,'lec GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENIJE Ljubljana, sobota 10. marca 1951 LETO XIL, ŠT. 59 L POSAMEZNA ŠTEVILKA 2 DIN HLODOVINO ali FINO POHIŠTVO? Za države, ki so gospodarsko nerazvite in tehnično zaostale, ki imajo torej še slabotno razvite proizvajalne sile, je značilno, da prihajajo na svetovni trg z izvozom nizke strukture (sestava). Medtem ko prinašajo visoko razvite in industrializirane države na svetovni trg v glavnem finalne (končne) izdelke, dajejo tehnično zaostale države s svojim izvozom na svetovni trg v največji meri surovine in polizdelke. V tej kapitalistični menjavi na svetovnem trgu nihče ne upošteva višje ali nižje stopnje proizvajalnih sil, tehnične razvitosti ali zaostalosti. Tu se proizvodi menjavajo (prodajajo) po enotni svetovni ceni ne glede na različne proizvodne stroške. Četudi bi za izdelavo taistega izdelka porabili v gospodarsko zaostali državi na priliko 100 ur dela, v gospodarsko razviti pa, recimo, samp 10 ur, tega kapitalistični svetovih trg ne upošteva. Prav v tem pa je ena izmed oblik, kako gospodarsko višje razvite države izkoriščajo zaostale države, ko v menjavi na svetovnem ttgu dajejo manj dela za več dela. Jasno je torej, da ni vseeno, s kakšno strukturo izvoza prihajajo države na svetovni trg. V naši graditvi socializma je značilen nagli razvoj proizvajalnih sil. V tem razvoju nam tfomaga tudi zunanja trgovina. Že dosedanji razvoj prozvajalnih sil kaže, da se je struktura našega izvoza v primerjavi s strukturo v, nekdanji Jugoslaviji znatno izpremenila. Medtem ko je bilo v obdobju 1935—1939 v izvozu 62% kmetijskih proizvodov, je bilo 1949 samo še 28.5% kmetijskih proizvodov. Ta preobrazba v sestavu izvoza kaže poleg drugega tudi to, da naša industrijska proizvodnja naglo_ narašča, neprimerno hitreje kot kmetijska. V letu 1948 je bil sestav našega izvoza naslednji: surovine 44.70%, polizdelki 34.95%, finalni izdelki 20.35%. Do konca 1950 se je sestav izvoza za precej odstotkov izpremenil v korist finalnih izdelkov, t. j. industrijske proizvodnje. Čim hitrejši bo tempo naše industrializacije in čim bolj bo kapitalna graditev začela služiti proizvodnji, tem bolj bodo tudi naraščale možnosti za hitrejšo *preobrazbo v sestavu našega izvoza, tem bolj se bo manjšalo izkoriščanje, ki ga moramo nujno utrpeti na svetovnem trgu, v svetovni menjavi blaga. Letošnji plan izvoza za Slovenijo značilno kaže, da bo treba izkoristiti prav vse možnosti, da dosežemo višjo strukturo izvoza. Dosedanja osnova izvoza iz Slovenije je bil les, saj je še lani tvoril 70% vsega izvoza. Po letošnjem načrtu se izvoz lesa zniža na 45%, medtem ko se bodo industrijski izdelki že dvignili na 30% izvoza. Za prehranbene in kmetijske predmete je določenih 25% izvoza, pri čemer pa je izrečno poudarjeno, da je ta izvoz popol-nioma blokiran do 1. julija, ko bomo že jasno videli, kakšna bo letošnja letina. Slovenija ima že ob sedanji zmogljivosti lepe možnosti, da v razmeroma kratkem času precej zboljša sestav svojegh izvoza. Če postavljamo izbiro -:»Hlodovino ali fino pohištvo?«, želimo s tem samo poudariti, da je koristneje izvažati 'finalne izdelke kot surovine in polizdelke.. V svetovni menjavi nam prinašajo namreč finalni izdelki neprimerno več deviz kot surovine, torej večje možnosti za nakup strojev in industrijskih naprav, ki jih potrebujemo v nadaljnji graditvi socializma, za hitrejši razvoj proizvajalnih sil. V boju za višji sestav našega izvoza lahko da dobršen delež zlasti naša lesna industrija. Z njeno pomočjo utegnemo dobiti na svetov-, nem trgu za finalne izdelke mnogo več deviz kot za surov les. Stoli, ležalni stoli, obešalniki, merila, šolsko orodje, kopita itd. bodo dali več deviz kot hlodi. Pozabiti pa ne smemo pri tem, da je v izvozu vprašanje kakovosti neverjetno važna okolnost, ki odločilno vpliva na ceno in možnost prodajo! Ko smo že pri lesu, vprašajmo, ali bi ne kazalo organizirati močne proizvodnje finega pohištva? Imena Naglas, Kregar, Berlič, mizarji iz Solkana itd., nam povedo, da imamo za to izkušene roke in vse pogoje. Ali široki 40 km dolgi fronti vzhodno od Hensona je kitajskim enotam uspelo vdreti v postojanke Mat Arthurjevih čet. Po hujših bojih moža z možem so bili kitajski napadi zavrnjeni, nakar so začele ameriške in južnokorejske čete znova počasi napredovati. Južnokorejska sedma divizija je močno napadla severnokorejske in kitajske čete severno od Tamia-donga. Na odseku Han, vzhodno od Seula, so čete 25. ameriške divizije strnile tri svoja mostišča na desnem obrežju Hana. Te enote so se prav tako povezale z enotami 24. ameriške divih.je, ki operira vzhodnb na področju Jang-pjonga in Jangdurija. Poročajo tudi Posvetovanje o položaja na Srednjem vzhoda London, 9. marca (Un. Pr.). Poveljnik ameriških pomorskih sil v vzhodnem Atlantiku in Sredozemlju admiral Robert Camey je imel na Malti sestanek s poveljniki britanskih suho-zemskih, letalskih in pomorskih sil, na katerem so razpravljali o ukrepih, ki jih je treba storiti, da se zavaruje Srednji vzhod. Pričakujejo, da bo admiral Carney imenovan za vrhovnega poveljnika ■ pomorskih sil Atlantskega V Sredozemlju. Qaeaille dobil zaupnico Pariz, la marca. Parlament je sinoči s 359:205 glasovi izrekel zaupnico radikalnemu prvaku Queuilleu za sestavo nove francoske vlade. Proti Queuilleu so glasovali samo komunisti in del De Gaul lov ih pristašev. Queuille bo verjetno še danes sestavil vlado ln jo predložil parlamentu v potrditev. Pričakujejo, da bo sestava nove vlade skoro ista kot dosedanja. V svojem ekspozeju Je Queuille označil naslednje štiri glavne točke svojega programa: 1. Sprejetje proračuna, 2. nujni gospodarski ukrepi, kakor določitev cen in plač, 3. spremeba ustave, 4. sprememba volilnega zakona. Počasno prodiranje ameriških in južnokorejskih čet o manjših praskah na polotoku Kimpo, zapadno od Seula. Na srednji fronti severovzhodno od Jangpjanga so deli 24. ameriške divt-zije zavrnili manjše protinapade sovražnika, ne da bi začeli kakršno koli drugo akcijo. Davi so izvidnišlri piloti sporočili, da so opazili nove kitajske čete, ki se pomikajo iz Mandžurije v Severno Korejo. Včeraj so se nad ozemljem Severne Koreje znova pojavila severnokorejska letala s pogonom na stisnjeni zrak, in sicer v skupinah od 15 do 25 letal. Ameriški lovci s .pogonom na stisnjeni zrak so se spopadli včeraj na treh ločenih področjih s 60 sovražnimi letali »Mig - 15«. Ameriške ln britanske vojne ladje fcn letala so bombardirala severnokorejsko obalo. Nobenega napredka na konierenei namestnikov Pariz, 10. marca. Včeraj dopoldne so imeli namestniki zunanjih ministrov zahodnih velesil svoje običajno posebno posvetovanje v prostorih francoskega zunanjega ministrstva. Avstrijski zunanji minister dr. Gruber se še vedno mudi v Parizu in razvija živahno aktivnost v zvezi s postavitvijo avstrijske mirovne pogodbe na dnevni red konference velesil. Izva-delo se jej, da je razgovor, ki ga je imel dr. Gruber v četrtek s sovjetskim namestnikom zunanjega ministra Gro-mdkom, potekal v prisrčnem duhu, vendar je Gromdko poudaril, da zavisi skjenitev avstrijske mirovne pogodbe od važnejših vprašanj, ki dele Sovjetsko zvezo od zahodnih velesil. Včeraj popoldne je bila peta seja namestnikov zunanjih ministrov štirih velesil. Predsedoval je francoski delegat Parodi. Dr. Jessup je prispel na sejo s četrturno zamudo, ker je pri- Britanska vojska bo štela prihodnje leto 500.000 mož London, 9. marca (Tanjug). Vojni minister Strachey je izjavil v spodnji zbornici, da bodo izdatki za oborožitev v letu 1951/1952 za 25% višji ter bodo dosegli 420 milijonov funtov šter-lingov. Britanija fomira vojsko, ki niti po moštvu niti po opremi ne bo zaostajala za kako drugo vojsko na svetu. Prihodnje leto bo štela več kot pol milijona mož. Strachey je naglasil, da se Britanija oborožuje samo zaradi tega, da bi se izognila morebitni tfetji svetovni vojnL Hkrati je obsodil mnenje, da bi utegnil tritt Zahod v vojni poražen. Namestnik šefa konservativne opozicije Antony Eden, je nato izjavil, da mora Britanija letos poslati v Nemčijo najmanj 6 divizij, ki naj trii služile kot opomin morebitnemu napadalcu. Britanija mora imeti tudi strategične rezerve, ki bi vedno lahko okrepile sile v Evropi aB y katerem koli dr ungern delu sveta. V ZSSR je še 324.000 , japonskih vojnih ujetnikov Tokio, 9. marca. (Un. Pr-) Pomočnik zunanjega ministra Kusaba je izjavil v. parlamentu, da je v Sovjetski zvezi še vedno 324.000 japonskih ujetnikov-Kusaba je pripomnil, da razpolaga japonska. vlada s podatki, da je v Sovjetski zvezi doslej umrlo 57.355 jat. ponskih ujetnikov. Omejitve za potovanje skozi Suez omiljene Katro, 9. marca. (Reuter) Egiptovska vlada je sporočila, da bo omilila »nepotrebne formalnosti« za prehod skozi Sueški prekop, obdržala pa bo še nadalje pravico, da pregleduje ladje in tako onemogoči tihotapljenje z Izraelom. Omejitve za prehod skozi Sueški prekop so bile uvedene leta 1948 med vojno v Palestink Prvotne omejitve so bile omiljene leta 1950, vendar so ostali ukrepi glede nadzorstva nad ladjami, zlasti cistemskimi. Proti tem omejitvam so protestiral© Francija, Danska, Norveška, Nizozemska in Belgija. Perzija namerava podržaviti industrijo nafte Teheran, 9. marca. (Tanjug) Perzijska parlamentarna komisija za nafto je včeraj z veliko večino odobrila predlog o nacionalizaciji industrije nafte. Vprašanje nacionalizacije industrije nafte so sprožili takoj po umoru predsednika vlade generala Ali Raz-mare, ki je bil znan nasprotnik tega ukrepa. Nacionalizacija industrije nafte bi prizadela zlasti Anglo-iransko družbo za nafto, ki je pod britanskim nadzorstvom. Kitajsko-burmanski spor zaradi meje ho rešen sporazumno Rangon, 9. marca (AFP). Predsednik burmanske vlade Tabin Nu je izjavil v parlamentu, da LR Kitajska nima nobenih napadalnih naklepov proti Burmi. Kitajsko-burmanski spor zaradi meje bo sporazumno rešen m ni nobenih težav .v odnosih med obema državama. F nekaj vrstah Washington, 9. marcai (Ur» Pr.) Senatna odbora za zunanje zadeve in c.&orožitev sta s 14 proti 10 glasovom sprejela skupno resolucijo, po kateri mora predsednik Truman predložiti kongresu v odobritev načrt za odpošiljanje ameriških čet v Evropo. Bonn, 9. marca- Zaradi pomanjkanja koksa obratujejo plavži v Zahodni Nemčiji samo s 70-odstotno zmogljivostjo. Zaradi tega je bila zmanjšana proizvodnja surovega železa v februarju za okrog 100.000 ton v primeri s proizvodnjo v januarju. Rim, 9. marca. Včeraj Je v bližini Rima strmoglavilo v morje ameriško vojaško letalo s 14 potniki. Rešili so 6 ameriških oficirjev. Los Negros, 9. marca. (Admiralsko otočje) Reuter poroča, da je avstralsko sodišče, ki sodi vojne zločince, obsodilo na smrt na vešalih 7 bivših pripadnikov japonske mornarice, ki so bili obtoženi uboja 24 Avstralcev in drugih vojnih ujetnikov med drugo svetovno vojno. Dva Japonca sta bila obsojena na dosmrtno ječo, trije pa na 15 let ječe. Dunaj, 9. marca. Pri volitvah v sindikate javnih nameščencev sta dobili listi socialistične in ljudske stranke skupno 70.900 glasov, lista sindikalne enotnosti, ki ji stoje na čelu kominformisti, 5.381 glasov, nestrankarska lista, na kateri je bila tudi desničarska zveza neodvisnih, pa 1.635 glasov. Iz teh podatkov se vidi, kako majhen vpliv imajo v sindikatih Jav. nih nameščencev KR Avstrije in njene skupina. . London, 9. marcai. (Reuter) Minlstr. stvo za prehrano je sporočilo, da bo zajamčeni obrok sira v Veliki Britaniji s 25. marcem ponovno zmanjšan na 57 g na osebo tedensko. Dosedanji tedenski obrok sira je znašal 85 g na Dunaj 9. marca. Skoraj v vseh avstrijskih podjetjih industrije papirja in celuloze so bila te dni protestna zborovanja in krajše stavke, ker so delodajalci odklonili delavske zahteve po zvišanju mezd za 16 in so pripravljeni priznati samo 6 odstotkov. Ottawa, 9. marca. (Un. Pr-) Kanadski obrambni minister je izjavil, da bo v prihodnjih tednih poslana v Zahodno Evropo tretja pošiljka kanadskega vojaškega materiala. Ta pošiljka je namenjena Belgiji ter vsebuje kompletno 'opremo za eno pehotno čfrvizi-jo. Preteklega decembra je Kanada poslala vojaški material Nizozemski. Lake Success, 7. marca (Tanjug). ZDA so obvestile generalnega sekretarja OZN, da bode povečale svoj prispevek za pomoč palestinskim beguncem na 25 milijonov dolarjev. Velika Britanija je ponudila 16 milijonov dolarjev, vse ostale članice OZN pa so ponudile skupno 882.300 dolarjev. Za pomoč palestinskim beguncem je potrebno 55 milijonov dolarjev. čakoval novih navodil iz WashCngtona. Seja je trajala samo 3 ure. Gromiko je ponavljal sovjetske argumente proti zahodnim velesilam ter je vztrajal na tem, da mora biti sprejet sovjetski predlog dnevnega reda za konferenco zunanjih ministrov. Dejal je, da ne more vzeti na znanje, da dnevni red, ki ga predlagajo zahodne velesile», obsega vsa vprašanja, ki “zanimajo Sovjetsko zvezo. Predvsem je poudarjal, da dnevni red zahodiiih velesil ne omenja 'vprašanja, ki mu pripisuje Sovjetska zveza največji pomen, namreč vprašanja demilitarizacije Nemčije na podlagi potsdajpske konference. V tej zvezi je Gromiko ostro napadel zar hodnonemškega kancelarja Adenauerja. Gromiku so odgovarjali delegati zahodnih velesil. Parodi je dejal, da je nekaj točk sovjetskega predloga dnevnega reda takih, da prejudicirajo konferenci zunanjih ministrov. Tako n. pr. zahteva Sovjetska zveza, da se že vnaprej sprejme sklep, da morajo štiri velesile zmanjšati svoje oboroževanje. Dr Jessup je govoril o vprašanju oboroževanja Nemčije in je dejal, da je bilo oboroževanje Izvršeno samo v so vjetskli coni Nemčije ter da v Zahodni Nemjiji ni nikakih nemških oboroženih sil. Zunanji dopisniki pravijo, da se po včerajšnji seji položaj ni spremenil in da ni bü dosežen noben napredek. Namestniki zunanjih ministrov za>-hodUEh velesil so Imeli že dve uri po včerajšnji sejt snoči nov zaupni sestanek, ki je trajal 2 in pol url. Šesta »seja namestnikov zunanjih ministrov bo danes dopoldne ob 10, 7. pa v ponedeljek popoldne. Delegacija duhovnikov pri Beltrama Kaper, fl. marca» Predsedtoik Okrožnega. ljudskega odbora za Istro Julij Beltram j© sprejel včeraj katoliške duhovnike istrskega okrožja in se zadržal z njimi v daljšem razgovoru. Razgovor se je razvijal v duhu med sebojnega razumevanja in se je nana-šai na vprašanja skupnih interesov. Grško-jugoslovanska trgovinska pogajanja Beograd, 9. marca» (Tanjug) V Beogradu so 8© začela pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med obema državama. Grško delegacijo vodi g. Paipadakis, jugoslovansko pa Nikola Agič. * Zakon o prepovedi KB Avstralije razglašen za nezakonit Melbourne; 9. marca. (AFP) Avstralsko vrhovno -sodišče je sprejelo s glasovi proti 1 sklep, ki razglaša za »nezakonit« zakon o prepovedi Komunistične partije Avstralije, katerega je land sprejel avstralski parlament. Poplave v Italiji Rim, 9. marca. (AFP) Vremenske nezgode so povzročile nove poplave in škodo v številnih krajih Italije. Na področju Ferrare, ki je že poprej utrpelo veliko škodo zaradi izliva naraslih planinskih rek, se je položaj zaradi novih hudournikov še poslabšal. Pri Salernu v bližini Neaplja je prestopila reka Sala bregove, tako da so morali ustaviti železniški promet na progi Rim-Reggio in cestni promet na številnih cestah. Zarota v Pakistanu Karači, 9. marca. (AFP) Pakistanska vlada je uradno sporočila, da so zaradi pripravljanja zarote proti vladi aretirali šefa generalnega štaba pakistanske vojske generala Akbara Pa-hana, njegovo ženo, poveljnika področja Kveta, generala Malakija in glavnega urednika Časopisa »Daily Pakistan Times« Faiza Alija. Umor v Teheranu Skrivni umori iz zasede na bližnjem Orientu že od davna niso več posebna redkost. Vendar pa je zadnji umor predsednika perzijske vlade Razmare zaradi okoliščin pa tudi zaradi časa vzbudil po svetu veliko pozornost. 50-letni general Razmara je začel Igrati pomembnejšo vlogo v iranskem javnem življenju šele 1. 1946, ko je postal načelnik generalnega štaba. Tedaj je reorganiziral armado in ustanovil močno orožništvo ter ju oborožil ameriškim orožjem. Pod njegovim vodstvom je iranska vojska zatrla vstajo v Azerbejdžariu, ki jo je zanetila in podpihovala Sovjetska zveza. Ko Je bil Razmara 1. I960 imenovan za ministrskega predsednika, so bili pončeni krogi mnenja, da hoče imeti iranski šah Reza Pahlevi močno vlado, ki se bo znala in mogla ustavljati napadalni politiki Sovjetske zveze. Nedolgo pred imenovanjem Razmare je namreč sovjetska vlada poslala več ostrih not, v katerih je obdolžila Iran, da pripravlja napad na Sovjetsko zvezo, ker dopušča Američanom graditev vojaških oporišč vzdolž sovjetskih meja. Sovjetska zveza je Oelo zagrozila z okupa, cijo — sklicujoč se na iransko-sovjet-sko pogodbo iz leta 1921, v kateri Je določba, ki govori, da lahko Sovjetska zveza zasede Iran, če ji preko njegovega ozemlja grozi napad neke tretje sile. Razmaro je čakala težka naloga: odvrniti nevarnost sovjetskega napada in hkrati pridobiti Iranu nujno potrebno pomoč ZDA In ADglije. Hotel je pač izrabiti nasprotstva med velesilami in njih bojazen, da bi izgubile Iran izpod svojega vpliva. V Iranu so namreč bogata ležišča nafte — glavna vaba tudi za sovjetske imperialiste — ki so v rokah angleških družb in na katero se opira vsa angleška strategija Bližnjega vzhoda. Dobro vedoč, da Je vsaka izmed zainteresiranih velesil pripravljena nuditi marsikaj, da bi si pridobila naklonjenost iranske vlade (ali bolje: dostop do iranske nafte), je general sklenil (z uspehom!) igrati na obe strani. Najprej se je sporazumel s Sovjetsko zvezo. Trgovinska pogodba za izmenjavo blaga v vrednosti 25 milijonov dolarjev je imela izredno ugodne pogoje za Iran. Poleg tega je Sovjetska vlada izplačala Iranu usluge, storjene med vojno (II ton zlata in 8 milijonov dolarjev) in vrnila vo- Kafinerija natte anglo-iranske oruz-be v Abadanu pri Perzijskem zalivu Je največja na svetu, saj predestilira S3 milijonov litrov dnevno jake, katere Je ujela v številnih obmejnih spopadih. Skoraj hkrati Je Razmara sklenil z Američani pogodbo za vojaško is gospodarsko pomoč v višini 47 milijonov dolarjev, Angleži pa so privolili v zvišanje zakupnine za petrolejske vrelce od 7 milijonov na letnih 35 milijonov funtov štelingov. S spretno politiko Je ta#o Razmara odvrnil, vojno nevarnost in pridobil deželi gospodarsko pomoč, za kar bi verjetno žel priznanje, če se ne bi hkrati lotil stvari, ki bi jih domači višji krogi rajši videli nedotaknjene. Razmara je pričel čistiti korumpirani državni aparat, začel je ovajati razne davčne, ustavne in gospodarske reforme itd. Se huje se je zameril, ko je njegova žandarmerija razgnala več dobro organiziranih tihotapskih družb, s čimer je prikrajšal za težke stranske dohodke ljudi iz najvišjih krogov. Vsi ti ukrepi so bili vzrok, da je bil Razmara v parlamentu (ki ga sestavljajo veleposestniki in plemiči) vse prej kot priljubljen. Kot poročajo, je bil Razmara ubit iz verskih razlogov. Toda upoštevajoč nejasni In zapleteni notranji pa tudi zunanji poležaj v Iranu (ki že ne more biti bolj, saj posegajo v posle nesposobne vlade kar tri velesile), je prav lahko mogoče, da so biti kakšni drugi razlogi za odstranitev ambicioznega in sposobnega generala. Sedaj se vrstijo v listih prizadetih držav vse mogoče medsebojne obtožbe, prizadete vlade pa še bolj tekmujejo za vodilno vlogo v tej strateško važni in s petrolejem — tekočim zlatom — tako bogati deželi. A. F. Zlati jubilej Pavla Rasbergeria Petdeset let umetniškega dela na odru je tudi pri drugih narodih s starejšo gledališko zgodovino, kakor je naša, velika redkost ali celo Izjema. Pri nas Slovencih sta ta jubilej pred Rasbergerjem doživela doslej samo Danilo in Hinko Nučič. Kaj pomeni petdeset let umetniškega dela, ki sega v skrajno primitivne razmere ob zori slovenskega poklicnega gledališča, si danes skoraj ne moremo več zamišljati. Kdor se je takrat, ko o kaki stalnosti ali o družbenem ugledu igralcev še ni moglo biti govora, posvetil temu poklicu, je moral biti zaverovan, človek bi dejal obseden od notranjega ognja, ki ga je živo potreboval, da je lahko premagoval vse bridke ure, ki jih tedaj pač ni bilo malo. Pavel Rasberger izhaja iz obrtniške družine in po očetovih načrtih bi moral biti tudi on urar. Toda gledališče in glasba sta mladega urarskega vajenca prezgodaj potegnila v svoj začarani krog, iz. katerega se ni mogel rešiti do današnjega dne. Njegova šola so bili dramski tečaji Verovška in Do-brovoljnega in glasbeni pouk Heybala, nika Slovenskega deželnega gledališča. Hubad je bil tudi tisti, ki je mladega fanta pritegnil v poklicno gledališče, kjer naj bi nastopal v zboru pa tudi igral. Tedaj je zaigral Pavel Rasber- Gsrbiča in Hvjaacia» tedanjega uprey- gej fiKpjg BU£9 vlogo; Tonjažg Y«tiks- ■V'.-' . i£\ ,Jt ’ ' " ; Urft*-*- - njo v JurČič-Govekarjevih »Rokovnja-čih«. Od takrat pa do danes ss je tej vlogi pridružilo pač še nad 300 vlog. Teh tristo vlog je igral Rasberger najmanj 3500-krat. Številke, ki govore več kakor dolge razprave o življenju slovenskega igralca v prvi poledici dvajsetega stoletja. Ko je stopil Rasberger prvič na oder, se je še srečaval z Borštnikom, Verovškotn, Borštnik-Zvonarjevo, Danilom, Danilovo in z vsemi, ki so kumovali rojstvu slovenskega poklicnega gledališča. Od tedaj pa do danes je to gledališče prešlo dolgo pot. Prihajalo je pod vpliv najraznovrstnejših igralskih slogov, morda tudi modnih novotarij, a v vsem tem času se je Rasberger kot iskren in preprost Igralec žmeram uveljavil. Njegova umetnost je neposredna, zato sega do srca. Rasberger ne spada med igralce, ki vloge tehtajo ln težkajo! Z njim režiserji in uprave nimajo tež:.v, bsr bi tožil, da kaka vloga ni dovolj vidna, da ne obsega dovolj teksta. Vsaka, še tako drobna vloga mu je enako draga in zmerom jo zna napolniti z tisto človeško toplino, ki jo njegovi kolegi fbko zelo cenijo. Režiserji ga tudi danes radi zasedajo, saj ga štejejo med najbolj voljne sodelavce, ki se njihovi zamrli brezpogojna podfodijOi ^ .v ,£•- » Presegalo bi okvir kratkega informativnega članka, če bi hoteli naštevati dolgo vrsto vlog, s katerimi je v teku svojega dolgoletnega umetniškega delovanja vplival na gledalce, izmed katerih jih je danes gotovd še malo živih. Ce listamo po seznamu njegovih odrskih stvaritev, se nam oko često ustavlja na popularnih figurah ljudskih iger, med katerimi zavzema pač Primož v »Verigi« prvo mesto. Prav je, da sl je jubilant izbral za svojo proslavo prav to vlogo, saj jo je z lepim uspehom igral tudi na krstni predstavi. Da je v petdesetih letih igral pač v vseh Cankarjevih dramah, je skoraj samo ob sebi umevno. Med temi vlogami nam je še najbolj v spominu kot Krneč v »Kralju na Betajnovi«. Vloga, ki bi jo radi šteli med njegove' najboljše, če bi jo lahko primerjali z vlogami, ki jih j© igral še tedaj, ko ga nismo mogli poznati. Da je Rasberger tudi glasbeno zelo nadarjen, smo že omenili. Tri operete »Prebrisani Amor«, »Zaroka na Jadranu« in »Rdeči nageljni« so svoj poglavitni namen, da izrinejo manjvredno tujo plažo z domačimi lahkotnimi melodijami, pri mariborski publiki 'tosegle. Nekaj priljubljenih figur v sebno glasbenih del, dokazujejo Ras-bergerjevo vsestranskost, lastnost, ki je bila v malem mariborskem gledališču nadvse dragocena. Zgodovinar, ki bo pisal zgodovino slovenskega, posebno pa mariborskega gledališča, se pri ocenjevanju Rasber-gerjevega deleža za rast in razvoj te panoge umetnosH ne sme dati zapeljati od Rasbergerjeve vprav prislovične osebne skromnosti, ki daleč presega njegov pomen za naše gledališč©. Jaro Dolar Koncert slovenskih narodnih pesmi v Uniona V torek 13. marca zvečer bo v veliki unionski dvorani koncert slovenskih narodnih pesmi, ki ga priredi mešani mladinski pevski zbor sindikalnega kultumo-nmetniškega društva Jože Mo» škrič. SKUD Jože Moškrič, ki Je nedavno praznoval svojo petletnico obstoja tudi v Šentjakobskem gledališču, spada med najbolj popularna kultumo-umetniška društva Ljubljane. Na koncertu, ki ga bo vodil zborovodja prof. Slavko Mihelčič, bomo slišali različne narodne pesmi v priredbi Luka Kramolca, Slavka Mihelčiča, Vasilija Mirka, Petra Liparja, Oskarja Deva, Danila Bučarja, Rada Simonitija, Josipa Pavčiča, Franceta Marolta, Emila Adamiča, Cirila Preglja in Zorka Prelovca, opereti pa tudi manjši parti v operah . „ - - - -----------— «jfcigefe m režija, pu-uP^0^e% narwl,,e P““1 •*«**“•• n« Leopold Stanek: uCenec UČITELJU Anionu Sovretu (Ob Izidu popolnega slovenskega prevoda Homerjeve Iliade) €r, Polkovnik Mitja Ribičič-Ciril med volivci na Dobrovljah' ' las poslali ste, mojster antike,, naj pridem v goste. Najbrž v vrelcu davnin novih našli ste lepot. V žlahtni posodi prežlahtne pijače mi boste točili, gost in gostitelj omam bosta prepolna oba. Kakor da oblila senca vam je s čarom božanskim Atena, sije takrat vam obraz, teče beseda iz ust. Gledava lepe podobe, glasnike iz časov minulih, srcu junaštva so zgled, misli v njih najde si duh. Dobo današnjo učijo, kako naj prenaša bremena — kdor naj bo luč za naprej, ta se ob večni prižgi!--Bodi ko slepi poet: kar drugim je skrito, je gledal, naj Odisčj bo iščoč, nösi ga Sreče čolnič! Dvoje mi voljo hromi, da vabilu težko se odzovem, slaba oglaša se vest, strah zadržuje nog6: kadar o delu mi pravite svojem, me vest opominja, kadar vam duh zagori, plah sem pred vami slabič. Kakšne so sile narave se v vaši podobi nabrale! Noč izpreminjate v dan, z delom preganjate smrt. Glejte, to jemlje mi vero, podira zaupanje vase — kdo naj brez njiju živi, kdo naj prinašal bi sad? Vem pa — in to mi vzpodbuja korak —, da vir darežljiv ste, v krilu davnine spočet vre izpod skale na dan, ne da v samoti šumeč med peskom neslišno ponikne — dedina živi je sok: če se ne daje, trpi! Invalidi v tekmovanju na čast Osvobodilne fronte Delovni kolektiv invalidskega rodlet ia v Zapužah je že takoj v zadnjih dneh septembra začel S pripravami na tekmovanje v počastitev 10 obletnice Osvobodilne fronte. Od oktobra ra do konca januarja Sr> izvedli 39 časovno omejenih tekmovanj za visoko storilnost dela med posameznimi delavci. S tem so povečali delovno storilnost za OBČNI ZBOR j NOVINARSKEGA DRUŠTVA ! SLOVENIJE Sinoči je bil v Novinarskem klubu v Gosposki ulici redni oocni zbor Novinarskega društva Slovenije, ki so se ga v velikem številu udeležili novinarji iz vse naše republike. Zbor je začel predsednik Novinarskega društva Cene Kranjc, ki je v daljšem poročilu očrtal društveno delo v pretekli PO^eokloniiii oVrainemu frontnemu ocfbo-slovni aobi. Novinarsko društvo le j ni v politične namene. Toda to prvot- zadnjem letu doživelo velik razmah ter poglobilo notranje deio z gospo-darsko-notranjepolitično, zunanjepolitično. kulturno in fotoreportersko sekcijo. Za člane Novinarskega društva Slovenije, za goste iz Trsta in Koroške ter za gošte-novinarje iz bratskih republik je uredilo počitniški dom v Kokri. Iz tajniškega poročila je razvidno, da je imelo društvo v preteklem letu okrog 180- članov. Občni zbor je nato soglasno sprejel sklep,_ da vstopi Novinarsko društvo Slovenije v članstvo Zveze sindikatov Jugoslavije. S tem bo Novinarsko društvo dobilo nov pomemben delokrog. Društvo si je v lanskem letu tudi navzven z raznimi 40 *V Proizvodni plan so dosegli s 135 finančni plan pa s 143 "/». Polno lastno ceno Sr> v tem času znižali za 15 •/» 28 najboljših delavcev in delavk ba je bilo proglašenih za udarnike. Upravičeno lahko trdimo, da vsi ti uspehi v proizvodnji uvrščaio to r>od-ietje med eno najboljših v radovi i iškem okraju. Disciplina v nodjetju je zelo dobra, saj neopravičenih izostankov v tem času skoraj ni bilo. Poleg uspešnega dela v sami pro-izvodnii pa ie delovni kolektiv v tem času skrbel tudi za politični in kulturni vzpon delavcev in delavk Ker v podietiu nimajo primernih prostorov za kulturno uveljavljanje svojih članov. le-ti sodr-luiejo v nevskem in dra-matskem društvu v Begunjah. Delavci so na enem izmed sestankov tudi obljubili, da bo v tem tekmovanju silehernj izmed njih opravil 8 prostovoljnih delovnih ur denar pa bodo Mfatllo Je že precej let, odkar je tov. Mitja Ribičič stopil v vrste borcev za novo življenje. Iz Trsta, kjer je bil rojen, je moral še kot otrok pribežati s starši v Ljubljano, kjer je potneje študiral in delal med napredno študentsko mladino Leto 1941 ga je našlo pripravljenega. Postal je vodja ilegalne tiskarne v Ljubljani. Urejeval je »Slovenskega poročevalca« in drugo partizansko literaturo. 1942. leta pa je odšel v partizane. Letos kandidira tov. Ribičič za ljudskega poslanca v Braslovčah, Polzeli in Letušu, v krajih, ki so mu dobro poznani iz partizanskih pohodov ib kjer ga frontovci zelo spoštujejo. Na treh dobro obiskanih volilnih sestankih v tovarni nogavic v Polzeli, v Braslovčah in v Letušu so volivci živahno razpravljali in skupaj s kandidatom obravnavali zunanje politične probleme, pa tudi svoje gospodarske načrte in težave. Zelo podrobno so se pogovorili o razvoju hmeljarstva, . ki .je za te kraje Savinjske doline glavna panoga gospodarstva. Kandidat je skupaj s svojim namestnikom Viktorjem Soštarjem - Mihom obiskal hribovske predele svoje volilne enote. Pri Čolniku na Dobrovljah je imel sestanek z dobroveljskimi kmeti, ki so prišli na sestanek kljub snegu in mrazu tudi od daleč. Kmetje, ki so v teh zimskih mesecih skoraj odrezani od sveta, so zelo pozorno poslušali razvoj dogodkov doma in po svetu. Zanimal jih je tudi pomen bližnjih volitev. Oživeli pa so tudi spomine na dobo okupacije, ko so bile Dobrovlje center vstaje na Štajerskem-Spomnili so se na tiste mesece, ko je štab II. grupe odredov (Stane Rozman in Peter Stante-Skala) organiziral s teh planin partizansko borbo. V teh planinah še počivata prav tako, kot so ju partizani 'pokopali, sekretar Pokrajinskega komiteja KPS za Štajersko Dušan Kraigher - Jug in sekretarka SKOJ Vera Slandrova - Lojzka. Sleherna hiša na Dobrovljah ima iz nV rodnoosvobodilne borbe svojo zgodo, vino, polno naporov, požrtvovalnega dela, žrtev, pa tudi velikih zmag in lepih trenutkov tovarištva in partizan ske pesmi. Te planine so bile tudi med okupacijo svobodne. Okupator jih je lahko samo prehajkal, toda vedno se je moral umakniti. Zato so dobroveljski kmetje mirni in samozavestni. Oni zaupajo vodstvu, ker so ga sami preizkusili v najtežjih časih okupacije Na sestanku So se pogovorili o njihovih težavah, ki niso majhne. Tudi upravičene in dobronamerne kritike ni manjkalo. Elektrifikacija gre pre no obveznost so že znatno presegli, sai ie večina delavcev opravila že nad 16 ur. Delovni kolektiv ie snreiel tudi obveznost, da bo ob koncu tekmovanja najboljši frontni organizaciji v okraju ooklonil 21 m blaga, katerega bodo izdelali s prostovoljnim delom. Material bodo zbrali sami iz starih odpadkov. katerih bo vsak delavec prinesel pol kilograma. - I. K. Birokrati ali kaj? Četudi je razmeroma že visok da turn še vedno niso štiri ustanove v Krahiu za svoje uslužbence prejele ži- —.-____, . , 07 vilskih nakaznic. Pri tem je prizadeta prireaitvami (novinarski koncert -v- no- odvetniška zbornica, čevljarna držav, vembra in novinarski pjes^ 3. iebru- -njh železnic, gorenjska elektrarna ter ar ja) prizadevalo, da pozivi družabno | podružnici »Slovenskega poročevalca« življenje v našem mestu. . in »Ljudske pravice«. Številne ureen- Pri volitvah v novi odbor Novinar- ce ;n reklamacije so bob ob steno. Od-skega društva Slovenije je bil za pred- govorni organi pravijo, da je vzrok sečnika ponovno soglasno izvoljen Ce- Izapoznitve preimenovanje podjetij iz ne Kranjc. za podpredsednike Sergej j republiških v lokalna in obratno.. Vošniak Ivan Šinkovec, Ciril Sfer, za Kdo ve. kako dolgo še bodo v ime-t-1rvva Tyiiha Riel, za blagajnika pa Inovanih podjetjih uslužbenci brez ža. Janez Kranjc. ‘ vilskih kart? p- V Ratanski Tasi imajo najboljši center predvojaške vzgoje v poljčanskem okraju Ce ocenimo delo in uspehe centrov predvojaške vzgoje v poljčanskem okraju, vidimo, da so se doslej najbolj izkazali kmečki centri. Tako je na primer center v Ratanski vasi dosegel lani v vseh predmetih najboljše ocene, za kar je prejel tudi prehodno zastavico. Prehodno zastavico je prejel tudi center steklarske šole v Rogaški Slatini. Z znakom predvojaške vzgoje pa je bilo lani odlikovanih 29 mladincev. Med odlikovanci je bil najboljši Drago Mickovič, ki se ni izkazal samo pri predvojaški vzgoji, ampak je dosegel najboljše učne uspehe tudi v šoli. Da pa se delo industrijskih centrov predvojaške vzgoje v okraju ne more poživeti, noaijo med drugim krivdo tudi uprave podjetij in pa največkrat slabo pripravljeni predavatelji. Tako je namreč tudi v učnem centru tovarne »Impol« v Slov. Bistrici in v »Granitu« v Oplotnici. V industrijskem centru »Konus« v Slov. Konjicah pa so bili 4 mesece brez političnega predavatelja, kar je seveda slabo vplivalo na vzgojo mladincev. S. 1. teli imeti električno razsvetljavo. Cesto morajo popraviti. Ob mlačvi pa jim navadno zmanjka bencina. V razgovoru so tudi ugotovili, da je organizacija Zveze, borcev slaba, saj šteje samo 28 članov, namesto da bi bili njeni člani vsi Dobroveljčani. Tako je poteka! volilni sestanek na Dobrovljah, na katerem so kmetje počasi naprej. V marsikateri hiši so že i Sklenili, da bodo 18. marca volili za zasvetile žarnice, pa bi tudi ostali ho- | socializem in za mir. Vzroki prometnih nesreč Človeka strese ko bere in slisi. da se ie spet pripetila huda prometna nesreča. ki ie zahtevala toliko m toliko človeških življenj. Kje so vzroki teh nesreč? Marsikdo se vprašuje, ali ni morda povzročil nesrečo šofer vrinjenec pli diverzant izza meie nam nenaklonjene in sovražne sosedne kotnin-formovske organizacije. Prav zato ne razumemo, da so v naših vrstah in službah ljudje ki nimajo čura odgovornosti. Kazni 12 in 18 let prisilnega dela. obsodba na smrt so pravilni, potrebni in vzgojni ukrepi vendar niso dovolj uspešni za preprečevanje nesreč. čeprav so pošteno plačilo za izvršeno nepopravljivo napako nediscipliniranega ir. malomarnega vozača. Vsi naši delovni kolektivi, delavski sveti in upravni odbori gospodarskih transportnih podjetij, ki zaposlujejo šoferje uspešno in borbeno izpolnjujejo naloge petletke. Ze doseženi uspehi v gradnik pri kateri sodelujejo in se žrtvujejo tudi naši šoferji večajo ugled naše domovine v svetu. Tudi med našimi šoferji so udarniki, novatorii in racionalizatorii. Tudi pri pas je mnogo resnih, požrtvovalnih in discipliniranih reč problem cla s šoferjev ki vestno upravljajo ljudsko temeljitimi ukrepi. * V Ir an j kovciii imajo elektrostrojni klub imovino, čutijo odgovornost pri prevozu ljudi in blaga. Kdo torej povzroča težke prometne nesreče kdo ie kriv. da pešci nismo več vami na cesti? To so nedisciplinirani. trmasti šoferji, vdani pijači, ki že pijani sedeio za volan ali se na-ciieio med vožnjo. Pijanim šoferjem moramo za vselej nreprečiti vožnjo, ker delajo ,sramoto stanovskim tovarišem in rušijo ugled naših transportnih podietij. Ni dovoli, da je Ministrstvo za lokalni promet LRS že izdalo stroga navodila svojim podrejenim nai takoj odpustijo šoferje. ki so prijatelji alkohola, in uvedejo postopek za odvzem šoferskih izkaznic. Ustanove, podjetja družbene !n politične organizacije, ljudske inšpekcije in vsa naša javnost morajo vedno in povsod take vozače razkrinkati tako. da vsak potujoči državljan odkloni vožnjo s niianim šoferjem že na izhodni -postaji in prijavi šoferia naibližiemu organu javne varnosti. Vse -težke prometne nesreče v zadniem času so povzročili pijani šoferji. Pijančevanje naših šoferjev je nostalo tako pe-— “rcblem da ga bomo rešili le s J. T. V vinogradniški zadrugi Ivamkovct v ljutomerskem okraju so pred kratkim ustanovili elektrostroini klub- Tam že obstoja avto moto skupina, zadružniki pa so bili mnenja, da morajo imeti še svoj elektrostroini klub, ki bo pomagal predvsem pri elektrifikaciji vasi Zadružniki obdelujejo sedaj zemljo s konjsko vprego. Imajo pa tudi nekaj bencinskih motorjev. Sedaj pa hočejo elektrificirati še svojo proizvodnjo. saj imajo za to kar lepe pogoje. Do transformatorja je komaj 2.8 kilometra in na poti do njega J e, postavljenih že nekaj drogov. Zadružniki pa so zbrali 35.000 din za nrve in najnujnejše izdatke, ki jih bodo imeli z napeljavo električnega voda. Uprava kluba ie zaprosila pomoči tudi pri Elektrostroini zvezi Slovenije, ki bo zadrugi omogočila nabavo potrebnega materiala. Ko so se preteklo nedeljo zbrali delegati vseh organizacij Ljudske tehnike ljutomerskega okraja na svoji okrajni letni skupščini, se je med razpravo oglasil tudi delegat iz Ivanjkovcev, ki ie poročal, koliko so že elani kluba napravili za elektrifikacijo vasi. Na skupščini So -poročali še ostali delegati o delu svojih organizacij. Prav tako so tudi ožigosali delo okrajnega odbora Ljudske tehnike, ki ga skoraj ni bilo čutiti. Delegati obmurskih vasi pa So poudarjali predvsem važnost pomorsko brodarskih organizacij. Mura ie nevarna reka. njena sila pa zelo uničujoča, kadar prestopi bregove in poplavi bližnie vasi. Zato bodo v obmurskih vaseh ustanovili nomorsko brodarska društva, v katerih bodo gradili močne čolne in urili prebivalce v obvladanju vode. S. D. Proslavo 8. marca so na XII. terenu RLO II. v Ljubljani zaključili s pogostitvijo najstarejšili žena Hlodovino ati fino pohištvo? Nadaljevanje s 1. strani Vsi delovni kolektivi in upravi•> telji podjetij, ki bodo letos proizvajali izdelke Uidi za izvoz, si morajo biti svesti, da pomeni visoka kakovost izdelka hkrati tudi visoko strukturo izvoza. V boju na svetovnem trgu je kakovost odločilna/ Za višjo strukturo izvoza je pri mnogih predmetih odločilna celo embalaža in etiketaža, torej zunanja oprema, zavijanje, pakiranje, napisi itd. Saj niso redki primeri, ko svetovni trg pravzaprav plača za embalažo in zunanji videz oec, ko je blago sploh vredno. Tega bi se morali zavedati zlasti vsi tisti, ki se bavijo z izvozom vina, sadja, gozdnih sadežev, gob. zdravilnih zelišč itd. Kolika je na svetovnem trgu na priliko razlika v ceni za vino, ki ga ponujamo v sodih ali cisternah in za vino, ki ga nudimo v buteljkah z lepimi etiketami! Sadja za izvoz nimamo v izobilju. Ali bi ne kazalo izvažati namesto presnega sadja kandirano sadje? Svetovni trg ga zelo išče in visoko plačuje. Za vagone in vagone presnega sadja dobimo malo deviz Koliko’bi jih dobili samo za nekaj vagonov kandiranega sadja! Če bi na primer za kandiranje sadja celo kupili sladkor na svetovnem trgu, bi nam 'kandirano sadje 7 do 10 kra.tno vrnilo devize, ki bi jih potrošili za sladkor! Če preudarno preračunamo, kako bi izkoristili 30 % neizkoriščene zmogljivosti v naši tekstilni industriji, nam račun pokaže, da bi ne bilo napak izkoristiti to zmogljivost za izvoz. Za to potrebne devize bi ne dale samo višje strukture v našem izvozu, ampak celo več tekstila za domačo potrošnjo! Ali bi morda ne kazalo celo sprejeti tekstilnih surovin, "ki nam jih nekatere države ponujajo v predelavo? S tem bi tudi izkoristili neizkoriščeno zmogljivost v tekstilni industriji. Delo, ki bi ga-v tem primeru izvažali, bi pa visoko dvignilo sestav našega izvoza! Stotere možnosti za višjo strukturo izvoza imamo. Treba jih je kajpada poiskati in izkoristiti. Ponekod so te možnosti sicer nekoliko težje in zamotane, drugod spet silno preproste in brez večjih stroškov. V boju za višjo strukturo izvoza je predvsem važno, da se nam v tej obliki napori in stroški petkratno ali desetkratno višje poplačvfiejo kot znabiti prav tolikšni ali celo večji napori, ki jih vlagamo v izvoz z nizko strukturo. (i) Lepa prireditev srediških mladincev Mladinska sekcija kulturno umetniškega društva »Franc Jurjaševič« iz Središča ob Dravi je skun.no z učenci glasbene šole društva priredila veseloigro »Mojca in živali«. Igralci, ki so se za igro dobro pripravili, so doživeli velik uspeh in so morali igro ponovit'. Vsi, ki so igro videli, so zelo zadovoljni in si želijo, da bi jih mladinci še večkrat razveselili. E. P- DNEVNE VESTI KOLEDAR Sobota, 1». marca: Viktor. Danimlr. Nedelja, U. marca: Krištof, Stana, He- rfl Ir 1 j ^, Ponedeljek, 12. marca: Gregor, Radoje. SPOMINSKI DNEVI 10. III. 1655. — Rojen v Ljubljani kranjski zgodovinar dr. Ivan Domicar. 11. in. 1911- — Začetek revolucije v Rusiji. Petrograjski komite RSDRP(b) je izdal poziv za sestavo prve revolucionarne vlade. v n m 1942 — Italijani so ustrelili v gramozni jami v Ljubljani 10 slovenskih talcev. DEŽURNA lekarna Centralna lekarna, Tromostj«, Trg Fran-četa Prešerna 5. DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SL.UŽBA Ljubljana: Noćna dežurna zdravniška služba je vsak dan, tudi ob nedeljah, cd 8. zvečer do 6. zjutraj, v od 6. zjutraj do 8. zvečer, Miklošičeva cesta 20, telefon 50-81. Celje: dr. Čerin Jože, Cankarjeva ul. št. 9, telefon 219. Razstava sodobnega Jugoslovanskega kiparstva v Moderni galeriji v Ljubljani odprta vsak dan od 8. do 18. ure. Geografsko društvo v Ljubljani bo Imelo izredni občni zbor v sredo, 14. marca v seminami sobi Geografskega Instituta na univerzi. Pred občnim zborom bo nadaljeval tov. prof. dr. Valter Bohinec predavanje o naši kartografiji po osvobojeni u. Začetek ob 18. il2-n poverjeništvo za tnrizem in gostin-•tvo MLOpse je preselilo lz dosedanjih prostorov v Kresiji v nove prostore na Resljevo cesto 14-a, IL nadstropje. — Telefon štev. 45-34. 713-n Opozarjamo lanskoletne naročnike (lz leta 1950) revije »KOMUNIST«, da do 20. marca poravnajo naročnino za leto 1951, če hočejo revijo v tem letu pre-lematl. Naročnino v znesku 150 din, je nlačati na naslov: Cankarjeva založba v Ljubljani Sv. Petra cesta 31, čekovni račun 604-90321-7. lU-a 7SJ ___ Društvo upokojencev LRS vabi na sestanek ljubljanskih upokojencev, ki bo v nedeljo, dne 11. marca oo 9. doooldne v veliki dvorani hotela Union vTjubUani. Predat sestanka Je refe-rat o Uredbi o prevedbi pokojnin. Uprava trgovskega podjetja Slovenija Avto, Ljubljana obvešča vse koristnike motornih vozil, da na zahtevo odjemM-cev uvaja nov delovni čas za stranke v vseh poslovalnicah od 8. do 14 ure. Uprava podjetja posluje od17. do 14 Obveščamo vse prebivalko RLO V., da smo ustanovili novo P°dj0tje Pie skarsko Polje« s sedežem v Polju (rajonska delavnica), katera sp naročila za soboslikarska ta pleskarska de'a. — Poverjeništvo za industrijo In obrt RLO V. prijatelji ljudske kulture so naročniki Prešernove knjižnice, ki si je že v začetku njenega obstoja odprla pot v naJ‘ širše sloje slovenskega ljudstva. Ce se priglasiš kot naročnik, pomagaš Prešernovi knjižnici pri njeni rasti in dvigati kulturno raven ta zavest nasega_ delovnega človeka. Naročnina na Prešernovo knjižnico za leto 1952 Je tako nizka — upoštevajmo pri vsem njen celotni obseg — da jo zmore vsakdo. Za 100 din prejme naročnik v jeseni pet knjig ta sicer: Koledar Prešernove knjižnice za leto 1952 — Mimi Malenšek — Konič: Prelom, roman — dr. Mirko Černič: Zdravstveni priročnik — Poezije dr. Franceta Prešerna z razlago ta pojasnili Antona Slodnjaka — Iljin - Segal: Kako je človek postal velikan, HI. del. Naroči torej Prešernovo . knjižnico v najbližnjt knjigami ali pri poverjeniku in pomni, da za ta denar ne dobiš nikjer takih pet knjig, ki bodo v veselje tebi In tvoji družini. 690-n Planinsko društvo Ljubljana . matica predvaja v sredo dne 14. marca ob 14.30 v kinu Sloga prvi zvočni Jugoslovanski povojni alpski film »V boju s strmino«. Vstopnice samo v predprodaji v dru-štvepi pisarni. 725-n Na zalogi je še nekaj zemljevidov Kamniških Alp v merilu 1:50000. Pohitite z nakupom. Cena 40 din. Flzkultur-na založba Slovenije, Ljubljana, Liko-zarjeva ulica. 722-n GLEDALIŠČE DRAMA LJUBLJANA Sobota, 10., ob 20: Jonson: Volpone. — Red A. Nedelja, II., ob 14.30: Pucova: Operacija. Izven ta za podeželje. (Zadnjič v sezoni) Ob 20: Jonson: Volpone. Izven ta za podeželje. OPERA Sobota, 10., ob 20: Massenet: Don Kihot. Zaključena predstava za Litostroj. Nedelja, 11., ob 20: Mascagni: Cavalleria rusticana. Leoncavallo: Glumači. Izven ta za podeželje. VESELI TEATER 90’ IZ LJUBLJANE gostuje: TRBOVLJE, KULTURNI DOM Nedelja, H. marca ob 18., 18. ta 20. TRZrC, KINO DVORANA Ponedeljek, 12. marca ob 17. tn 19. url. Predprodaja vstopnic v krajevnih knjigarnah Državne založbe Slovenije in pri blagajni dvorane. 649-n OBRTNIŠKI GLEDALIŠKI ODER Ljubljana, Komenskega 12 Nedelja, n. marca ob 20: C. Golar: »Dve nevesti«. Režija: E. Gregorin, član SNG. Predprodaja vstopnic v nedeljo v Rokodelskem domu od 10. do 12. ta eno uro pred pričetkom. 723-n SKUD IVAN CANKAR Ljubljana, Moste Nedelja, n, marca ob 20: I. Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski. — Režija 2van Jaša. Tekmovalna predstava v počastitev 10. obletnice OF. Predprodaja vstopnic 2 uri pred predstavo pri gledališki blagajni. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Nedelja, 11. marca: Linhart: Matiček se ženi. Izvaja MKTJD Metajurške industrijske šole. Jesenice. 719-a KINO LJUBLJANA: UNION: ameriški flhn »Ples na vodi*. Kratki film: Obzornik št. 50. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Prodaja vstopnic od I4..ure MOSKVA: amer. film »Zena s trojnim življenjem«. Brez žurnala. Predstave ob 15, 14. ure dalje SLOGA: angleški film »Waterlojska cesta«. Kratki film: Iz davne preteklosti. Predstave ob 15, 17, 19 ta 21 uri. Prodaja vstopnic od 14. TRIGLAV: amer. film »Tarzan zmaguje«. Kratki film Vode nam bodo pokorne. Predstavi ob 18. tn 20. uri. SISKA: avstrijski film »Kvartet Schrammel«. Hrvaški pregled T. — Predstavi ob 18 in 20. — LITOSTROJ amer. film »Major ta frklja«. Makedonski mesečnik 13. Predstava ob 20. VEVČE: angleški film »Srebrno la- djevje«. Hrvaški pregled 7. MARIBOR: PARTIZAN: angleški film »Waterloojska cesta«. Obzornik 47. — UDARNIK: ameriški film »Žeđa a trojnim življenjem«. Črnogorski me- CELJE METROPOL: slov. film »Tret«. Kratki film Znanost ta tehnika. DOM: ameriški film »Andy Hardy je zaljubljen«. Kratki film Prekmtrrje. KRANJ: STORŽIČ: francoski film »Ml otroci«. Hrvaški pregled 8. SVOBODA: avstrijski film »Kvartet Schrammel«. Tednik. MARIBOR: POBRE2JE: amerški film »Zgubljeni dnevi«. Srbski meseč. 23. JESENICE: ameriški film »Major ta f ritij a«. Tednik. RADOVLJICA: francoski film »MI otroci«. Tednik. NOVO MESTO: ameriški film »Zmajevo seme, n del. Bosanski mesečnik št. 32. KAMNIK: ameriški film »Zmajevo seme.« I. del. Hrvaški pregled 9. DOMŽALE: angleški film »Božične pustolovščine«. Bosanski mesečnik 30. ŠOŠTANJ: Jugoslovanski film »Plavi 9«. Filmske novosti 44. ROGAŠKA SLATINA: ameriški film »Zmajevo seme, I. del«. Obzornik 42. PTUJ: ameriški film »Zmajevo seme, I. del«. Hrvaški pregled 9. VRHNIKA: ameriški film »Pestunja«. Bosanski mesečnik 31. SEŽANA: ameriški film »Tarzan v New Torku«. Kratki film Osvajalci petletke. IDRIJA: angleški film »Pot do plemstva«. Filmske novosti 22. KOČEVJE: angleški film »Srebrno ladjevje«. Hrvaški pregled 7. KONCERTI Koncert slovenskih narodnih pesmi priredi SKUD »Jože Mofikrtč« v veliki unionski dvorani v torek dne 13. marca ob 20.15. Vstopnice dobite v Koncertni poslovalnici na Kongresnem trgu. IKUD MATIJA UDVANC — Ježica IL marca ob 17: Koncert narodnih ta umetnih pesmi s spevoigro »Srce ta denar«. Predprodaja vstopnic v nedeljo od 9. do 12. ure ta eno uro pred predstavo v Domu. 717-n Literarni večer originalnih pesmi ta proze bodo priredili dijaki VIH. gimnazije pod okriljem MKUD »Miran Jarc« v ponedeljek 12. marca oh 20. v pevski sobi gimnazije Bežigrad. Vabljani tov. profesorji, zlasti slavisti, in dijaki ljubljanskih srednjih šol! Vstopnina 10 dta. Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Jakova Clpcija bo v ponedeljek 12. marca ob 20.15 v Unionu. Solist Je Pavel Stvlc, ki bo Izvajal solistlčifi part Lisztovega 2. klavirskega koncerta. Na programu je še Corellljev Concerto 17.30 Jn url. Prodaja vstopnic od grosso Ig Schumannova JV, gimtonlja PRESKRBA POVERJENIŠTVO TRGOVINE IN PRESKRBE MLO LJUBLJANA poziva vse urade, ustanove, internate, DUR, menze, šola, DID, dečje jasli, socialne zavode, trgovska podjetja, množične organizacije, obrtne zadruge ta vse ostale potrošnike drv ta premoga, ki potrebujejo kurivo za ogrevanje ali za kuho v menzah in gostinskih obratih, da Izpolnijo prijavo potreb kuriva za leto 1951-52. Obrazec za izpolnjevanje potreb kuriva prejmete pri pristojnem RLO in to na Poverjeništvu za trgovino ta preskrbo. Rok za Izpolnitev obrazca ji do 20. marca 1951. Izpolnjene obrazce je oddati do navedenega datuma pri trg. podjetju »Kurivo«, Ljubljana, Masary-kova 15, pritličje, od 7. do 14. ure, osebno. Opozarjamo na točnost Izpolnitve posameznih rubrik formularja. Za terenske pisarne, krpalnice, šivalnice, mlečne kuhinje, naj RLO odbori prijavijo potrebe skupno za ves rajon s seznamom teh poslovalnic. Obrtno nabavne ta prodajne zadruge naj prijavijo svoje potrebe za kurjavo za celokupno članstvo zadruge z imenskim seznamom teh članov. Za podjetja, fci imajo več poslovalnic, naj uprave podjetij ’prijavijo potrebe skupno za vse poslovalnice z imenskim seznamom teh poslovalnic. Univerza ta tehnična visoka šola na) navede potrebe za vse fakultete na posebnem seznamu s točno navedbo količin ta sortacij ter s točnim naslovom vsake fakultete. Teh formularjev ne izpolnjujejo potrošniki, ki potrebujejo premog in drva za reprodukcijo, in gospodinjstva, katera prejemajo K karte za kurivo. NAVODILA POTROŠNIKOM, KI BODO PREJEMALI MLELO V STEKLENICAH Trgovsko podjetje »Mleko« Ljubljana. Majstrova ul. 10 objavlja: Z dnem 11. marca se prične razdeljevati mleko v steklenicah 1. s. le za upravičence iz skupine 0-2 (dojenčke) v rajonih Center in Moste. Rajona Vič in Bežigrad-Siška prideta na vrsto, čim se poslovanje s prvima dvema uredi. Cena tega mleka Je za sedaj določena na S din za liter. Upravičenci morajo pri prevzemu prve steklenice plačati kavcijo v znesku 75 din za komad, za kar prejmejo od mlekarne potrdilo. Da ne bo na dan ko se prične delitev, prevelikega dela z vplačevanjem kavcij, naj upravičenci vplačajo te kavcije člm-preje, . 1. s. v oni mlekarni, kjer prejemajo ali mislijo prejemati mleko. Pripominjamo, da bomo zaradi enostavnejšega poslovanja upravičencem Iz skupine 9-2 delili le mleko v steklenicah. 859-a OBVESTILA Dajalci krvi Zdravniški pregledi dajalcev ta odvzemi krvi bodo v prihodnjem tednu: v Zavodu za transfuzijo krvi — Ljubljana: v torek ta četrtek za Ljubljančane, v sredo za dajalce z dežele. Prijave v zavodu od 7.30 do 8 30. Prosimo, da pred 7 uro ne prihajate v Zavod. V Transfuzijski postaji Celje: v torek ta četrtek (prijava novih dajalcev samo v četrtek). V Transfuzijski postaji Marthoi: glej objavo v lokalnem časopisu. OBVESTILO > Poverjeništvo za finance RLO I., Ljubljana obvešča, da se bo odmerjala dohodnina za leto 1950 kmetijskim gospodarstvom ln kmetom — • prevoznikom na množičnih sestankih, kakor sledi: Teren I. dne 16. marca ob 20. uri v Zadružnem domu na Barju; Teren n, dne 12. marca ob 20. url v Zadružnem domu na Barju; u_______ Teren III, dne 15. marca ob 20. url v pisarni terena III, Rudnik; Teren IV, dne 13. marca ob 20. url v prostorih terena IV — baraka, Rudnik; Teren V in VII, dne 14. marca ob 20. v Domu OF, Galjevica. 857-a UMRLI Kmetijska obdelovalna zadruga Moste-Ljubljana sporoča žalostno vest, da je dne 8. marca umrla njena članica IVANA NOVAK. Zadruga bo ohranila po-' kojnico v trajnem spominu. 856-a Umrla je moja ljubljena žena, sestra, teta TEREZIJA SIMONČIČ. Pogreb bo v nedeljo 11. marca ob 16.30 z Zal, mrliške vežice sv. Andreja na pokopališče. Žalujoči mož in ostalo sorodstvo. 860-a Umrla Je dobra mati, stara mati, babica, HELENA LAHAJNAR, vdova po strokovnem učitelju. Pogreb blage pokojnice bo v nedeljo 11. marca ob 14.30 z Zal, kapelice sv. Marije na pokopališče. 861-a Zapustil nas je za vedno naš ljubljeni sin, brat, vnuk JOŽKO JORDAN. Pokopali ga bomo v nedeljo 11. marca ob 15 z Zal, mrliške vežice sv. Jožefa na pokopališče Žalujoči očka in mamica, brat, stara mama in ostalo sorodstvo. Ljubljana, 9. marca 1951. 862-a Naznanjamo vsem prijateljem ln znancem, da je po dolgotrajni bolezni na dan 9. marca 1951 umrl naš dragi sin, mož, očka, svak LAVO STIRN. Pogreb bo v nedeljo 11. marca ob 16 lz hiše žalosti Brežice 55. Rodbina Stim ta ostalo sorodstvo. 863-a Zobna ambulanta Brežice sporoča žalostno vest, da Je 9. marca umrl naš sodelavec ta dober tovariš zobotehnik LAVO STIRN. Ohranili ga bomo v najlepšem spominu. Naznanjamo vsem znancem, da Je dne 9. marca ho dolgotrajni bolezni umri naš član LAVO STIRN. Pogreb bo v nedeljo 11. marca ob 15.30 iz hiše žalosti. Sindikalno športno društvo »Razlag« Brežice. V globoki žalosti Javljamo, da je danes umrl ljubljeni mož, dedek in tast IVAN VOLCANSEK, hotelir v Brežicah Pogreb nepozabnega bo v nedeljo 11. marca ob 14.30. Žalujoča »ena Milka, vnukinja Kamila, snaha Duša, ter ostalo sorodstvo. Brežice, ’9. marca 1951. V neizmerni žalosti javljamo, da nas 1e danes 10 marca nenadoma za vedno zapustila naša nenadomestljiva srčno ljubljena mama. stara mama, tašča, teta in svakinja MATILDA ŠVIGELJ, roj Vetter, vdova po viš. mag. svetniku Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek 12. marca ob 15 iz hiše žalosti Dolenjska cesta 18 na pokopališče na Ig. Globoko žalujoči otroci ta ostalo sorodstvo. Ljubljana, Maribor Budimpešta, Wien. ZAHVALE Ob bridki izgubi naše dobre mame. stare mame, sestre in tete MARJETE SNOJ, roj. Lukane, izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki ste jo v tako obilnem številu spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo župniku Kotniku za poslovilne besede, cerkvenemu pevskemu zboru za* petje, gasilcem ter vsem darovalcem vencev. Žalujoči: hčere sinova In ostalo sorodstvo. Črnuče. 10. marca 1951. V globoki žalosti za svojim možem, očetom, starem atu ta stricu KONSTANTINOM PUHARJEM, Izrekamo toplo zahvalo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Prav iskrena hvala zdravnikom ta ^strežnikom interne klinike. vsem sosedom in darovalcem lepega cvetja ter delovnemu kolektivu tovarne ISKRA. — Neutolažljiva žena, sinovi, hčerke, snaha, zet ln ostalo sorodstvo. — Kranj S. marca 1951. 835-a Vsem, ki ste ob smrti naše nepozabne žene mame, stare mame, sestre ta tašče KATARINE PUCELJ sočustvovali z nami,.“poklonili vence, jo spremili na njeni zadnji poti ali kakorkoli počastili njen spomin, iskrena hvala. — Prav posebno se zahvaljujemo dobri družini Sodnikarjevi in dr. Hriberniku, ki so ji -ob vsaki uri lajšali trpljenje. Stražišče, 5, marca 1951. 2atajoö ostali. MALI OGLASI SOBO S KABINETOM poleg tramvajske proge v Mostah zamenjam za eno ali dvosobno stanovanje* kjerkoli, ponudbe pod »Zamenjava 100« na oglasni oddelek. 1405 ZAMENJAMO ELEKTRO MOTOR 1400 obr», 11 KW, 380 V, zvezda-trikot za enako močnega s 300—900 obrati. Planinsko društvo Domžale. STROJEPISJA se hitro naučite po desetprstni metodi. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Hitrost«. 14G4 Zensko krom zapestno uro »Ger- • si« sem izgubila 9. marca med 19. in 20. uro od Emone do Prulske šole. Poštenega najditelja prosim, da jo izroči za nagrado vratarju Narodne banke, Tyrševa 1. TRI ELEKTROMOTORJE T40—0.50 KS, 220 V, 1300 do 1400 obratov kupimo takoj. Upiav^ Slovenskega poročevalca v Ljubljani, Knafljeva 5, pr., desno. ROKAVICO, črno, Usnjeno in podloženo sem izgubila v petek opoldne od magistrata do tromostovja. Vrniti# za nagrado v ogl. oddelku. - 1403 NA TRŽAŠKI cesti sem izgubil nedokončan s kopitom gojzar. Najditelja prosim, da mi za nagrado vrne na Tržaško 229. Kelhar. 1378 ZLATO zapestno uro sem izgubila od Sv. Jakoba do Vodnikovega trga — Poštenega najditelja prosim, da mi jo vrne za dobro nagrado v oglasnem oddelku. . 1377 MEHANIČNO PODJETJE lesne proizvodnje Ljubljana, Tržaiška cesta 69 nujno potrebuje za izdelavo žičnic in žičnih žerjavov sledečo delovno silo: 5 železo strugarjev, 6 ključavničarjev, 1 industrijskega kovača, 1 kleparja, 1 modelnega mizarja, - avtogensko električnega varilca, 4 mehanike, 1 rezka rja. Javite se v omenjenem podjetju. 1294 DEŽNIK, damski, pozabljen 8. marca v slaščičarni »Slon« ob 15., prosim tovariša in tovarišico, ki sta takoj po mojem odhodu sedla na moje mesto, da ga vrneta v slaščičarno. 1378 TRGOVSKO PODJETJE »UMETNINA«, Wolfova ul. l-II sprejme v prodajo dobro ohranjene kavče, otomane in žimnice (trodel.ne ali dvodelne), kuhinjske opreme s posameznimi deli ter pianine, harmonike in radioaparate. Ponudbe 1e poslati na naslov: Centralno sprejemališče. trg. podjetje •Umetnina«, Mestni trg 7. 1383 BREZPLAČNO STANOVANJE in hrano nudim za pomoč v gospodinjstvu najraje upokojenki. Pismene ponudbe: Mijovič, Podhom 42. p. Gorje x>ri Bledu. 1304 SAMSKI, ves dan odsoten, išče malo sobico po možnosti Bežigrad. Naslov v oglasnem oddelku. 1338 KAPELNIK za godbo na nihala se išče. Nastop takoj, informacije pri upravi sindikalne podružnice T5C, 2iri. PREKLICUJEM za neresnične izjave o tafviiti In moralnem življenju o tov. Lojzki Komianc ter isto obžalujem. Pina Lešnjak, Ljubljana. 1397 GOSPODINJO k eni osebi sprejmem na malo kmetijo. Ponudbe pod*Ugod-ni pogoj TI« na ogl. oddelek. 1396 ZA POIZKUSE nujno rabimo večlo količino malih zelenih žab (20 do 40 g teže) in to samce. Ponudniki naj se . Javijo v Poljanski gimnaziji I. nadstropje v Zavodu za farmacevtske razi9kaYe. 1395 TRGOVSKO PODJETJE »UMETNINA«, Wolfova 1-n ima v svoji poslovalnici Mestni trg 8. na zalogi večje število električnih in plinskih kuhalnikov, električnih grelcev in sesalcev za prah, raznih pisalnih strojev, fotoaparatov. daljnogledov mikroskopov, lo-garitmičnih računal, šestil, geodetskih meril, vodovodnih črpalk, telefonov in drugih tehničnih in elektroehtnič-nih nadomestnih delov, ki se Vam nudijo .po ugodnih cenah. 1384 NOV MOŠKI DEŽNIK sem pozabila na stojnicah z zelenjavo. Pošten najditelj naj ga za nagrado odda v oglasnem oddelku. Razstava jugoslovanskega kiparstva i Jakob Savmšek: »Slepec« * Kiparji in občudovalci njihovih del so dobili v tem mesecu dvoje lepih daril. V slovenščino je bil presajen čudovito ubrani cvet Hodinovih misli o umetnosti. Široki slovenski javnosti je postalo tako prvič dosegljivo ono najpomembnejših svetovnih del o kiparstvu in hkrati zelo zanimiv vpogled v mišljenje in delo najpomembnejšega mojstra plastike po Michelangelu. Skoraj hkrati pa so odprli v povsem dovršenih prostorih Modeme galerije v Ljubljani že dolgo napovedano razstavo sodobnega jugoslovanskega kiparstva. Razveseljivo številni obiskovalci prejmejo v belem poslopju pred Tivolijem zanimivih vtisov na pretek. Čeprav v izboru 33 kiparjev, ki so tu zastopani s 96 deli, manjka nekaj važnejših imen in jih nadomešča nekoliko manj znanih in čeprav zaradi tehničnih, za to stroko še posebno razumljivih razlogov ni bilo mogoče predstaviti vsakega nastopajočih z njegovimi najznačilnejšimi deli. Bolj ko pri kateri koli umetnosti zavisi razcvet plastike od števila naročnikov od njihove kulturne ravni in gmotne sile, od njihovega razmerja do umetnosti vobče in od njihovega večjega ali manjšega razumevanja vprašanj umetnostne svobode in vezanosti. Brez neke najmanjše mere upoštevanja umetnikove neodvisnosti pa je nemogoče napraviti tudi samo razstavo, vsaj take ne, ki bi javnosti pokazala resničen prerez umetnostne vrednosti del v danem časovnem razdobju. Sedanja razstava nedvomno govori o velikih možnostih, ki so jih dali jugoslovanski narodi svojim umetnikom v novem razdobju svoje zgodovine. Ne priča pa še o potrebni umetnostni kritičnosti ožjih naročnikov in — kar je vselej bolj nevarno — tudi ne vedno o te j s strani ustvarjalcev. Ce se prva ovira resničnega razmaha logično razodeva zlasti v monumentalni plastiki, ki mora dostikrat ugajati primitivnim nazorom in biti manifestacija zunanje sile in dramatičnosti, tedaj se odkrivajo zle posledice pomanjkanja avtokritičniostii pri umetnostnih izdelkih vseh vrst in ne glede na format in namen, kateremu naj bi bili posvečeni. O vsem tem more gost na razstavi razmišljati, ko hodi skozi posamezne prostore. In kaj vse spozna ob plastiki. ki jo gleda in tipa, kateri se približuje in okoli katere -kroži, da bi jo pošteno dojel in ocenil. V prvi manjši dvorani številčno gospoduje Vanja Radauš (* 1906 v Vin-kovcih). Večji del njegove plastike kaže izrazito literarno pripovedovalno usmerjenost, nagnjenost k precej romantični in patetično poudarjeni dramatiki, nemirno obdelana površina pa je preračunana na izrazito slikarski učinek plastike. % združitvi teh dveh svojstev se zdi najuspelejši Setnik v znani korakajoči drži, manj dela inspirirana po Petriči Kerempuhu, bližji čisti plastični formi in dokaj dober pa je portret »Naša hčerka«. A urpet-nostni višek te sobe je drugje. Kdor se je mogel o našem kiparstvu poučiti le po razstavah, bo prijetno presenečen. Jakob Savinšek (* 1922 v Kamniku) se je predstavil sam0 s Slepcem, marmorno glavo z rokami v naravni velikosti. Pretresljiva — marsikoga odbijajoča — realnost enkratnega je izražena na način, da* se zdi, kot da potankost slučajnega vidno izginja, mesto nje pa vse razumljiveje govori le preprosta govorica čustev in neskaljene umetnine. Ker sta resničnost in učinek le-te oprta na jasno plastiko oblik, na skrbno oživljeno površino in na muzikalno eleganco kompozicije glave in rok, je gledalec le sigumejši, da ga čuti ne varajo: Slepec je na razstavi med redkimi deli, ki žive in niso več bolje ali slabše obdelana gmota in ki obetajo nadaljnji razvoj. Za svoj prvi nastop je pokazal Savmšek dovolj. Dela Iva Lozice (1910-1943) in Koste Angelija - Radovanija (* 1916) dajejo pečat naslednji sobi. Talentirani tragično umrli Lozica je ohranil v svojih delih nekaj monumentalnosti svojega učitelja Meštroviča pa se ta, naj to še tako neverjetno zveni, križa z intimnostjo umetnikovega ožjega rojaka s Korpu le, Kršiniča. Rezultat je nekaj tretjega, kar lahko ločimo od del ostalih kiparjev. Na razstavi je tudi v tem pogledu .odličen primer Zenski akt, Nosač peska pa kaže reminiscence oblikovanja ženskih teles-Angeli - Radovani je med jugoslovanskimi kiparji postal eden najboljših portretistov. Vsaj portreta slikarja Sohaja in Iva Lole - Ribarja to dokazujeta. Bogato razgibana površina, ki je vendar ujeta v skladno celotnostno modelacijo pri zadnjem dokazuje, da mu je impresionistična šola samo koristila. V sobi je tudi Tine Kos (* 1894). Na lanski majski razstavi je bilo velike preveč njegove psevdo-herojske plastike, tokrat so le tri mala dekorativna dela, bolj umetnoobrtnega značaja. Paravana delita glavno dvorano na dvoje. Po motivu in formatu reprezen. tativnejša plastika napolnjuje prvo polovico. Antun Augustinčič (* 1900 — Klanjec), virtuoz forme, e je obranil svoje mesto v tej smeri tudi v novi Jugoslaviji. Največ je mogel pokazati ciji niti v portretu. Toda v upodabljanju golega ženskega telesa, v priča-ranju topline, voljne mehkobe in čutne nežnosti v sleherno obliko, ki jo z dovršenim mojstrstvom izkleše iz kamna in marmorja in zgnete iz glina — v vsem tem je danes med nami neprekosljiv. Tri dela, ki jih ima mojster na razstavi, so prave oaze mirne, a nič manj žive lepote in notranje uravnovešenosti. Na prvem mestu Počitek, ta mehka varianta Michelangeiove Noči. Nato Ribiči, edina res živa razgibana plastika, ki jo imamo tukaj priliko videti. Da je to doseženo z brezhibno plastično modelacijo in v veliki pretanjšanosti in eleganci celotne kompozicije, vrednost umetnine le zvišuje. »Pleti« me, pleti, mamica« je slednjič — obenem intimna in trdno v bloku zajeta plastika -- prav tako med najboljšim, kar nam nudi razstava. To najboljše nam tudi pomaga, da zdržimo do konca. Prav ta dvoran;# bi bila brez Kršiniča manj prijetna. Boris Kalin (* 1905 v Solkanu) je za ožje slovenske prilike dokajšen mojster 'forme. Tistega zadnjega pa, ki povirja, da se spremeni naše zadovoljstvo nad lepo obliko v doživetje nečesa še neznanega, v razburljivo doživetje umetnine, ki jo je umetnik z' muko in spoštovanjem iztrgal iz sveta in iz sebe,' tega na žalost nima. Ne smemo pri tem prezreti nevarnosti Kršinideve navzočnosti v bližini. Baš akt »Jutro« zaradi tega toliko manj ugodno izpade» Danes že precej časa polnoletna »Petnajstletna« bo vseeno eno njegovih najboljših del- Pri Karlu Putrihu (* -1910 v Ljubljani) bi se teže odločili. Sicer je razstavil tukaj poleg obeh uspelih vosikov in Moškega torza iz 1940 (pač pendant k enako zanimivemu ženskemu) tudi delo, ki nas močneje odbija. To je fragment reliefa »Delo«. Celote nimamo pred seboj, to kar vidimo se je na tej razstavi pač najbolj približalo povprečni plastiki konca 19. stoletja. Tako, da se opazovalec, ko premišlja o pristnosti umetnin, nehate spomni na Pen-govovo »Odločitev« onstran pregrade, ki je formalno povsem drugačna, načelno pa vsaj tako nezadovoljiva. — Zdenko Kalin (* 1911 v Solkanu) se Franjo Kršinič: »Počitek« 'ob tako izraziti glavi, kot je ta Moše Pijada. V površini precej slikovito obdelano delo se približuje našim najboljšim portretom. Uspel je tudi bronasti Zenski akt, skrbno odlit in s krasno patino, prav dober je slednjič tudi J. Matošič, ki v ostalem kaže, kako še vedno niti od daleč ni rešena problematika plastične upodobitve modela z očali. Celopostavni portret maršala Tita nas najteže zadovolji. Formalno bi z nezadovoljstvom opozorili na pogled, ki ga nudi od zadaj in v profilu od desne, glede portreta tudi na podobnost in najbolj na mrzlo in neresnično karakteristiko človeka, ki ga bron predstavlja. Tome Rosan-diča (* 1878) odlike in slabosti so znane. Najboljša je njegova lesena plastika. V veliki reliefni kompoziciji in sila znanem avtoportretu pa je še vseeno boljši kot v Umirajočem par. tizanu (1948), ki je vprav klasičen primer, kako zunanje izredno razgiban kip lahko povsem statično učinkuje na opazovalca in ga notranje niti malo ne vznemiri. Najlepše nas čaka za paravanoma-Franjo Kršinič (* 1897 v dumbardi na otoku Korčuli) je danes nedvomno ena najtrdnejših in n^usimpatičnejših osebnosti med umetniki naše države. Lahko ga imenujemo Renoirja v jugoslovanski plastiki. Njegova moč ni V veliki in mnogofiguralni kompozi- nam zdi v primeri z ostalima dvema vedno skromnejši, preprostejši pa zato tudi bolj uravnovešen. Tak prevaja v sosednjo sobo, kjer je poleg že omenjenega Kršiničevega marmorja dvoje dobrih portretov Vojina Bakica (* 1915 v Bjelovaru) in prav tako v bron uliti kijpec bika, dela, ki pri- čajo o neutajljivi nadarjenosti tega še mladega umetnika» Zadnja mala soba je najslabša-Sreten Stojanovič (* 1878), učenec slavnega Bourdella, je najkvalitetnejši v obeh portretih, v reliefih nas pušča indiferentne. • Gledalec, ki se je slednjič vrnil v vhodno dvorano, ima pred seboj še plastiko največjih mer — Dolinarjevega Delavca, ki nas hočeš nočeš spominja na Sadra (Kamen — orožje proletariata), na dveh vitrinah pa skopo zbirko medalj in plaket. Stane Dremelj (* 1906) je, kot izgleda, edini, ki se načrtno bavi tudi z glip-tiko v ožjem pomenu, razstavlja pa samo eno svojih nežnih dele. Vladimir Stoviček (* 1896) je kot vedno soliden in kvaliteten in ne preveč originalen: pri Hrvatih vrši njegovo vlogo poldrug decenij starejši pa mnogo temperamentnejši Ivo Kerdič (* 1891), poleg teh pa izstopa Dolinarjev Rosandič. Ze od 1932 v Beogradu živeči slovenski umetnik (*1893) se nam tu pokaže ugodneje kot v vsej veliki plastiki, ki je na razstavi nameščena kar v treh prostorih pa nikjer ne pušča globljega doživetja» Vtisi, ki jih človek občuti na sami razstavi vsaj pri prvem obisku so najprej razbiti in zamegleni v množici podrobnih opazovanj. V spominu se strnejo in očistijo. Po nadaljnjih obiskih se utrdijo. Odslej žive v nas samostojno življenje. Bogatč nas in plodč, če smo jih z ljubeznijo sprejeli vase. Po tej razstavi ostanejo pred našimi notranjimi očmi živi Kršini-cev Počitek, njegovi Ribiči, »Pleti me. pleti, mamica«, po dva portreta Bakiča in Angelija - Radovanija, tudi Meša Pijaide Augustinčiča in ne nazadnje Savinškov Slepec. In še rano-' go mičnih posameznosti, ki jih v takih bežnih pregledih vedno zamolčimo, ki pa nikoli ne živč .zaman in niso nikdar izgubljene. Približno deset umetnin med sto-timb plastike je lep rezultat. Tako sedba tudi nikakor nd ostra. ' Zelo skromno skuša-nadomestiti čas, ki vse neizprosne je rešeta pridobitve človeške kulture- Zato bi morala biti umet-. nostna. kritika tudi vedno ostrejša od umetnostne zgodovine, ki dela zaključke in raziskuje največkrat tam, kjer so se najprvotaejše' strasti že polegle. Zunanji okvir prireditve je zadovoljiv. Kot istočasni ponovni razstavi jugoslovanske grafike, tako dajejo tudi naši paradi plastike dokončno urejeni prostori Modeme galerije dostojen okvir, kakršnega bi zaman iskali v bližnji soseščini. Slednjič so i tu (kjer triumfirajo Hrvatje), i v podpritličju (kjer zmagujejo Slovenci) tudi tako zaželjene klopi. Zdaj smemo upati, da bo Modema galerija odslej res služila samo umetnosti in ne vsaki priložnostnih razstav. Izšel je katalog, lepo tiskan na odličnem papirju za reprodukcije. Te so z izjemo Ribičev dobre, bi pa seve želeli imeti tudi reprodukcije nekaterih drugih del, ki smo jih omenili, ker se nam zde kvalitetnejša. In tudi rojstne letnice umetnikov in njihovih del ne bi škodile. Dasi pogrešamo marsikoga od še živečih, od Slovencev vsaj Smerduja, je razstava lepa in dokaj uspela predstavitev naše kiparske umetnosti. V Ljubljani smo je bili zelo potrebni. Menaše Luc MEDNARODNI PLANIŠKI TEDEN Avstrijci so mojstri tudi v smuku . Včerajšnji dan planiškega tedna je bil posvečen alpskim smučarjem, ki so merili svoje sposobnosti v smuku. Ljubitelji te športne discipline so takoj po prihodu vlakov obstopili tista mesta ob* progi, odkoder je bil najboljši pregled tekme, kajti velik užitek je gledati mojstre smuka, ki v peklenski hitrosti vešče premagujejo vse ovire. Se poseben dogodek za gledalce je bilo videti naše najboljše smučarje v borbi z Avstrijci, ki veljajo za tekmovalce svetovnega razreda. Prireditev se Je začela s tekmovanjem žensk. Proga zanje je bila dolga 2000 m a višinsko razliko 380 m. Nastopilo je 16 tekmovalk, In sicer 7 Avstrijk, 2 Švicarki in 7 Jugoslovank. V tej konkurenci nismo mogli pričakovati posebnih uspehov, saj so za Avstrijo nastopile nekatere znane alpske smučarke. Kljub temu so se naše tekmovalke pogumno spustile v borbo in dosegle Časten plasma. Zmagovalka Jaretz je s svojo tehnično odlično vožnjo nadkrilila osta* le, kar 'zgovorno kaže 9 sekund boljši čas od drugoplasirane Mayerjeve, ki prav tako sodi med elito avstrijskih tekmovalk. Plasma ostalih je bil odvisen od večje ali manjše sreče, dvojici pa je kar žreb določil mesti. Avstrijka Kohle je š startno številko 8 zasedla osmo mesto. Urbarjeva pa je prišla s startno številko 11 na enajsto mesto. — Dejstvo, da je od 16 tekmovalk na precej težki progi odstopila le ena, nedvomno kaže zadovoljivo kvaliteto. Svojemu znanju primerno sta se uveljavili tudi mladi simpatični Švicarki Oesch in Friedlin. Po kratkem odmoru se Je začelo tekmovanje moških. Tu je bilo vprašanje zmagovalca bolj negotovo, kajti naši reprezentanti so letos zelo napredovali in so resni tekmeci tudi najboljšim tujim tekmovalcem. Favoriti so bili Avstrijci Hans Noggler, Molterer. Zaunner. Jamnigg, Salvenmoser in * Jugoslovani Mulej, Lukane, Stefe in Cvenkelj. Glede na dejstvo, da naši tekmovalci dobro poznajo progo, je prevladovalo mnenje, da bo zmaga v tej disciplini pripadla Jugoslaviji. Tekmovalna steza Je namreč vodila izpod vrha Vitranca po znani smeri v Brsilico. Dolga je bila 2400 m in je imela 450 m višinske razlike. Naključje ,1e hotelo, da Je tudi v tekmovanju moških trojici že žreb startnih številk določil plasma. To so bili zmagovalec Salvenmoser, naš Stefe, ki je dobil četrto mesto in Švicar Forrer, ki je bil v končnem vrstnem redu osmi. Že po izredno sigurni vožnji prvega tekmovalca Salvenmoserja so gledalci sklepali, da bo on resen konkurent za prvo mesto. Ko so nato še zvedeli, da je progo prevozil v novem rekordnem časii 1:48,1 (prejšnji rekord 1:5S,0), je ostalo le še malo upanja, da mu bo kdo odvzel prvenstvo. Prvi konkurent Jamnigg je zaostal, prav tako tudi Stefe in brata Lukanca. Matevž je imel sicer v prvem delu proge boljši čas od zmagovalca, vendar je to prednost izgubil. Deveti s starta je šel Bizjak, ki je, kot pravijo, na progi doma. Tudi on ni imel sreče in je odstopil. Za njim je bil na vrsti še zadnji izmed naših, ki bi utegnil izboljšati Salvenmoserjev čas. To je bil Tine Mulej, ki pa se je zaradi padca plasiral šele na 15. mesto. Med Avstrijci je bilo na startni listi še nekaj minut, ki so kazala, da Salvenmoser še ni gotov zmage. Toda niti Zaunner niti Molterer, niti Noggler niso zrušili novega rekorda. Vreme je bilo razmeroma ugodno, čeprav ni bilo sonca in je v spodnjem delu proge pihal veter. Snežne razmere so bile dobre. Zlasti na prvi polovici je bil sneg zelo hiter, kakor temu rečejo smučarji. R&ultati so naslednji: MOŠKI: 1. Salvenmoser (Avstrija) 1:48,1, 2. M. Lukane (J) 1:49,0, 3. Hans Noggler (A) 1:49,3, 4. Stefe (J) 1:49,9, 5. Molterer 1:52,0, 6. Zaunner 1:52,3. 7. Jamnigg (vsi A) 1:53,4, 8. Forrer (Sv.) 1:54,0, 9. Cvenkelj (J) 1:54.2, 10. Geiger 1:54,4, 11. Mrak 1:55.2, 12. Herman Noggler (vsi A) 1:55.7. 13. Hladnik (J) 1:56,2, 14. Waschl (A) 1:56.9, 15. Mulej (J) 2:57,0. Nastopilo je 44 tekmovalcev, izmed katerih so trije- odstopili. Brata Mac Donald nista nastopila, ker si je Don prejšnji dan na treningu poškodoval nogo. ŽENSKE: 1. Jaretz 1:33.3, 2. Mayer 1:42.2, 3. Nagi 1:49.5, 4. Schweiger 1:50.4, 5. Hochleitner (vse A) 11:52.3. 6. Oesch (Sv.) 1:56.0, t. Katnik (J) 1:56.8. 8. Kohle fA> 1:58,6. 9. Zupančič 2:04,2, 10. Adamič (obe J) 2:09.5. RRADL SKOČIL 75 TN POL ME^RA Včeraj donoldne so bili tudi skoki za trening na 80 metrski skakalnici v Planici. Startalo le 10 Avstrijcev in 14 Jugoslovanov. Sneg je 4 bil v začetku ugoden, pozneje pa je .nastopila odjuga. Avstrijec Edder se je na treningu nekoliko poškodoval. Najdaljše 6koke so dosepli tile temovalci: Slabe 61 m (nad^c). Jaševec 60. Zidar 73.5, Avsenik 64, Pa^kulin 60,5, Langus 66.5, Adiešič 70.5. Zalokar 70 (padec), Stanovnik 60. Mežik 69, Dobrin 72. Gorišek 63. Gabriel (Al 59. Polda 73. Legat 60.5. Bradi 75.5, Bildstein 67, Edder 74, LeodoHer 71,5, Had wiper 68, Schiffner 65.5. Flending 62,5, Plancke (vsi A) 67 metrov. Danes so tekmovali v štafeti 4X10 km. SVETOVNO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU Našim igralcem je bolezen preprečila lepše uspehe Poročali smo že, da se Je na Dunaju začelo svetovno prvenstvo v namiznem tenisu za posameznike. Skoraj vsi naši igralci so zboleli za gripo, ki jim je preprečila pričakovane uspehe. Ta nesreča je zadela našega državnega prvaka in enega najboljših tekmovalcev na svetovnem prvenstvu Vilima Ha ran goža. Gabrič je igral proti Indijcu Jajantu, ki je zmagal 3:2. Dolinarja je premagal Uzorinac z rezultatom 3:1. V drugem kolu je Bedner (Avstrija) premagal Grujiča 3:0. Harangozo — Amouretti 3:2. Čeprav bolan, je Harangozo prvi niz gladko dobil, v drugem nizu pa je izgubil z rezultatom 20:21. Tretji niz je dobil Harangozo, četrtega pa Amouretti. V petem nizu je Harangozo komaj še stal na nogah. Pred koncem dvoboja je zbral vse svoje moči in v defenzivni igri zmagal. V III. kolu je bil Harangozo popolnoma brez moči in je izgubil s Fritschem 3:2. Harangozo je bil skupaj z Andreadi-som najboljši na svetovnem prvenstvu. Premagal je- vse tri Madžare med drugim znanega Sida in Kocziana, Ceha NOVICE in zanimivosti Katere narodnosti? Pristaniške oblasti v Plymouthu v Angliji še sedaj premišljujejo, kakšno državljanstvo in narodnosti naj bi dale Suzani Proko-povič ki se je pred nekaj tedni rodila na holandski ladji, ki je bila na poti v Plymouth. Njena mati je namreč madžarske narodnosti, toda venezuelska državljanka, oče pa Poljak in kanadski državljan. d Kitajsko »odkritje«. Kitajski mladinski časopis »Prosvetljena mladina« trdi, da so Kitajci prvi odkrili Mont Everest, najvišji vrh gorskega masiva Himalaje, pred 135 leti. Časopis zahteva, da se mora ime Mont Everest zamenjati s kitajskim ■ imenom Mo Lung-ma, izvor svete vode, ker pomeni stari naziv »kulturni napad imperialistov«. z vsega sveta Odpiranje školjk s pomočjo vakuuma. V Ameriki, kjer je čiščenje školjk skoraj samostojna industrija, so uvedli nov način odpiranja nalovljenih školjk, po katerem napolnijo sod s školjkami, ga zapro in izčrpajo ves zrak. V zelo kratkem času se školjke odprejo same. Ko odpro pokrov, ubije školjke sprememba zračnega pritiska In po-vzroči tako krč, ki obdrži mišice, da ne morejo zapreti pokrova. Drevi izbirna tekma mladih telovadcev Drevi ob 20. uri bodo na Taboru nastopili najboljši slovenski mladinci in mladinke, da se zadnjikrat pomerijo v medsebojnem tekmovanju • pred dvobojem z Italijo. Vodstvo naše reprezentance bo danes dokončno določilo žensko in moško vrsto. Na podlagi uspehov bo določenih sedem najboljših mladincev in mladink, ki bodo prihodnjo soboto nastopili v dvoboju z izbrano reprezentanco mladih italijanskih telovadcev. Dolgoletno načrtno delo z mladino je slednjič rodilo bogate sadove. Nekaterim posameznikom se sicčr še pozna, da niso dovolj sigurni, toda če bo naše vodstvo še v bodoče prirejalo takšna mednarodna srečanja, ki so za napredek nujna, je nedvomno, da si bodo naši mladinci kmalu pridobili tudi potrebno tekmovalno rutino. Na drogu, v talni telovadbi ter v preskokih čez konja so mladinci dosegli kvaliteten napredek, na krogih in bradlji pa nekoliko zaostajajo. Tudi mladinke so na vseh orodjih mnogo napredovale. Razred zase je mlada Sonja Rozmanova z Jesenic, ki na vseh orodjih obvlada najtežje prvine fh jih izvaja z dovršeno eleganco. Ko bo prebila še nekoliko več sigurnosti in ^uravnovešenosti, bo ne samo enakovredna našim državnim reprezentantkam V članski vrsti, ampak tudi nevarna nasprotnica najboljšim posameznicam. o naših najboljših mladincih in mladinkah in o italijanskih telovadcih bomo še poročali. Andreadisa in Angleža Simona. V tekmovanju žensk je Čovičeva v I. kolu premagala Avstriiko Hutter 3:0. Danes začetek prvenstva Slovenije Danes se začne moštveno prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu v vseh skupinah. Prvenstvo je razdeljeno v dve ligi, izmed katerih šteje vsaka po pet članov. V I. ligi sodelujejo: železničar (Kranj), Ljubljana, Triglav, Slovan in Krim (vsi Ljubljana), v II. ligi pa: Radovljica, Grafičar (Lj), Razlag (Brežice), Železničar (Maribor) in Rudar (Idrija). V ženski ligi tekmujejo: Gre-■if6r£ič, Železničar (Kranj), Maribor, Šempeter na Krasu- in Polet (Maribor). V mladinski ligi igrajo: Železničar (Kranj), Ljubljana, Gregorčič, Radovljica, Polet (Mrb) in Mladost (Ajdovščina). Zanimivost letošnjega tekmovanja v moških in mladinskih ligah je tudi ta, da bodo nasprotniki igrali 10 iger (9 iger posamezno in 1 igro dvojic), s čimer je možen tudi 'neodločen rezultat. V I. kolu, ki je danes in jutri, so na sporedu naslednje tekme: MOŠKI — I. liga: Krim : Železničar (Lj), Železničar (Kranj) : Slovan: II. liga: Železničar (Mrb) : Rudar, Razlag: Radovljica; mladinci: Železničar (Lj) : Mladost, Radovljica : železničar (Kranj), Gre- gorčič : Radovljica, Polet : Mladost: ženske: Železničar (Mrb) : Železničar (Šempeter), Polet : železničar (Šempeter). Tekme so v krajih prvoimenovanih klubov. Tri tekme nogometašev Odreda Ljubitelji nogometne igre bodo jutri spet prišli na svoj račun, saj bo na Stadionu ob Tyrševi cesti bogat spored nogometnih tekem. Ob 12.15 se bodo v prijateljski tekmi pomerili mladinci Ilirije in Odreda, ob 13.15 bo pokalna tekma, med VTP in Odredom B v počastitev OF, ob 15 pa prvenstvena tekma II. zvezne lige med Vardarjem iz Skoplja in Odredom. Predprodaja vstopnic je danes od 16 do 19 in jutri od 9 do 12 v Odredovi pisarni, Tavčarjeva ulica 11. Vsak obiskovalec tekme si poleg vstopnice nabavi lahko tudi Stavči i listek, na katerega napiše končen rezultat tekme Vardar:Odred. V primeru, da bo pogodil izid tekme, bo soudeležen pri derfSmi nagradi, ki jo bo dobitnikom izplačalo vodstvo Odreda, stavni listek stane 10 din, kdor pa bo želel staviti šele v odmoru glavne tekme, pa je cena stavnega listka 20 dinarjev. Orej* uredniški odbor. Odgovorni urednik Sergej Vošnjak. Uredništvo in oprava, Ljubljana, Knafljeva ul. i, telefon SS-22 do »S-2S, telefon »iprave ta ljubljanske naročnike U-n, «a naročnike Izven Ljubljane JS-32, telefon oglasnega oddelka štev. sa-9t. Tekoči račun pri Narodni banki, Ljubljana 6*1 ■ 88331 -v. Tiskarna .Slovenskega poročevalca« v Ljubljani. Poštnina plačana v gotovini. — Četrtletna naročnina 135 din, polletna tl• din. celoletna Ml din. — «Slovenski poročevalec« Izhaja vsak dan razen ob oedellab In praznikih. T1BOR MENDE: ===== INDIJA Ta nečloveški sistem zaje. đalcev je zgradil iz indijskih kmečkih slojev piramido trpljenja in ponižanja: k tlom tišči tri sto milijonov kmetov, ki so zaradi stoletnega pritiska, že čisto otopeli. Na svojih ramenih nosijo zemljiške posestnike ter njihove zakonite in zakonodajne predstavnike, ki se po »božjem pravu« rede od kmetovega dela. Na vrhu piramide kraljuje ve-„ liki vampir podeželja, vrhovni ^»hylock Indije, debeli in zamaščeni oderuh, ki kopiči zaklade- Pred prihodom Angležev so poznali Indijski kmetje boljše čase. Tedaj so bili člani nekakega vaškega kolektiva. Davke je plačeval za vse člane kolektiv in neki odstotek plačane vsote je dobil pokrajinski vladar. Seveda Je bilo v fevdalnem nivoju tudi nekaj zlorab, toda mongolski davčni izter-‘jevalci so bili pod strogim nadzorstvom. Ko pa se je v severni Indiji ustalila britanska oblast, so dobili davkarji proste roke. Plačevanje davkov s pridelki je bilo za tujo trgovsko družbo brez pomena; zato so se Angleži odločili, da priznajo nekdanjim mongolskim davčnim izterjevalcem stalno lastninsko pravico do zemlje. To novo pojmovanje zemljiške lastnine je hkrati z upravnim pritiskom ustvarilo kader veleposestnikov, kateremu so se morali indijski kmetje podrediti, čeprav je bilo to nezdružljivo z njihov« tradicijo» Ti posestniki so smeli izžemati kmete po mili volji, samo da so izpolniti svoje obveznosti do vzhodnoindijske družbe. Ta je zahtevala od novih posestnikov ali zamindarjev določeno vsoto denarja v gotovini, pustila pa jim je popolno svobodo, da so po svoji iznajdljivosti iztisnili iz svojih kmetov dvakrat ali trikrat več. Najbolj ogabno se je ta sistem razpasel v Bengaliji. V tej pokrajini so morali plačevati kmetje zamindarju trikrat več davkov, kot so imeli dohodka — se pravi nekaj več od vsega dohodka »Združenih pokrajin«. Zamindar, pobere davek, obveznosti .pa nima nobene. Kmetu ne da nobenega 'orodja, ne skrbi za izboljšanje njegovega stanovanja, ne sodeluje pri kopanju vodnjakov in se ne briga za melioracijo- zemlje. Nasprotno, kmetje mu morajo še plačati, da jim izda dovoljenje za izboljšave; niti drevesa ne smejo posaditi in tudi ne izkopati vodnjaka, če Jim tega ne dovoli zamindar, ki pa ga je treba za to plačati. In ko Je izboljšavo že dovolil, mu nobena sila na svetu ne more preprečiti, da ne bi za prazen nič pregnal s posestva kmeta, ki si je upal dati zemlji večjo vrednost. V nekaterih okrajih vaščane terorizira in jim neprestano grozi s prisilnim odvzemom in izgonom; včasih si izmisli še posebne »prijeme«, da prikrajša kmeta še za tisto bore malo, kar mu ostane. Tu in tam se zgodi — čeprav le izjemoma, da ima kinet od davkov, ki jih plača vladi, kako korist — cesto ali avtobusno zvezo; do tega pa» kar pl£ča zamindarju, ne dobi nikdar ničesar, da bi si kaj opomogel. V pokrajinah Bombay In Madras In v vsej Južni Indiji — (to Je polovica polotoka) — je kmet. lastnik svojega koščka zemlje in plačuje dohodninski davek neposredno državi, brez posredovanja zamindar ja. To Je sistem »ryotwarijev«: kmetov-lastnikov; v teh predelih so edini veleposestniki bogati kmetje (indijski kulaki), ki so napravili iz svojih dolžnikov najemnike. Nekateri med njimi so hkrati posestniki, posojevalci in trgovci in so tako obogateli, da obsegajo njihova posestva često na stotine vasi. Njihovo število «« je v zadnjih dvajsetih letih silno povečale in ta mogočni razred velepo- sestnikov Igra isto vlogo kot zamindarji na severu. Po navadi žive v gradovih, natrpanih s pohištvom dvomljivega okusa; vzdržujejo si svojo policijo alt pa tolpe plačanih ubijalcev in vladajo v prostranih podeželskih okrajih kot i pravi fevdalni knezi. Prebivalstvu celih vasi nalagajo svojevoljno, denarne globe, jih strahujejo s prisilnim odvzemom imetja in izgonom ter postavljajo vmesne oblastnike; ti zopet izkoriščajo zamotanost današnjega kmetijskega sistema in se zelo zavzemajo za ohranitev diktatorskega položaja svojih gvspodarjev. Nekateri posestniki žive rajši v mestu in prepuščajo upravo veleposestva brezobzirnim krajevnim organom. Veleposestvo, ki bi ga upravljal lastnik sam in ga načrtno in v širokem obsegu izkoriščal z modernimi stroji in primerno plačanimi delavci, je v Indiji nepoznana stvar. , Tako v okrajih, kjer divja zamindar, kakor tudi tam, kjer gospodarijo ryotwari, je največja in vseprisotna nadloga posojevalec. V najrevnejših severnih in južnih pokrajinah prehaja zemlja polagoma v njegove roke in stvarno je on lastnik večine indijske zemlje. Dostikrat živi drugje in prepusti 'krajevnim agentom skrb za uspevanje svoje trgovine- Skoraj vedno Je hindujske vere, kajti mohamedanci se drže po navadi zapovedi korana, ki prepoveduje oderuško posojevanje denarja. Vendar si »pathani« v severno, zahodnih obmejnih pokrajinah ne delajo nobenih očitkov, čeprav so mohamedanci, in se tudi oprijemajo tega posla; vendar je njihovo število neznatno. Hindujski posojevalec je često vzrok verskih nemirov, Tcajti dogodi se, da se skušajo mohamedanski dolžniki otresti obveznosti z organiziranjem verskega upora proti upnika. Posojevalec zahteva povprečno 35% obresti (obrestne obresti). Razvaditi pa so se že, da zahtevajo kar 50% in včasih pritisnejo tudi ua 75%. In še te številke so varljive: kmetje ne znajo ne brati, ne pisati in ne dobe nikdar nobene listine ali potrdila. Iz pogovora z vaščani katere koli indijske vasi se kaj hitro prepričaš, da večidel sami ne vedo, koliko pravzaprav dolgujeta oderuhu in v kakšnih rpkih mu bodo morali posojilo vračati. Indijski brivec na ulici