Državotvornosi hatoličanov. Liberaliiizmu je svojsko, da hoče pra,vico do lastnega obstanka dokazati z natolcevanjem katolicizma. Katolicizem •— liberalci ga lažno imenujejo klerikalizem — je protivnik znanosti, protivnik umetnosti, protivnik prosvete, protivnik napredka, protivnik kulture, protivn.k svobode, protivnik človeškega dostojanstva, protivnik sreče ljudi in narodov: tako se glasijo znane litanije svobodomiselstva in naprednjaštva, ki jih venomer ponavljajo liberalni časniki vseh jezikov, tudi v slovenskem jeziku. Bili so časi, ko so na nazive teh litanij množice v nekaterih državah odgovar^ale v mogočnem koru: »Proč s klerikalizmom!« Povečini so ti časi minuli. Cloveštvo se je iz lastnega, težko plačanega izkustva uverilo, da liberalizem laže ter da je vse to njemu samemu lastno, ikar lažnjivo očita katolicizmu. Zlasli na gospodarskem polju je človeštvo moralo to spoznanje drago plačati. Liberalizem je treščil narode v suženjstvo kapditalizma, za katerega ne obstoja sodilo resnice, pravice, poštenosti, svobode, človeškega dostojanstva in sreče ljudi in narodov, marveč edino sodilo in načelo: dobiček. Politični li.beraliiize<m je hotel ter boče n_.jveč profitirati od tega-le očitka, kl je z njim natolceval zveste katoličane: klerikalizem je proti državi. S to kleveto se je liberalec postavil za žandarski bajonet, ki naj bi opravil svoj posel s katoliškim življem v politiki. Proti državi pa so vcrni katoličani — tako skuša liberalizem opravičiti svojo laž in kleveto — radi tega, ker so podrejeni rimskemu papežu, ki kraljuje v Rimu, ker je njih srce ne v domači državi, ampak v tuji itd. Ako bi liberalno utemeIjevanje bilo resnično in stvarno, bi iz njeja sledilo, da bi ena petina človeštva bila protidržavna, kar bi gotovo onemogočalo obstoj držav. Ker pa države obstojajo, je to dejstven dokaz za lažnjivost liberalne trditve. Svetopisemski dokaz za to, kako je liberalen očitek zgol grda kleveta, nudijo znane besede Zveličarjeve: »Dajte Bogu, kar je božjega, in cesarju, kar je cesarjevega!« pA'ko kdo ne da cesarju in ikralju, kar je cesarjevega in kraljevega, in državi ne, kar njej pripada, je to liberalec, ki ne da Bogu, kar je božjega. Kdor ne prizna iz Boga izvirajočih moralnih načel, ruši tisto podlago, ki je na njej zgrajena človeška družba in vs' ka država. iZgodovina spričuje, da so katoličani vedno bili trdnjava državnega reda. Da s>o tudi danes, spričuje izkustvo, ki ga iizpovedujejo tudi nekatoličani, kajpada tisti, kojih možgani niso okuženi z bacili liberalizma. V dokaz hočemo nave&ti list, iki izhaja pod imenom »Outlook« v Zedinjenih državah Severne Amerike. Ta list piše: »Dve leti se že vodi pri nas borba okoli pravičnega gospodarskega urejenja. Nadejamo se, da ne bo prišlo do katastrofe. Jamstvo za to so naši katoličanl. Ni jih sicer mnogo, pa &o nstjmočnejši po svoji vcri: Vs. druge veroizpovedi se drobijo v brezbrojne ločine. Katoličani &o po nauku in življenju nezavzetna trdnjava. Katoličaii, to ni samo ime, marveč jasno začrtano žLvljenje. Ustanove in tvorbe katoličanov so delo škofov, delo rimskega papeža. One so urejene in uravnane k stalnemu cilju. Kaj to pomeni? Katoliška cerkev ne bo nikdar odobrila nasilja, nikdar nepokorščine, dokler se ne protivi Bogu. Ako se državna ¦obla&t trudi, da pošteno uredi socialne razmere, kakor to dola Rooseveltova vlada, da stre mamonizem (neukrotljivo hrepenenje podenarju, ikatero gre preko božjih, cerkvenih in državnih zapovedi), bo vedno našla med katolicani svoje najzvestejše pomočnike. Brez dvoma bi imeli mnogi štrajki strašnejše posledice, ako bi katoličani ne posredovali in pomirjevali. Njihovi socialni nazori prodirajo tudi v nekatoliške kr-oge. Tako &e toima.i izredni vpliv papsževih okrožnic. Katoličani ne težijo za nasilnim prevratom, marveč se samo poslužujejo zakonitih in dovoljenih sredstev. Oni so podlaga in zaslomba državnega reda.« — Pomenljive besede iz nekatoldških krogov. Naj bi se slišale daleč po svetu, posebno pa tam, kjer se še danes nahajajo širokoustneži, ki brezvestno 'klevetajo katolicizem — po njibovem poliitičnem narečju klerikalizem — ikot protidržaven živelj. Od takega natolcevanja imajo klevetniki osebcn profit, država pa trpi škodo.