S«. 225 jHm11 umu (Mi camttmb fMt V Trstu, v MrtakM. Pummih tterflka 20 cent. Letnik L Izhaja. izvzemši ponđeljek. v«ak dan zjutraj. Uredništvo: ulio« FranćMka 'Asiškcga St. 20. L nadstropje. Do^U1 na| polil^o uredništvu. Ne*- ^ rokopis« vračajo. — CJ'* 'pisma se ne sprejemajo ■Prof- F. Peric. 1 tiskarna r.ajlost. T' znaša za mesec L 7.—, 3 mesec« L 19.50, po' ^ J-fcAŽP Za inozemstvo mesečno 3 Ur - Teief } j _i INOST Posaiaeane Itevflkt v Trato in okolic« po 20 cent — Oglasi se računajo v Eirokosti ene kolone (78 unuj — Oglasi trgovcev ia obrtnikov cona po 40 cent. osmrtnice, zakvaia, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov ■na p« L 2.—. Maii oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izkifučno upravi Hdinorti, v Trstu, uliv« sv. Frančiška As&kega štev. 20. L nad. — Telefon uredništva in uprave 11-51. Naš članek, ki smo ga objavili pretekli četrtek in v katerem smo o**^?™. na gornje važno vprašanje, je vzbudil v javnosti eno pozornost, ki jo to vprašaje zasluži po svoji veliki važnosti. V naslednjem objavljamo kot svobodno mnenje zanimiv prispevek, ki nam je pnšel iz občinstva. — Ur. < Edinost« t« obvestila našo javnost, da je tržaško mesto imenovalo posebno komisijo, ki ima nalogo proučiti; oskrbo mesta z pilećom in staviti primerne predloge, kako naj se ta oskrba zboljša. Proučevanje tega Vprašanja se bo morda nekoliko zavleklo, vendar je gotovo, da bo komisija prej alr sleij končala svoje delo in brez dvoma stavila dalekosežne predloge, ki bodo temeljita izprememU dosedanje oskrbovanje mesta z -'ekom. Občinska uprava smatra sedanje razmere v vsakem pogledu za ne-vzdržlj'ive in sedanji način zalaganja mesta z m tekom za primitivnega in zaostalega. In to predvsem radi tega, ker je pravo!j Taktika mrentinskih skupin v pričakovanju Sklepov izvršilnega odbora RIM, 23. Položaj aventincev še .ni razjašnjen in zato bi bilo vsako ugibanje o nadaljnjem razvoju dogodkov v opozicijo-nakiem bloku preuranjeno. Moglo se bi pa že sedaj z gotovostjo reči, da se bodo aven-tinci povrnili v zbornico, ako ne bi obstojala možnost demisije, ki pa jo je smatrati skoro za izključeno. Na vsak način pa ni staviti zapustitve Aventina v zvezo s ko-rakom maksimalistov, ampak si jo je treba razlagati z dejstvom, da je izvršilni odbor že junija meseca priznal potrebo temeljite spremembe v taktiki opozicijonalnega bloka. Medtem pa je izzvala odločitev maksi1-m 9 list ov drugo vprašanje, namreč vprašanje odnosajev med skupinami in strankami, ki so dosedaj hodile po isti poti parlamentarne taktike. Kakor je že več aH manj ge*ovo. bodo maksimalisti in republikanci šli vsak svojo pot, medtem ko se bodo ostale skupine skušale držati še naprej združene v prihodnji fazi borbe. Posebno se nadzorovanje mleka skoraj nemogoče. Če; jasno je že, da se bodo umtarci skusab Ce izvzamemo nekatere trgovce in redke■ čimbolj približati demokratom, ki pa m-mlekari.ee, ki pošiljajo iz bolj oddal jenih | majo s svoje strani prav nobene sile. da "krajev primeroma majhne količine mleka v; bi sklepali nove dogovore, niti da bi zapu- Trst. se vrši vsa oskrba mleka naravnost po producentih, ki donašajo v mesto vsak svoje mleko ali kvečjemu še enega ali dveh sosedov. Zato se lahko vidi vsako jutro na vseh poteh, ki vodijo v Trst, dolge procesije žensk, peš ali na osličkih, z msa-firm ali velikimi vrči. Če bi hoteli v to poklicani mestni uslužbenci preiskati mleko vsake mlekarice, bi se tistim, ki bi prišle zadnje na vrsto, že davno skisalo. Brez nadzorstvo pa tako važnega živila tudi ni mogoče pustili v promet, ker je od njega v veliki meri odvisno zdravje meščanov. Kakšni bodo sklepi in predlogi, do katerih bo prišla omenjena komisija, si je po £ori navedenemu lahko misliti: ureditev d >-važanja mleka na tak način, ki bo omogočal lažjo rn izdatnejšo kontrolo. To je zopet mogoče doseči le na ta način, da se zmanj- — _ "i___!1 _ -J „ « X« r^^v., TVJ rvlk«*rr/\ k m AVO ! stili svoje dosedanje zaveznike. Tudi se končno ne more izključiti možnosti, da bi se aventinske stranke — seve-, da z izključitvijo maksimalistov in republikancev — zmenile za skupno parlamentarno akcijo, ki bo pač morala biti paralelna oni starih opozicijonaicev v zbornici. Poroka prlncestoje ilafslle s princem Filipom Heesenskim RACCONIGI, 23. Davi so se izvršili z velikimi svečanostmi obredi poroke druge kraljeve hčerke, prmcesinje Maiaide, s princem Filipom Hessenskim. Pri civikri poroki je fungiral ktnet z mlekom. Taka organizacija bi tudi latko močno vp&vala na ceno mlek* 'Je sicer ma4o upanja, da bi se spričo po •aanjkanfe, za poroča, da bodo diplomatfćsri zastopniki Romuniji in baltiških držav v Varšavi protestirali prati nameravanemu obisku Č&erina. proti zapadni Evropi, na drugi strani pa so se zaprli vase, da so, laže izvedli one re-ferme, ki so se zapadnemu svetu zdele tako gorostasne. Ko je pa revolucija končno premagala vse notranje sovražnike, se je takoj opazilo stremljenje nove vlade, da bi pridobili bolješviški republiki tisti ugled, ki gre Rusiji po njenem političnem gospodarskem in zemljepisnem obsegu. Ali z drugimi besedami, nova Rusija se je začela intenzivnejše zanimati za mednarodni položaj republike, začela se je voditi zunanja politika prole-tarske države. S moter nove zunanje politike je bil političen in gospodarski. Rusija je zahtevala, naj jo države pripoznajo in naj sklepajo z njo trgovinske pogodbe. Z Nemčijo je bila nova Rusija najprej v normalnih odnošajih. Po končnem porazu Nemčije in ob sklepanju versailieke pogodbe je ruska zunanja politika našla svoj izraz v skrajnih naporih tretje internacionale, da bi zrevofucio-ala razočarane mnpžžce nemškega na- kov razvijalo diplomatično zbližanje. Vzha-janje levičarske demokracije na zapadu je imelo za posledico, da sta Francija in Anglija priznali boljševiške republiko, in da- nes je Rusija v skoraj normalnih stikih z večino evropskih držav. V skoraj normalnih stikih smo rekli. To je, da smo še daleč, ko bo Rusija v popolnoma normalnih odnošajih z ostalim svetom. Tako na primer se je po padcu Mac-Donakiove vlade na Angleškem poostrilo razmerje med Londonom in Aloskvo, dasi so se oficijelni stiki ohranili. Vendar ne bo nihče trdil, da so med njima nastopili normalni predvojni odnošaji. Isto velja tudi za Francijo. Še v najboljših odnošajih je Rusija z Italijo, če izvzamemo Nemčijo ki je bila prva, ki je priznala Rusijo in stopila z njo tudi v gospodarske stike. Balkanske države so še najbolj odtujene Moskvi. Sicer pa se opaža še vedno več ali manj odkrita napetost med Rusijo in ostalim svetom. Danes je gotovo, da je ni sdle, ki bi za-mogla strmoglaviti boljševiško vladavino na Ruskem. Ravno tako gotovo je, da je vsaka nevarnost boljševiške revolucije za ostalo Evropo za sadaj izključena. In ven* t Ma, 24« MjHcnbfs 192?. dar je Evropa razdvojena v dva tabora: ruski in protiruski Zato moremo stavili vprašanje: Zakaj traja ta napetost in zakaj ne pride do končne ureditve odnošajev z rusko republiko? Vzroki so različni in jih tu naštejmo: 1. Znano stališče boljševike -vlade napram vprašanju predvojnih dolgov. Zdi se, da so začeK Rusi v tem vprašanju nekoliko popuščati, posebno napram francoskim zahtevam. Izključeno pa je, da bi popolnoma kapitulirali, to je da bi priznali zahteve nekdanjih zaveznikov carske Rusije brez primerne kompenzacije. Gotovo bodo morali upniki Rusije upoštevati ugovore in pcotipredlo^e boljževt-kov. Zakaj za škodo, ki jo je povzročila pro tir evolucija, so soodgovorni v velikem delu njeni zunanji podporniki, predvsem Anglija in Francija. In ta škoda je •gromna. Dalje se mora dolg porazdeliti tudi med države, ki so se odtrgale od Ruaje. To so: Poljska, Finska, Estonska, Litva, Letonska. Poleg teh dveh glavnih ugovorov so še drugi ravno tako važni, ki jih pa ne bomo tu naštevali. 2. Razmerje med tretjo internacijonalo in boljše viško vlado. Tretja internacijonala je razpredla po vsem svetu svoje mreže. Je to silna organizacija zaradi svojega se-s1a»va in pa svoje razširjenosti. Razume se, da je tretja internacijonala deloma v službi moskovske vlade. Zato zamore ruska vlada s tc> mednarodno organizacijo vpli med Anglijo in Rusijo. Anglija je še Usta, ki nosi zastavo pred ćelo ruskih sovražnikov. Antagodzem med Rusijo in As-glijo je starega izvora, zakaj sega nazaj za preko sto let. Pričel se je tedaj, ko^ fli je začela Rus*>a širiti svojo posest v Aziji. Če je bila carska Rusija nevarna angleški posesti, je danes boljseviška Rusija veliko bolj. Danes vidijo vsi tlačeni m po raznih velesilah izkoriščani azijid narodi v Rusiji svojo zaščitaico in pomočnico. To nam dokazujejo najbolj zadnji nemiri na Kitajskem. Pesem o tak »zvani želti nevarnosti je postala zopet moderna. Od samega začetka so boljSeviki posvečali veliko pažnjo politiki z azijdrimi narodi. Boljše viška miselnost je naftla v azijskih neruskih narodih zelo vzprejemlflva tla. V poHiČnem dvoboju med Moskvo in Londoaem igra stališče Rusije v Aziji najbolj važno vlogo. Angleži čutijo, da je sedanja, še več pa bodoča generala Rusije, strahovito nevarna angleški posesti v Aziji. Azijski narodi se prebujajo in stresajo okove, -v katere so jih uklenili tuji kapitalisti. O tem ni dvoma. Titanske sile neizmernih množic so se zazibale. Ni daleč čas, ko pridejo v strašno valovanje. Angleži imajo vzrok, da se boje tistih časov in da skušajo ta naravni val zadržati. Po svoji ideji si boljševiški Rusi samo žele prebujenje teh množic, ker pričaku- J L.________ ______^ i**0, da se bodo te množice prebudile kot vati na notranjo politiko inozemskih držav.; komunisti. Prebujenje teh množic je pred-Za delovanje tretje internacijonale pa ne pogoj za zmago komunistične miselnosti, sprejema moskovska vlada nikake odgo- Zatorej se Rusi ne boje «žolte ne-varnestr*, vomosti. To nejasne in dvoumno razmerje ampak jo objestno izzrvajo, zavedajoč se ^^^ < .. < - <1 • ' I Al" _— * J ~ ^Ikotk.-« laf&e v r^.JJ- ro se H di za izen ponucen cuuieij. jm tjiuuija. siuj'i"^ * —-— --- - - na mejniku, ko se ima odločiti za Rusijo ta slučaj se čutijo Rusi danes dovolj moem. ali za zapad. Anglija si prizadeva ohraniti zato ostajajo v azijski politiki neizprosni jo svoji politiki. Rusi pa jo skušajo povleči sovražniki angleškega unpsrijahzj&a. k sebi. Dokler se ta boj ne odloči, ostane ! To nasprotje je torej dvojno: idejno, ker Rusija bržkone še vedno ob strani evrop- predstavlja Azija pod ruskim vodstvom^so- skera političnega torišča. Rusija je načelna cijalno idejo, Anglija z zapadom pa je bra-f> , • t-i _____i ' . • __-'„„^uli -&A* DriKfir ie to d| JmSS teki si vale. Posebno pa bo vztrajala na tem stališču, dokler ne dobi v Evropi kakega velikega zaveznika. Zato se vrši tako srdit zakulisni boj za nemško prijateljstvo. Tako se dva mogočnika lasata za naklonjenost premagane*, «obubožane?: Nemčije. 4. Glavna ovira, da se Rusija ne more udeleževati mednarodnega političnega u-dejstvevanja v Evropi, pa je antagonizem jalni interesi Rusije in Anglije. In ta poslednji vzrok je pač najbolj tehten. Zatorej moramo pričakovati, da bo Anglija napela vse svoje moči, da kadarkoli in kjerkoli oslabi Rusijo. To bo za nekaj desetletij stalna smernica angleške svetovne politike in temu stališču primerno pojde tudi zunanja politika boljševiške Rusije. DNEVNE VESTI Pošten ifslilsnsKi glas o slučaju u Ml Pod naslovom ^Politična občutljivost« je objavil goriški list La Voce di Gorizia» v soboto 19. t. m. uvodnik, ki z veseljem beležimo kot zares posten glas o v naslovu imenovanem dogodku. Z istim vprašaniem se bavi omenjeni list tudi v svo i številki od 22. t. m. V prvem članku omen;a goriški list med drugim dejstvo, da ie razpisal videmski prefekt takoj na .podlagi poročila kr. karabinerjev nagrado v znesku 500 lir, ki naj jo dobi tisti, ki bi dal kake informacije o storilcih. Potem nadaljuje dobesedno: v * MniC/MtAi-il flAVlTWr —— izbral za večno hišo ter E P*rorič-Nje-in foqpmŠM Čtnm fore ter prijatelj kerej* topoiakofa KaiogMijM, ■MBitii apostol In ediastva ne- 9*gm mrošt. Hram je bil 1 19H. ramften v vepi za osnAttjMjt in njodiajeote. Mir pepel« Petra II. Petrovtea-Ujefcoia! Slava nj«|orcBtt iaei«! Njegov sveti blagoslov stj se iatije na sei dom in na naš narod u vse teae, Aaiol % Na Lovtenu, 21. septembra 1935. Po svečaaeetili sta se krmil is krakftta vrnila s spremstvom na Ivanova korita, kjer je bil prirejen velik btaket. Zvečer se je vršila v •fionu 5knbo4e» v prisotnosti kra^a, kraljice, vseh ministrov, aar«4oih poslancev in -o«*alih dostojamst vsniIsot svečana pr*d>teea| «Gor-skerfa v^eaea» v dramatizaciji AatcnH* Kartica. Igrali so igralci biriefe cetinskoga gUda-HUa in nekad eri dUetanti. Po predstavi je imel Marko Car predavanje o NJegoiu kot pesniku. V torek, ob 9. dopoldne je bila velika revija čet» Kralj ji je prisostvoval z balkona kraljevskega dvorca in av je prirejal narod pri tej priliki neprestano viharne ovacije. Najprej je defilirala koajenica kraljevske garde z godbo. za njo peSadija in ostale edteice. Ob 10. dopoldne je bilo sprejemanje depjutacLj na dvor«, popoldne pe banket, na katerega je bilo povabljenih nad tisoč oseb. Črnogorski metropolit Dočić je izrekel pri tej priliki kralju zdravico, ki je bila pri tej priliki sprejeta z velikim navdušenjem. — IZ UREDNIŠTVA, Cca^cno občinstvo se vljudno prosi de se gMe s« sploh glede rseh aporoat, ld se ob»«vlfejo proti plačilu obrača tidjučno le na upravo lista. — «G4&abeBa Maticam Na včerajšnji seji je imenoval odbor «GUsbene Matice« g. Kornelija, čelista, za učitelja pri ««GL Matici». Učnina za pouk na čelo /e 30 1. mesečno. Vpisovanje v šolo «GL Mat;«e» se bo vršflo danes, jutri in v soboto od 16. & 19. tire v ui-Torre Biaaca št. 39 I. načstr. (leve). — Vod-stvo. — J. B. BceL> Poravnava v zadevi Banca Adriatica« je bila sprejeta z veliko večmo glasov že pred par meseci. Tedaj smo o stvari natančno poročali. _ Med odlikovaaci kmetijske razstave v Čedadu je bil tudi: Forčič Ivan, Preserje pri Komnu s srebrno svelin^o in sicer za trtne cepljenke. S tem imenom naj se naše tozadevno poročilo v včerajšnji številki našega lista izpopolni. _ Društvene vesti — Sio v, a kad. fer. dr. «Ralkan». Danes ob običajni uri sestanek. Na (dnevnem redu predavanje. — M. D. «Prosvetar» Opčine javlja, da se bo vršil v nedeljo dne 27. t. m. IV. redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: I. Otvoritev — nagovor predsednika. II. Taniško poročilo. III. Blagajniško poročilo. IV. Poročilo odsekov. V. Poročilo revizorjev. VI. Volitve. VII. Slučajnosti. Vabimo bratska društva, da odpošljejo svoje zastopnike. Prostor ter ura pričetka se javi pravočasno. _Danes zvečer se vrši v prostorih «Adri?e» sestanek točno ob 8.30. Pridite vsi in točno. — M. D, « Tabor» — Sežana. Danes v četrtek točno "ob 8- uri sestanek vsega članstva. Ker so na dnevnem redu važne stvari za nadaljnji razvoj društva se prosi za točno udeležbo. — Odbor. Is triaiksga iivllenia SMi$e ffilsul ppnsmeifli pri ruinnju _ _ Ob ponudu Fratelli Bandiera pri svetihiika je ie deij časa zasidran para i k «Frencesca», star prekeeceanski brod, ki ^a |e pereplovna cbvsžba «Cosulick» »vojpćas Jkei eeporabnega za plovbo predala podjetju Maestro & Ferrarzatti, da ga razdkre. Včeraj popoldne se je na tem že aapol razdejanem pa*r- pri padcu zlomil levo roko nad laktio, Icro kl.učnico in se poleg taga še precej hudo pobil na več mestih po glavi. Nesrečnega kolesarja je pobral Šofer Marijan Fragiacomo ud Pirafti, ki je kmalu potem privoz^l tam mimo s svoj'm avtomobilom, ter ga prepeval v mest-' ao boloišnico, kjer ee bo morai Furlanic zdru. viti kakih 5 tednov. — Žrtev avtomobila. Kmetica Franc ška Si-* vic iz Kazelj pri Sežaai je včerai prinesla ne- a4u pskpetila nesreča, ki bi bila malone imela! koliko perutnine na trg v naše mesto Popol-tragične posledice. CMcrfi 14. ure, ko je bilo! dne, ko je prodala svoc kokoši in piščeta, se delo v polnem Selcu, se je iz eezannih vasokovije napotila zopet domov Šla je peš v dražbi m tilmu podrla velika stena, »ostavljena iz! svoje znanke, 66-letnc kmetice Kristine Okro* deslc m žeieamk plošč, težka kakih 5 stolov,' gar iz Grahobrda pri Tomaju. Ko sta okoli 16., so prihiteli drugi delavci, ki so pomagali ne- iz Trsta, tu stanujoč v ulici Udinc št. 15. Avto iovariSeas izpod ruže vin. Vsi so bili; je vozil z nagl-'co SO—60 km na uro. Koma*' poškodovani, a k sreCi nobeden nevarno 56-' je šofer u*rl ženski, ki sta šli po desni strani letni Gregor Ogrfcek. slaaujoč v Hocalu-Moli- J ceste, ju je ponovno opozoril s trobljen^em, ao a vento šft. 40, je zadebil raane poškodb« po naj se umakneta. Dočim se je Okrogarjeva efbrazu, 3S-letni Ivan Gsiparich, staauječ v'nagio ua»knila čisto na kraj ceste, je Šivičeva, etici Jt. SewT;e St. 527, hude praske po hrbtu! oiividno zmedena, krenila na sredo ceste, in Mevikse majlme rane po desni roki m glavi,' menda da bi se umaknila na nasprotno sirair. 2D-Wtai Marjan Pettorosso. sUmi oč v ulici Njena kretnja je spravila v zadrego šoferja. La mitori it. 303, št e vrtne manjše rane po obrazu, rokah in nogah, 49-Ietni Tomaž Grah, sianuječ v zagati Si Tecla št. 4, razne poškodbe po negah. Vsi so debili prvo pomoč od zdravnika reislne postaje, nato so bi& prepeljani v mestno bolnišnico. Prvi tri;« bodo okrevali, ako ne nastopno kake komplikacije, v kakih 2 tednih, Grah pa v 6—8 dneh. — Vežajn s kialesom, ki se je končala v bol-39-letni težak Andrej Furlanič, stanu- tako da "je šel« v poslednjem trenotku zavil na levo in zadel v obccstni zid. Dasi je istočasno stisnil zavore, je zadmi del avtomohiia zadel Šivičevo in jo treščil na tla. p»va je obležala nezavestna in vsa okrvavljena po obrazu. Vignez :i je takoj priskočil na pomoč, jo s pomočjo CWtxogaTjeve posadil v avto, ki je ostal le lahko ppAodovan na sprednjem delu, ter jo nemudoma prepeljal v mestno bolnišnico. Tam je zdravnik ugotovil, da ima uboga ,;oč v Skednju »t. 5S2, se je včeraj popokhie starka — Sivičeva ima že preko 6 križev na vračal s kolesom iz Kopra, kamor se je bil podal po raznih opravkih Ko je okoli 14. ure i _t______»____i■ ■ ___• __: hrbtu — poleg hudih prask po obrazu tud? najbrž prebito lobanjo« Sprejeli so jo v zelo kolesaril po žaveljski cesti, je pri Škofijah, j nevarnem stanju v kirurgični oddelek, hoteč se ogniti nekemu vozu in dvem psom, I Šofer je bil odveden na kvesturo in tam za izgubil ravnotežje ter se prevrnil s svoiim' slišan, nakar so ga začasno izpustili na svo-jeklenim konjem vred tako nesrečno, da si je bedo^____ ti z ozemlju se mora odlikovati de,!jc rekel kralj?« jo je nagovoril novinar. •i>a ndbt-IIl O« ac -------- - - - - M" * ——' ' i 1 1 1. ">ro\ lovanje političnega cblastva s posebno občut- U Mnogo, mn-ogo dobrega! DokJer bo zivei, liivost o, rafinirajiostjo in spretnostjo. Prefekt meni ne bo manjkalo krtAa. Naj bo srečen m obmejne pokrajine, v kateri živijo drugorcdci, Bog daj, da bo srečen tudi ves narodi ftjat^-mora znati presojati vsako dejstvo po njega ca je nosila dragoceno črnogorsko naroOtio točni vrednosti, zakaj tudi majhen dogodek, k! nošo z biserno ogrlico okrog vratu, ktfže sprva, da spada v kompetenco sodne po-i y nea politncce oblasti v zveei Aleksander, na desni pa skadarski metropolit z dogedki kakršen je bil vrto£>enski, moramo Govrilo. Na samostanskem dvorišču so preža kij ač: ti,'da bh prefekt ne bil smel takoj do- vzeli krsto ministri Marko Gjund-c, dr. ^o;a-Icčili nagrade za informatorja o 5tx>rScih pre- dlnovič, M ša Trifunovič, dr. Nikic in tvezne o-krumbe temveč da bi bil moral naj- n;k skupščine Marko Trifkovic m X> med gr-prej nađaJ'evati preiskavo in poten še le pri- • penjem topov položili na topovsko l*1«1® sedeti dogodku t'sto važnost, ki jo zaslužiy tcm trenutku je stopil pred krsto otina--. . - u ski vladika dr. N:ko!aj Velimirovič, prošla^ Proslava poroke mm Matalde " = Ob priliki poroke princesinje Mafalde , krenila na P«rif«j« ^^ SaA ojske s Filipom Hessenskim so bile vć.,^. ^pT^oE^U ^to^ki raj na vseh javnih in tudi mno^h zasebnih ; lemena Njegošev na Jezerski vrh, kjer se na-Mvs^opjih izvešene zastave. Ob 12. tiri, ko ha.& goniča. Kralj in kraljica sta jahala na je brzojav prinesel iz Racconigi vest, da j p&oti na belcih. Povor4ca je prispela na vrh je poroka sklenjena, je vojno brodovje, ki j Lovčena ob 10.30. V kapeli se je vršil parastos, je predvčerajšnjim priplulo v naše prišla- krsto so položili v grobnico, kralj ;e potegnil nišče oddalo 21 topovskih strelov. Zvečer' meč iz nožnice in ga položil na krsto. V kaso bila javna poslopja v mestu slavnostno peli sta bila samo kralj m krajca s ra *«vettiena I štvom, spremstvo pa je ostalo zunaj. Fo izhod« razsvetljena.----j mini^cr M vcr€i Misa Tn- Kakor smo pred kratkim naznanili se je iz-vršil te dni prenos kosti enega izmed največjih napis: jugoslovenskih genijev Petra II Petroviča Njegoša na Lovčen, odkoder so bile prenesene za časa avstrijske zasedbe na Cetinje. Na Cetinu so se vršile od 21. in 22. velike svečanosti povodom tega dogodka. V naslednjem podaj t m o kratek opis te jugoslovenske kulterne si-1 v nos ti, Crnogorci so silno ponosni t naravnost ošab- *funovič velik govor ; Kapelica z groba , - kraškega kamna Nad vhodom ima sledeči Prenos NleftM M no Krateni Kapelica z grobnico je sezidana iz belega V imenu Oca i sina i sv. Duha! Ma Aleksanider L, kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, pravnuk Kara Petroviča, vo-diieljaJ in početnika osvobojenja Srbie, vnuk kneza Aleksandra Karaftorgjeviča, s e, Petra I. Velikega in kneginje Zorke SPORT Športno Udruženje Opozarjam na jutrajšn^o plenarno sejo, ki se vrši ob 20.30 v DKD pri Sv. Jakobu. Prisotni moralo biti: OSV, vsa T V, razsodišče, nad-zornišivo ter S8 Vabljen je g. Caharija. Proti neopravičeno odsotnim se bo strogo -ukrepalo. — Predsednik: Plesničar. Ob 20. se vrši v istih prostorih sestanek SS. Odsotini bodo kaznovani. — M- D. «Pro*veta» Opčine, Napovedani tek na 5 km se ni vrail preteklo nedeljo, ker ni kvestura izdala tozadevnega dovoljenja. Zatorej prosimo vse one tekače, kateri so prišli na Opčine, da nam ne zameri;o, ker smo šele v nedeljo ajutra; d-obili opozorilo, da tega dne ne moremb prirediti omenjenega teka. Ce dobimo, kot se nam je obljubilo, dovoljenje 14 dni; se bo vršil tek dne 4. oktobra O tem bomo naše tekače pravočasno obvestili v ♦Edinosti*. — T. K. , — Kolesarska dirka S. k. «Val», 4. oktobra 1925. — Kot že javljeno, je prenesel S k. «Va!» kolesarsko dirko, določeno ca 2a t. m., na 4. oktobra, ker se vršijo do 27. t. m. po vremski dolini vojaške vaje. Tudi je del ceste Trnovo-Podgrad v takem stanju, da je neuporabljiv za dirko. Iz tega razloga je bilo treba spremeniti progo. Dosledno je bilo treba spremeniti deloma tudi pravilnik, ki ga v naslednjem podajamo: 1J S. k. «VaU priredi 4. oktobra t. 1. cestno kolesarsko dirko na progi: Barkovlje (Greta), Prošek, Opčine, S«fena, .Rard^to, Poštena, St Peter, Markovec, Vremska dolina, Divača, Povir, Sežana, C%>č*ne, Prosek, skupai 115 km. 2) Start: Greta, nad gostilno ex Scarpa. Cilj: Prošek, pred prihodom v vas, proti open-ski strani. KontroU: Postejna pri Kazarjih, Divača pri križišču. Obe kontroli z fistkom. Start ob 1-30 točno Maksimalni čas: 35 min. za prvodoŠiim. 3) Dirke se udeleže lahko vsi dirkači, ki niso člani mednarodno priamnih kolesarskih zvez. 4) Vpisnina L 3, plus 2 za Številko, ki se povrneta pri oddaji kontrolne številke. Vplača se lahko pol ure pred odhodom. Vpiaovaaje k dirki do 9. ure zvečer, 3. okt. Tekofla številka pri vpisovanju velja kot tekoča številka pn dirki. Prijave je nasloviti na S. k. «Val», Bar-kovlsje, oziroma na klobovega tajnika g. Hinka Pertot. . 5) Vsaka alenacija je zabranjena. Menjava koles dovoljena Vsak dirkač vozi z ozirom na cestno-policijski red na lastno odlgovor- nost. .... 6) Eventuelne pritožbe je vio*ti pismenim potom pol ure po koačani dirki z vlago pet lir, ki se povrnejo v slučaju, da je pritofta utemeljena, in jo kot tako tehnična komisija odobri. 7) Prvih »edem dollecev v maksimalnem času dobi darila. Za prvega dosiega s kolesom «Cottur» je določeno poeebno darilo, dar mehanične delavnice Cottur v Trat«. 8) Odbor lahko po potrebi epepolna spremeni predstojeći pravilnik. Seznam daril ae objavi pyavožasao volje. Žal nam je bilo, ko so se poslovili ox nas z gromovitim trikratniu «zdravoN — Dobravije: V soboto in nedeljo, dne in 27 t. m priredi naše -Bralno in pevsko društvo« v proslavo društvene 25-letiice veselico z bogatim sporedom. Spored bo sledeči: 1) Italijanska recitacija; 2) «Moj'a pomlad , mešan zbor; 3)- Nekje v Franciji*, mešan zbor; 4) ^-Poslednji mož» — veseloigra v 3 dejanjih j 5) «Zrelo žito«, mešan zboi; 6) »Bleda luna», mešan zbor. V soboto začetek predstave ob 8. uri zvečer, v nedeljo ob 3.30 uri popoldne. Veselica se bo vršila ob vsakem vremenu m prostorih dobr^vske Zadruge. Vabimo okoličane na čim mnogobro nejši obisk. _ Splošno siovensko drušlvo v Gorici priredi v kratkem tečaj za ženska ročna dela v Gorici. Dekleta in gospodične, ki se zato zanimajo naj naznanijo svoj vpi9 pri hišni v ul« Svt Ivana (Via S. Giovanm 7.) Izrabite lepo priliko, ki se Vam nud;l _Iz Medane. V nedel jo, na dan obletnice zavzetja Rima, je biLa na občinskemi domu razobešena zastava. Po nemarnosti občinskega obhodnika in župana je zastav va ostala izvedena tudi čez noč, a dru^l dan zjutraj je nis>o več našli in ni ©stalo o njej ne duha ne sluha. Karabine*ji so ver* dan poizvedovali, kdo da je ukradel zasta-' vo, ali domačini ni«o mogli dati o tem no^ benega pojasnila, ker so pač pri vsej stvari nedolžni. V torej so se poizvedovanja nadaljevala in tokrat je spremljal orožnike znani zdravnik D'Ottone. V vas je tekoo* dneva pridrvel kamijon črnosTajčnikcv ki so preiskali vse hiše. ali zastave niso mogH izslediti nikjer. Medtem so šli občinski starešine po- vasi ter nabrali med vaš čara prostovoljnih prispevkov v skupnem znesku 700 lir za nabavo nove zastave. V sredo dopoldne je bila potem razve-šena nova zastava v prisotnesii mnogih cele so se bile v svoje vloge dobro vživele in j:h j Furlanije v Medano. Navzočnih je Dilo tuoi tudi mimično dobro pogaLe. Veseli smo takega | vcč občinskih zastopov z zastavami. Pri naraščaja, ki jamči, da predvojni sloves Sol- tem sQ ^vorili fašisbovski konsul Franc^sci kana ne bo upadel. S trajnim prizadevanjem ^ (jrugi j x . , oa. p^^ ^ moramo zahvaliti le domače- mu gc.spodu brigadirju, al^o se je stvar dobro iztekla in da s«e ni vsula nad vas plo-i ha nasilij, kajti on, ki nas pozna, je ve-diel, da smo nedolžni. Ljudje so mnenja da je to nesmiselno delo učinila maščevalna roka, da bi priklicala maščevanje nad nas. Na' vseh ustih lebdi tihe njegovo ime. — Kmetijsko-nadaljevalna šola v Biljab priredi kmetijsko-poučen izlet po vipavski dolini. _ Podgorski občinski »vet razpuščen. Poročali smo že, da so podgorskemu občinskemu svetu dnevi šteti. In res, je bil oc-javljen dekret, s katerim se razpusca občinski svet v Podgori. Za komisarja občine je bil imenovan podprefekturni uradni« Amedeo Nomis. _Težka nezgoda na delu. VčeTaj popoldne je 19-letni Košir Ivan iz Gorenje vasi pri Kanalu ril v nekem kamnolomu v A«' hovem kamenje, ki je potrebno za vanje cementa. Pri tem se je utrgal kamen ter mu padel na nogo m -poškodoval, da so mu to ^^SS * kiišnvrr, kamor te prrpeljal goriški «Zeleni knz«. ' ten lovec. Nek, mai 7"ix,c podal na lov v blizmo včeraj MAGDA Tragedija mteds deklice v 12 slikah ss uprizori v soboto in n&daiio v ICRil v rudniškem gledališču. Magda mlada deklica, ki je iskala sreče in ljubezni, je n£Šla mesto tega zgolj izkoriščanje in prezir. Avtor tragedije A. Remec nam kaže žsv-' ljenje v vsej nazkoti in nmazani gotoii. Magda je iskala žMjenic, nadla je stnrt! Oni, ki ji je dal prvi poLjtsb, je zapečatil svo^o m njeno usedo. Njo je pognal na in križe vo pot ulice, bolnic«-, končno v vodo. Sam pa je poginil, kaznovan po pravični usodi, zastrupljen z njeno krvjo. _ — GORICA je čimdalie bolj radovedna, kdaj in kako priredi «Adrija» srvoj vilni večer». Oni, ki vemo, pa pravimo: «Poslovilni večer» bo v soboto dne 3. oktobra t. 1.; pravimo pa tudi, da bo poslovitev z ozirom na lepe priprave težka in genljlva. ZVEZA PROSVETNIH DRUŠTEV V GORICI _ Ix Solkana. Zadnja prireditev našega «Mladinskega ooseka ZJ-'D.« je prvi dokaz našega društvenega javnega življenja po večletnem presledku. Doživeli smo sicer zadnje mesece C. Bratuževo uprizoritev Bevkove * Smrtne poteze» ter koncert zbora «Zveze slov. učit. društvev», — toda mi domači smp bili pri tem pasivni. Pa še nekaj lepega je bilo pri tem nastopu, da so s« namreč pokazali novi delavci, večjidel s svojim prvim nastopom. Prireditev je bila nepričakovano dobra. Kaj smo pač pričakovali od društva, obstoječega , ki sla jo zapela oba zbora — skupno okrog 80 pevcev — je bila krasno podana Pri vseh pesmih so pevci nastopili brez not, kar pri tako mladih zborih že nekaj ela. Kuplet «Janko in Anka« je bil dobro podan, samo škoda, da za spremljanje ni bilo namesto harmonija klavirja. Na konca nekaj besed na naslov občinMva. Udeležba je bila malone pičla, kar £re, po točnih vesteh na naslov dvojne protiagitacije, dasi je bilo opaziti pri prireditvi nekako * zastopstvo », za pesek v oči za slučaj kakih očitanj Pa ne dovolj s tem! — Med igro smo večkrat doživeli žvižganje gotovih mlečnozobe-£ev — v salvah in na povelje gotove poznane ^Prijemali smo se za glavo! Pomislite lj»d;e božji! Pri nedoltni zabavno^*oevetni prireditvi divino, kot se ne tični »kod. Uvensm wdabo n^e preizkušen * onim, življenju, 2«ialo dati pr«^ g*^ ^pet T vedo ^„tiltv in c«lo ta «lo IT«« kr«il bia v n se bo s še obširnejšim programom. Natančnosti na odlilttn v stanovanje Marije Prion dosedaj žal neznani j Blažko. Bilo nas je vseh 76 romarjev*. V v«-zlikovci ter ji odnesli v gotovini in v drago- j selem razpoloienii sano pri«U popoldne na cenostih približno 2700 lir, kar predstavlja 1Še predvečer smo se sl&ali pred fasado za goriške razmere, kjer nismo ravno obdar-jnovc cerkve, potem pa smo opravili spoved ieai z bogastvi, precej bogat plen prepevali pobožne pesmi. Pred cerkvijo — Nezgcda na delu. Pri gradnji bazilike na šc v noč so donele naše mile slovenske Sv. gori je bil zaposlen tudi kletni Andrej i P«5«* V poiideljek zjutraj smo z Vsemi zvo-Čcrne iz Grgarja št. 116. Ko je včeraj zjutraj | novi zvonili goriško boln eo. ^ ^ ^ obha.Uo Pred Wagoslo'vom držil J^oti vsem razš^fevalcem takih vesti. svetogorski pater v slovenSčini govor, ali na žalost ga je samo čital. Pred odhogom je neki VIPAVA, 20. 9. 25. rice, je nastopi že žalostno dedščino, ki jo je pater prosil našega gospoda, ako bi nam smel' zapustil naš domači tudi vitez Galleussig. Da držati govor, kar mu je seveda drage votye! " ~ dovolil. " • ^ Po njegovem govoru smo zapustili svetišče.! Zunaj v blesku solnca smo se zbrali nad 40 pevcev v kalo in zapeli prekrasno pesem «Pozdrav». Prostor pred cerkvijo se je napolnil z romarji obeh narodnosti, prišli so vsi frančiškani Lcr nas poslušali. Ganila jih je naša pesem, marsikdo ,e z žalostjo gledal na_ nas Marija Ferjančič. smo dobili ravno poi'c''skega uradnika za občinskega kon^isarja, prav ?o, da je vzrok pre-vel o število komunistov v občini, ki so pri za-dr; h obč nr,kih volitvah odnesli zmago z bo-ne£a pol a. \''itez Diaz o'a ima nalogo, da te komuniste pozoba. Mi mu želimo dober tek. j Nas pa dalje ta reč ne zanima. Mi pričakujemo j 1 od nove; a komisar.a v prvi vrsti, da nem spra- j t *) Zs Članke pod tem naslovom odgovarja (ditvo V* tolike kolikor mu sakoo veleva. OPOZORILO. Podpšsani zastopodL predlagajoče stranke opozarja, da se 6. oktobra t. 1. ob 10 predp. pri tržaški preturi (soba 36) proda na pekaim dražbi poslopje (villa) pol. št. 861', vi. št 849 k. o. Roool, cenjeno na L 68.285*85. Najmanjši ponude k znaša lir 34.143. Cenitev, dražbe ni pogoji in drogi spisi se morejo pregledati v sodni pisarnici v uradnik urah. (674) Dr. Josip Wilian. JAKOB BEVC arama Is zlatavna Trst, Campo S* Ofacovno 9 Zlate kupnje v vsaki množini po najvišjih eeaak plačuje vU£« kot vti druj^i. raznovrstnih ur is zlatenice. \600) vi obč nsko upravo zopet v red in da izvede'.in mislil svoje. Ob tej priliki smo nabrali L 661 v kratkem nove volitve. Pomagali mu bomoiza našo cerkev. S srcem polnim upanja smo BABICA, diplomirana, sprejema - - - 6 • " J tf ",tr ^ *-' --1--: ---v dom, Via M proti postajT vipavske železnice *in" MprejTproti j ®tev, katere nam je g. Jelmčič dragevoljc raz-1DYA. DEČKA sprejme mehanična delavnica. r . tem z nasveti. Za danes bi ga prosili, da si jspustili v doiino V Gorici je nekaj članovj jiom. Via nekoliko ogleda poti po občini. Posebno onolf-0 si ogledati prostore Zveze prosvetnih dru-|D, adonnina 10/11. noseče na 1351 BRIVSKI pomočnik in lasničar, prva moč, išče službe Marinič Ciril, Ajdovščina 1345 POSESTVO. 2 hiši s koncesijo za v in o toč in trgovino, obširno zemljišče, se takoj proda radi družinskih razmer. Anton Grgič, Pa-driče 55. 1346 Vrtojbi. Videl bo. da je ves iz obcestnih jarkov , ka lavr! „,.orl t , ^^ j - . - • čine, dobrodelna udruženja, občinski delavci pred avema letoma svojo plačo iztoziti, ce 50 aU ;asebniki _ tedne inJ tcdnef predno pri. ie hotel imeti Razume se, da morala plačat: občina ogromne stroške. Protivljenja s stran istih komunistov, ki so sedaj na občinskem prestolu zara-i dajanja drvi, je bilo tu kazalo. Da ne bo javnost mislila, da nočemo mi duhovnika plačevati, je, upamo, dosti pojasnjeno. L udstvo vzdržuje duhovnike, ker mu je to sve o in to pravico si tudi pridržujemo mi, Cezsočani. — Br.e. Za dne 13. t. m. naznanjena veselica ce ni vršila, ker nam županstvo ni hotelo dati dovoljenja, ne da bi navedlo vzroka, zakaj ga _ a Zvedeli pa smo to sele v zadniem hipu, raznoličnosti predmetov, zlasti pa po lepoti ko je b'Io zc vse pripravljeno za prireditev.] nagačenih trofej Pripovedovali so mi, da je Da je to vse obsodbe vredno, ni treba posebej tudi Lovsko društvo v Ljubljani poslalo dva de;o do svojega denarja. V nafem listu smo že enkrat poročali o nerednem poslovanju tega urada", boda kakor kaže brez uspeha. Prizadeti pa bodo gotovo našli pot, da tudi temu postopanju napravijo konec. LousKa razstava v Gorici IV. V nedeljo, dne 20. t. m., se je zaključila ta znamenita prireditev, ki so jo goriški lovci zasnovali lani meseca oktobra in ki je imela takoj ob zibeli obilo navdušenih pristašev, a morda še več zagrizenih nasprotnikov, zlasti v V dmu in v Trstu, ki pastorki Gorici-mučenici še tega uspeha niso privoščili Razstava je navzlic temu v moralnem oziru vsekakor uspela. To dokazuje velik obisk, zanimanje oblasti in drugih merodajnih činiteljev. Ta maralni uspeh dokazuje tudi odposlanstvo zagrebške lovske razstave, ki se je baje izrazilo, da se naša razstava ne more meriti z njihovo po obsegu in po številu žive divjačine, a jo presega po okusni razvrstitvi in po TRGOVINA, tobakarna, buffet, na deželi se odda. Pogoji dobri. Naslov pri upravništvu. 1321 Via S. Francesco 18, tel. 38-72 ima z zalog!: IatrUi tropinovee * S» livove© Brlnjevec Rum „Jamajka" in „Knba* ter vse drage likerje Istrska in vipavska, vina pO zmernih cenah. (641) ZMOZRAVNIK D" L MERMOUA specijalist za zobne in ustne bolezni sprejema o Gorici na Trsuniku št 5, II. od 9-12 in od 3-5 (67) Velika skladlite - POHIŠTVA - dunajskega, navadnega in luksuznega v velikanski izberi in po konkur. cenah M« debelo Na drobne R. CAMPONOVO Tel. 799 - Viale XX Settembre 33 TRST Slovenci! Kupujte vedno le parketni vosek ki ga izdeluje tržaška tovarna M. de VolpL Najboljši in najcenejši vosek-Dobiva se povsod. Tovarna bleščečih voskov M. de Volpi, Trst Ulica Ferriera 43, tel. 26-86 LLJEP POSJED na naj prometni joj cesti u Bosni prodaje se odmah od cirka 400 dunuma s3. svima gospodarstvenima zgradama živim i mrtvim inventarom, sa velikim vinogradom i šumom, zgodno za više obrtelji. Obratiti se na Vaso S. H. S. Bokonjić, Banjaluka, Bosna 1323 PRIZMATIČNE daljnoglede kepue Giusto Hirsch, optik, Via Mazzini 36. 1328 NA PRODAJ so tri zemljišča, pripravna za zidane, na >ako ugodnih legah, in sicer: eno v Kolonji, zraven glavne ceste, v obsega 369 sežnfev; drugo v Rocolski ravnini, v ofe-segu 687 sežnjov, in tretje na Vrdelci, v obsegu 785 sein^ev. Naslov pri upravništvu ♦ Edinosti*. 1331 NOGAVICE in druge potrebščine na stroj se izvršujejo po zmesnih cenah v Gorici, Via Morelli 6/II 1338 PLANINO, krasen, križane strune, trije pedali, moderator, se proda po nizki ceni. Solitario 25/ffl. 1342 poudar>+i! Kakšne sitnosti, zmešnjave in brez-potrebne stroške rodi to, vemo izza nedavno, ko smo ho-ili na prefekturo moledovat za do-vol.en'a in smo še!e na dan prireditve zvedeli, se bo H vršila ali ne. Zdaj pa, ko ima županstvo to oblast v rokah, se nam še sanjalo ni, strokovnjaka, da si ogledala našo razstavo, o kateri sta se jako pohvalno izrazila. Gotovo pa je, da je bil pred kratkim v Gorici naš rojak, gosp. dvorni svetnik Rusfcja, danes prvi ravnatelj gozdne uprave v Sloveniji, in da je osebno naprosil predsednika inž. Villani-ja, DRUŽAMCA ali prodajalka se sprejme v trgovino mešanega blaga. Predpogoj: starejša moč in oaebno sodelovanje, ronudbe pod «Eksistenca 1000» na upravništvo. 1344 Mlade prašiče Ultra mMe ofltfešfce posne MrksHre odda Aleksander Mayer 675 Sv. Ivan, Via delle cave 1081. Tvrdka CiUSiPPE SPECHUS TRST, Via S. Caferina ». 7 (Piazze Mazzini« naznanja svojim odjemalcem, da je prejela veliko izbero tu- in inozemskega blaga iz moške in ženske obleke. — Najlepše in zadnje novosti po konkurenčnih cenah. Specijaliteta angleškega in češkega blaga Velika izbera Paletots, površnikov, dežnih plaščev, izdelanih oblek in telovnikov fantazija Sprejemajo se naročila po meri 45 ČEVLJARNICA FORCESSIN Odlikovana v Pariz« in Genovi 1924. z veliko premijo, diplomo in zlato svetinjo 621 Trst - Via Caprin Stev. 5 pri So. Jakoba - Trst • ■ O) o C ca C u. t« NJ o j; E CJ u >u m • o C U. OJ V) > rt "O N bfl jj o C -a *- C o CJ J3C ro O o o o J3 XI ra • OB. OS m «1 11 'S T3 ■u T3 ■a ta E cT" co" ta a> ra >w nt V* Slovenci ! Kupujte samo pri Forcessinu ! PODLISTEK V. J. KRI2AN0VSKA: (157) Moč preteklosti Roman v treh delih. Iz ruščine prevedel Ivan Vouk. Prav imaš, kumica. Krivična sem, hudobna, nehvaležna, on pa -e vednQ ^ dobcr> tako potr. pežljiv m prizanesljiv za vse moje sitnosti. Toda glej, ^iim njegovega znanja; on čita moje misli m oemdno vidi tudi na razdalje. Zdaj razumem, da ne more biti taksen, kakršen je bil prej. Zelo sem krrv« pred n,im in nisem ga vredna. Rada bi poravnala vse to, toda kako? Ne vem. Nauči me, kumica i Lansa Arkad,evna jo jc pritegnila k sebi in jo nežno pogubila. — Drago dete, vse kar si mi povedala, je lahko poprav*b: ne bodi vec trmasta in krivična, ampak bodi odkrita m dobra, kakor si po naravi. Naj čita on tvoje Oiisli, zakaj nimaš mu kaj prikrivati, m bodi ga vredna, poskušaj se toliko izobraziti, da boš ra-aimela moža, ter mu bodi prijateljica in pomočnica, rosiusaj me, govori odkrito z možem in pripo-znai svoje pogreške. Med ljubečimi se ljudmi ni prostora opna« Valerija je vstala. Bila je razburjena, toda odločna. — Prav govoriš, teta. Ljubiti ga hočem tako, kakor zasluži, — s čisto in pohlevno ljubeznijo, ki ga ne bo ovirala v njegovem delu in prosila ga bom, naj postane moj učitelj. Naznanili so baronov prihod in pogovor se je prekinil. Črez nekaj trenotkov je polkovnik privedel Pavla Borisov i ča v sobo. Oba sta bila vesela. -— Evo, Valerija, pripeljal sem vam vašega «čarovnika». Uporno zanikuje, da bi bil v Pavlovsku to noč. Toda vi boste vedeli, kdo vas je rešil? — Bila sem v nezavesti in nisem nič videla, — je odgovorila nekoliko zmedeno Valerija in prvič vrnila možu pozdravni poljub. Baron je pripeljal sobarico z obilno prtljago za Valerijo in ona je sla, da se preoMeče. Po obeda, ki se je vršil zelo veselo, sta se mlada zakona* odpravila v Petrograd, Valeriji se je zahotelo videti Čimprej Borisa. Med potjo sta govorila samo o požarju in drugjb postranskih rečeh; a ko sta prišla domov, je karao poljubil Boris in šel v kabinet. Valerija je tudi ostala v svoji sobi in v duii se je borila z ostanki napačnega sramu, trme m bojazni? toda takrat je odločno premagala svoja štaba fcovstm ia se r^HT"^ podala v moževo sobo. Tiho ie odgr- nila vratno zaveso iz granatnega pliša in pogledala noter.- Pred svetlo plapolaj očim kaminom je sedel v velikem naslanjaču baron in je bil tako zatopljen v svoje mislih ^ ^ šelesta svilene ženine obleke. Njegov ponosni in pravilni profil se je jasno odražal na rdečem ognjenem ozadju; obrvi so mu bile nekoliko namrščene, a oči so nepremičao zrle v portreta, ki sta visela njemu nasproti. Eden je predstavljal grofa Ridolfa, drugi gospoda Žeralda. Poslednji je bil v indijskem kroju; velike neprodirne oči so gledale sčudovito živost jo na gledalca, v njih je bil nepo-pisljivi izraz, ki je lasten tistim zagonetnim ljudem, predstavlja j očim nekaj srednjega med duhovnim in snovnim fizičnim svetom. x , S trepetajočim srcem je |Mala Valerija na moča. O čem je razmailjal? O nečem oddaljenem, ki te zunaj teh sten. Nekoč je rekel: ^ »Območje duše je vesoljstvo, če se le ume osvoboditi okornega telesa, ki je njena ovira m ječa.»t Za hip se je še obotavljala, a potem se je naglo odločila, stekla k njemu, se spustila na kolesa zraven 'anjača ter pritisnila glavo na njegovo roko. — Pavlik, odpusti, da sem tako gktpa in hudobna, sooči sem spoenaia, kaj si postal po svojem trudu... — Ihtenje ji ni dalo nadaljevati. Baron je vsirepetal, se vzkloaH in v njegovih omih o^ji se je Tahlttlrsl radosten^ strasten ogenj; burno je pritegnil k sebi ženo in jo goreče poljubil na drgetajoče ustne. — Draga, nimam ti kaj odpustiti, zakaj izkušnja, kateri sem podvrgel tvoje mlado srce, je bila zelo težka, a tvoja jeza napram meni in tvoje ohlajenje je bilo nekaj naravnega. Sedaj mi vračaš svoje srce in se hočeš udeleževati mojega duhovnega življenja, torej mi daješ popolno srečo. — Da, Pavlik, hočem postali vredna tebe in te ljubiti ne samo kakor moža, ampak tudi kakor brata in učitelja. Izkaži mi milost in vzemi me za svoja učenko in jaz si bom prizadevala učiti se za to, da se povzpem do razumevanja tvoje duše. Tu, v tvoji delavnici, že čutim veliko ugedje. Zdi se mi, da je lu nekako oecračje skladnosti, in vkljub svojemu malenkostnemu znanju pojmujem, da zamere tako ozračje tišine in miru ustvariti le mirno opazovanje in čista izločevanja astralnega sveta. V letih najine ločitve sem se odvadila svetu in njegovim zabavam; torej mi ne bo težko se mu popolnoma odreči, da bom živela s teboj duhovno Življenje, po katerem spoznavamo Božjo veličino in se učimo raziskovati nepoznana prirodne sile. Preteklo noč si mi dokazal blagotvorno silo znanja, ki mu dolgujem življenje. Zatorej, čo želiš, poj diva na eno izmed tvojih posestev, kjer bova živela daleč od ljudi, samo za Borisa in učenje. Globoko ganjen jo je baron poslušal, z ljubeznijo je gledal njen nretestni, od razburjenja zardeli obra« zek in od navdušenja bleščeče se oči. ▼ Tf»hi, ane tj aeptenžira stvo, naučn i ministrstvo, goriško mesto itd. Kraljevo darilo so prisodili knezu Windisch, braetzu Med Sk>venci sta dobila tako odHko-£an;e Ant. Dclla Schiava iz Svetega pn komnu in Čevljarska zadruga v Mirnu. Odbor fe ustanovil pet zlatih svetin. Izmed teh je dobil eno g Ant. Bianchi iz Ajdovščine, ena ipa ie bik prisojena zopet Čevljarski zadrugi v Mirnu. Nadalie je bilo oddanih 30 poztnče-Ittih srebrni svetinj (medaglia vermeil). Treh •so bili deležni Slovenci: Štedan pl. Premer-stein iz Idrije, graščak Karoi Mejer iz an tovarnar Ani. Breačak iz Gorice. Srebrni* svetinj ucalo» vse prej kot lovska himna, ker dovo* ropotanje... # Iz Kažipota po razstavil, ki je ponefcoo površno sestavljen, posnemamo, da je štel častni odbor, kateremu je bil predsednik on. jMi»solini, 60, izvrševalni pa 28 članov, med temi 1 Slovenec (Žnide.ršić); poleg tega so bih izven Gorice 4 pododbori in 21 zaupnikov, med temi 6 Slovencev {Bianchi, Frandolic, Garzaro4di, Majer, Pregl iif pl. Premrstem). Vidimo tedaj, da se odbor vsaj ni izognil sodelovanj« slovenske narodnosti, kar je prav. Za red in mir je skrbela narodna fašistovska miHca, ki pa ni imela prilike nastopati proti občinstvu, še takrat ne. ko so prišli iz goriške okolice lovski tatovi, da si ogledalo razstavljene pasti, da bi našli kaj novega za svoje zlikovsko početje. staro šolo, spoznala, da zaenkrat z vsemi Gaberšček vedno bolj napreduje. O priliki razstave je izdal predsednik inž. Viliani nekoliko publikacij, ki smo jjh ze v prejšnjih dopisih omenili. S podporo Irg. m O. zveze za Goriško se bodo začele objavljati strokovne knjige o lovstvu (Biblioteca vena-torial. Govori se, Aa je tudi ravnatelj Zni-derštč napisal za to zbirko spis -La caccja nella Venezia Giulia (Lovstvo v Jul. Krasni), v kateri navaja celo vrsto zanimivih zgcKto-vinskih in statističnih podatkov. Ta spis je baje že v tisku in izide v kratkem. Tako je končala ta dobro uspela in zanimiva lovska razstava in mi želimo prav od srca, da bi se izpolnili visoki cilji, za ka-tenmi stremijo odbor in vsi lovci po bož» milosti v korist smotrenemu lovstvu v naši Krajini in posredno — v celi Italiji._ svojimi pomagači ne moreta »kovati etrupar-skega društva. Zato sta zatajila to, kar sta hotela, in začela poudarjati samostojno društvo. Kako sta «hotela» samostojno društvo, sta dokazala s tem, da sta povabila predavatelja inž. Rustjo, ki je na svojem predavanju v Povirju poveličeval edinole «Prosvetno zvezo ». Janez Stok si je napravil odbor in je nabral okrog 50 članov. Kljub poudarjanju samostojnosti, ni mogel Janez zakriti svojega skritega namena, uskočiti ob ugodnem trenutku k Prosvetni zvezi, ni odboru, ni članstvu, skratka — nobenemu. Posledice tetfa so se pokazale v prerekanjih o društvu, o Prosveti, o Prosvetni zvezi itd. in iz teh prerekanj je mogel vsakdo razvideti, da Janezu nihče ne zaupa. Sleherni Povirec pa si je želel napredka in društvenega delovanja. Toda brez medsebojnega zaupanja se ne doseže nič. Tako je bilo stanje društva v Povirju, ko se je začelo <živahrio društveno delovanje* Dne 26 avgusta je bila prva pevska vaja. Prišlo je 6 moških in 12 ženskih, nobeden izmed teh pripadnik Janeza in njegovih namenov. Dijak Bekar, katerega je sprejel kot pe vovodjo Ivan Štok in ne «mi» (to je odbor), in kateri, kakor je sam izjavil, ni nikdar Janezu obljubil, da ne bo agitiral, temveč mu je Ivan Štok v imenu društva «Vz. polje» iz stra-hopetnoeti prepovedal agitirati, je že prej, pri vajah, in tudi pozneje, nastopal proti postopanju članstva in vseh Povircev, ki se niso hoteli odzvati klicem Janeza: vsi naj pridejo v društvo in tam naj povejo, gaj da hočejo. In res je pristopalo k društvu vedno več članov. V nedeljo, dne 20. avgusta, po maši, pa so se začeli zbirati člani v kaplaniji in novi so se vpisovali: kovač Janez se je pričel bati. Zastopniku «Prosvete», ki. se je mudil ravno ta dan v Povirju in bil navzoč na sestanku, so na njegovo pojasnitev društvenega delovanja, organizacije društev in «Prosvete» vsi pritrjevali in se vsi razen Janeza in njegovega brata izrekali za pristop k tržaški «Prosveti». Članstvo je zahtevalo glasovanje. Janez pa se je zbal in se upiral glasovanju, češ -stili začete poti, ampak, da bodo šli vedno le naprej. Ob koncu še to le: nikar ne jemljite pretežkih stvari nego le take, ki jih more;o prenesti vaše moči! — Ženski svet. Izi&a je te dni 9. številka imenovanega glasila našega ženstva s sledečo vsebino: . , Obrazi m duše. XXVI. — Ada Negn. — (Gi-zela F.) Idrijska. — Pesem. (PoWi Leskovce-va) Ubožica. — (France BevkJ — Nadaljevanje Cvetoča Pisma. — (Tone Gaspari.) — Ko-n-c Nona. — (Dora Grudnova.) Dostojevski in njegove žene. — (Priredil Ivan Vouk.) — K.o-nec Vesoljstvo. (Kristina.) Na planini. (Ksaver Meško) — Geslo. (Črtomira.) — Jesenska. fPoldi Leskovčeva.) — Večer. (Kristina.) — Pesmi ) Pozaba. (Hanica B.) Osnovni nauki o kozmetiki. — Nadaljevanje. - (Dr. France Debevec.) O negovan u sobnih rastlin. — Konec — {Just Ušaj.) Iz Polpretekle dobe — .{Marica Bartolova) T zvest ja: Po ženskem svetu. — Higijsna. — Gospodinjstvo. — Kuhinja. - Iz naše skrinje. - t Franja E^r^ertotova. _ Str. 269, 270, 271, 272. — Prilog za ročna dela. _ kad polniti a snažnimi deskami aH pa s kako plahto, da ne pada nesnaga varrfo. Črnino pustimo kipeti v kadi navadno 4 do 6 dni, kakor nočemo imeti močno barvo. Če pa pustimo dalj časa kipeti, ne dosežemo močnejše barve, ampak nasprotno, postane bolj svetla, ker potegnejo tropine, ki se vležefo na dno, s sabo del Heh barvil. Napol pokipe4i mošt ockočimo v snažen sod, tropine iztisnemo in pustimo kipeti po