistka C-hiesa.
Mednarodne komorne svečanosti < Salfburgu od 5. do 9. avgusta bodo obsegale drugi Hindemithov godalni kvartet, Ph. Jarnackov sodalni kvartet na Ifi. K.
\Veilov ?Frauentanz> ter Kaminskega Drei geistige Lieder>. Program bo izvajal deloma Amar-kvartet iz Frankfurta ob M deloma Lotta Leonhardova iz Berlina.
Dve intpresanUii gledališki instituciji v novodobni Kusiji. V Rusiji zbujata sedaj splošno [>ozornost dve gledališči. Prvo je v Petrogradu in se imenuje <Državno eksperimentalno gledališče*. V njem že delj časa uprizarjajo z nenadkriljivim uspehom .Obrede pri ruski narodni svat-bi>. nekake vrste folkloristično revijo. Drusi zavod je 'Gledališče za socijalno in junaško dramo ■ v Moskvi. Njegov program se glasi: junaška tragedija, socijal-na drama in buffo igra. Obe gledališči napredujeta v vsakem pogledu zadovoljivo.
Klasicistične tendence v rumunski literaturi. V rumunskem slovstvu se zadnje čas opaža zanimiv preokret: povratek h klasicizmu. Dekadenca in baročno fran-cozovstvo izginja v romanu, na njuno mesto stopajo prevodi iz starih slovstev. Kla-? stična stremljenja izdajajo zlasti originali M. E mine --ca. Cosbuca in Eftiminn V štecilnem izboru kakor še nikoli poprej pa izhajajo prevodi antičnih del. Gala Ga-laction prestavlja nanovo sveto pismo, Ge-orge Murnu rumunizira cOdisejo» in pripravlja novo izdajo <Ilijade». Jon Toti jo izdal v založbi <Gultura Nationale*, dve prestavi Ajshila, ki še nista izšli v rumun-ščini: -Priklenjeneca Prometeja* in
tPerzei.
Domače vesti
EJ, KAKO TO, EJ, ZAŠTO TO?
«Zagreber Tagbla.tt», No. 173, torek 29. julija 1924.:
«Ko so se novi ministri vračali iz rlvora, jih je zbrana ogromna množica, ki se je med prisego pred dvorom nagrmadila., viharno pozdravljala. Mase so zalile vso pot... množica je obdala Ljubo Davidoviča, mu stiskala roke, gospe so ga obsipale s c. t.jem. Od portala do vrat njegovega kabineta so bile stopnice s cvetjem posute.»
Ej, kako to. ej, zašto to?
Ob 11. uri in pol igra namreč pred 'dvorom vsak dan vojaška godba, ljudi je na stotine. — evo, to je bila manifestacija, zraven nekaj klakerjev, katerim je načeloval g. Maša Sokič. In še to se ni povsem posrečilo. Ko ; o namreč pasirali radovedni kordon klerikalci in spahovci, so zadonole živahne ovacije «U-a ...»
Kaj pa «gospe s cvetjem?* V Beogradu živi neka Črn ogorka, vsemu mestu dobro znana nekoliko ekscentrična «luda Mara». Ta je zares prinesla od nekod k°šaro cvetja in ga natrosila oo stopnicah, zraven pa na radost radovednih poslušalcev in v zapropaščeaje počaščenih na ves glas nama. da doeekasmo čistil srpsku vladn!»
Ej, tako to!	M. A. C.
! pred nekaj dnevi neznani vlomilci in ukradli več obleke, dragocenosti, gotovine ! in živil v skupni vrednosti 8510 Din.
i Istega dne so okradli tudi posestnico Ma-I rijo Mesaree, Marijo Pihler in viničarja poljski akademiki-medicinci s profesorji. Urbana Krosa v Trnovskem vrhu, nedaleč Na kolodvoru so jih sprejeli zastopniki ^ Ložkega vrha. Vsem trem so napravili oblasti in naši akademiki. Profesorji so §kode okrog 7000 Din-nastanjeni v hotelu «Evropa», dijaki pa po	;„Ui;anA
šolah in konviktih. V ponedeljek so pri-	IZ L|UDliane
speli v Sarajevo tudi poljski oficirji (100 u_ članstvo ljubljanskih JDS politic. oficirjev in 20 dam), ki so sedaj na po- nih društev in organizacij poživlja pod* tovanju po Jugoslaviji. Gostje odpotujejo pisani O. O. JDS Ljubljana s prošnjo, iz Sarajeva v Dubrovnik, da prisostvujejo da se udeleže danes polnoštevilno pogre sprejemu angleške eskadre.	ba odvetnika dr. Josipa Lavrcnčiča, pred
* Pel jaška tragedija. K tej zadevi smo sednika JDS političnega društva za dvor*
Telefon 730
Telefon 73';
Kino Ljubljanski dvor
29. ln 30. julija
v krasni drami flITlf9
Dva zvesta tovariša |J[{j[(| J
Carl Auen, Eru6t Kotmund Leopold v. LeJebur, Georg John, Carl Boese, Eugeu Burg, HeinriCh Peer in mali pes B..bby — Predstave ob pol 6, pol 8. in 9 uri
Pater Kajetan
davat mesto. Pred magistratom pa sc j Naš novi, izvirni roman v treh delin jc neznanka Kotarjcvi nenadoma izgu. ■ bila in odšla iskat spravljeno blago v go= j stilno, s katerim jc nato odšla, da ga začne izhajati s 1. avgustom. Roman proda. Na prijavo Kotarjcve je pa bila sjjka borbe poštenega, idealnega slovenskega duhovnika proti špekulativ-
prejeli naslednjo izjavo, ki jo s svoje strani v polni meri potrjujemo. Glasi se: Ker me neki «ljubeznjivi» dopisnik v nedeljskem «Slovencu» tlači v zadevo sleparja Očka, ki se je izdajal za pred 8 leti padlega Janeza Kreblja. oziroma ker me dolži, da sem grdo pisal v cJutru . Izjavljam odločno, da nisem poročal v nobeu časopis o tej škandalozni zadevi že iz ozira do spoštovane Krevljeve rodbine, s
iki okraj. Zbirališče ob tričetrt na 5. uro pred mrtvašnico za Lconiščem. — Pred--sednik O. O. JDS ravn. Jug.
u_ V počaščenje spomina dragega pri= j'atelja drja. Josipa Lavrenčiča sta daro. vali dijaškemu podpornemu društvu Do movini» po 200 Din rodbini drja. A. Kramcrja in Adolfa R i b n i k a r j a.
u_ Politično in gospodarsko društvo
za šentp-.-rski in kolodvorski ok"aj. opo
so od da.
*	Odstop drž. podsekretarja V. Wilderja. .Državni podsekretar v ministrstvu notranjih del Večeslav VVilder je podal ostavko ter je razrešen svoje dolžnosti. Odstopili so tudi državni podsekretarji v ministrstvu agrarne reforme Sreten Vu-kosavljevič, dr. Nikola Novakovič in doktor Stankovič.
*	Izprememba v kabinetu. Za šefa kabineta ministrskega predsednika je imenovan g. Boka Vlajič, za šefa kabineta ministra vnanjih zadev g. Ljuba Hadži (rjorgjevič.
*	Iz cUradnega listas. cUradni lista ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v tli), številki razpis vsem velikim županom giede uvoza živali, živalskih siroviu iu predmetov, ki utegnejo bi'i nosilci kužnih snovi živalskih kužnih bolezni, iz kraljevine Madžarske v našo državo in njih prevoza preko naše države, nadalje razpis o uvozu živali in živalskih siroviu iz naše države v Madžarsko ter končno razglas velikega župana ljubljanske oblasti glede prodaje 30 vagonov koruze, ki se vrši dne 30. julija ob desetih pri odseku
katero sem vedno,živel v prijateljskih zarja svoje somiš jenike da odnošajih. Kuhar Tone, učitelj v Trbov- nes naprej razpolozem volilni imeniki za j ...	10., 11., 12. in 1j. volišče v društveni so- i
•UV Krvavi «poFad v Zagrebu. Tragično bi gostilne g. Bončarja. Vpogled v po,
smrt blokiiša Marka Zovka, ki ga je v so-: poldanskih urah do 8. ure zvečer Pre.
boto ponoči v Zagrebu v silobranu ustre- j pričajte se. ako ste vpisanu - Odbor
lil Or unaš Berislav Angjelinovič. izrablja u- Telovadba pariške sokolske vrste
hrvatsko blokašktf časopisje za divjo go- jTaboru. Gospod, ki ,c fotograhnd
njo proti jugoslovenskim nacijonalistom na Taboru, se naproša, da odda po cn
proti sokolskemu zletu v Zagrebu. Se-vikala: -Blago f	. fem slvar ,ako. kakor kon.; mka «Jut
venira njihovim strankarskim interesom u-Pripravljalni odbor Orjune «. Pe. in namenoma zamolčuje vse, kar govori ter . Vodmat ima uradne ure ob de.av* v neprilog žrtvi. Seveoa dela za dogodek | "k,h od pol 7. do 8. m ob nedeljah ni
čim, čeprav praznikih od pol 11. do 12. ure v knjiž-
nim stanovskim tovarišem, zastrupljene razmere v Sloveniji po krivdi klerikalnih nestrpnežev, strahote klerikalne osvetoželjnosti in snilobo, ki razjeia celo nekatere redovnice. V središču romana stojita mož in dekle vzvišena v svoji čistosti in značajnosti nad vso obdaja ječo ju prooalost;o. Po silnem trpljeniu si energično rešita zasluženo srečo in zmagata nad vsemi snletkami. Roman, spisan oo resničnih doged-
um — — -	,	.-
| posnetek proti odškodnini v upravi dnev=
odgovornega tudi prejšnji icnui,	,	-	, , ...
uiti pokojni Zovko niti Angjelinovič nista ' niči po.it,enega m gospodarskega društva
žc naslednjega dne aretirana in spoznaš na za navihano tatico Ano Kafer, katero zasledujejo tudi orožniki iz Pragerskega.
Iz Maribora
a— Mariborski občinski svet ima v pc*
tek, dne 1. avgusta v mestni posvetoval, niči zopet svojo redno sejo. Na dnev. nem redu so poročila predsedstva, pred. logi, vprašanja in poročila" odsekov.
c— Vodstvo javne bolnice opozarja obiskovalec bolnikov, da je obisk dovo.
ljcn vsak dan izključno od 12. do 15. ure. j^j, (er p0 pismenih in tiskanih virih Dotičnim, ki bi hoteli obiskati bolnike 0{j avtoria. ki pozna, živeč vse živlie-irven teh določenih ur in brez posebnega nje na deželi, temeljito naš narod in dovoljenja primarija dotičnegs oddelka, ! njegove blagoslovljene voditelje, bo s se bo dostop v smislu hišnega reda bob svojo živahno in plastično realistikr nicc v interesu bolnikov brezpogojno za; : nedvomno vsakega čitatel.ia «Jutra > b.anil.	I zanimal od začetka do konca.
e— Fllatelistično društvo «Orijent» je im~lo dne 21. t. m. svoj prvi redni letni olčni zbor, ki je prav dobro uspel in po. kazal po enoletnem obstoju društva pre* cejšnjo apilnost. Na občnem zboru jc bil izvoljen nov odbor z g. Fr. Jorma.
Ljubljanski Sokoli, jezdeci se vabil"
n-m na čelu. Društvo se pripravlja v no= na važen sestanek v petek dne 1. avgu-
imela s prejšnjim režimom nobenih vezi. Ravno nasprotno, Angjelinovič je pristaš g. Davidoviča in torej politični zaveznik onih, ki ga sedaj tako tendencijozno blatijo. A to omenjamo le mimogrede in i brez predsodkov. Nepobitno dejstvo pa je, ! da je že dosedanja preiskava dognala, da je bil Angjelinovič napaden in da je ravnal v silobranu. čeprav ga je morda pri tem prekoračil. Zovko sam jo pred svojo , smrtjo priznal priči Mustafiču, da je i Angjelinovič streljal nanj zato, ker ga je on udaril s palico. To je potrdil tudi ka-i varuar Bilalevič. Kazen Angjelinoviča je bil sedaj izročen sodišču tudi tiskarski vajenec Nikola Majic, ki je bil o priliki konflikta skupno z Zovkom in je osumljen, da je potegnil revolver proti Angje-linoviču. Stari obrekovalec «Slovenec> bo seveda ta dejstva svojim bralcem previdno zamolčal, i * Komilski vojvoda Cve'an ujet. Iz Beo grada poročajo, da se jc v zadnjih lneh
za vodmatski okra i, Bohoričeva ulica 9. j u__ Umrli v Liubljani. Včeraj so bili j prijavljeni sledeč" smrtni slučaii: Aloj. | zij Cesar, bivši železniški uslužbenec, hi. ralcc, 84 let. — Ivana Go'ob, posestnike va žena, 33 'et. — Alojzij Vadual, želez* ni*ki višji revidci.t v p., 46 let. — Mari. ja Kranjc, žena poštnega poduradnika, 33 let. — Dr. Josip Lavrcnčič, odvetnik, 40 let.
u— Zdravstveno stanje v Ljubljani.
Glasom zdravstvenega izkaza mestnega fizikata sc jc v Ljuhljani rodilo prošli teden 16 otrok (8 moškega, 8 ženskega spola), umrli pa so 4 moški in 4 ženske, skupaj torej 8 oseb in siccr: 3 osebe za jetiko, 1 zastrupljcnjcm rane. 1 za srčno hibo, 3 osebe pa vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov. Na nalezljivih bo'ez. nih sta oboleli 2 osebi — obe na škrlatici.
u— Policijske prijave. Od pondeljka na torek so bili prijavljeni policiji sle« deči slučaji: 1 javno nasilstvo, 2 gojufi.
3
vem poslovnem letu k šc intenzivnejšemu delu in apelira na vse prijatelje fi« latelistikc za sodelovanje in podporo.
c— Ker je Celje še vedno brez stano. vanjske oblasti, sc seveda pojavi i a jo raz. nc samovoljnosti, ki jih je sklepati iz dejstva, da se prevaža po mestnih ulicah pohištvo raznih strank, ki spričo repo« slovanja stanovanjske oblasti vsekakor ne morejo imeti nikakega dovoljenja za vselitev, oziroma preselitev. Ker je vsa*
-la v Narodno kavarno. Dnevni ieo: Zagreb in interno. Udeležba obvezna. »Sokolsko društvo Ložka dolina«
priredi svoj redbi javni nastop dne 3. a v. ■»usta ob 1(3. uri v Starem trgu. Po telovadbi velika ljudska, veselica. Bratrk* -ckolska. druit'-a in sokolstvu nakloni.-no občinstvo se vabi k obilni udeleži.': Zdravo!
Okrožni zlet novomeške sokolske žu-
pe, ki se je vršil preteklo uedeljo, dno
vršila ostra borba med'našo žandarmerijo.! ji. 1 kaljen jc nočnega miru, 3 prestopki pojačeno z vojaštvom in bolgarskimi ko-1 Pasjega kontumaca, prestopek cestne, za -kmetijstvo v Ljubljani (Marijamšce, miU- ki so prekoračili našo mejo v
| tovskem srezu. Žandarji so se poias*ili
soba št. 35). * Iz državne službe.
Z odlokom miui-!
komitskih postojank, pri čemer je bilo
stra za narodno zdravje sta imenovana: ; 7 koinifov težko ranjenih, 1 pa ubit. Med Ir. Lojze Pirnat za zdravnika v splošni1
bolnici v Ljubljani, Vinko Eernik pa za pisarja-vežbenika v državnem zdravilišču za bolne na pljučih v Topolščici.
*	Novi pomočnik notranjega ministra. Za pomočnika ministra notranjih zadev je imenovan bivši srbski konzul v Odesi Marko Cemovič, eden od glavnih maher-jev bivšega opozicijskega bloka, katerim je sedaj hvaležna vlada proniptno izplavala nagrado.
*	Angleška mornarica v Koloni. V ponedeljek je prispel v Kotor oddelek angleške vojne mornarice in ostane tamkaj fri dni. Gosti so bili sprejeti z velikimi svečanostmi.
*	G. A. Sušnik ni profesor zgodovine, kakor smo včeraj zmotno poročali, marveč profesor klasične filologije. Tudi ni avtor cSvetovne vojske», pač pa »"Balkan ske vojskes. sličnega dela.
ranjenci je bil ujet tudi komitski vojvoda Cveten, na čigar glavo je razpisana premija 50.000 dinarjev. Na naši strani so ranjeni 1 podporočnik in 2 žandarja.
*	Velik požar v Strumiri. Strašen požar je v ponedeljek uniči! eno četrtino mesta Strumice ob srbsko-bolgarski meji. Škoda je ogromna iu je vladala med prebivalstvom velika panika. Večina ljudi je prebila noč pod vedrini nebom.
*	Velika tatvina na Dravskem polju. — Pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju so neznani zlikovci vlomili le dni v trgovino tamkajšnjega trgovca Lešnika ter odnesli raznega blaga v vrednosti nad 40.000 dinarjev. Orožništvo je tatinski družbi baje že na sledu.
*	Premeten «turist>. Na Krvavcu nad Cerkljami zida S. P. D. novo planinsko
j kočo. Pred nekaj dnevi pride v Križko I pastirsko kočo približno 40 let star tu-
kra- ' »a policijskega reda, 1 prekoračenje po. licijske ure, 1 navedba napačnega imena, 1 lahka telesna poškodba, 1 najdba kra. ve in 1 nezgoda.
u— Stepla sta se v pijanosti v «Štefa. novi» gostilni na Miklošičevi cesti v pon. deljek okrog petih popoldne dva brez. poselna delavca. Pri tem jc dobil eden izmed njiju na glavi krvavečo rano. Kou. čno jc oba aretiral stražnik, ki ju je v svrho pomirjenja odvedel na policijo. Imela bosta oba opravka s sodiščem.
u— Mlad prefriganec. Dne 27. t. m. popoldne je prišel v Zalaznikovo kavar. no okoli 12 let star dečko in naročil v imenu branjevke Marije Zupančičeve, ki ima svojo stojnico na Ambroževem trgu, trideset komadov raznih tort. lzro» čil je tudi tozadevno potrdilo, ki pa je bilo ponarejeno. Prodajalka je dečku verjela in mu naročeno blago izročila. Dečko jc nato s sladko robo jadrno od. šel. Prodajalka je šele naslednjega dne zaznala, da jc nasedla prevejanemu fan. talinu s cestc, kateremu pa je policija že na sledu.
*	Odškodnina ia pokradene denarne pošiljke. Glavna kontrola je odredila da rist- višnjevkasto oblečen, z rjavo rdecka- u_ p0žar v Šubičevi ulici. Kakor smo se iz državne blagajne nadoknadi denar, stimi lasmi in brki' Ceš (la Sre n;ldzor°- poročali že v včerajšnji številki, je na. ki ga privatne osebe v denarnih pismih vat gradbena dela. Za njim imajo priti stal včeraj okrog pol 2. ponoči v Šubiče. pošiljajo po pošti, a je med potjo pokra- cerkljanski nadučitelj Lapajne. njegova vi uiici v nckem skladišču ve ik ogenj, den. Povračilo pa se izplača le tedaj, ako družiiw «	gradbenega odbora Fr. V poslopju se nahaja tovarna tiskarskih se dokaže, da je bilo denarno pismo oro- LaPai11B k Ljubljane. V koči je nakuhal j barv «Rototip». last g. Franca Muleca, pano, oziroma ukradeno. ie(iii za veg-i0 družino, nestrpno čakajoč poicg pil skladišče parfuma. Ogenj je
*	Poseben vlak na Bled O priliki mor- pri oknu k°če- k(1ai da ?e Pr':kažc zaostala prvj opazil policijski nadzornik Pavlov, nariških dni ha Bledu bo vozil poseben Partiia' Ker "ikogar ni hotelo biti. je je- j čič, nakar so prispeli prostovoljni gasil, vlak. ki bo odšel iz Ljubljane v soboto dila razde,il med Pastirje, sam pa se je ci pod vodstvom načelnika g. Turka ta. popoldne ob 13. uri in se bo vračal z Podal k Sv- Ambrožu in na Fagošče. pro-1 koj na kraj nesreče in ogenj kma.u udu. Bleda v nedeljo ponoči ob 24. uri Ker j seC živi! za Pre'e omenjeno družbo, ki da , šili. Vzlic temu pa je zgorelo v podstreš. vozi v nedeljo jutro itak turistovski vlak. i ie P"8Pela na Krvave z Grintovca in na- j iu sc nahajajoče pohištvo, last sodarja ni za nedeljo na progi Ljubljana-Bled i merava nekai gasa ostati na Knškl Plani' Franca Kralja, vredno 7500 Din. Prvot. predviden nobeden poseben vlak. Izkaz- m' a ie Po5eI Prov,iant- 0bc gospodinji na suninia, da jc bil ogeni bržkone pod. niče za udeležence se bodo dobivale v s,a b°gato založili z jajci, slanino, me-; taknjen, sc šc vedno vzdržuje.
pisarni Tourist-Offica lia Aleksandrovi i som- moko in kronr-b-jem, nakar je moz u_ lz zaprte drvarnice je bilo ukra. cesti, kjer se lahko kupi tudi vozne listke. S zSinil brez s,edl1- dofim omenjena družba Jenih delavcu Avgustu Homovcu. stanu
ko samolastno postopanje v stanovanj. 20. julijo, v Dol. Toplicah je bila lep.t skih zadevah nedopustno in kaznivo, sc j manifestacija sokolske uiir-li. Prvi sokol-nrebivalstvo opozarja na posledice take j -ki udeleženci so se pripeljali ze z dopol-samopomoči. Siccr pa jc žc skrajni čas. j lanskim vlakom, druge sokolske vrst^ da pride Celic končno do zasedbe sta- pa so se pripeljale popoldne na mnog.l" novanjske oblasti, ki mu gre po zakonu, vozovih, deloma so prikorakali jieš. D"1 ■j	rnače društvo je pričakovalo go.-,i«j z
mestno črnomelisko godbo pri kopali-a— Demokratski kandidati za maribor.	parku, nakar so skupno z :rodl»
ake občinske volitve. Sinoči se je vršil iz j „a čelu odkorakali v telovadnico topli-redni občni zbor mariborske krajevne : ;ke-o-a Sokola, kjer so se brzo vršile po-organizacijc JDS, da določi 11 kandida. skušnje za proste vajo. Po končani vaji tov in 11 namestnikov za kandidatno li= ' w jf> razvila lepa povorka. ki jc bila od sto združenih narodnih strank za občin. ! mnogobrojneira občinstva Imrno po-ske volitve v Mariboru, ki sc bodo vr. 7dravljeria. Po obhodu e pozdravil na šile dne 21. septembra. Vseh odbornikov ' telovadi šču z|,- no sokolsivo nie.^tr) služim« mariborski občinski svet 41. V smi. i»eno zadržanega starosto br. dr. Konva-slu sklenjenega sporazuma pa kandidira. : 1;^;,. podstarosta br. Gregorc. Nato sn jo demokrati po proporcu z ozirom na prifc]a javna telovadba. Prva je na-svojo številčno moč pri zadnjih skupščin opila deca. ki je vaje. ki so /elo ljul«-akih volitvah le U odbornikov, od kate. kf, dobro proizavajala, 1 k rit >0 bi bil., rih bo izvoljenih 8 do 9. Skupna kandi. h h ko boljše. Za deco i" nastopil moikin,-
datska lista bo sestavljena jutri. Izredni občni zbor je sprejel soglasno sledečo
raščaj ? palicami. Vaje so vodili s sigi. -uostj^ in strumno ter -eli. -..i/vino pobv;.
demokratsko hsto: Odborniki: dr. Kuko. : |0_	7_f,lisk]- naraščaj
vcc Vekoslav, bivši minister, \Veixei Vil. ko, trgovec, dr. Lipold Fran, odvetnik, dr. Kac Viktor, zobozdravnik, Bureš Fran urar, šoštarič Ivan, vcletrgovec. Kova. čič Alojz, postajenačelnik, dr. Strmšek
vodi!
prav dobro. Za. ženskim naraščajem -.1 nastopile članice k prostim vatam, ki so istotako dobro proizvajale. Kot zadnji so nastopili k prostim vajam člani. Članke vaje r-o težke in fmporne, pri kale-
Pavel, profesor, Dctela Stanko, ravnatelj j rjh ^ kn-(io (f,žko vz,-]r/;)ti. Potrebujejo tiskarne, Špes Fran, stavbenik, Dcler Zdravko, poslovodja; namestniki: Lah
tudi 1111102:0 vaje
dobro prrdua-
;.n.k'. S svojim nastojKim so dokazali.
Josip, uradnik, 1'inter Fcrdo. trgovec, s0 ^ vaj dobro priučili in da Meglic Otmar, uradnik, Malcnšek Josip, učitelj. Volčič Joža. mizarski mojster, Kravos Ivan. trgovec. Vcdcnik Davorin, nadučitelj, Toman Ciril, ravnatelj, dr. Boštjančič Leopold, odvetnik, Švajgcr Joža, kavarnar, Novak Jakob, upravnik pošte.
a— Mariborski samomori sc še vedno nadaljujejo. Včeraj se je obesil tovarnar B.
Iz Primorja
* Občinski kornisarijat v Cerknem ie z odlokom, videniskega prefekta od 21.
smotrenim delom v telovadnici da premagati vse težkoče. Tudi kritje je bilo dobro. Zeli so za lepo proizvajanje splošno priznanje. Pri orodni telovadbi sla nastopili dve vrsti članov menjaje na droiru in bradlji ter ženski naraščaj na !.r:>dl.1. Kakor pri prostih vajah tako ludi orodna telovadba pokazala lep in zanesljiv napredek mladih sokolskili vrst. Po telovadbi je razvila prijetna ljudska veselica na veseliqaem prostoru, ki je končala ob 24. uri. Priznati se mora mlademu sokolskemu društvu v Topli-
cah. ki je vodil vse priprave, da se pra julija podaljšan za tri mesece, do 27. sep- ■. |Jno ^^ sokol!ike?a zvan;:1. zdravo!
teinbra 1924.	j Sokolsko društvo v Šiški priredi dno
•	Zlata svetima za gozdarsko razsta- a	oh 15 na M5en.kem ra,.
vo v Tolminu. Kralj jc pt.klo.ul _za prvo I. llara^a jsko?a prapora. Po razvil;,1 gozdarsko razstavo k. se otvon v 'TJ sp >	^ javna telovadba, spojena ■
minu 17. avgusta z ato svetinjo, ki se po-	vrtno v,J,M.li(y, z na.jpestr.,išiu,
deli onemu razstavljačukateriscbona-l ^^	,;r:lnd,a na Celov-
bol] odlikoval z razstavljenimi predmeti. • .	= n^ske divi-
•	Nalezljive bolezni v Trstu, ki se zad-| .: |_ ", ™ " ' nji čas razsajale so sledeče: dav ica, skr-I latica, trebušni legir-in paratiius. Naj-
sploh ni bila na gorah. Mož mora vse jočemu na Poljanah, pet zu:ccv v vred-razmere dobro poznati in bi ne bilo na- nosti 200 Din. Kakor se vidi, pride dob
Potniki posebnega vlaka, ki ne bodo mogli dobiti prenočišča, bodo lahko prenočili v
vlaku.	.	.
* Industrijsko-ohrtna razstava v Mari- * D«ak u,onil T >">rp<Ti- v Cnpljini v zmanjka priložnosti, da pridejo do vred. boru se vrši nepreklicno od 15. do 28. av-! Hereeovini je prošlo nedeljo pri kopanju nejše;., blaga, se lotijo vsega, samo da
pačuo. da se ga izsledi.
| goprstnežem vse prav pod roko. Ako
gusta 1924. Izvršilne posle je prevzel agilni odbor, ki bo stavljeno si nalogo kljub kratkemu roku, ki mu še preostaja, tudi častno izvedel. Posetniki razstave uživajo ugodnosti na vseh tuzemskih železnicah. Za
Sejmske legitim-icije izdaja Upr
v Neretvi utonil abiturijent mostarske gimnazije Mirko Bukinir. Zašel je pri kopanju v deročo strujo Neretve. Vrtinec ga je potegnil v giobočino. Trupla .l^-le.i 1 še niso potegnili iz vode. Pokojnik je bil
1 stanovanje je preskrbljeno. IodlHea di'ak- Namcn;val se 'c Posvetiti itimnrije izdaja Uprava razsta- 'ur;,i';fnim 5hldi-,am' ve v Mariboru in drugi zavodi.	* Oblak se io utrga! dne 23. julija zve-
* J. A. D. Triglav. Dne 3. avgusta se ' ?er n:ld velikim delom šibeniške okolice, vrši v Celju zborovanje delegatov J. A. D. Zlilo se je nekoliko dežja, potem pa se Triglava Zagreb in njegovih podružnic, ie vsula strahovita točil, ki je uničila vse Pozivajo se tov. delegati, da se zborova ''.-tim ter tudi vino-rade popolnoma okle nja stairno udeleže. Svoj prihod v Celje rti*i. Za kraj. ki je že itak siromašen, od u
---- --	1 j ira ta katastrofa črno perspektivo v b>, vih v Dolsko je prišia dne 29. t. m. nc.ia
1	......
je utejena njihova strast po tujem blagu.
u— Nesreča na cesti. V pode Tek oko> li po! 1. popdne, bi p iš'a na Poljanski ccsti poleg Alojziicvišča dveletna Deza Du ar, hči poštnega uradnika, stanujoča na Po'janski ccsti 9 skoro pod c'cktrič> ni voz. Otrok je pritekel pred voz, ko je bil ta v najhujšem diru. Vozn;k pa je voz šc pravočasno zavrl, tako da ic otro. ka samo podrl in vrgel na stran. K sreči mala ni dobila več«e poškodbe.
Aretirana ts?tica. V hišo Kotaric.
več oseb .ie zbolelo na trebušnem legar-| iu, največ smrtnih slučajev pa jc zahte-[ vala dav ica.
* Težka nesreča vsled viharja. V sre-; do popoldan jc di\ jal v Oorici srdit vi-! Iiar, ki jc v ulici Sv. Petra porušil pre-j ostali zid neke hiše ter pokopal pod seboj 16-letnega Obervvalderja, ■ki ie zado-1 hil težke poškodbe na glavi, i * Zagonetna smrt v Krnu. V nedeljo.
j zi>ke oblasti. Bratska sokoiska društva -o vljudno vabljena, da se udeleže t, ih naraščaj kakor članst.-o te slavno^ii v kroju. Za polovično vožnjo po železni, i .'le preskrbljeno. Torndevne izkaznice s: dobe pri JSP. Natančnejši spored se {>1:1-vočasno "bbjavi Zdravo! Odbor.
Sokolsko društvo v Laškem prii li v nedeljo. 3. avirusta cb 15. javno telovadbo v kopališkem parku ob Savinji. Vabimo vsa bližnja društva, da se prireditve udeleže. Vožnja je polovična na 11:1 - Maribor. Celje - Dravo-
'0. iulija. ziutraj ie odšel z doma posest- progah I. ,iM;ai.: i rtik'Andrej' Rakušiek. vulgo Tomažin.; grad. Grobdi.,,-Rojratec. Zveza železu,-' Namenil se jc na pašnik .pod Slemenom, : ce jc vsestransko -ako ugodna, prihod -i ki leži bore po! ure od vasi. Ker ga ni bi- opoldanskimi vlaki. - Nekaterim dru-!o df Igo nazat, so sc domačini podali za | štvom smo razposlali izkaznica za poio-1 njim ter ga na svoje začudenje našli , vično vožnjo: ako, jib je premalo, naj so »1 oodrti vojaški ka- ! oglase: društva, k, jib niso dobila, naj
ločil ost.
naj javijo na naslov Ivo Erhartič. teeh.. Celje. Tajništvo J. A. D. Triglav. Zagreb.
» Srbsko planinsko društvo priredi pri-! * nožem v srce. Grozen samomor je hodnji teden skupen izlet na Karavanke izvršil v Zagrebu kleparski pomočnik in Triglavsko pogorje. Gostje pridejo v Vilko Zaboš. Porinil -i je v prsa oster nedeljo dopoldne V Ljubljano, odkoder ?e nož. s katerim s, je preBodel odpeljejo popoldne na Bled. V ponedeljek ; 3e n;l Potu
se cnlpravijo na gore.	! ':llan-	.. „ , ..	, .,
♦ Poljski oficirji iu dijaki v Sarajevu. * Vlomi ra dežel,. V h,so oose-tnika V Saraievo so prisodi urošlo uedelio I Franca Meseria v I.ockeu, vrh., so vdrl:
mrtvega v reki na pol podrti vojasu, k a- | verni. Bil je ves osmoien po glavi. Ker so bila tudi tla okoli njega osmojena, so
store isto. V splošnem vc-l ajo save/r.e izkaznice. Sodeluj« Zagorska rudni-ka
rce. Umrl v bolnico. Motiv samomora ni
ženska in poprosi'a za prenočišče, ki ga ie tudi dobi1«. Pravila ic, da sc vrača domov iz mariborske bo'nice. Na«'ednie iutro se je odpeljala s 15'Vtno Marijo Kotarjevo. ki jc nesla v Ljubljano na trg blago. Tu je povabila ženska Kotar> jevo, naj spravi blago za kako uro v Cer. netovi gostilni na Vidovdanski ccsti, kar ie ta tudi storila, obe sta >i dj šli ogle«
i začeli domačini sumiti, da se k morala godba. Bližnja društva prosimo naj ta
'zgoditi nesreča s smodnikom. Domneva 1 sc, da jc Rakuščck najbrže vr^el na tla ! ostanek goreče cigarete ali žveplenko. ki ie užgala po tleli razsuti smodnik, kate-: ri ga ie op3lil in zadušil. Ponesrcčnec Jc bil pn sOvaščanih zelo spoštovan in pri-: ljubljen.
datum upoštevajo. Gostom se nudi p i lika, da si ogledajo pri t"m tudi naše radio-terip.ilno kopališče..Zdravo!
Sokol L vabi svoje čl.in^vo. da se V kroju udeleži pogreba preminulega brata dr. Josipa Lavrenčiča. ki se. vrši dane? ob 5. uri popoldne Zbiramo se na Taboru. Odhod ob 4.30 popoldne.
«JUTRO» št. 178 O
rt	j	*	napisal pismo, naj žc več nc odlaša s' zvečer prepovedana vsakršna godba, ki
Ogromen preeorpoa res® svojjm prih0(1{in, temveč uai sc vrne do- bi utegnila motiti spanje mirnih sosedov.
Mesto Newvork raste izredno naglo mov tega iii tega dne ob tej in tej uri. To pa Jc tudi vse, kar bi jim mogel fn se množi s" tako hitrostjo, kakor no« Ko je gospa Zivka prejela pismo, se , kdo oč.tati. Sicer pa so ves dan« beno drugo mesto na svetu. Po svetovni ji je izvil iz prsi globok vzdih. Torej je m t,h. in svoj čas, v kolikor ga ne .zpolnl volni so sc nova glavna mesta v novih že prišla njena ura, ko bo treba zapustiti utešenje telesnih potreb, porabijo z brez-državah Evrope tudi pričela hitro širiti, lepo prirodo Koviljače in sc vrniti nazaj brižnim opazovanjem hrušk, ki J.m raste- j Imenujemo samo Ljubljano. Zagreb. Bco v Staro Pazovo, kjer jo čakajo sive in jo nad glavam, ali Pa Prezirljivo mer.10 J :.rad Prago Varšavo itd. Toda ta mesta sitne trgovske skrbi! Toda če je žc tako, mlado šestmesečno lisico, ki isee, brska , so le majhne vasice v primeri z orjakom pa naj bo. In gospa 2ivka je zložila svoje iu koplje v tleh za bogzna kakim zakla-
Ncvvvorkom, ki šteje s svojimi pred« toalete v koVčege, pa hajdi na pot. Od dom.	_
rnestji toliko prebivalcev kot pol Jugo« Beograda naprej proti domu se je peljala j
slavi je.	z ladjo po Donavi.	X Stroški svetovne vojne znašajo.
Da se odpomore vedno naraščajočemu Sitno .ie prekladanje na potovanju, po- pQ angic<k; statistiki nič manj kot 680, prometu, potrebuje Nevvork novih po« sebno če ima človek s sabo mnogo prt- mjjjjarcj zjatih dolarjev, to je skoraj 60 tov in prometnih zvez. Pod reko Hudson Ijage. Ocspa 2ivka jo jc imela. Toda Ker bj]jjnnov papirnatih dinarjev, se bo sedaj gradil nov predor, ki bo ve« :v ves čas mislila samo na lepo prebite y Rontgeniziraiue žil. Doslej se nizal Newyork z New Jerscycm. Tunel sc dneve v Koviljači, ni pazila, če so pri pre so daij nap, aviti jasni rontgenovi posnet-
in odvodnic v živem ke se žile v mišicah
arjev ali vcc Kot polovico lonau, i ve icne, se je »otk«" "»»"» k->-»-• — premaio oarazajo. Sedaj se je dvema likor je v naši kraljevini novčanic v ob-- je prtljaga v redu. Toda oh groza! Opa- ;lCm.5kima zdravnikoma, dr. Berberuchu toku. S tem si lahko prestavlja eitatelj j žila je, da manjka med njeno prtljago jn dr fjirsc|,u> posrečilo ojačiti nasprot- i kako velikanske stroške zahtevajo umet« j največji kos, kovčeg, v katerem so bile . ie ine(j krvj0 in mescm, da so nastale , nc prometne zveze, da sc ugodi potre-'! dragocene letoviščarske toalete.	. „a pioj,či jasne slike. V kri bolnika se j
bam velemest.	! Kaj sedaj? Oospa Zivka ni izgubila rav j ....................
Predor bo dvojen. Ime! bo dva rova, ! notežja, ampak neprijetno jo je vendar j in sicer na severni strani za promet proti ! dirnilo, da se je vozila domov brez naj-j zapadu, na južni pa v obratni smeri. Dol« lepših oblek. In ne bodi lena, je izstopila (jost predora bo znašala 8300 čevljev ali v prvem pristanišču ter se peljala nazaj okoli 2800 metrov. Ko bo predor gotov, v Beograd, da pogleda, če ni kovčeg s j pričakujejo, da se bo skozi njega prepc« toaletami ostal kje v skladišču.	I
Ijaio na leto okoli 15 milijonov vozil ali ; Gospod Mladič je medtem že imel v 40.000 dnevno. Ker gre večinoma za av« rokah odgovor, ki mu je naznanjal, kdaj tomobile, čijih motorji proizvajajo stru« se žena povrne. Zapregel je konje ter se pene pline, ki so za ljudi nevarni, bo peljal na donavsko postajo in čakal na imel tunel mnogo ventilatorjev, tako da ladjo. Ladja jc prišla, žene pa ni bilo ni-bo zrak v rovu izmenjan po 40--krat na kjer. Iu jezen je trgovec pustil voz in uro. Razen tega bodo ob izhodih po« konje v neki krčmi, sam pa jc kupil voz-stavljene straže, da posvarc voznike, naj ni listek za prvo ladjo proti Beogradu ustavijo svoje motorje, ako bi se moral ter šel na pot, da preišče to skrivnostno obrane statistične podatke industrijske iz kateregakoli vzroka ustaviti promet v zadevo.	i otroke. Posebno pa tako delo otežuje že
rovu =	I Guspa Zivka jc medtem dospela v Bco- j (o> ker je pr; nas> lahko rečemo, skoro
Gradnja tega dolgega podvodnega pre grad, kjer se je nedložno seznanila z ne- ; vejina podjetij po preobratu spremenila dora zahteva ogromnih predpriprav in kim mladim kavalirjem, !>i ji je šel rad svoj obrat v toliko, da se je speeijaliziral
natančnih načrtov, ki so jih izdelali naj« , na roko ter pomagal izslediti kovčeg s
boljši inženjer ji Ti strokovnjaki pravi« ' toaletami. Zivka in kavalir sta imela slu-jo, da ni delo pri kopanju tunelov nič j čajne isio pot in sta sc vkrcala na isto bolj nevarno kot kje drugje na prostem, i ladjo navzdol po Donavi. Nič hudega slu-Delavci delaio v posebnih zaprtih oddel« 1 teč sta se veselo razgovarjala in ko sta k:h, kjer sc nahaja stisnjen zrak in so ; se po par urah morala razstati, je kava-poučeni, kako jim je ravnati, predno pri« ' lir prav iskreno stisnil dami roko ter jo
vbrizga neškodljiva stoncijcva sol in arterije in vene se do najmanjših vejic jasno začrtajo na plošči. Znano le, da sc da na podobcu način dobiti tudi slika žc-!rdca. Bolnik zavži.ie majhno zmes kadmija, ki ga rontgenovi žarki nc prodro dobro in sc zato odraža žclodec v vsej svoji obliki na plošči Z možnostjo, da se dajo tudi žilc-dovodnice in odvodnice rontgenološko ugotoviti, je napravljen velik korak naprej v razvoju zdravstva. Ostajajo sedaj samo še živci in kite, ki jih doslej še ni mogoče jasno opaziti na plošči.
X Arabsko pleme prestopilo k iu-devstvu. Bcduinsko pieme Al Šmalni, ki se je sedaj utaborilo v bližini Sateda v Palestini je zaprosilo palestinsko vlado, naj bi podpiralo njegove člane v tem, da bi moglo prestopiti v judovsko vero. Pripadniki plemena pravijo, da so po svojih tradicijah potomci Judov in da se žele povrniti k veri svojih očetov. Mnogo Judov in Arabcev v Palestini sodi, da izvira del sedanjega arabskega prebivalstva dežele od Judov, ki so ostali v Palestini in tekom stoletij prevzeli vero gospodarjev, to je mohamedansko.
X Pet mesecev zapora za en poljub. Ernest Cnox, vrtnar v predmestju
Londona, je bil obsojen na pet mesecev zapora, ker je zlezel ponoči skozi okno svojega soseda in poljubil njegovo hčer, ki je ležala, v postelji. (Strogi sodnik je rekel ognjevitemu zaljubljencu v utemeljitvi razsodbe: »Vi ste gnjusen stvor na telesu človeške družbe in vas morajo zato kolikor mogoče dolgo držati daleč od dostojnih ljudi!«
X Ubogi vojni minister na razpoloženju. Bivši vojni minister v Karolv-jevi vladi na Madžarskem, Albert Bart-ha, mora voditi civilno pravdo. Ker pa nima sredstev, da bi si najel odvetnika, je prosil budimpeštanski magistrat za ubožno izpričevalo, na podlagi katerega bi dobil zastonj odvetniško pomoč. Magistrat je potrdil, «da ne zasluži Albert Bartha, vojni minister na razpoloženju, nič več. kot znaša običajna mezda dninarja.®
X Za otrokom. Na železnici .od Mar-seilla v Toulon je pade! Tletni otrok iz vozečega vlaka. Mati otrokova, stara kakih 24 let in oče sta takoj skočila za njim. Ko so ustavili vlak, so našli potniki ob progi otroka /e mrtvega, mati pa je dobila' tako hude poškodbe, da bo tež-ko ostala živa. Rane očetove niso tako hude. Družina se je vračala z letovišča.
Važnost uspeha našega
sejma
Znani so izreki, da v Jugoslaviji niti najmerodajnejii činitelji niso vedeli, kaj se izdeluje v naši državi in v koliki meri. Ako bi imeli tudi prvovrstno upravo, bi preteklo dokaj časa, preden bi uredili
dejo na navaden zrak. Zanimivo je, da ! nesel k ustnicam, da jo poljubi, doslej šc ni prišel ob življenje niti cn de- Toda joj! V tem hipu se jc od nekod lavec. ki dela v teh rovih. Res je bilo vzel 2ivkin mož, ki jc razburjen skoti!
na proizvajanje določenih, včasih novih izdelkov, za katere so se smatrali tržni pogoji najugodnejši. In to spreminjanje se vrši še vedno. Poleg tega se ustanavljajo dan za dnem nova podjetja pri nas kakor v ostalih pokrajinah, in ta podjetja se širijo in večajo.
Vse to ouemogočujo pregled. Ako bi hoteli določati sproti množino razpoložljivih izdelkov iu seveda tudi potrebo, bi bilo
738.6 milijona Din); v juniju 1923. leta 642.4 milijona Din). To pomeni znatno oslabljenjc napram maju, a napram juni
za sodmjško uvedbo poravnalnega posto-stopanja. Firma, ki se peča s petrolejko trgovino in ima lastni bančni oddelek.
OSiaUIJt-IIJU lliipiaui LU.IJU. o,	. I -'t?........................1 - i
iu 1023 malenkostno povečanje. Glavni nahaja žo dalje časa v plačilnih težko«, h , -	, i.ms. i„_	rts.orr K .-mFmiiiinische Bank na Du
nekaj mož ubitih ali to se je zgodilo pri j naprej ter začel mahati s svojo palico potreba posebnih .gospodarsko-statističnih začetnih delih na peščenem obrežju, v j p.o glavi svoje žene. Bilo mu jc: «jasno». ' uradov, ki bi bili organizirani centralizi-predoru pa se uporabljajo vsa moderna : da se je tu po sredi z njegovo ženo zgo- j rano in bi ?e ;raeii pečati le s to za-pomožna sredstva, da se preprečijo ne« . dilo nekaj prepovedanega. Saj je zalotil jev0 posamezne trgovske zbornice ve-zgode. V Nevvvorku je mnogo velikih svojo ženo s kavalirjem! In tik — tok j ginoma točno in zanesljivo vedo, kaj se stavb, ki bi morale imeti spominske plo« i so padali udarci po Zivkini glavi. Crcpi- proizvaja v njihovih območjih, toda manj šče z imeni delavcev, ki so se ponesrc« ; nja pa ni bila prav nič trda in tako je čil pri delu, tako pa so ti ljudje nepo- ženo kmalu oblila kri.
so poučene za tuja področja. Dalje je neznana kakovost izdelkov, kar igra danes,
/nani in pozabljeni in nihče kdor obču« j Prestrašeno občinstvo v pristanisču je ; ko fC zopet uveljavlja normalna svetov-duje nebotičnike, delo človeških rok in ' začelo besnega moža miriti, kavalir pa j Ba konkurenca. vedno večjo vlogo. Pri moderne tehnike se jih ne spominja. i se ni upal nastopiti ln parnik se je žnjim j onjb" gospodarsko-političnih enotah, ki Zadnje tedne so se čudili Newyorčani odpeljal naprej. Medtem se je gospod ; jniaj0 ^ seboj žo daljšo dobo gospodar-dvakrat zanimivemu pojavu: iz reke se Mladič unesel. Zena je najprej padla v ] gke skupnosti, je teren bolj znan; kupec ie naenkrat dvignil velikanski curek vo« nezavest nato pa ie prišla k sebi ter se j jn ^onzument vesta, katerim tvrdkam nai de visoko v zrak in sicer na mestu, kicr , mirno izpovedala možu, razloživši mu ;;aupata boli, katerim manj. Pri nas vse-sc vrta predor. Inženjerii so kmalu po« slučaj, radi katerega se jc ^ zamudila. „a	j0 nj; pokrajine, ki sestavljajo
ias-nili stvar: stisnjeni zrak v rovu jc pro« Lahko si mislimo, kako je pogledal trgo- nag0 novo rij-gavo. so bile doslej deli raz-drl plast zemlje in biata nad luknjo in vec, ko jc doznal resnico, o kateri mu sc- j^jj, pospodarsko-pol i t ič tli li enot. Da se dvignil vodo v zrak. Že dan poprej so daj ul bilo več treba dvomiti. Preostalo bili delavci opozorjeni na to, da je za« pa mu ni nič drugega kakor naložiti že-če'a zemlja prodirati v rov in so se umak no na parnik in jo odpeljati v Beograd nili zato na varna mesta, vsled česar ni j v bolnišnico.
bilo nobenih človeških žrtev. Delo se je j In tako leži sedaj gospa Zivka obveza-sicer malo zaustavilo na dotičnem kraju, na v Beogradu, gospod Mladič pa pre-ker je bilo treba zopet zamašiti luknjo ' mišlja posledice svoje ljubosumne pre-v blatu in zemlji nad rovom, potem pa ; nagljenosti in_se pripravlja zopet na zaje šlo vrtanje nemoteno naprej.
v
Žrtev ljubosumnosti
2ivimo v sezoni kopališč in letovišč, ko se vsakdo, ki je le količkaj pri peti-cah, rad oddahne od dela ter nabeie moči in zdravja za dolge zimske mesece. Kdor odide v kopališče, se Ie nerad vrne domov, kjer ga čakajo skrbi, odgovornost in delo.
V Stari Pazovi blizu Zemuna živi že dolgo let trgovec Mladič, ki ima lepo in tudi še ne staro ženo. Ta žena, po imenu
gospodarsko-pol ti združeni gospodarski deli organično spoje in zaključijo tako skupnost, ki bo v polni meri izrabljala možnost proizvodnje in v polni meri zadostila tržnim potrebam. je naloga velesejmov, med katerimi je ljubljanski na prvem mestu.
Čim večji bo njegov uspeh, tem hitrejše bo korakala naša država po gospodar-
izvozui predmeti v juniju' so bili: les, živa goveda, sirov baker, jajca, sveže meso, žive svinje, živi konji, pšenična moka itd. Glavne odjemalke našega blaga so ostale v glavnem iste države kakor v maju.
= Podraženje kruha v Zagrebu. Iz Zagreba poročajo: Proti volji mestne apro-vizacije je objavila Pekarska obrtnička zadruga v Zagrebu hitro ogromno povišanje cen kruha, na 6.25 Din za beli kruh. 5.75 Din za domači in 5.25 Din za črni kruh. Povišanje cen so utemeljuje s podraženjein moke. Toda moka sc jo podražila v zadnjem času le za 40—50 par, dočim se je kruh. ki .jc bil razmeroma že itak drag, kar za 75 par. To povi>a-njc cen kruhu, ki .je za, srednjo in nižje sloje najvažnejšo čivilo, jc vzbudilo veliko razburjenje med občinsvoin. ki odločno zahteva, da le povišane cene ne smejo ostati v veljavi.
= Dobave in oddaje. Ravnateljstvo državnih železnio v Subotici ima oddati 900 kožuhov v popravilo ter sprejema do 4. avgusta tozadevne ponudbe. — Pri ravnateljstvu držav-nih železnic v Sara-i jevu se bo vi šila 16- avgusta ofertalna ] licitacija glede dobave 30 vagonov ce-i monta, in 22. avgusta ofertalna licitacija ; glede dobave 5000 kg kompozicije za lo-! I.omotive in 5000 kg kompozicij'; za va-sone ter 23. avgusta ofertalna licitacija glede dobave 60 vagonov bukovega oglja. — Pri ravnateljstvu, državnih železnic v Subotici se bo vršila 23. a »-glista ofertalna licitacija glede dobave železne pločevine, pri ravnatelstvu. državnih železnic v Za<rrebu 22. avgusta ofertalna licitacija glede dobave 645.500 m" raznega mehkega stavbenega lesa in raznih drugih
Osterr. Kaufmannische Bank na Dunaju je z včerajšnjim dnem zaprla blagajne ter bo zaprosila za poslovno nadzorstvo.
— Francosko-češkoslovaška banka za zapadno Evropo. V Parizu se je osnovala Francosko-češkoslovaška banka za Zapadno Evropo. Delniška glavnica je pre-liminirana z 10 milijoni francoskih frankov. Prva emisija delnic bo znašala 3 milijone frankov. Poslovati prične banka !. avgusta.
-.=. Grški veliki sejem se bo vršil letos od 30. avgusta do 8. septembra. Z vele-sejmom bo združena tudi lovska razstava.
konski post. Gospa Zivka pojde namreč sj-0 urejeni poti naprej, tem prej bomo iz bolnišnice zopet na letovišče, odkoder j spravili v red razmerje med. izvozom in
Poslano
Z ozirom na dopis v glasilu ljubljanske j rja knezoškofa, v »Slovencu« dne 27. ju-lija. št. 170: pod naslovom
»Občinske volitve na JeSeuicah«
priobčujem sledečo
iz]avo:
Za občinske volitve na Jesenicah jo bil določen termin za vlaganje list od 15. ju-lija skozi 10 dni.
Ker pa volilni imeniki do dne 15. julija niso bili še pravomočni in deželno sodišče še ni končnoveljavno razsodilo o reklamacijah. podaljšalo sresko poglavarstvo v Radovljici rok za vlaganje list 0,1 i. avgusta sledečih tO dni. volitev pa odredilo na dan 31. avgusta t. 1.
To se je zgodilo še takrat, ko je bil vodja, jeseniške občine klerikalni nege-rent Valentin Černe in nimam jaz pri tem tako malo opraviti, kakor ima urednik lažnjivega »Slovenca« pri mojem
se bržčas ne povrne tako hitro kot prvič.
Hiša za volkove
uvozom. Vsi naši gospodarski veščaki zahtevajo, da se zmanjša naš uvoz in poveča izvoz; ako ,e gostje iz ostalih pokrajin prepričajo, da lahko v Sloveuiji dobe marsikaj, kar so doslej dobivali od zunaj, ako se nadalje domenijo za even-tuelno nekoliko drugačne izdelke v bodo-
Nckie na Francoskem so zgradili veliko lopo sredi zelene trate in jo črno
pobarvali.	______________________________
V tej lopi prebiva sedmorica volkov,	ge^bo To'torej tudi^za 'zmanjšanje uvoz*
?tiri* SO samci, tri samice. Vsak ima svo-	prvovrstne važnosti. iu s t0!n v zvezi st0_
ji valuta in vsa draginja, kratkomalo ves naš gospodarski napredek. Zato z napc-
lesnih izdelko7 in pri intendantun Drav- , gostilniškem r.bratu.
ske divizijske oblasti v Ljubljani se bo | ' Jaz ^ prfettti Občinske posle oz. za-sklenila 22. avgusta direktna pogodba v./cl me5to, ki mi jo v smislu zakona že glede dobave 480.000 kg sena. Predmetni oirlasi so v Trfovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled.. — Pri komandi S. žandarmerijskega polka v Ljub-ljani se bo vršila 13. avgusta druga ožja
davno spadalo, šele 18. julija in nisem s podaljšanjem roka za vlaganje kandidatnih list. in določitvijo termina volitev v | nobeni zvezi.
Kar se pa tiče nesramnega in infamne-listmena licitacija zaradi izdelave bluz | ^ ter neopnovanega obrekovanja, izza orožnike, in sicer v količini do 50.000 j j,vinl da vse j„ prav vse iz trte zvi-dirarjev iz od države dostavljenega suk- , t0_ obrne j.-.j se infamnt- lažnik na sodimi. oventuelno t.uli ostalega blaga in po- | ^ go niu ?pjii na razpolago.
! 1 rebSSIn, če se te li.-itacijc udeleže vsaj | j>rl,jP;ra. ;.|<1Veka. ki bi mi meti
štirje so samci, tri samice. Vsak ima svoje ime: Riga, Barina, Mirka, Moskva, Trocki, Grigri in Maria.
___________ 'I i volkovi so namreč umetniki. Nasto-	prigakujemo otvoritve letošnjega
Zivka. se je pred časom podala v kopa- j Pa'° Pa zda-' v cirkusu, zdaj za nim. velesejma. Iišče Koviljačo, da prebije tam nekaj ted- i Hiš0 -iim & sezldal rtžlser Jea" Du" nov poletne sezone. Koviljača je lep kraj rand- ,ki hoče P°rabltl za nekatere
v prijetnem 'zatišju. Obdajajo io hladni svo-ie filine-
Volkovi žive tu lepo v mirnem zatišju.
gozdovi, ki so deloma izpremenjeni v drevorede s klopmi, na katerih posedajo počitka potrebni gospodje in dame. Tja se je torej podala Zivka Mladičeva in
Tržna t>oroči?a
Novosadska blagovna borza (29. t. m.) Hišo pa so jim postavili sredi zelene tra- ] p š e n i c a: baška, stara 420 — 430; no« te, na kateri rastejo hruške, ki se šibe va 4j0 _ 420. Ječmen: 310 — 320.
_______ ___________ ___ pod bogastvom sočnega sadja, zato, da xurščica: 275 — 280. Moka: baza
kopališko življenjfTseli' je tako" priljubilo]! sc počutijo kar mogoče udobno v svojem .00» 620 — 630; «0» 613 — 625; «2» 565 da je mislila na povratek domov brei i robstvu. Njihov krotilce Marccau jim do 575. 515 _ 525; «6- 455 — 460. hrepenenja po Stari Pazovi.	| itreže in jih neguje z uprav očetovsko 01 r 0 b i; 205 — 215. Skupni promet
Ampak g. Mladič je trgovec in kot iak skibjo.	.,..,,,	..' 1285 vagona: od tega 1 stare pšcnicc. 11
ima smisla za hrepenenje in poeziio. In! v Ve!isi sobi'	,ahlt0 'menoval; | nove promptnc pšcnicc, 81 nove pšenicc
tako se je zgodilo, da je venomer pSaril ojedilnico«, sc zberejo vsako jutro volko- za avgust s september, 4 turščict, pol mo« svoji ženi pisma, v katerih io ie pozival i vi- da si napolnijo želodce s tečno hrano. kCi g ovsa> 15 otrobov. Tcndcnca čvrsta, naj se čimprej vrne domov,' kler jo ča- ki -io i™ nudi njihov gostitelj. Ne vsi! i Dunajski svinjski sejem (20. t. m.) stajo velika opravila. Gospa Zivka ua ni I Mirka mora ostati sama. Njene navade i)OCOn 8662 komadov; od tega iz Jugo« bila za opravila prav nič vneta. Cimboli namreč niso baš salonske in čc le more s]avjjc 041. Notirajo za kg žive teže v -e je izprehajala po lepi okolici Kovilja- hlastne rada svojemu tovarišu za vrat tisočih aK: debele svinje 20 — 25.5, mes« « banje, tembolj ji je priraslo k srcu mesto da bi se brigala za jedačo. ^ nate 20 — 24.5. Debele svinje so napram vsako drevo, vsak grm in vsaka trava. I Kadar pride torej Mirka v jedilnico. p.tjjnjcmu tednu poskočile v ceni za Težko ji je bilo misliti na ločitev od pre-; -sc ostali volkovi povrnejo v svoje sobe. 500 pri kg_ ;;Pexa letovišča, kjer ie uživalo srečo na : pardon, v kletke, kakor ostavijo dobro stotine drugih ljudi, katerih ni tiral nih-1 vzgojeni gostje skupno jedilnico v pen-če na vsakdanie delo.	1 sionu, čim se pojavi kaka dama razbur-
fn sospa Zivka je redno odgovarjala i Uivega značaja, svojemu možu na pozive naj se vrne do- I Sedmorica volkov živi torej, kakor vi-
4 inteiesenti. Natančni v smislu zakona sestavljeni pogoji so interesentom na.ipo- | •/.noje do 13. avgusta t. 1. med uradnimi urami na vpogled v pisarni ]>oyel;~tva 8. žandarmerijskega polka v Ljubljani.
' Bleitveisova cesta št. 3. pritličje, desno. Neobhodno potrebno je, da sc interesent.>e že prej informirajo in o glavnem, da si pravočasno poskrbo potrebnih dokumentov. ker legitimiranje s čisto navadnim starim obrtnim listom no zado- 1 stuje. Dajanje po.;asnil itd. na dan licita- j i je je izključeno.
metal v
| obiaz tak'i očitanja, bi prav pošteno pre-mikastil ali ga pa izročil kazenskemu -odniku. N.-srnnini obrekov.dec »Sloven-čevih- painfp-tov pa imuniziran in mi no preostaja nič drugega, kakor, da ga. žigosam tem potom.
Jesenice, 28. julija 1924.
Lovro Humer, obč. gerent.
Preklic
podpisana obžalujem in preklicu jem v*:
.....................žaljivo besede in obdolžit ve. katere sem
_ Obratne ustavitve pri Aipinskl i jrovorila čez -Josipa Arh, iz češnjiee. monlanski družbi. Iz Eiseneir.a poročajo, »Cv. trr n.n -v.« !>va,czna. .la jda ie Mpin-ka inontanska druži.a radi sva - z P-po pobota a. ,.r. p-sv^tovato-n. : nernožm.sti razpečavanjii izdelkov usta- J uradu županstva v Sredn.11 vasi m da j« I vila več obratov. Delo je odpovedano ; odstopil od tožbe. 1500 delovnim močem, ki bodo 8. avgusta Boh. Češnja, št 4:>. odpuščene. Izključena ni možnost, nada-___ Mar.:a Sodja - L,ganeva.
ri^r^anje dunajske pe- ! as,nikizdajatelj K.„«n? ;Jutra,. trolejske firme Z Dima; p - ,.. ,.jr, da j- O-.govorn, uredr , r. Br Jn• firma BrUder Nowak. Dunaj L. zaprosila i hsk Delim ■ 'iskame, d. d. v L. Jjanu
I___\.	-----------
Vremensko poročilo
Ljubljana 29 iulija 1924.__'•^m, ml mor.ea
!]iov, da njen čas še ni prišel in da bi | dimo, v svojem domu prav mirno ziv- j «tela podaljšati svoje bivanje v kopali' sc" vsaj še za teden dni. Tako se jc
= Za olajšan izvoz vin. V Vršcu so imeli banatski »inoirradniki te dni zborovanje, na katerem so se bavili 7. vprašanjem izvoza vin. Računa se. da l.o letoš-
Ijenje.
Koi dobri sosedje bi bili lahko marsi-
pridelek vina v Banatu znašal okrog 400.000 hI. Banatski vinogradniki od-.' pošljejo v Beograd posebno deputacijo.
Sčasoma nabralo preccj tednov. Doma pa | komu V^^ ^^SiJSo | M bo pri vladi intervenirala za olajšan
se je sprehajal po praznih sobanah svo- ! store ničesar	—.....--—.-, ;i7vfl7 vln
jega stanovanja trgovec Mladič z roka- | neprisotnih prijateljev, in se o n.uh goh | » ~ ^ ^ v juniju naprain ^
kate- i oslabel. Po .podatkih Generalne direkcije arin je izvoz v juniju t. 1. znašal 28!)
m! v žepu in po glavi so mu rojile čudne i malo čuje. Tihi in ubogljivi so. Včasih
Kraj	ob
opazov.inu	
. t.jnliljaua .	7.
Ljubljana .	14.
Ljubljana .	21.
/.aereh . .	7.
Reosrrad	V.
Punaj . .	V.
1'raca . .	/.
tnomost	V.
Zračni tlak
75S5 755 0
753'5
100 i
Zračna temperatura
13 6 '230 166
130
Veter
vzhod jugozap. zapad
jugo vzhod
Oblačno 0—10
Padavine nim
več. jasno oblačno
dež
11.0
misli. Marsikaj je že bral o nedovoljenih pa se vendar pripeti, da pod večer rečeh, ki tako raJe začno v letoviščih. A ; ri izmed njih nc more odoleti svoj: uara-ker mu je bila Zivka vedno zvesta, ni vi in takrat odmeva naokrog otc .m \ k. imel povoda, da bi sc posebno razburjal, ki so sc ga naučili v svojih rodi.ih krajih Vendarle je sede! še enkrat za mizo ter i iu so za hip pozabili, da ic do deseti uri
tisoč 782 ton ( v maju t. 1. 818.973 ton; v juniju 1923. leta 262.514 ton). V vrednosti 650.7 milijona. Diu t v iua.iu t. L
V Ljubliani barometer nižji temner. višja Soluce vzhaja ob 4-37, zabaja ob 19"35 Vremenska napoved za sredo: Sev. nc Alpe: Mejaši,- najbrže zapUdno vreme 1 dežjem (nevihte), živahni zapadni vetrovi, hladno; južne Alpe: nc,aSuo, dez,
hladno,
C. Golar:
Vesela vdova
(Konec.)	- - .
»Čudno govoriš, Tonač, in ne vem,
'ali se delaš norca iz mene. da tako pregrešno govoriš, ali ka.j. Pa menda nisi ti ženin ?»
I «Ka,j si misliš, uboga stvar! Jaz. ki sem se cerkvam zaobljubil in storil sveto prisego. Ali poznaš Brdavse vet: [Tinčka, ki sem mu stric? Tisti se ženil: ! Vdova je še huje ostrmela. Brdav-isovega Tinčka je poznala, a. kaj za to? On bi bil lahko njen sin. a ne njen ženin. Sicer pa tudi ni mislila nikoli na to, da bi se drugi« omožila. Niti sanjalo se ji ni o tem. pa naj bi bil prišel drujr, postaven in moder mož, ne pa. mlad neizkušen fant, ki je menda šele slekol «suknjo belo» cesarjevo.
«Kako bi ga ne poznala! Z mojim rajnkim sta bila celo v rodu,» je zamišljeno omenila vdova.
«Prst božii!» ie iznova poskočil pobožni mož in ves zavzet nadaljeval: »Tistega ti je zbrala božja previdnost, da bo tvoj drugi mož. In tudi ni napačen mladenič. Premeten je in priden, pa hišo ima in živino. Bobnarica, lep par bo to, in sam Bog bo imel veselje nad vama. in sveti Volbenk, ki je močan svetnik, ki bo dal blagoslov.® »Ali hudo mlad je še,» je ugovarjala zena. in zamišljeno in v skrbeli sklenila koščene, od dela vse razpokane in Suhe prste.
«Oh, križana nevesta, oh žalostna 'devica, mlad je še, mlad je še, le kako govoriš! Ali ti ni prav, da. je mlad? Kaj pa češ z beloglavcein. Id se ves trese in je mrzel od starosti? Boga zahvali, Bobnarca, zapleši in zavriskaj. ker boš dobila mlado kri. vročega fantiča. ki ti bo grel posteljo.*
Pobožni romar se je ves razživel in 'je malone poskakoval pred osuplo vdovo, ki je zardela ocl zadrege in sramu. Čudni svat pa je bil ves v ognju, zaripel v obraz in je govoril
navdušen še dolgo, dolgo o sladkostih zakonskega stanu in o krepostih mladega fanta. In ko je odhajal, se je že mračilo, od sinjih gor je vela hkidna sapa proti zahodnemu obzorju, kjer jo bledela večerna zarja.
sHe-he, dobro je, dobro je!* Tako je mrmral Tonač. «Čast Bogu in dve sveča svetemu BoJantinu. Tudi na svetega Antona ne smeva pozabiti, če pojtle vse po sreči.»
Ko se je tisti dan ločila Tilka od prijateljice Ane, je šla naravnost domov. Mislila jo na mater, skrivno nevesto in globoko v srcu je vstajala neka tiha jeza in nevolja. ali nekaka temna ljubosumnost. Za vos svet ne bi tega nikomur ne priznala in Še sama sebi ie to tajila, in zadušiti je hotela v sebi čuvstvo slabe volje. In ko je mislila, da je pozabila že na vse, se je nenadoma zalotila znova, ko je z gnevom stiskala pesti in ni vedela, ali naj se jezi bolj na mater ali na ženina Tinčka.
Zakaj tudi Tinček ji ni dail miru. Včasih je celo mislila, da .'o ra:l vidi rdeči in veseli fant in da mu jo več do nje, kakor do lijenih tovarišic. In tudi ona se je večkrat ujela pri tajnih mislih, ki so hodilo okoli zaloga 'r.ntr.. ka mu jo oče zapravil denar i:: mu pustil posestvo zanemarjeno in zadolženo. In s oda j jo pn naenkrat zvedela, da so ženi pri njeni materi. To ji ni bilo posebno ljubo, vso se ji je zdelo, kakor čudne sanje, in mola si je oči. da se zdrami in vidi, da- je samo sanjala. No. tega ni bilo. sanje so bile resnica, in zato jo trpela, trpela.
Ko je stopila v vežo, je hotela kazati veselo lice in dobro voljo, zato zapela in pevaje zaljubljeno pesem prestopila prag. Videla jo, kako so se ji odprla vrata, v shrambo zraven. hišo in je nekdo v naglici izginil za njimi. Tilka je uganila, rta je bila njena mati!
Torej skriva se pred mano. si jo mislila.
»Aha, dobro, da vem! Čakaj, čakaj, to si je treba zapomniti.»
Proti večeru je srečala mater, in zdelo se ji je prvič, da je v veliki zadregi pred njo. in ne ve, kam bi obrnila oči in kaj in kako bi spregovorila. Tudi se je mati očividno lepše oblekla kakor navadno. Na glavi je imela rdečo ruto, in vse bolj skrbno je bila počesana, in tudi njena lica so bila čudo rožna. In v ušesih .je imela zopet velike zlato uhane, ki jih je bila odložila ob moževi smrti.
i Glejte si jo no!- si je mislila Tilka. "Kako se je ozalšala in • pomladila! Cola nevesta, čisto prava nevesta, in kar mlada je na videz.»
Hči se je poredno nasmehnila in spregovorila s pojočim glasom:
«Mati, jaz pa nekaj vem!»
Bobnarica se je očito zelo prestrašila. Kavno je pristavljala lonec k ognju, iu roki sta se d potresli. in zganila se .jc silno nc-mirno.
«Kaj pa takšnega»? je vprašala nekako zamolklo, in tudi glas ji jc čudno drhtel.»
«AJi se boste v resnici omožili?» O, nagajiva je bila znala biti Tilka! 5 kako nedolžnim in otročjim glasom jo to vprašala.
Bobnarica ni odgovorila. Obrnila so je v kot od ognja, da se ne bi videlo, kako je nenadno še huje zardelo vse njeno obličje, kakor da je zaplamteh kri v licih.
«.\Ii ros? Z Brdavsovim Tinčetom? Hi-hi-hi!»
Šegavo se je zasmejala. kakor da ni niti trohico novo!Je. črta iti srda v njenem srcu. Z rokami jo zaploskala, stopila nato k materi in sc ji naslonila na ramo.
«Oh, povejte!*
Mati se -je obrnila in vzdiknila. -rTonač je bil nedavno tukaj, jo zelo počasi spregovorila. Svetoval mi jc tako in mislila som že govoriti s teboj o tem.»
«Ali res. mat.i?» Hči sc je zresnila
lin nič več ji ni bilo do smeha, ko je ;slišala govoriti mater.
♦Saj pravijo, da je fant pošten in | i priden. Ne hodi v krčmo, kakor drugi , fantje in ne ponočuje. Resen je in ; zmeraj pri delu. Zato sem mislila, da 1 bi bilo tudi za nas dobro, ako pride k j hiši moška moč.»
Zdaj je Tilka molčala in ni našla i besede, da bi jo sprogovorila.
»Tinač jo dejal, da bo tako za vso j najbolje. In on jo moder in svet mož. | Kaj pa ti misliš?*
Hči še vedno ni našla besede in - i je globoko zamislila. V srcu pa ji je ; vstajala grenka misel in čuvstvo. ka- | kor da bi jo kdo nameraval težko ; okrasti.
♦Tako sem sklenila, da bi ga vzela. ; ako je božja volja tako. In Tonač ; pravi, da jc. » Umolknila jc za trenutek iu pogledala je hčer.
»Mislila sem tudi na te. da bi se ti omožila. Pa sama vidiš, da si še premlada in sami ne moreva lii^i. Ali ne?
Tilka bi bila najraje zavpit), da ne. a ni mogla. Zato je zbežala, tekla na vrt in se skrila. V očeh je imela polno solz in po licu so tekle. Težko ji je bilo srce, in čuvstvo osamelosti jo je vso prevzelo.
Hi-hi-hi se je prismejal Tonač v hišo. '<Danes pa nisem sam. mati Bobnarica 1 I Lo poglej, fanta sem ti pripeljal, ki bo j tvoj ženin in mož po božjih in člove- j skih postavah!*
Nekako plah je bil mladi ženin, ko ! je sedel s stricem za pogrnjeno mizo ' in skoraj ni upal pogledati v oči Bob-narici, ki je v zidani ruti. ki io jo imela j okoli vratu, in v modrem široko na- ; branem krilu sedela na stolu.
«Le zmenita se, le zmenimo se, kako in kaj! Prav lopo sc skupaj pod a sta! Bobnarica. tebi sicer ne bo treba kupiti let. nekaj bi jih še prav lahko' od-, dala ženinu. No. pa to ni nič hudega! Pamet, to je najboljše, kdor s pametjo orje, dosti naža-nje. Ali nimam prav. i
mati Ln nevesta Bobnarica*?
«0, prav.* je odgovorila in se zagledala v mladega ženina. Bil ji je všeč zdravi fant in dolgo ni obrnila oči od njega.
J. kje pa tičiš. Tilka? Prinesi vendar na mizo. kar sem pripravila!*
Kmalu so se odprla vrata in vstopila je mlada punica. Bila je rdeča kot rosna češnja, njeno lice je žarelo kot žamet in roža. V rokah je nesla skledo. zvrhano s pečenjem. Postavila jc je na mizo in hotela oditi. Ali takrat so je nenadoma oživel mladi ženin, ki je sedel tih in zamišljen za mizo.
»Oh. ti si. ali nisi. Tilka? Glej jc saiamensko ptičioo. kako si zrasla!*
Prijel jo je za roko in potegnil k sebi.
»Sodi. ti pravim, sedi la boš kaj fo-vedala.*
Tilka jo gorela in trepetala kot pla men nad žerjavico. Planila je in ušla iz hiše. In za njo je udaril ženin Puče. Tako sta ostala za mizo sama pobožni romar in Bobnarica.
Teklo je popoldne in mladih dveh ni bilo nazaj in že so legale prve večerne sence, ko se odnro vrata in Tinči se prismeje v hišo. In za njim stop: Tilka in se nasloni na vrata.
«Mati Bobnarica.* pravi mladi fant. «a,li mi daste svojo hčerko za ženo?* Obraz mu je sijal navdušenja in oči sn bilo kot zvezde.
»Mati, lepo vas prosim, dajte mi Tilko!*
Ostrmela in onemela je mati Bobr.i riea in ni vedela ali naj so jezi nad fantom, ki se je prišel k njej ženit, ali nad hčerjo, ki ji jo vzela ženina. Ve:. dar hudega ui bUo, zakai še ta~to jesen sta sc peljala Tilka iu Tine*} v cerkev k poroki. Silno je hilo veselje na svatbi in v devetih vaseh naokoli n: bilo berača, ki bi se ne lnl nanj! in ti-, jedel med dobrimi svati. In mati Bobnarica je plesala polko z ženinom, la so jo dela! veter za njo. in je bila v obraz žareča kot zrela luiča.
	Vsaka [
	beseda |
	1 50 par *
Za
..Dopisovanje" i« „2e»itve" vsaka bessda 1 Din
a» ploftant t aaprej. Ftita M ifciko todl v znamkah. Na vprašanja odgovarja uprava le, te Je vprašanju priložena znamka
ca odgovor ter manlpulacljaka pristojbina (Z Din).
Dobre gosli
] prodam Naslov pove upr.
„Jutra"
153S1
Podkvice m kapice
*a čevlje, izdeluje po najnižji t cenah Josip š 11 r n, ključavničarstvo in kovinar-stvo, Kranj.	15405
(dobe)
Kontoristinjo
tudi začetnico, zmožn.o nemščine ln ki je dobra račun,.-lica, sprejme takoj lesna trgovina v Ljubljani. Znanje Italijanščine daj. prednost. Ponudbe pod ,,Les" na upr. v,Jutra".	15322
Prodajalka
»e sprejme takoj. Ponudbe ca: Kocbek. Kranj. 153-10
Potnika
fnanufakturne branže, vpeljanega iti strogo solidnega, se išče. Ponudbe pod šifro „Potnik" na upravo ,Jutra' 15338
Učenca
Jobro razvite a in poštenega sprejme za strojarsko obrt Mihael Strah, Mirna Dolenjsko.	15333
t Gasilski voz
i nov. lakiran, so po nizki ceni' proda, istotako več za-*. ~ • ..	; pravljencev (vozičkov). —
SlSCeiO)	Frane Iskra, Sap 14, Vrh-
^	! nika.	15371
Strojni risar ;--------------
ki je obenem vešč tudi dru- !	Fotoaparat
pisarniških jposlov,, i_šče | g x 12 B pripaakl, prodam.
službo. Cenjene ponudbe pod ,,Risar" na upravo „Jutra".
Izurjena šivilja
gre šivat na dom. Naslov v upravi ..Jutra".	15400
Kot prodajalka
želi stopiti v kako trgovino ; gospodična z dežele. — Gre . par mesecev brezplačno. --1 Naslov pove uprava Jutra" 15377
i-------------
| Strojnik-ključavničar
trezen in zanesljiv. Išče službo kjerkoli. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na upr. i ,,Jutra" pod ..Razumljiv". '	15384
Naslov pove uprava
„ Jutra" 1541.6
Soba
[ se odda gospodu takoj ali s 1. avgustom. Naslov pove , uprava ..Jutra".	15434
Za dopust
I od 1. avgusta <lo 15, sep-
. tembra. iščem opremljeno ! sobo s. posebnim vhodom. — ; Ponudbe na upravo „ Jutra' pod „Snažnost, elektrika".
15388
Mlado kobilo
■ neplašljivo, srednjo postave, : vitkega stasa, sc proda. — Ponudijo rru upravo ..Jutra" pod šifro ,,Dobra tckalka".
Strojnik
popolnoma samostojen iu trezen, po možnosti samski, Be sprejme za takojšnji na--top k lukomobill v parni žagi ua deželi. Pojasnila daje tovarna- parket Ivan Šiška, Ljubljana, Metelkova ulica 4.	15403
Trgovski pomočnik
mešane stroke, želi preiue-nltl službo. Reflektira na mesto poslovodje kake podružnice ali skladiščnika v Ljubljanl. Pismene ponudbe pod ..Mešano" na Atoma Companj-, Ljubljana. 15430
Pošteno dek!e
žeti mesta h kakemu priletnemu vdovcu ali samskemu gospodu kot gospodinja, kjer bi opravljala vsa hišna dela. i Naslov pove uprava „Jutra" 15427
Pekovskega vajenca
starega 15 let, krepkega in lioštenega, se sprejme. — Naslov pove uprava „Jutra" 15396
Lep postranski zaslužek
se uudi potnikom in krajevnim zastopnikom, ki bi hoteli prevzeti tudi še zastopstvo ugledne ljubljanske tvrdke. Pismene ponudbe z opisom dosedanjega službovanja in z natančno navedbo, kate££ tvrdke in stroke sedaj zastopa, je poslati na .upravo -., Jutra" pod šifro >,Lco postranski zaslužek' .
• 15378
Kuharica
> finem kuhanju izurjena, se išče i; boljši rodbini. — iNaslov pove uprava ,,-tutra" 153S6
Vinski trgovci
in gostilničarji! Večja množina vina letnika 1022 in 1923 haložkega in ljutomerskega, produ V. Baebler in drug,. vinogradniki Ptuj.
15415
Trije vozovi
krasen brek, skoraj nov. pokrita kočija in močan domač voz, jako ugodno takoj naprodaj. Naslov pove upr. „Jutra".	15391
Hrast., smrekove hlode
v normalnih dolžinah in v debelinah nad 30 cm, kupimo vsako množino, najraje na progi Zidani most— Brežice. Ponudbe z navedbo cene. množine in kraja, kjer se Isti lahko ogledajo, prosimo Da naslov: And. Jakil, Krmelj, Dolenjsko. 1017
Bii kov gozd
lep, ca 120 ha, dobro za-rašeeu, se proda za izsekati. Ponudbe na upravo „Jutra ' pod „Bukev".	152S6
Nova hiša
s 3 sobami, kuhinjo, verando. kopalno sobo. naprodaj. ■ Sanovanje takoj prosto. — i Naslov pove uprava „Jutra" 15368
Pritlično hišo
sposobno za obrt, proda po nizki ceni Ivan Flajnik v Vinici.	15342
Nova vila
z velikim vrtom, se zelo ugodno proda. Stanovanje takoj na razpolago. Ponudbe pod ,,Vila" na upr. „Jutra" 15382
Manjšo hišo
•iovo ali dobro ohranjeno, v j bližini tramvaja, s takoj prostim stanovanjem, kupim — Lastnik obdrži event. do-j smrtno stanovanje. Ponudbo na upr. „Jutra" pod šifro 1 ..Gotovina takoj". 15419
Stanovanje
sobo s kuhinjo, sobo s souporabo kuhinje aii prazno' sobo, išče mirna stranka brez otrok, najraje na Sv. Petra cesti ali nje bližini. I Ponudbe na upravo ,,Jutra" I pod ,,Prazna".	15417
Sobo
' išče gospodična — gre tudi ' kot sostanovalka. Naslov v i upravi „Jutra".	15420
Iščem 2—3 sobe
prazne s souporabo kuhinje, plačam na željo za dclj časa naprej. — Ponudbe ra upravo ..Jutra" pod šifro ..Kapital".	15421
Opremljeno sobo
iepo, solnčno. ali dve (ena ; tahko prazna) z električno razsvetljavo, event. tudi s brano, se išče Za takoj, ali za avgust. Ponudbe na upr. ,,Jutra" pod ..Solnčna soba" 153S7
Kanarček
'se tnl je izgubil od 20. do 21. julija. Bil je v kletki na. hodniku v hiši št. 249 Šolska ulica. Ljubljana. — DotičDega, ki ga je vjel in u-a dobro poznam, pozivam, J da ga vrne nazaj, stroške i za oskrbo v tem času po-! ravnam. V nasprotnem slu-eaju, ako kanarčka ne vrne, napravim druge korake. — Jožefa Pilih.	1539S
Britvice
Mem. Gillette in britve, se j sprejmejo v elektr. DruSenjo ; v drogerljl Anton Kane, LJub-1 ljana, 2idoveka 1. 1092
Preklic.
Na predzadnjem občnem { zboru ..Nabav tj a Ino zadruge | drž. želez, v Spodnji Šiški", i vršečem se v veliki dvorani Narodnega doma v Ljubljani, sem očital upravnemu odboru Jzoritarstvo. Ker je , ta moj očitek popolnoma ne-I upravičen, ga s tem prekli-| cujem in obžalujem ter se zahvaljujem gg. uprav, odbornikom, da so odstopiti od tožbe.
| Ljubljana, 30. jul. 1924.
IVAN LOCNISKAR, žel. vpokojonec.
15426
Gonilne jermene
za diname in navadni pogon izvršujem po naročilu. Delo solidno in zmerne cene. — Za naročila se priporoča Fr. Iskra, sedlar na Vrhniki.
15374
Zobozdravnik
h
Stari trg 2
ne ordinira do konca avgusta.
- li
Na velesejmu
I se proda dobro ohranjen pa ; viljon, pripraven za restavracijo. Naslov pove uprava ..Jutra".	15436 [
SEestne županstvo Kočevje razpisuje
službo obrsto^odle na mestni elektrarn? in uoJouodu.
Obratovodja mora biti zmožen vseh elektrotehničnih del. Upoznan mora biti 7. montiranjem in odmontiranjem električnih napeljav. Izučen mora biti na vsa strojna dela v električni centrali. katere pogon se vrši deloma po vodni turbini, deloma z Dieselovimi motorji in aku-mulatorno baterijo. Vešč in upoznan mora biti z vsemi administrativnimi posli, ki se tičejo elektrarne.
Vešč mora biti slovenskega jezika v govoru in pisavi, kakor tudi nemškega. Starost ne preko 40 let.
Plača po načinu državnih nameščena? Prosto stanovanje, kurjava ter uporaba vrta
Prošnje je vlagati do 15. avgusta 1924, katerim je priložiti popis dosedanjega službovanja, izpričevala in .staviti reference.
Mestno županstvo Kooevje,
dne 28. julija 1924. , Žnpan : Ivan Novak 1. r.
Mlin v najem
ali . za mereo, išče oženjen mlinar. — Maniša popravila izvršuje sam. Ponudbe pod ..Mlinar ' na urr. ,,Jutra".
1542S
Trgovina
} se odda takoj z Inventarjem i in stanovanjem. Pod šifro i „DežeIa" na upravo .Jutra I 15362
Pekarno
vzamem v najem v kakem trgu ali na deželi. Cenjene ponudbo na upravo ,,Jutra" i pod številko S7. 15409 j
Trg. korespondenco
v slovenskem, nemškem, ev. i tudi v češkoslov. in srbo-hrvatskom jeziku, sprejema za trgovske firme in jih opravlja v privatni pisarni perfekt korespondent z 9-lefno prakso, prvovrstnimi izpričevali, trgovsko visokošolsko naobražen, po uged-nlh posojlh. Naslov pove Atotra Companv, Ljubljana.
15391 .
Dobro izvežban
(Kesselschmied)
se išče
za trajno službo.
Ponudbe z navedbo izpričeval pod..Kot-lar" na upravništvo
..Jutra". 3970 'a
boje, mastila, lakove, stisk emajle, kittove i jamačno čisti firnis najbolje kakvoče nnde
HEDIČ-ZANKL
družba z o. z. MARIBOR, LJUBLJANA. NOVI SAD,
p družn ca.	centrala.	sklad,šte.
Tvornice:	673, a
LJUBLJANA - MEDVODE.
■ MjJBS
12 vinskih sodov
hrastovih, dobro ohranjenih, se vsled opustitve viTVske trgovine proda po zmerni ceni. — Cenjene ponudbe na naslov : Rudolf Ziherl, trgovec, škof ja Loka. 15102
1 Prazno, prijazno sobo
! btizu glavne pošte in kolo-1 ilvora. s posebnim vhodom, elektr. razsvetljavo, sc takoj odda proti predplačilu, ozir. posojilu. Vpr^a se v upravi „Jutra".	15357
K 2 oirokom
išče bolj priletna ženska, ki bi obenem tudi opravljala ■gospodinjstvo. Naslov pove uprava ..Jutra".	15423
Sluga
kuharica in gospodinja. s>. sprejmejo. Ponudbe z na-To.tbo starosti, je poslati na . mravo ..Jutra" pod . šifro .,Vesten IS".	15424 ;
H
SE it
K
1
* m
Stanovanje s hrano
prt boljši rodbini, išče dijak. Ponudbe so prosi pod . šifro ..Sedmošolec" na upr. ..Jutra".	15347
Špecerijska trgovina
se proda na prometni ce^ti. Ponudbe pod ,,Trgovina 50" na upravo „Jutra". 153S3
Iščem 2000—3000 Din
posojila na klavir, za dobo 3 mesecev. Ponudbe na upr. ..Jutra" pod ..Posojilo".
15358
1000 Din nagrade
dobi oni. ki mi odstopi malo stanovanje, ali prazni sobo s souporabo kuhinj.-. Naslov pove uprava ..Jutra
15329
«Leon»!
Dvignite pismo. M.
15399!
Krojaški pomočnik
f" a j en tudi	v ženskem (lelu,
kakor tUdI	šivitte. so sproj-
Jre takoi	Naslov v upravi
^Jutra".'	1K41S
Krepčajte
otroke in bolnike z ,Juhanom".'
Enoletno predplačilo
na stanarino onemu, ki zamenja stanovanje s kuhinjo ^ in eno sobo s stanovanjem | . .! najmanj 2 sobami in ku-" i-injo. — Fonudbo na upravo - ..Jutra" pod ..Predplačilo". SI	15101
V svrho razvedrila
želi znanja samostojna go-spodična z boljšim nradni-kom \ starosti 26—36 * let. Dopise event. s sliko pod ..Morski valovi" na upravo ..Jutra".	15395
I I
Seznaniti se želi
mlada, Intcli^rentiia dama z inteligentnim gospodom, ki bi ji včasih razgoat lomne misli. Ponudbe pod znarVo i ..Osamij-na cvetka" na upr . ..Jutra".	'54^5
Zadružna hranilnic
registrovana posojilna in gospodarska zadruga z o. z.
v Ljubljani
Sv. Petra cesta št, 19
sprejema vloge na hranilne kniižice in tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje.
Večje in stalne vloge z odpovednim rokom j| obrestuje po dogovoru.
Daje posojila proti vknjižbi, poroštvu in
zastavitvi.
361.03
. Srabi 30. VII. 1924
svake srijedc i subotc	Svaki dan čajanka
izmedju velika svečana zabava	od 16 d010 satL
Sušaka i OpatMe (Abbasia) sudjelovanje najboljih umjetnika	Dvorane otvorene
na Ju»oslavenskom »eritorMu. opere, operete i komedije.	od 15 sati do 2 ,ata u jutro.
NAZNANILO.
Podpisani vladno naznanjam p. n. odjemalcem kakor cenjenemu! občinstvu, da sem prevzel od gosp. Filipa Pod&evska, Sv. Petra cesta št 33
trgovino z delikr.iesami in sladčiearao.
Zagotavljam p. n. odjemalce in cenjeno občinstvo, da bom imel redno sveže ia najboljše blago. Postrežba točna in cene solidne.
Najvljudneje se priporočam za naklonjenost.	3'80/a
Frasi Sar k, Sv. Peti a cesta 33.
v
OSKAR GUDAC — SUSAK
ODPRAVNO PODJETJE — ŠPEDITER
sprejema vsakovrstno biago za prevoz po železnici in po morju. Poseduje veliko in suho skladišče ter sprejema tudi večja množine blaga v shrambo.
Prispelo biago prevzema in odpravlja s postaje
ali z ladje še istega dne.
Izkustvo, pridobljeno s petindvajsetletnim delom v tej stroki, jamči za točno in solidno izvršitev poverjenih opravkov.
Poslovniea in skladišče v poslopju Telefon interurban 64. ex „HOTEL SUSAK". Tvornička ul. 14.
3575a
... n,. MIK-O-Š	Baprao trakoTe'.==f=
ljubljana, Eviestm trg is Lgp CTH ts karbon - papir ■ indigo
1 ^ šzdeiovatelj dežnikov, j	|	„ « « ," ljubljana.
Ne drobnol	Na debalo I
_JP'	Saioga sprehajalnih palic.
Ctarl dežniki se nanovo preoblečejo
|||lill|lil!||||tlliniilllllllil!IHIiillll!l!lllllllllii»HHIHIHHIillllllillHIIIIIIIIIIIII!lll
ljubljana.
5 Šelenborgova ul. 6 I.
KM
ui
$ a a
zmožna perfektno slovenskega, srbskesra (cirilico) in nemškega jezika se išče proti viaoki p:ači. — Prijave sprejema v petek in soboto med 4. in 6. uro popoldne ,.SA-TURNUS d. d. za industrijo pločevinastih izdelkov, LjubljanaiMoste.
396oa
4000 do 5000 kalorij, franko Ormož, tona po 300 Din predaja
Siouenska premogokspna družba 2 o. z. T
» Liubijani, Wolfova ulica 1. \
Inserirajte
v „ JUTRU"i
21 a2pisana je
služba občinskega tajniKa
v občini Sv. Vid nad Cerknico. Oglasiti se je v občinski pisarni najkasneje do 10. avgusta t. 1. — Plača po dogovoru.
■ ■ i
Srusnice
(Preiselbeeren)	3952
dobavila v vsaki množin! tvrdka
A. Splihal
pri Sv. 58;«, pošta Msslinie.
Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okraj v Ljubljani naznanja svojim članom in somišljenikom, da je včeraj dne '29. t. m. ob 5. uri zjutraj preminul njegov predsednik, gospod
Odbor društva ..Pravnika ; naznanja društ-venikom pretresajočo vest, da je njega član in dolgoietni odbornik društva
■-'-'t
m
1 ■
H
a <
mi
>f ■ \f
&
Pogreb pokojnika bo danes dne 30. t. m. ob 5. uri popoldne iz Leonišča na Zaloški cesti.
Ohranimo nam dragega v trajnem spominu!
V Ljubljani, dne 30. julija 1924.
=000,„	Odbor.

a
Lavrenčič
= Šeja/tjang***- —
vseli vrst in vsako množino, v čisto opranem ste ni u nudi, za takojšnjo dobavo
Prodajni urad šEirfjanšftega premogavniha and. jakil
Ljubljana. Srikov trg 10 1018-a
odvetnik v Ljubljani
danes preminul.
Neumorno marljivega blagajnika ohranimo v hvaležnem spominu.
V Ljuoljani, dne 29. julija 1924.
3984/a
steklenice za vknhavanje sadja in povrtnice po najboljše in najcenejše.	30
Glavna zaloga za vso državo :
Lovro Petovar, Ivanjkovci.
Istotam se dob6 Zupančeve knjige „B.onzervi-ranje sadja ln povrtnln za domačo uporabo" v slovenski in hrvatski izdaji. Gospodinje, naročite!
Potrt) od globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je dne 29. t m. ob 4. uri zjutraj, v 40. letu starosti, po kratki, mučni bolezni, preminul v ..Leonišču" naš presrčnoljubljeni, predobri in skrbni soprog, oče, oziroma sin, brat, gospod
fl
E3
g i.iM
odvetnk v Ljubljani.
git n wš
Pogreb predragega nam pokojnika se vrši v sredo, dne 30. t. m. ob 5. uri popoldne iz sanatoriia .Leonišča1' ob Zaloški cesti na pokopališče k Sv. Križu.
Vsem, ki so pokojnika poznali, ga priporočamo v blag spomin!
V LJUBLJANI, dne 29. julija 1924.
Ana Lavrenčič, roj. Znideršič, soproga. Marko in Ljerka, otroka. .Josip in Mari a ' avrenčič, starši.
Str »sito Lavrenčič, brat. ."•ilena Ze jav, roj. Lavrer.č.č in Mica Ziža, roj. La renčič, sestri.
Vsi ostali sorodniki.
M
^ffj -f- th
Načelništvo Tiskovne zadruge, r. z. z o. z. v Ljubljani, javlja, da je preminul nenadoma njen zaslužni odbornik, odnosno blagajnik, gospod
y®v
t sf, br!>
odvetnik v Ljubijani.
Pogreb se bo vršil v sredo dne 30. t. m. ob 5. uri popoldne iz sanatorija „Leonišča" ob Zaloški cesti na pokopališče k Sv. Križu.
3987/a
I flfls||; 1
V Ljubljani, dne 29. julija 1924.
JUTRO« št. 178
tiskarne, d. d. v
nenadni smrti svojega
Upravni s vef Delniške
Ljubljani, sporoča tužno vest o oredsednika, gospoda
odvetnika v Ljubljani.
Pogreb se bo vršil v sredo dne 30. t. m. ob 5. popoldne iz sanaforija „Leonišča" ob Zaloški cesti pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 29. julija 1924.


Upravni svet Hipotekarne banke jugoslovanskih
hranilnic v Ljubljani sporoča tužno vest o nenadni smrti svojega upravnega svetnika, gospoda
m	m	{&.	£1	® w