Une S ko fim Lok
Ustanovitelji: obcinake konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič - Izdaj« CP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec - v. d. odgovornega urednika Andrej Zal ar
Kranj, petek, 6. 1. 1978 Cena: 3 din
Ust izhaja od oktobra 1947 kot tednik od januarja 1968 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarji 1994 kot poltednik ob sredah in sobotah od julija 1974 pa ob torkih in petkih
prazniku
praznik nase občine je vsako leto priložnost, da obudimo spomine na dogodke nekaterih najpomembnejših dni v zgodovini narodnoosvobodilnega boja prebivalcev škofjeloškega območja in priložnost, da pogledamo kaj smo v preteklem letu delali in doživeli in tudi za to, da postavimo cilje za delo v letu, ki je pravkar nastopilo.
Šestintrideset let je poteklo od prvih bojev na našem območju, od prvih velikih dogodkov NOB na Gorenj, skem. Uničenje mosta čez Selško Soro na Praprotnem, partizanska zmaga v Rovtah, partizanski udor v škofjeloško,, zappre, poljanska vstaja, bitke na Pasji ravni, Bukovem, Kovsken\ in Vajitersktm vrbu? so biK dober |i uvod V dražgoško bitko, ki jo je vodila takrat največja partizanska enota v Sloveniji - Cankarjev bataljon. Cankarjev bataljon je lani za dan JLA prejel najvišje priznanje predsednika republike. Vsaka od navedenih akcij je hkrati pomenila partizansko zmago in okupatorjev poraz. Kako so se okupatorji maščevali, so najboljši dokaz pomorjeni Dražgošani, požgana vas, ustreljeni talci in Številne druge žrtve v naši občini, Sloveniji in Jugoslaviji. Vsem tem dogodkom bodo zgodovinarji, likovni in filmski in drugi ustvarjalci morali posvetiti se veliko dela in raziskovanj. Menim celo, da je bilo pomembnim akcijam Cankarjevega bataljona pred dražgoško bitko posvečene premalo pozornosti.
Ce se danes ozremo samo na enega od teh pomembnih dogodkov, na poljansko vstajo, že lahko ocenimo, kakšna sila je bila takrat Komunistična partija Jugoslavije In kakšni so bili njeni člani, ki so vse to organizirali in izvedli. Obenem pa lahko ocenimo tudi to, kakšno vero vase in prepričanje v pravičnost narodnoosvobodilnega boja in odpora so imeli partizani in udeleženci | poljanske vstaje, ki, so se v zimi, decembra 1941 podali na štiriletno krvavo pot NOB. Če so okupatorji o teh in drugih dogodkih previdno molčali, je bila množična poljanska vstaja kljub temu primer, ki se je hitro razširil med ljudmi in je bil« za zgled za druge vstaje in vključevanje drugih gorenjskih in slovenskih krajev v
Na teh trdnih in zdravih temeljih delovni ljudje umP občani Škofjeloške občine s trdno voljo in zavzetostjo, ki se je prekalila že med NOB, gradimo svoje gospOT Jt darstvo, spremljajoče družbene dejavnosti in osnovo za današnji in jutrišnji dan. Posebej smo se potrudili v lanskem letu, ko smo z delom in delovnimi uspehi proslavili pomembne jubileje našega vzornika predsednika Tita  in  partije.  Vsaka obletnica posebej  nam je predstavljala spodbudo za še večjo prizadevnost za •kupni napredek. Najlepše pa smo proslavili 1. maj, ko je Dražgoše, kraj legendarne bitke Cankarjevega bataljona, obiskal predsednik Tito. ^ j| Vendar letošnjih jubilejev nismo proslavili le s prireditvami in proslavami. Odprli smo več novih tovarn, izpopolnili tehnologijo in opremo, obnovili in asfaltirali nekaj najbolj pomembnih prometnih žil, gradili komunalne naprave, trgovine, obnavljali šole in gradili nova stanovanja ter se odločili, da bomo v prihodnje razen v gospodarstvo več vlagali tudi v druz-^ bene objekte.
Veliko delo je bilo opravljeno tudi pri pripravljanju prve stopnice za nove družbenoekonomske odnose — pri nastajanju novih samoupravnih aktov in uresničevanju zakona o združenem delu.
Napredek gospodarstva in družbenoekonomskih odnosov bomo skušali nadaljevati tudi letos. Najboljša garancija, da bomo uspeli, so ustvarjalne sposobnosti naših ljudi, ki imajo pred seboj jasne cilje in voljo, da jih dosežejo. /3
Predsednik občinske skupščine Škofja Loka Tone Polajnar
Slavnostna seja in druge
prireditve
J&KOFJA LOKA - Prebivalci občine Skofja Loka bodo letos svoj občinski praznik proslavili izredno slovesno. V ponedeljek, 9. januarja, ob 16. url bo v dvorani kina »Sora« v Skofji Loki slovesnost v počastitev občin-skega praznika. Slavnostni govor bo imel predsednik škotjelo-ške občinske skupščin« Tone Polajnar, nato pa bodo sisdili pozdravi in čestitka sa občinski
praznik. Nazadnje bodo izročena se priznanja občinske skupščine prebivalcem s tega področja.
V kulturnem programu bodo sodelovali pihalni orkester iz Škofje Loke, komorni pevski zbor »Loka« ter recitatorji mladinskega kulturno umetniškega društva škofjeloške gimnazije. Po končanem kulturnem programu bo sprejem v restavraciji hotela Trsnsturist v Skofji Loki.
Športniki
za drmigoški praznik
Zaradi pomanjkanja snega7*^" cijskega teka, na smučeh v Škof ji Loki msanka-Škega tekmovanja v Selcah ne bo - Množični
pohodi
Dražgoše — Pomanjkanje snega je okrnUo letošnje športne prireditve v počastitev praznika Škofje Loke in obletnice dražgoške bitke. Tako za-nesljivo ne bo rekreacijskega teka na smučeh, ki bi moral biti v nedeljo, in nedeljskega sankaškega tekmovanja v Selcah. Kljub temu pa bo organizatorjem uspelo pripraviti še Štiri množična športna tekmovanja in številne množične pohode v Dražgoše.
V soboto, 7. januarja, ob 10. uri bo na Soriški planini veleslalom za selekcijski razred Gorenjske. Nastopili bodo starejši pionirji in mlajši mladinci. Uro kasneje pa se bodo začeli v Zireh smučarski skoki. Tekmovali bodo mlajši in starejši pionirji. Skakalnica je pripravljena in tekmo lahko prepreči le močna odjugs. Jutri, 7. januarja, bodo v smučanju tek movali tudi učenci gorenjskih osnovnih šol. Zaradi pomanjkanja sne-
Sna Lancovem, kjer so tekme obi-jno bile, bodo najmlajši smučali na K obli. Začetek tekmovanja bo ob 10. uri. Tekmovanja v tekih pa ne bo! Zadnja jutrišnja športna prireditev pa bo smučarski tek na 20 kilometrov za jugoslovanski smučarski memorialni pokal. Tekmovanje se bo pričelo ob desetih dopoldne na Starem vrhu. Nastopila bodo štiričlanska moštva republik in pokrajin ter JLA.
V nedeljo, 8. januarja, bodo organizirani tudi številni množični pohodi planincev, tabornikov, športnikov, vojakov in pripadnikov teritorialne obrambe, rezervnih vojaških t starešin, ekip milice in občanov vseh starostnih kategorij v Dražgoše, kjer bo popoldne osrednja proslava.
Prvi pohod se bo pričel ob osmih zjutraj v Soteski. Pohodnike bo zahtevna pot vodila v Dražgoše prek Jelovice in Ratitovca. Drugi pohod, ki se bo začel ob desetih dopoldne v Selcah, bo manj zahteven. Potekal bo prek Kališa v Dražgoše. Precej zahteven bo tretji pohod, ki se bo začel ob sedmih zjutraj v Skofji Loki. Udeležili se ga bodo predvsem dijaki gimnazije Ivana Cankarja iz Ljubljane in dijaki drugih srednjih šol, potekal pa bo od Škofje Loke prek Križne gore in Mohorja v Dražgoše. Pohodniki bodo krenili tudi iz Kranja. Zbor pohodnikov bo ob osmih zjutraj na Cepuljah. Za najmlajše in starejše občane, člane ZB.
nosilce praporov in druge pa bo zanimiv pohod od Rudnega do Draž-goš. Začel se bo v nedeljo ob 11. uri.
Razen tega pripravljajo orientacijski pohod v Dražgoše tudi slovenski taborniki. Zbrali se bodo zjutraj ob sedmih v Rudnem in pripravili v Dražgošah tabor. Udeležencem proslave bodo prikazali tudi taborniške veščine. ISO^ffi^
Pohodi bodo potekali pod gesli »Po stezah prvih partizanov«, »V naravi zbiraj mo moči za delo, tradicije NOB pa prenaaajmo na mladi
rod«, »Po poteh Cankarjevega bata ljona« in »Po poti narodnega heroja Iva Slavca-Jokla«.
J. Košnjek
Kajpada pa bodo ob škofjeloškem občinskem prazniku še tradicionalne prireditve »Po stezah partizanske Jelovice« v Dražgošah. Letos bo program še posebno bogat. Na tekmovanjih se bodo namreč zbrali tekmovalci iz vse Jugoslavije. Patrulje teritorialne obrambe bodo letos prvič startale iz znane partizanske vasice Prtovč.
Treba je omeniti tudi dve veliki kulturni prireditvi. Jutri ob
19. uri bo kulturna prireditev v kulturnem domu v Železnikih, ob
20. uri pa partizanski miting v sindikalnem domu v Kropi.
V nedeljo, 8. januarja, pa se bodo tekmovalci zbrali ob spomeniku v Dražgošah. Tu bodo tekmovalcem in zmagovalnim ekipam, ki so sodelovali na veliki politično športni manifestaciji »Po stezah partizanske Jelovice« podelili tui pokale in priznanja.
Republiški odbor ZRV8 ihr^P publiška konferenca ZSMS bosta pripravila pohod »Po poti heroja Kebeta«. Pohod se bo začel v Kropi in se končal ob drsžgo-škem spomeniku.
V praznovanje škofjeloškega občinskega praznika so se vključili tudi prebivalci krajevne skupnosti Železniki. Pripravili bodo tradicionalni kegljsški tur-
jgfife^kurili bodo kresove, v ponedeljek, 9- januarja, pa bo srečanje pionirskega odreda Ratito-vec z borci NOV V osnovni šoli Prešernove brigade v Železnikih.
Torej, vidimo se v Dražgošah, Železnikih, Skofji Loki in drugih gorenjskih krajih.    J. Govekar » *
Nocoj v Železnikih proglasitev najboljših športnikom
PrirecUtev se bo začela nocoj ob 19. uri v dvorani kma Železniki, na njej pa bodo sodelovali znam gorenjski športniki in športniki U škofjeloški občine, nekdanji smučarski skakalni as Rudi Finžgar Alpski kvintet s pevko Ivanko Krašovec, humorist Rado Ferlan m drugi gostje - Presenečenja za obiskovalce
ŽELEZNIKI - Uredništvo Glasa bo v sodelovaniu * *ko««>i«*t telesnokulturno skupnostjo, osnovno organizacij« 7^J !S!k° mladine iz Alplesa, škofjeloškim kinopo^em d^SLZ^^ organizacijam Železnikov in delovrimUrianii^ občine pripravilo nocoj, 6. januarja, ob 19. ?ri^^dvorJu? Wn. ! Železnikih svečano razglasitev Boruta Petriča, Milene   Kordež   in   hokejistov   Jesenic za najboljše gorenjske športnike in ekipo v letu 1977. Razen tega smo na prireditev povabili strelca Franca Peternela, lokostrelca Miha Focka, smučarska veterana Rudija Finžgarja in Janeza Ludino, tekača Maksa Jelenca ter nekatere znane športnike iz škofjeloške občine. S tem se želi tudi naše uredništvo vključiti v praznovanje škofjeloškega praznika in proslavo obletnice dražgoške bitke.
Prireditev, ki jo bo vodil napovedovalec Janez Ziherl, bo privlačna. Posebna zanimivost bo brez dvoma nastop Alpskega kvinteta s pevko Ivanko Krašovec, humorista Rada Ferla-na ter drugih gostov. Presenečenja čakajo tudi obiskovalce, zato vas vabimo nocoj ob 19. uri v dvorani kina v Železnikih! .jk
Naročnik:
2. stran — Glas
Letos še bolj uspešno
Predsednik republike Josip Broz-Tito je novo leto pričakal na Brionih v družbi svojih najožjih sodelavcev: Stevana Doronjskega, Kira Gligorova, Veselina Djurano-vica, Staneta Dolanca, Miloša Mi nića, Nikole Ljubičica, Franja Herljevića, Mitje Ribičiča, Angela Čemerskega, Branka Mikuliča, Dragoslava Markoviča in Branka Mamule. Med večerjo so mu naši znani umetniki — med njimi Milka Stojanovič, Gertruda Mu-nitić, Zivan Saramanlić, Ivo Serdar in člani ansambla Avsenik — priredili glasbeno zabavni spored.
Ob začetku novega leta je predsednik Tito vsem navzočim zaželel zdravja, sreče in novih uspehov v letu 1978. Ob tem je dejal: »Čeprav sem zelo zadovoljen s tistim, kar smo dosegli v minulem letu, vas pozivam, da se vsi skupaj zavzamemo za to, da bo leto 1978 še uspešnejše in za naše narode še bolj plodno.«
Naftni rekord
V Slavoniji je lani dosegla INA Naftaplin rekordno proizvodnjo: milijon štiristo ton surove nafte. V šestih letih, toliko časa v Slavoniji črpajo nafto, so načrpali 4 milijone ton »črnega zlata«. Nafta teče iz zbirne postaje Beničanci po naftovodu, dolgem 76 kilometrov, do terminala na Savi, nedaleč od Sla vonskega Broda, od tam pa jo po reki spravljajo v rafinerijo.
»Sladka« proizvodnja
V šestih vojvodinskih tovarnah sladkorja — Sremski Mitrovici, Vrbasu, Crvenki, Senti, Zrenjani-nu in Kovinu — peči niso ugasnili niti ob novoletnih praznikih. Proizvodnjo so z malo zmanjšanim tempom nadaljevali vse novoletne dni. Delovni ljudje Vojvodine namreč bijejo bitko, da bi čimprej predelali 350 tisoč vagonov sladkorne pese. Toliko so jo pridelali letos, ko je bila rekordna letina na vojvodinskih poljih.
Mini računalniki
Elektronska industrija Niš bo letos izdelala za domači in tuji trg novo serijo več kot sto tisoč »mini* računalnikov, kalkulatorjev in drugih računskih strojev. Delovnim organizacijam bodo ponudili več novih modelov elektronskih kalkulatorjev, računalnikov in druge opreme za obdelavo podatkov.
Veliki načrti rudarjev
V novem letu čaka rudarje Maj-danpeka velika naloga — dosegli taj bi rekordno proizvodnjo, odkar obstaja ta rudnik. Podatek, da je mogoče težave, ki že vsa leta oritiskajo na proizvajalce bakra, ublažiti in premagati z večjo proizvodnjo, je vzrok, da so se v tem rudniku odločili nakopati in predelati 14 milijonov ton bakrove -ude, iz katere bodo pridobili 68 lisoč ton bakra v koncentratu. Da bi lahko izkopali toliko rude, bodo morali zminirati in odpeljati iz dnevnega kopa 36 milijonov ton jalovine.
Kaj bo »pojedel« Zagreb
Zagrebčani bodo letos pojedli 67.000 ton zelenjave, kar znese 90 kilogramov zelenjave na prebivalca. To številko so strokovnjaki dobili, ko so analizirali prehrambene navade in potrebe Zagrebčanov, katerim bodo morali letos dostaviti na mizo še okrog 42.000 ton sadja z domačih*dreves, 61.000 ton južnega sadja in 46.000 ton mesa in mesnih izdelkov. Računajo, da bodo Zagrebčani letos pojedli tudi 55 milijonov jajc in popili najmanj 62 milijonov litra mleka. x,
Se ena priložnost
Pri uresničevanju svojih zakonskih pooblastil in odgovornosti bo služba družbenega knjigovodstva ob izplačevanju akontacij osebnih dohodkov za januar 1978, kakor tudi za prihodnje mesece, ugotavljala, če je TOZD sprejela samo upravni splošni akt o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke v skladu z zakonom o združenem delu. To pomeni, da so dali delovnim organizacijam, ki lani decembra iz upravičenih ali neupravičenih razlogov niso spre-tele samoupravnega akta o delitvi, še eno priložnost. Ker se osebni dohodki izplačujejo za januar februarja, je ostalo še dovolj časa, ia tam, kjer še niso sprejeli ust rez nih sporazumov, to naredijo. To pa bo zares zadnji rok za delovne organizacije, ki niso ravnale v ikladu z zakonom.
Skofja Loka - V Podlubniku so začeli graditi dom upokojencev, ki bo lahko sprejel v oskrbo 214 upokojencev in drugih občanov, ki jim je potrebna domska nega. Od tega bo v domu 80 slepih in slabovidnih iz vse Slovenite
(lb) -Foto: F.Perdan
TRŽIČ
Pred novim letom so se na skupno sejo sešli zbori tržiške občinske skupščine. Delegati so potrdili predlog odloka o občinskih upravnih taksah, ki temelji na taksnih tarifah republiškega zakona, predlog odloka o rokih za realizacijo zveznega odloka o minimumu obveznih sredstev za osebno in kolektivno RBK zaščito pred vojnimi akcijami, ki ga bo treba uresničiti do leta 1980 in 1985, družbeni dogovor o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SRS, v katerega so vključeni tudi izvršni sveti občinskih skupščin, in predlog odloka o začasnem financiranju proračunskih potreb tržiške občine v letošnjem prvem tromesečju. -jk
Slovenci na Koroškem
Materin jezik na televizijskih ekranih
Radiotelevizija Ljubljana je pred novim letom vključila televizijski pretvornik na Peči, ki omogoča sprejem slovenskega televizijskega programa v Kanalski dolini v Italiji in med koroškimi Slovenci v okolici Beljaka, v Ziljski dolini in tudi zahodno od Celovca — Letošnje naloge Slovencev na Koroškem
KRANJ - Televizijski pretvornik na Peči nad Ratečami je bil zgrajen in pripravljen za obratovanje že 22. januarja lani, vendar ga zaradi negativnega stališča avstrijske strani ni bilo mogoče vključiti. Sedaj pa je zvezna uprava za radijske zveze v Beogradu dovolila začasno obratovanje.
Sprejem televizijskega programa matičnega naroda v materinem jeziku je bila dolgoletna, vendar zaradi nasprotovanja avstrijskih oblasti neuresničlji-va želja. Televizijski pretvornik na Peči sedaj to ne omogoča le na večini dvojezičnega ozemlja, temveč bodo lahko slovenski televizijski program spremljali tudi naši rojaki v Kanalski dolini v Italiji. To je pravica manjšine na Koroškem. Na osnovi določila
Plin po bregu
Tržič - Leta 1981 bo na osnovi programa plinovod dosegel Tržič. Občina se pripravlja na novost, tako da pri izgrajevanju plinskega omrežja v Tržiču ne bo ovir. Načrtovalci rekonstrukcije vpadne ceste v Tržič so razmišljali o ugrajevanju cevi v cestišče. Vendar so strokovnjaki Petrola to možnost odsvetovali, saj je zahtevna, neracionalna in draga. Zato so predlagali položitev cevi po bregu nad cesto vpadnico.        - jk
Andrej Žalar vršilec dolžnosti
odgovornega urednika Glasa
Kranj — Medobčinski svet SZDL za Gorenjsko je na zadnji lanski seji razrešil Albina Učakarja dolžnosti odgovornega urednika. Albin Uča-kar je bil razrešen na lastno željo. Delovni kolektiv Časopisnega podjetja (Ilas je za vršilca dolžnosti odgovornega urednika časnika Glas imenoval dosedanjega novinarja v ĆP Glas Andreja Zalarja.
7. člena državne pogodbe mora imeti slovenska narodnostna skupnost tudi pri informacijskem sistemu enake pravice kot večinski narod. O tem je govora v dokumentu iz Helsinkov, pa tudi primer Južne Tirolske, kjer prevladuje nemški govorni program, govori tej pravici v prid. Vendar Avstrija ni ravnala tako. Z najrazličnejšimi izgovori je zavlačevala vklopitev oddajnika na Peči, čeprav so uradni zastopniki manjšine to teriali.
Vik in krik so nagnali koroški nemškonacionalistični krogi po vklopitvi oddajnika na Peči. Najprej so govorili, da oddajnik na Peči na 47. kanalu moti sprejem na skoraj 15.000 televizijskih sprejemnikih na južnem Koroškem. Kmalu pa so ugotovili, da so motnje le na okrog 2000 sprejemnikih, kasneje pa so vedeli le za eno pritožbo z Gospe svete. »Vojna v etru«, o kateri so na široko govorili znani koroški oblikovalci protislovenskega javnega mnenja, se je torej razblinila. Se celo to so ugotovili, da 47. kanal ni izključna lastnina Avstrije, temveč imajo do njega pravico tudi Italija in Jugoslavija. Motnje obstajajo le za tistega, ki nasprotuje vsem. kar dobi manjšina, čeprav upravičeno in zakonito.
Številne besede pohvale in veselja sta pretekle dni zaradi delovanja pretvornika na Peči prejeli osrednji organizaciji Slovencev na Koroškem. Končno tudi z ekranov zveni slovenščina, pravijo, in tudi nemškim programom ni v napoto!
Voditelja koroških Slovencev dr. Matevž Grilc in dr. Franci Zvvitter pa sta ob novem letu izjavila, da je bilo preteklo leto le stopnica pri uveljavljanju pravic narodnostne skupnosti na Koroškem in da tudi letos boj ne bo milejši. Koroški Slovenci bodo vztrajali pri uresničevanju 7. člena državne pogodbe in so odločeni še naprej enotno zastopati slovensko narodnostno skupnost onstran Karavank. Vlada je očitno odločena vztrajati pri svojem in še zmanjševati pravice narodnostne skupnosti.
J. Košnjek
Carter pomaga trajnemu miru
ANI'AN — Ameriški predsednik Jinmv Carter je začel te pred novol prazniki pomembno diplomataku poslanstvo, ki utefne veliko prispevati k tovit vi trajnega miru na HI it njem Vzhodu. Ameriški voditelj je bil najprej arnsjC skega voditelja Giereka. nato pa je obiskal Iran in Indijo ter Saudsko Arabijo. C*«! obiskov v teb državah je bil utrditi ugled Združenih drtav. nepomembni pa tudi "^taJal bili pogovori Carterja in sodelavcev o širjenju Jedrske energije na ta podroejjsa im dobavi jedrskih elektrarn na eni in o ugotavljanju nafte Združenim drt>Vam Amerike na drugi strani.
To je bila ena plat ameriškega obiska. Druga pa se nanaia na Bližnji Vaaaosi-Carter »«* je namrer v sredo. 4. decembra, po pogovorih med egiptovskimi im jBI elskimi voditelji v Tel Avivu m i.msillji. v Asuanu sešel t egiptovskim sednikom Anvar el Nadatom.  Državnika sta ■ pogovori lelela pospešiti devanj« za zagotovitev trajnega miru na HI ii njem Vzhodu, ki se je po trdovr« stališču Izraelcev do samostojne države Palestincev in nasprotovanju večine skih držav Sadatovim potezam spet oddaljil. O tem priča Carterjeva iajavav, imajo Palestinci pravico do avoje države. Carter se je na hitro sestal zahodnonemakim kanclerjem Helmutom Scbmidtom. nato pa odpotoval
.---• —  -   « m m as..
Z blttnjevzhodno krizo je povezano tudi potovanje alžirskega predsejdamifr, Huarija Bumediena v Irak in nekatere druge afriške in arabske države.
PORTI CALNKA KRIZA Nr MI s r
LIZBONA — Ns Portugalskem je pred trenu tedni zavladala vladna kriza, ki jo vladajoča socialistična »tranka s premierom Soaresom ni uspela resni Zato je vlada odstopil«. Soaresu pa so zsupali sestavo BOVS v lade. ki zanesljivo ne bo več le so« lalistična. aoipaJt utegnejo dohiti večn vpliv (udi desničarji Vzroki knze na 1'ort ugslskem. ki ji vlada ni bila kos. niso le politični tsaivca* •»o tudi k>* podanike narave Pričakujejo, da bo mandatar Soavre« o položaju v državi v kratkem poročal predsednik republike Ksnesu
VIKTNAM IN KAMPL'CUA V VOJNI PHNOM PENH, HANOI - Sovražnosti med Kampučijo in Socialistično rnM(_ bliko Vietnam te trajajo. Poročila i/ glavnih mest sprtih držsv Phnom Pcnha in Hanoia so enostranska in ne dajajo prave slike o vzrokih spopada in raxsestzao«*ti bojev. Za zdaj je znano, da Kampučijci obtožujejo Vietnamce. da so vdrli na njihovo ozemlje, želec se polastiti bogate žetve, Vletnsmci pa obtožbe zavračajo in iBManiJo, da so kampučijske enote napadle prve. Kjerkoli je že resnica, pa velja, da sta ave spopadli državi, ki sts se komaj otresli nadvlade ameriškega imperializma is* ki gradita socializem ter neuvrščeno politiko sredi boja. da bi imeli prebivalci vs*aj dovolj hrane. Prsv tako je vedno bolj očitno, ds telijo nekatere velesile pridot»ftta sprti deželi na svojo stran in ds hočejo ta rilj doseči tudi z netenjem krvavia obračunov.
KOMEDIJA AI/GU8TAPINOCHETA
SANTIAGO - Nenavaden referendum si je izmislil čilski diktator Augustu Pinochast in ga uresničil \ sredo, 4 decembra Okrog 4 milijone Cileamev ki um je generalska hunta dovolila volilno pravico, je v sredo na referendumu glasovalo, ali so za Pinochetov rezini in za obrambo čilskega ljudstva ter sedanje vlade sli »o proti Čilski voditelji, ki so septembra leta 1974 ubili takratnega predsedniks Allendejs. menijo, da je resolucija OZN o kršitvi človečanskih pravne v ("Mu »mednarodna agresija« na to južnoameriško državo Taksni poli. učni farsi nasprotujejo napredne in prepovedane stranke, proti pa so hili celo nekateri Pinochetovi sodelavci. Znano je. da ao diktatorja zasovražili tudi nekateri njegovi sodelavci, ki so mu pomagali na oblast, sedaj pa so ostali v sem |
BASKI SAMOSTOJNI MADRID — Komisija žpanskega parlamenta za nujna vprašanja je sklenUa podeliti baskovski pokrajini začasno avtonomijo. Takžen postopek pomeni, da o tem dokumentu ne bodo raspravljali, temveč bo začel veljati takoj po ož»j)n»j| v uradnem listu. To je velika pridobitev za Baakr, ki so bili »tiri desetletja manjvredna in neenakopravna narodnost v Španiji V tak t nem položaja tudi tičijo vzroki za osnovanje ilegalne baskovske vojaške organizacije ETA. ki je želela t milj s nasiljem in krvavimi akcijami pridobiti pravice. Predstavniki Baskov menijo, da bo avtonomija vrnila v deželo težko pričakovani mir.
bil
TURSKA VLADA PADLA AN1^ rA - Dosedanja turska vlada desničarskega politika Sulejmana Demirela j« k. V "i**?!*0'-] JanuarJ*. v parlamentu poražena Zato je turski predsednik Koroturk zahteval od vodje narodne republikanske stranke Bulenta Kcevita aestsvo nove vlad«, Mandatar za sestavo nove vlade pridobiva zaupanje poslancev in zato je predsedniku republike KorotUrku obljubil, da bo nov« vlmla sestavljena >/ ,loUr teden Za zdaj Efev,, se ni dobil soglasja in podpore poslancev atrsnke republikanskega zaupanja
j KoSnjek
Pobude za nove temeljne organizacije
Komisija za spremljanje uresničevanja zakonci o združenem delu pri tržiški občinski skupščini in družbenopolitičnih organizacijah predlaga oblikovanje temeljnih organizacij v tržiški pekariji in mesariji ter v sedanjih enotah pošte in Klektra i^ Kranja — Januarja seminar o nalogah pri uresničevanju zakona
Tržič - Delovna skupina pri skupščinski komisiji /.i spremljanje uresničevanja zakona o združenim delu v tržiški občini, sestavi |ena iz članov komisije in predstavnikov konferem c ZKS in SZDL. ji obliko vala natančen program dela, ki |e celovit in onitnogoči vsčtirnost t« i
različne pristope k uresničevan mi tega cilja v ol)čini. Velikega pomena bo seminar, ki ga bo januari.i pnpr.i vila komisija, nanj pa l><> povabila /.i uresničevanje zakona o združenem delu odgovorne zastopnike tlelovnib kolektivov in samoupravnih mi« iN nih skupnosti  Ka/.en komisije bodo
pn organizaciji ■srninarja sodelovali
tudi Zavod /a kulturo m izoluaže vanje Tržič,  občinska  konlennc I SZDL in občinski svet  Zveze nn dikatov Trt k!
Nekatere    naloge    komisije za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu v tržiški občini W morale hiti uresničene |g do konta lanskega  leta.  Večina jih   |e pod uresničitvijo, čeprav   |e š,- maraikie zaslediti preveč površnosti m /avla čevanja. Tako bi bilo treba do kom ji lanskega leta urediti sainoupia\ne odnose  \   samoupravnih interesnib skupnostih   m   pripraviti združitev Osnovnih    Aol    v    tržiški občini Lspesno   pa    je   bilo oblikovanje skupnib  služb  samoupravnih inte resnih skupnosti   Med neuresničene naloge sodi  tudi organiziran|e po troAniAkih svetov   Od trinajst kra levtnli  skupnosti  v  tržiški občini delujeta potrošniška sveta menda le v dveh
Lani   neuresničene   naloge prili.i jajo na vrato letos. Tržičani su pm <i> m 1.111  se  nekatere nove, ki so *e zahtev najsi.
Do konca lanuarja kaže oceniti možnosti za oblikovanje lemelpiih organizam združenega dela s tržiAki IM'karni  in  menami ter v sedanpb
enotah kranjskega Klektra in poste. Za uresničitev te naloge |e zadolžena komisiui /.i sprernlianje u resni-čev .in i.i /iikonji o združenem delu pn trži-ski otVinski skupščini Strokovne službe skupščine, skupščinska komisija in koordinacijski odbor z« spremi pni |e splošne in skupne porabe pji mora|o do konca junija pripraviti predlog financiranja kra-levmli skupnosti na osnovi samoupravnega sporazumevanja.
I'onu|ji)o pa se A. nekatere drug;e naloge Medme sodijo oblikovanje temeljne organizai ije združenega dela v Kogovi ..varni v Ketnjah, usposabljanje Tržiške tovarne kos m srjiov z.ji pobudnika tei organizator, ja povezovanja in poslovnega so. delovanja tržiAke kovinske industrije,  popoli.....bhkovanje temelj-
nih organizaeii v  Zlit u in ocenjevanje vključevanja Splošnega grad-benega p<xl|et|a Tržič v SOZD I in os. Med letoAuje naloge sodijo tudi OCe-njevanje u t.-.i. i.'i v an ui sanacijskega programa    v    TOZD   Lepenka in I i »/I > Kompai u-' I inl.elni, prever-lanje us|>esnos(i delovanja Sapovega tozda   \vf i ibusni promel (> oren jaki iti   ocenjevalne   samoupravne organiziranosti  ier  oblikovanje dohod« kovnih   odnosov   v   gradbeni enoti 1 •radhim a   1'rav tako namerava jo v Tržiču   pospešiti   or jvaniz.iranie te ineljiie organizin ije v Zdravstvenem domu    m    oblikovalne sestavljene organizacije združenega dela gorenjskih zdi.it veiiib organizai ij Zane m.u iti pa prav tako ne kaže ocenjevanja nove orgitniziiano.sti Mombaž-IU   pradiJni« t m  tkahu. c. gozdnega obrata, sodelovanja meti Pekom in Bombažno predilnico in tkalnico ter samoupravne    organiziranosti pri stanovanjski gradnji   Marsikai pi nameravajo Ti žičani zboljAati tudi pri organiziranosti družbene zusčile ,
.1
same
KoAnjek
Pobuda v krajevnih skupnostih Kmetijci
Socialistična zveza delovnega ljudstva Jesenice je organizirala pogovore o vseh krajevnih skupnostih občine — Kaj pravijo, o čem se sporazumevajo in dogovarjajo delovni ljudje in občani?
Jesenice — Občinska konferenca SZDL Jesenice je tudi lani pripravila pogovore s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in društev v vseh krajevnih skupnostih, da je lahko napravila analizo o tem, kako delujejo krajevne konference SZDL, kako se delovni ljudje in občani sporazumevajo in dogovarjajo, kako organizirajo širše družbene akcije, kako uresničujejo pobude in sklepe. Razgovorov se lani spet niso udeležili — razen v Kranjski gori, v Mojstrani in na Hrušici — predstavniki sindikalnih organizacij temeljnih organizacij združenega dela v krajevnih skupnostih, kar dokazuje, da so temeljne organizacije še vedno ob strani in niso vključene v delo krajevnih skupnosti.
V krajevni skupnosti Rateče so uredili problem varstva otrok in napeljali vodovod; zelo dobro deluje odbor dvolastnikov; občani pa se jezijo nad neurejeno stavbo kmetijske zadruge Radovljica, v kateri je le skladišče in zbiralnica mleka in ugotavljajo, da kmetijska zadruga nima posluha za to, da bi skupno upravljali in vzdrževali stavbo; Ratečani bi radi asfaltirano avtobusno postajališče, planiški komite pa naj ne bi v prihodnje tako zelo zanemarjal svojega gostilniškega objekta pod Poncami. Vsekakor pa bi bilo delo krajevne skup-
nosti uspešnejše, če bi v obeh delegacijah sodelovalo več kmetov.
V Kranjski gori si želijo čimprejšnjega delovanja turistične poslovne skupnosti; za turizem je nujna izgradnja večnamenske dvorane, izgradnja vršiških žičnic in novega hotela Erika ter parkirnega prostora za prikolice. Problemi so tudi z lokacijo spomenika NOB in le delo   urejeno   javno razsvetljavo.
V Mojstrani društva izredno dobro delujejo, aktivna je tudi pašna skupnost. Najbolj pereča so vprašanja komunalne ureditve, pe-skokopa in modernizacija dveh gospodarskih organizacij, ki si želita novejše tehnologije.
Krajevni skupnosti Hrušica manjka kadrov; pereča so komunalna vprašanja, problemi so s prostori za varstvo otrok, urbanizacija še ni urejena, delegaciji krajevne skupnosti pa se sicer sestajata, vendar ni prave povezanosti s krajani.
Tudi krajevna skupnost Planina pod Golico si želi urbanističnega načrta, ker se pojavlja črna gradnja tako v krajevni skupnosti Pod-mežakla, kjer se otepajo s problemom stanovanjskih barak in »črnih« lesenih garaž ob njih. V Podmežakli šepa tudi povezava s temeljnimi organizacijami združenega dela.
Na Plavžu si želijo več trgovin, saj je krajevna skupnost izredno velika. Ustanovili so sicer 91 hišnih
Žirovnica — Elektro Žirovnica gradi novo upravno poslopje, ki bo v Mostah v bližini železniških zapornic na cesti proti Žirovnici. Poslopje grade delavci SGP Gradbinec iz Kranja, temeljne organizacije Jesenice. — B. B.
V dveh letih več kot 600 stanovanj
Letos se bo gradnja nadaljevala na Planini, družbena stanovanja bodo gradili tudi v Stražišču in v Preddvoru — Priprava za izgradnjo soseske montažnih hiš na Bantalah ter individualnih hiš v več krajih kranjske občine
Kranj — Lani je bilo v stanovanjski soseski na Planini zgrajenih 7 stanovanjskih objektov z 257 stanovanji in s skupno površino 15.217 kvadratnih metrov. Od tega je Gradbinec zgradil 65 in Gradiš 192 stanovanj. Za nakup stanovanj so delovne organizacije iz združenih sredstev prispevale 42,692.000 dinarjev, etažni lastniki 4,703.000 dinarjev, 6 milijonov 757.000 dinarjev je bilo dodeljenih posojil občanom za dograditev hiš v zasebni lastnini in s tem denarjem je bilo zgrajenih 169 hiš, za katere so že izdana vselitvena dovoljenja. Število dograjenih hiš pa je znatno višje.
Po sprejeti prioritetni listi je bilo lani dodeljenih tudi 58 stanovanj zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Udeležencem NOV je bilo dodeljenih 21 stanovanj, za vzdrževanje hiš pa je bilo porabljenih 15 milijonov dinarjev.
Posebna skrb je veljala utrjevanju hišne samouprave! V 95 odstotkih hiš v družbeni lasti delujejo hišni sveti. Manj uspešno pa je bilo povezovanje in organiziranje zborov stanovalcev v krajevnih skupnostih.
Letos bo obseg stanovanjske gradnje nekoliko večji v primerjavi z lanskim letom. Na Planini je predvidena izgradnja osmih stanovanjskih objektov s 354 stanovanji, enega stanovanjskega objekta z 18 stanovanji v Stražišču in 10 stanovanj v Preddvoru.   Zato   bo   potrebno zbrati
166,602.000 dinarjev. Letos bo zgrajen tudi samski dom s 311 ležišči, če bo združenemu delu in samoupravni stanovanjski skupnosti uspelo zagotoviti denar.
Po veljavni prednostni listi in predvideni novi listi bo letos dodeljeno upravičencem 115 stanovanj, zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in 15 stanovanj za udeležence NOB.
V prvi polovici leta bo tudi sprejet zazidalni načrt za novo stanovanjsko sosesko (A 9/b) na Planini, v kateri bo v prihodnjih letih zgrajenih 1063 stanovanj, in sicer severno od Ceste talcev. Vse bo pripravljeno tudi za gradnjo približno 50 montažnih hiš na Bantalah ter za gradnjo zasebnih hiš na Mlaki, v Cerkljah, Zgornjem Jezerskem, v Britofu, Šenčurju in Naklem.
Stanarine se bodo letos gibale v skladu z dogovorjeno politiko gibanja cen v SRS in se po mnenju zveze stanovanjskih skupnosti ne morejo dvigniti več kot za 30 odstotkov.
Letos bo samoupravna stanovanjska skupnost začela uresničevati program vzdrževanja hiš s posebnim poudarkom na obnovi in revitalizaciji starega družbenega stanovanjskega fonda, tako, da bodo do leta 1980 obnovljena vsa družbena stanovanja 5., 6. in 7. kategorije. Prav tako bo izdelan revitalizacijski načrt starega dela mesta Kranja.
L. Bogataj
svetov, vendar bi morali aktivneje delovati. Krajevna skupnost je z 9 tisoč prebivalci prevelika.
Razmisliti bo treba tudi o reorganizaciji krajevne skupnosti Sava. Tu bodo morali v prihodnje obnoviti otroški vrtec, urediti športno igrišče za Titovim domom, asfaltirati več cest, ob tem pa pritegniti k delu v krajevni skupnosti več občanov.
Komunalna ureditev v krajevni skupnosti Javornik-Koroška Bela je najbolj pereče vprašanje; od železarne Jesenice dobivajo v krajevni skupnosti na razna vprašanja zelo načelne odgovore, nanje pa praviloma čakajo zelo dolgo; ob gi^dnji ceste še vedno ostajajo nerešena zemljiška vprašanja; mladina pa je izredno aktivna.
Na Blejski Dobravi bi radi rešili problem otroškega varstva in šolstva. V Žirovnici pa so v zadnjem času veliko investirali, saj je bilo naložb za okoli 5 milijonov dinarjev. Problemi: gradnja trgovine v Smo-kuču, bencinske črpalke v Mostah, ureditev prostorov krajevne skupnosti, neurejeno telefonsko omrežje, neurejen rekreacijski prostor v Završnici, nimajo stalne zdravniške službe, z delovnimi organizacijami >a se le delno povezujejo. Tudi v irovnici bi lahko organizirali več krajevnih skupnosti.
Precej nerešenih vprašanj tare jeseniške krajevne skupnosti, a obenem se v marsikateri lahko pohvalijo z vrsto delovnih uspehov, ki jih bo lahko v prihodnje še več, če bodo delegati aktivni, temeljne in delovne organizacije v krajevnih skupnostih pa resnično sestavni del krajevne samouprave. Pobud delovnih ljudi in občanov je dovolj, le s skupnim strpnim sporazumevanjem in dogovarjanjem prav vseh, ki so v okviru Socialistične zveze sestavni del kraja, jih bodo lahko uresničili. D. Sedej
uresničujejo obljube
Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo ir prehrano inž. Milovan Zidar s sodelavci o letin in nalogah, ki nas čakajo, ali so ostale letos &
neuresničene
Zn
Težka odločitev
Tržič — Pred težko odločitev je bil postavljen izvršni svet tržiške občinske skupščine, ko je delegatom predlagal uvedbo novega davka od osebnega dohodka, ki znaša 0,5 odstotka. Vendar je bila takšna odločitev nujna, saj je komisija republiškega izvršnega sveta za splošno porabo menila, da morajo novo davščino od bruto osebnega dohodka vpeljati vse občine, ki prejemajo sredstva iz republiške solidarnosti. Tržič pa med temi je, razen tega pa se tudi prihodnjemu občinskemu proračunu ne obetajo boljši časi.
Skupščina je soglašala s predlogom izvršnega sveta. Ugotovila je, da bo na osnovi letošnjih osebnih dohodkov vseh zaposlenih proračun bogatejši za 2,481.000 dinarjev, razen tega pa si lahko tudi prihodnje leto obeta pomoč republike. Brez te pa bi se morali v Tržiču marsikateri osnovni nalogi odreči.
-jk
LJUBLJANA — Samoupravna organiziranost slovenskega kmetijstva, tako družbenega kot zasebnega, je načelno oblikovana. Manjka pa ji konkretnejših oblik združevanja in povezovanja dela in sredstev ter oblikovanja dohodkovnih odnosov. Največ pomanjkljivosti je zaslediti pri sestavljenih organizacijah združenega dela, ki so se vse preveč seštevek posameznih delovnih organizacij in se še prerade enačijo z raznimi združenji, niso pa višja in popolnejša ter predvsem vsebinska obogatitev združevanja dela in sredstev v kmetijstvu. Najpogostejša ovira za takšno oblikovanje združenega dela v kmetijstvu in agroživilstvu so loka lizem in zapiranje za občinske meje, še vedno pa je prisotno tudi podcenjevanje vloge zasebnega kmeta v združevanju dela in sredstev ter oblikovanju dohodkovnih odnosov v kmetijstvu. V tej panogi gospodarstva so preredke inovacije in prepičlo vključevanje znanosti. Sredstva za to niso bila tako majhna, vendar so bila premalo usmerjena v razreševanje konkretnih primerov. Obenem pa moramo ugotoviti, da tudi kmetijsko združeno delo vedno ni bilo dovolj zainteresirano za skupno pot z znanostjo.
Takšno oceno položaja v slovenskem kmetijstvu glede samoupravne organiziranosti so pred novim letom posredovali republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano inž. Milovan Zidar in sodelavci. Slutiti je,
da bodo republiški sekretariat in drugi organi, soodgovorni za razvoj kmetijstva, v prihodnje posvečali največ pozornosti prav tem problemom.
Slovenski kmetijci zadovoljivo uresničujejo srednjeročni program. Letošnja rast proizvodnje je bila v primerjavi z lani za odstotek večja (plan 3,5 odstotka ni bil dosežen zaradi manjšega pridelka sadja in vina), vendar kaže upoštevati, da pa je lani kmetijstvo napredovalo hitreje od petih odstotkov, tako da je poprečna planirana rast dosežena. Pšenice smo letos v Sloveniji pridelali za 2 odstotka manj kot lani koruze za 11 odstotkov več krompirja za 14 odstotkov več stalež živine je porastel za 4 odstotke, število prašičev pa za 8 odstotkov. Odkup mleka se je povečal za 16 odstotkov, kar je izjemen dosežek. Letošnji pridelek hmelja je bil slabši od lanskega, največji izpad pa je bil dosežen pri sadjarstvu (55 odstotkov manj kot lani) in vinogradništvu, kjer je bila letina za 16 odstotkov slabša.
Na republiškem sekretariati za kmetijstvo, gozdarstvo in pre hrano so tudi povedali, da se * Jugoslaviji pripravljajo novi iz računi katastrskih dohodkom kmetov, ki naj bodo obenem prv korak, da bi tudi v kmetijstvi počasi uveljavili obdavčevanj« po dohodku. Sedanji katastrsk dohodki so bili izračunani let* 1964 in so sedaj ustvarjali že precejšnja nesorazmerja.
J. Košnjek
Delegatskih vprašanj ne manjka
Gorenja vas v Poljanski dolini
— Delo naše delegacije za zbor krajevnih skupnosti v škofjeloški občinski skupščini ni niti malo enostavno, so mi povedali na sestanku pred prihodnjo sejo škofjeloške občinske skupščine delegati krajevne skupnosti Gorenja vas. Kajti precej nas moti velika oddaljenost delegatov.
Treba je namreč vedeti, da morajo delegati prihajati na seje tudi po več kilometrov daleč. Prihajajo namreč iz Leskovice, Hotavelj in še iz mnogih drugih oddaljenih vasi.
»Toda kot kale, nas oddaljenost niti preveč ne moti,« pravi predsednik delegacije Tone Trček. »Ni se nam še zgodilo, da bi bili
Turizem se povelje
Težko, počasi, z mnogo mukami, razpravami in dilemami "Se ustanavljajo na Gorenjskem turistične poslovne skupnosti. NajbližjeNso na Bledu, pripravljajo pa se tudi v Bohinju, v Kranjski gori, v Kranki in v Skofji Loki.
Zakaj in čemu toliko obotavljanja, čeprav ne gre prezreti obje) tivnih težav, ki nujno zavirajo takšno ustanavljanje? Ni treba prevt razmišljati, da bi ob koncu sklenili, da so vzroki tako počasnega ustanavljanja nerazumljivo nezaupanje v smisel in pomen turističnih poslovnih skupnosti ali celo vidni in očitni odpori proti njim. Le težko bi se zadovoljili s pomislekom, da ne bi bilo turističnemu gospodarstvu nasploh jasno, da enotni nastop na tržišču pomeni novo kvaliteto, da povezava daje trdnejšo osnovo za nadaljnji razvoj in da je turistično-poslovna povezava smiselna.
Da je gorenjski turizem dokaj neenoten, je jasno vsakomur, ki si ga le hoče pobliže ogledati. Ni treba posebnih sposobnosti, znanja in izkušenosti, da gost, recimo, v turistični Kranjski gori že prvi hip ugotovi, da prave in celovite ponudbe to središče sploh nima, kaj šele, da bi se enotno povezovalo z Bledom in Bohinjem in nudilo še kaj več. Ce kličete Turistično društvo, se bo oglasila agencija Kompas, ki postreže le z zasedenostjo zasebnih sob, do hotelov se boste pa morali kar sami potruditi in iskati rezervacijo. Potem je od samega hotela spet odvisno, če vas ob oblačnem jutru povabi na izlet ali vam svetuje sprehod do Vršiča. Turistično društvo je ali pa ga ni, le kdo bi vedel? Na telefonski številki ga ni, prostorov tudi nima več, torej zasebni gost zaman išče njegov nasvet.
Pa turistične poslovne skupnosti niso seveda le takšna in podobna turistična ponudba, so mnogo in precej več, so turistična prihodnost. Turistične poslovne skupnosti so kot skupnosti dogovarjanja osnova za kvalitetnejšo rast turizma v vseh ozirih in pogledih in ne neka nova in odvečna skupna služba, v kateri Iščejo turistične organizacije vsaka svoj smisel in uveljavljajo vsaka svoj interes. Za skupni interes vseh gre, za gosta in za slehernega turističnega delavca v sleherni turistični organizaciji, za povezovanje hotelov, agencij, turističnih društev in vseh, ki v turističnem kraju delajo. Zato, da bo gost prihajal in se zadovoljen vračal, zato se ustanavljajo poslovne skupnosti, da turistično gospodarstvo ne bo več životarilo in capljalo za drugimi.
Gorenjska turistična središča imajo res svoje značilnosti, zato je delitev med več turističnimi poslovnimi skupnostmi umestna. Ni druge možnosti in izbire, če hoče gorenjski turizem na trdno razvojno pot: sesti za isto mizo in se samoupravno, enakopravno dogovoriti.
D. Sedej
nesklepčni. Naše seje so vedno dolge. Kajti reševati moramo številne probleme. Zato tudi delegatskih vprašanj nikdar ne manjka. S svojo aktivnostjo menim, da smo kar dovolj dosegli.«
V Gorenji vasi je bilo v zadnjih letih zares veliko narejenega. Toda veliko bo še potrebno narediti. Kajti rudnik urana v Zirovskem vrhu bo v kraj prinesel velike probleme, ki jih bo potrebno čimprej razrešiti.
»Predvsem gre tu za stanovanjsko gradnjo,« pravijo delegati v Gorenji vasi. »Tu dosti kasnimo. Zdaj pa jih bo treba zgraditi veliko. Če pa že govorimo o dolu na kulturnem področju je treba reči, da je le-to dokaj razgibano. V kraju imamo foto-klub, pa Gorenjevaiki oktet, pevce, ki so postali znani že daleč naokoli, imamo stalne mladinske plese, ob nedeljah so, mladina pa prihaja iz različnih krajev.«
Prebivalci krajevne skupnosti Gorenja vas že dlje časa plačujejo tudi samoprispevek. S tako zbranim denarjem si hočejo zagotoviti predvsem boljšo elektriko. »Dela potekajo po načrtu,« \ pravijo v Gorenji vasi. »Zato bo tudi 3000 prebivalcev naše krajevne skupnosti v prihodnje mnogo bolj zadovoljnih. Kajti elektrika je bila v preteklih letih zares slaba. Po vseh naših okoliških vaseh in tudi v sami Gorenji vasi. Zal so z deli nekoliko v zaostanku le delavci Elektro Ljubljana-okolica. Toda tudi to bo kmalu rešeno.«
Dela pri obnovitvi električnega omrežja bodo končana najkasneje septembra.
»Pri našem delu nam veliko pomagajo tudi delovne organizacije,« pravijo v Gorenji vasi. »Pred vsem moramo pohvaliti Marmor iz Hotavelj. In s takim sodelovanjem je mogoče tudi marsikaj doseči. Zato si takega sodelovanja še želimo. Tudi z Jelovico, Alpino in Seširjem, ki imajo tu svoje obrate.«
Kljub dosedanjim uspehom pa zaradi velikih načrtov Gorenjeva-ščane v prihodnje čaka še veliko dela. »Zato bomo najbrž zastavili še marsikatero delegatsko vprašanje. Kajti tako smo mnogo bolje seznanjeni z dogodki, ki nas zanimajo,« pravijo v Gorenji vasi.
J. Govekar
Ob prazniku občine Skofja Loka
*****************************************
V ponedeljek, 9. januarja, bo preteklo šestintrideset let od •lavne dražgoške bitke, v kateri je Cankarjev bataljon s herojskim junaštvom in odporom v neenakem boju z okupatorjem dokazal, da morata nacizem in fašizem računati z odporom majhnega slovenskega naroda. Dokazal je, da je tudi naš narod sposoben sestaviti takšno vojsko, ki je sposobna prenesti vse nečloveške napore, ki je zmožna velike srčnosti v uporu in je tako prežeta z mislijo za narodovo osvoboditev, da je nepremagljiva. Ne samo borci Cankarjevega bataljona, tudi drugi partizani, aktivisti in domačini celotnega področja škofjeloške občine so s številnimi bitkami in akcijami dokazali, da se znajo biti za svobodno domačo zemljo in za lepši jutri.
Mnogi so za svobodo darovali svoja življenja in med njimi je bila tudi večina borcev dražgoške bitke, ki je pomenila vrh vstaje v Poljanski dolini decembra 1941. Prav zato je draž-goška bitka v svojem pomenu še vedno dragocena in zato tega dne prebivalci tako Škofje Loke kot Selške in Poljanske doline praznujejo svoj praznik.
Praznovanje občinskega praznika pa je tudi prilika, da se pogleda, kaj je bilo v letu nazaj narejenega, kaj doseženo in tudi, kaj je bilo planirano pa je ostalo neuresničeno in preloženo na letos. Nedvomno so prebivalci škofjeloške občine lahko tudi letos zadovoljni: lani je bilo zgrajenih več tovarn, družbenih objektov in začete so bile nove naložbe. Napredovalo je samoupravljanje in samoupravno delegatsko odločanje na vseh področjih, ustanovljene so bile nekatere nove samoupravne interesne skupnosti, napredovalo je informiranje skladno z rastjo in organiziranostjo informacijsko dokumentacijskega centra, uveljavlja se samoupravno družbeno planiranje, vsebinsko združevanje dela in sredstev na temelju dohodkovnih odnosov in svobodne menjave dela. Uspešno se je začelo tudi uveljavljanje zakona o združenem delu, saj so po vseh temeljnih in drugih organizacijah združenega dela sprejeli samoupravne akte in se dogovorili za novo samoupravno organiziranost v skladu z zakonom o združenem delu.
I
Dražgoše in spomenik draž-goški bitki je lani obiskalo veliko ljudi od vsepovsod, predvsem pa mladine.
Novo proizvodno halo so zgradili tudi v Alpini.
Nove naložbe — temelji za hitrejši razvoj
Izredno hiter razvoj gospodarstva in velike naložbe v industrijske objekte lani in družbene v letošnjem letu so trdni temelji za hitrejši raz
voj v prihodnje
V Železnikih so odprli novo blagovnico.
Lani so veliko vlagali v razvoj storitvene obrti. Kemična čistilnica Bistra je kupila nekaj najbolj sodobnih strojev za čiščenje oblačil.
Velike naložbe v preteklem letu
Lani je pomembno porasla industrijska proizvodnja in sicer po oceni za 10 odstotkov, realni družbeni proizvod pa za 7 odstotkov. Ta uspeh je tudi posledica nizke rasti proizvodnje leta 1976, visoke konjunkture na domačem trgu in prekomernega zaposlovanja. Realni osebni dohodek se je pomembno povečal, naraščale pa so tudi vse druge oblike porabe. Pomembno je tudi to, da so se izgube v gospodarstvu v primerjavi    z    letom     1976 zelo
znižale in so jih po devetmesečnem obračunu imeli le v Iskri - TOZD Železniki in TOZD Montažni objekti Jelovica. Iskra Reteče se je izgube rešila, Al peto ur - TOZD tovorni promet, ki je leto 1976 zaključil z izgubo, uspešno uresničuje sanacijski program. Likvidacija TOZD Inženiring in TOZD Žičnic Stari vrh pa opozarjata na resnejše reševanje družbenoekonomskih razmer.
Domača konjunktura, krizne razmere na tujih tržiščih in ne dovolj trajno planirana proizvodnja na izvoz so vzrok, da je bil izvoz lani veliko manjši od planiranega in tudi manjši od uvoza. Škofjeloške delovne organizacije so prodale na tujem trgu za 32,1 milijona dolarjev, uvozile pa za 33,7 milijard dolarjev.
Za lani je značilna tudi bogata investicijska dejavnost. Končanih je bilo 17 pomembnejših investicij s predračunsko vrednostjo 344 milijonov dinarjev. Sedaj je v gradnji sedem objektov v vrednosti 268 milijonov dinarjev, letos pa pričakujejo, da bodo v nove naložbe — tovarne, družbene ojekte in opremo dosegle 694 milijonov dinarjev.
Najpomembnejše končane naložbe, ki bodo pomenile pomemben prispevek k nadaljnji rasti družbenega proizvoda so Železniki (59 milijonov dinarjev), Kladivar Žiri (28 milijonov dinarjev), Ter-mopol Sovodenj (15 milijonov dinarjev) potem nove tovarne v Jelovici, Termika Poljane in velike naložbe v nekaterih tovarnah v novo strojno opremo in tehnologijo. Iskra Železniki je sklenila prvi del specializacije svoje proizvodnje, Alples Železniki pa bo v teh dneh predal namenu novo tovarno masivnega pohištva.
Pomembne so naložbe v razvoj kmetijstva, kmečki turizem, gradbeno mehanizacijo, primarno kanalizacijo in končno je bila zgrajena blagovnica v Železnikih. Za velik uspeh si štejejo tudi modernizacijo cest Trebija —Sovodenj, Podrošt-Sorica in Puštal-Sora. Pomemben premik je bil narejen tudi na področju elektrifikacije. Zgrajene so bile nove trafo postaje v Davči, Breznici, Dorfarjih, Za-brajdi, Lipici, Tomažu, Vešterskem polju, Dražgošah, Lavtarskem vrhu, Sredniku, Malenskem vrhu. Gornjem brdu in v Žetini. Zgrajena je bila tudi planinska koča na Ble-gošu.
Slabše pa je na področju stanovanjske gradnje. Lani so zgradili komaj 122 stanovanj in sicer v Podlubniku in v Žireh, kar je daleč pod planom. Problem je še toliko bolj vreden temeljite obravnave, ker denar za gradnjo stanovanj ostaja.
Že dalj časa so v Skofji Loki ugotavljali nazadovanje storitvene obrti in zato je občinska skupščina sprejela že več ukrepov, da bi se razmere obrnile na bolje. Lani je bil na tem področju opazen prvi premik in se je število obrtnih delavnic povečalo za 25, od tega je 17 storitvenih. Dvanajstim obrtnikom so odobrili 1,586.000 din kreditov.
Tudi na področju družbene dejavnosti je bilo letos zgrajenih oziroma začetih več pomembnih naložb; naj omenimo le prizidek k zdravstvenemu domu, začetek gradnje vrtca v Podlubniku, priprave za gradnjo vrtcev na Gode-šiču, v Poljanah in v Selcih, obnovo podružnične šole na Sovod-nju za potrebe celodnevnega pouka začetek gradnje doma upokojencev in šole za slepe in slabovidne itd.
Aktivne krajevne skupnosti
Z novo ustavo, ki je krajevnim skupnostim naložila vrsto pomembnih nalog, te najmanjše enote družbene skupnosti vse bolj pridobivajo na veljavi. V škofjeloški občini jih je 21 in se zelo razlikujejo po aktivnosti. Najbolj aktivne so bile Sv. Duh, Selca, Sovodenj, Poljane, Prebija, Bukovica, Reteče, Godešič, Skofja Loka, Železniki in Žiri. Vse, zlasti pa omenjene, že dve leti načrtno gospodarijo. ljetni in srednjeročni programi niso več formalnost ali Minam želja, temveč so postali akti, o katerih odločajo vsi na zborih občanov ali sestankih zbora delegatov in so usklajeni tudi •** programi TOZD v krajevnih skupnostih.
Ob koncu naj povemo se to, da je škofjeloška občina lani dosegla narodni dohodek n» prebivalca v višini 50.770 dinarjev in se je tako povzpela od 17. na 14. mesto po razvitost« med   60   občinami   v Sloveniji
9 H T7 fil O (B !D
ŽELEZNIKI_
PODJETJE PRECIZNE MEHANIKE
Izdeluje: posebej priporoča avtomatske precizne in analitske tehtnice, ki jih proizvaja v kooperaciji s priznano zahodnonem-ško firmo Sauter, laboratorijske centrifuge, mehanske in magnetne mešalce, precizne in analitske tehtnice, centrifuge za določevanje maščobe v mleku in mlečnih izdelkov in šolska šestila. Podjetje opravlja servisna popravila navedenih izdelkov.
Pridružujemo se čestitkam za občinski praznik
Center slepih in slabovidnih
dr. Antona Kržišnika
Stara Loka 31, Skofja Loka
— usposablja, priučuje slepe in slabovidne osebe
— zaposluje slepe in slabovidne v kovinski, mizarski, pletarski in ščetarski delavnici
— daje celotno oskrbo in varstvo slepim in slabovidnim osebam.
Vsem poslovnim prijateljem, delovnim kolektivom in občanom čestita za občinski praznik Škofje Loke
embalažno grafično podjetje
egp
skofja loka
Iz proizvodnega programa lahko nudimo izdelavo cenjenim naročnikom:
- transportno embalažo iz valovite in trde lepenke
- komercialno embalažo
- kasirano embalažo
- reklamne obešanke
- razne vrste vložkov in druge embalažne elemente iz lepenke — lesa — stvropora — iprena
- tiskanje obrazcev za poslovno in tehnično poslovanje
- razne vrste izdelkov iz sodobnih PVC materialov za sodobno administracijsko poslovanje in reklamo.
Za kvalitetno in estetsko izdelavo smo prejeli:
- 10 jugoslovanskih priznanj »Oskar«
- 2 evropski priznanji »Evrostar«
Pridružujemo se čestitkam za občinski praznik Škofje Loke
Obrtnik
Skofja Loka, Blaževa ulica 3
nudi vse vrste storitev, gradbeno obrtnih storitev s strokovnimi nasveti v svojih obratih
mizarstvo parketarstvo
polaganje vseh vrst plastičnih podov
keramičarstvo
steklarstvo
trgovino na drobno za gradbeni material
Kolektiv podjetja čestita občanom za občinski praznik Škofje Loke
ZA OBČINSKI PRAZNIK SKUPŠČINE OBČINE SKOFJA LOKA
čestita vsem občanom Škofje Loke in okolice
1 I I I I I M I I I I I I I I I I I I I i I i I I !
delovna skupnost Trgovskega podjetja
m
J			J	
&				D _1/a
nama
Ljubljana
še posebej pa kolektiv
VELEBLAGOVNICE
nama
Skofja Loka
H
Industrija naravnega kamna
Marmor Hotavlje
Gorenja vas nad Škofjo Loko
Pridobiva in obdeluje naravni hotaveljski marmor
Izdeluje breton plošče v različnih barvah za obloge, police, stopnice in tlake Pridobiva m obdeluje naravni kamen LEHNJAK JEZERSKO Obdeluje še druge jugoslovanske marmorje in granite Naši izdelki iz marmorja in lehnjaka so zelo cenjeni doma in v tujin
Delovni kolektiv čestita cenjenim strankam in občanom za občinski praznik občine Skofja Loka
Kolektiv Čevljarna Ratitovec Železniki
**********
izdeluje kvalitetno moško in otroško obutev
Pridružuje se čestitkam delovnih ljudi občine Skofja Loka za občinski praznik.
Cenjenim potrošnikom pa priporoča svoje kvalitetne proizvode.
TERMIKA
ljubljana, kamniška 25
POLJANE
BODOVLJE
SKOFJA LOKA
LJUBLJANA
RIJEKA
SPLIT
TROGIR
ZAGREB
SISAK
SARAJEVO
BEOGRAD
ZRENJANIN
TITOGRAD
Pri gradnji in adaptaciji stanovanjskih in poslovnih prostorov ne pozabite na toplotno, protipožarno in zvočno izolacijo, ki vam jo omogočajo naši kvalitetni izolacijski materiali tervol in perlit. Za kvalitetno tesnenje raznih materialov v gradbeništvu uporabljajte naše elastične kite.
Vsem občanom no območju Škofje Loke ob njihovem prazniku iskreno čestitamo!
m
Sodobna strojna oprema pripomore k kakovosti. — Foto: J. Zaplotnik
alples
Železniki so hitro razvijajoče se mestece v Selški dolini. Večini prebivalstva reže kruh industrija, ki je z Alplesom in z Iskro na čelu izoblikovala modernejšo podobo mesta s sodobnimi stanovanjskimi naselji, novo šolo, modernim plavalnim bazenom, ki je eden najlepših v Jugoslaviji in je bil zgrajen z denarjem vseh delovnih kolektivov in občanov, z novo blagovnico, ki jo grade ob bazenu, novim vrtcem, kino dvorano in drugimi družbenimi objekti.
Alples je poznan predvsem po svojem sestavljivem pohištvu, s katerim lahko opremimo vse stanovanje ali hišo. Na sliki je del proizvodnje. — Foto: J. Zaplotnik
Še ta mesec nova tovarna
Z Alplesovimi sistemi pohištva lahko opremimo celotno stanovanje, ne da bi se bilo treba bati enoličnosti
Kot smo že omenili, je eden glavnih nosilcev razvoja Indu-stija pohištva Alples. Po proizvodnji in prodaji izdelkov sodi Alples med večje lesne tovarne v Jugoslaviji. Letos bo imel predvidoma 850 zaposlenih, ki bodo naredili za 550 milijonov dinarjev izdelkov. Sestavlja jo pet temeljnih organizacij združenega dela: Tovarna sestavljivega pohištva, Fonsko in garniturno pohištvo; Žaga, Stavbno in masivno pohištvo; kovinska predelava in energetika in Promet blaga in storitev. Slednja je bila ustanovljena letos in obsega prodajni sektor, nabavni sektor, obrat družbene prehrane, avto-park in tiskarno.
Temeljna organizacija združenega dela Žaga, Stavbno in masovno pohištvo ima danes najsodobnejšo tehnologijo. Lupilna linija, žagalnica in sušilnice za les predstavljajo močne obrate za primarno obdelavo lesa. Letna zmogljivost žage je 24.000 kubičnih metrov lesa iglavcev in 6000 kubičnih metrov lesa listavcev.
V okviru te temeljne organizacije bo tudi nova tovarna za predelavo masive, v kateri bodo izdelovali kolonialne kredence, masivne letve in podboje. Z novo tovarno masivne predelave, ki bo začela poskusno delati še ta mesec, bo Alples postal najpomembnejši izvoznik masivnega pohištva, hkrati pa ta tovarna omogoča izdelavo dodatnih elementov za opremo stanovanja: letve, karnise in druge dodatke iz lesa, ki omogočajo kompletno ponudbo za opremo stanovanja.
Žaga pa se lahko pohvali z najkrajšim proizvodnim časom na kubični meter hlodovine. Samo uro in pol traja proizvodni proces od razkladanja hlodovine s kamiona do skladiščenja desk.
Tudi tovarna pohištva, ki je samostojna TOZD, ima najsodobnejšo tehnologijo in visoko stopnjo mehanizacije, ročnega dela pa skoraj ni več. Delo je vodeno in programirano z elektronskim računalnikom, tako da vsa oblikovna, tehnološka, prodajna in organizacijska vprašanja rešujejo celovito. V   tej  tovarni  izdelujejo najbolj
poznano sistemsko pohištvo Triglav, katerega univerzalnost zadovolji še tako zahtevnega kupca.
Za Alplesove izdelke je značilna kombinacija obdelave ploskev z naravnimi furnirji in praktično PVC folijo, ki je zelo odporna proti površinskim vplivom, zato jo uporabljajo zlasti pri mladinskih in otroških programih, za požititev pa tudi pri izdelavi drugega pohištva.
Sicer pa sodobni programi zahtevajo kvalitetno obdelavo furniranih površin. Zato ima ta tovarna najsodobneje opremljen obrat površinske obdelave.
Pohištvo za vse vrste stanovanj
Potrošnikom je Alples poznan predvsem po pohištvu. S svojimi programi stalno sledi zahtevam tržišča. Današnja stanovanjska kultura namreč zahteva praktično opremo stanovanj in posameznih prostorov.
To velja tudi za predsobo. Njihovo      predsobno pohištvo
Ur* *
V kratkem bo stekla prni-mdnju i w>i i hn urni masjrnvfia l>
Foto: >J. Zap/ntnih
Ornega je zanesljivo narejeno po teh zahtevah. Vsak element ima namreč svoje značilnosti, ki se lahko uporabljajo vsak zase ali skupaj z drugimi: to so garderobna omara, p red sobna stena, element za shranjevanje čevljev in element za shranjevanje čistilnega pribora. Višina je prilagojena novim stanovanjem in izpolnjuje celotno površino stene od tal do stropa.
Novost je predsobno pohištvo ETA, za katerega velja, da je nedvomno najbolj dodelano in prilagojeno željam kupcev. Ta predsoba se sestoji iz več različnih elementov, katerih osnovna višina je 201 centimeter. Tem elementom je mogoče dodati nastavke in je potem skupna višina 239 centimetrov.
Najbolj znan izdelek Alplesa je sistemsko pohištvo Triglav. To je sodobno pohištvo — za katerega uporabljajo izraz komponibilen — je takšno, da ustreza vsem okusom in zahtevam potrošnikov. Velikost prostora za to pohištvo sploh ni pomembna, saj lahko že majhen prostor opremimo funkcionalno in lepo. Skrbna izdelava, kvaliteta in čista linija zagotavljajo pohištvu sodobnost tudi v prihodnosti. Izbor elementov (tudi v kombinaciji različnih globin) omogoča najrazličnejše možnosti opremljanja in se prilagaja vsem stanovanjem. Kombinacija in izbor elementov omogočata opremljanje dnevnih sob, spalnic, otroških in samskih sob, kabinetov, predsob in drugih prostorov.
Kot novost je bilo sistemsko pohištvo Triglav že pred leti predstavljeno na Beograjskem pohištvenem sejmu, leta 197H pa je bil prvič na tem sejmu prikazan tudi Triglav-lux. ki je obdržal vse osnovne značilnosti sistemskega pohištva, dodane pa so nekatere novosti, ki pomenijo nov pristop v oblikovanju. Funkcionalni masivni ročaji dajejo sitemu Triglav* Iux novo kvaliteto,1 še večjo uporabnost in izgled. S tem pohištvom je Alples obdržal korak z evropskim razvojem pohištva, ki Že nekaj časa bogati pohištvo z masivnimi dodatki.
Sestavljivost pohištva Triglav bo prišla do i/.raza zlasti, ko boste želeli opremiti stanovanje v celoti. Številne barv-
ne možnosti kot so hrast-stil, hrast-belo, wenge-zeleno, wen-ge-belo, namreč omogočajo opremo vseh sob z enakim pohištvom. Nobene bojazni ni, da bi  imeli  občutek enoličnosti.
Ker pa je včasih želja kupcev drugačna od možnosti, čeprav so že s temi programi skoraj neizčrpne, je Alples* prisluhnil tudi tem. Zasnovano je -namreč pohištvo za mladino, ki se imenuje Tina. To pohištvo je prav tako večnamensko saj je z njim mogoče opremiti otroške, mladinske in samske sobe, kabinete in tudi druge prostore. Na izbiro je namreč več vrst elementov, tako garderobna omara, knjižnica, enokrilna omara s predali, pisalna miza, postelja, posteljna omarica, zaboj za posteljnino, nad posteljo pa je mogoče postaviti tudi drugo posteljo.
Pohištvo Triglav ni zastonj dobilo najvidnejše jugoslovansko priznanje za proizvajalce pohištva Zlati ključ Beograda 74. Na razpolago je namreč ponudilo potrošnikom več kot sto možnosti za izbiro in sestavljanje najrazličnejših elementov. To pa je seveda največ kar lahko nudijo kupcu. Izbor elementov slehernega sistema pohištva je tako velik, da ne bo težko izbirati pri opremi stanovanja v bloku ali stanovanjski hiši.
Potrošnikom je Alples znan predvsem po pohištvu. Vendar je precejšen del proizvodnje namenjen tudi izdelavi ohišij za TV in radijske sprejemnike, glasbene omarice in gramofone. Temeljna organizacija združenega dela Fonsko in garniturno pohištvo je specializirana prav za to proi/ vod njo in je eden najmočnejših proizvajalcev teh izaelkov v Jugoslaviji. Proizvodnja fonskega pohištva zahteva specifično tehnologijo, ki pa jo uporabljajo tudi pri izdelavi kosovnega pohištva, omaricah za čevlje, manjših predsobah in mladinskem pohištvu.
Opis Alplesa kaže skleniti še s kratkim opisom dejavnosti, za katere je tovarna pobudnik in pokrovitelj. Nedvomno najbolj aktivni so športniki. Alples je pokrovitelj rokometa — tekmovalke že vrsto let nastopajo v II. zvezni ligi, smučarskih tekačev in tekačic, ki posegajo po najvišjih tekaških lovorikah, Alplesov znak pa nosijo tudi nogometaši. Poskrbljeno je tudi za rekreacijo zaposlenih. Posebno odbojka in kegljanje imata v tovarni veliko pristašev. .
GMDiS
Skofja Loka
Vsem občanom,
organizacijam
združenega dela
in poslovnim sodelavcem
čestita za praznik
občine Skofja Loka
SSP  TEHNIK ItjSSac^sta2
S svojimi temeljnimi organizacijami združenega dela
1. Gradbeništvo
2. Komunalne službe
3. Projektivni biro
Izvaja vse vrste visokih, nizkih in vodnih gradenj, izdeluje projekte za objekte visokih gradenj ter vzdržuje vodovod in kanalizacijo.
Čestitamo vsem občanom za občinski praznik Škofje Loke
POKLICNA LESNA ŠOLA SKOFJA LOKA
usposablja široke in ozke profile poklicev delavcev za lesarstvo
ŠOLSKI CENTER ZA KOVINSKO IN AVTOMEHANSKO STROKO
usposablja široke profile avtomehanikov, kovinarjev in strokovnjake hladilne tehnike
ČEVLJARSKI ŠOLSKI CENTER ŽIRI
usposablja široke in ozke poklice čevljarjev
Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem, družbenopolitičnim organizacijam in delovnim kolektivom čestitamo za občinski praznik Škofje Loke
LOKAINVEST
SKOFJA LOKA
Lokainvest p. o.
Skofja Loka, Titov trg 3 a telefon 61-781
Vsem občanom čestitamo za praznik občine Skofja Loka
Organizacija za investitorski inženiring, strokovno nadzorstvo, svetovanje in posredovanje pri gradnji kompletnih gospodarskih in drugih objektov
30 LET
•SS/SS'
Kokra Kranj
Za občinski praznik vam iskreno čestitamo in vabimo, da obiščete naše prodajalne:
»Metka«, Skofja Loka »Manufaktura«, Gorenja vas »Slon«, Žiri »Novost«, Žiri »Žirovka«, Žiri
m
Vokrua,
30 LET
MEBLO
TOZD ODEJA tovarna prešitih odej Skofja Loka, Kidričeva 80
Iz hudih težav leta 1975 in v začetku leta 1976, se je Iskra lani dokončno izkopala. Težave jim je povzročila kriza na zahodnem trgu, kamor Iskra proda velik del svojih izdelkov. Kriza je povzročila, da so tuji partnerji odpovedali naročila in je Iskra morala poiskati druge tuje sodelavce. To ji je tudi uspelo in tako je lani imela že toliko naročil, da vsem niti ni mogla ugoditi.
Glavni izdelek Iskre Železniki je in bo ostal elektromotor, kot dopolnilo pa sestavljajo tudi gospodinjske aparate v sodelovanju s tujimi firmami AEG iz ZRN, ETA iz Češkoslovaške, Girmi iz Italije, Braun in ABC iz ZRN in Havellco iz Švice. Tem firmam izdelujejo oziroma dobavljajo svoje elektromotorje, od njih pa dobivajo sestavne dele za gospodinjske aparate, ki jih sestavijo in vanje vgradijo svoje elektromotorje ter jih prodajo na domačem trgu.
Razvijajo tudi proizvodnjo pretočnih črpalk prirejenih na napetost 12 in 220 V, kakor tudi črpalk — fontan. Uporabne bodo za prečrpavanje vode in se jih bodo številni kupci prav gotovo razveselili. Z njihovo pomočjo bodo lahko praznili bazene, izčrpavali vodo iz čolnov, prali avtomobile, zelo pa bodo uporabne tudi v vikendih.
V prihodnjih letih bodo razvijali predvsem zmogljivosti pri izdelavi elektromotorja. Proizvodnjo bodo povečali z novo tehnologijo in novo sodobno opremo. V Selški dolini namreč primanjkuje delavcev, zato se bodo morali opreti oziroma razviti takšno organizacijo dela in tehnologijo, da bo zahtevala čim manj delavcev. Popra-ševanje po elektromotorjih pa je v svetu iz leta v leto večje.
Tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov
Železniki
Aparati
za gospodinjstva
Najpomembnejši aparat je sesalec za prah, ki ga izdelujejo z močjo 600 W, 750 W in 1000 W v več različnih izvedbah. Izdelujejo ga v sodelovanju s tujimi kooperanti.
Izdelujejo tudi več vrst namiznih in ročnih mešalnikov, sokovnik s centrifugo, dva tipa mesoreznic in več vrst kavnih mlinčkov. Druga skupina so aparati za osebno nego. To so sušilne avbe, garniture za friziranje in aparati za masažo dlesni ali ustna prha. Slednji je nov proizvod Iskre Železniki in bo letos prišel na trg in je tudi prvi aparat takšne vrste pri nas. Zamisel, da bi začeli izdelovati ta aparat je prišla iz dveh strani. Na eni strani so stomatologi izražali željo, da bi nekdo začel proizvajat aparat, ki ga mnogi občani že kupujejo v inozemstvu. Drugi vzrok pa je v tem, da za švicarsko firmo Havellco izdelujemo elektromotorje in je bilo lahko z njimi skleniti koope-racijsko pogodbo za izdelavo aparata za masažo dlesni.
Poleg tega razvijajo elektromotorje za kooperante v tujini, kooperanti pa zanje razvijajo gospodinjske aparate. Od tega imamo oboji korist: kooperanti ker imajo vedno na razpolago motorje, Iskra pa v tem, da prodaja na domačem trgu gospodinjske aparate zahodnoevropske kvalitete.
Veliko Iskrinih elektromotorjev je vgrajenih tudi v različne go-
spodinjske aparate drugih proizvajalcev: hladilnih skrinjah, akumulacijskih pečeh, šivalnih strojih, kaloriferjih, ventilatorjih za kuhinjske nape, računskih in drugih strojih.
Iskra Železniki tudi veliko izvaža v Severno Ameriko, Venezuelo, Švico, Francijo, Avstrijo, Italijo, Švedsko, Grčijo, Turčijo in v druge države. V Turčijo so prodali celotno tehnologijo za proizvodnjo enega od elektromotorjev. Njihovi strokovnjaki so toliko časa pomagali, da je proizvodnja stekla. Sedaj jim pripravljajo in prodajajo polizdelke, proizvodnja motorjev pa še vedno teče pod njihovim nadzorstvom.
Iskra
Iskra Železniki veliko vlaga v sodobno opremo in tehnologijo.
Med gospodinjskimi aparati so najpomembnejši proizvod sesalci za prah, ki jih izdelujejo v več izvedbah.
ISKRA — Široka potrošnja
V Iskri Reteče so začeli izdelovati nove štedilnike »korona«, ki pomenijo vrh lepotne in kvalitetne obde lave teh gospodinjskih aparatov.
Branžna organizacija Iskra — Široka potrošnja združuje šest tovarn, in sicer Televizorji Pržan, Antene Vrhnika, Tovarno elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Železniki, Elektromotorje Idrija in Tovarno gospodinjskih aparatov Reteče. Kot že samo ime pove, vse te tovarne delajo za široko potrošnjo, to je izdelke in aparate, ki jih vsak dan potrebujemo bodisi v gospodinjstvu ali v stanovanju.
Izdelujejo tudi različne su-šilce za lase.
Tovarna gospodinjskih aparatov Skofja Loka
Uedilnik »korona« — krona kuhinjske opreme
Proizvodi Iskrine tovarne gospo-linjskih aparatov iz Reteč so ledvomno poznani širokemu krogu >bčanov, zlasti pa tistim, ki oprem-jajo kuhinje. Njihovi štedilniki, rečice in kuhalne plošče so /komponirani v najlepše kuhinje slovenskih tovarn kuhinjskega po-lištva. Poleg klasičnih štedilnikov 5 različnimi kombinacijami elek-ričnih in plinskih grelnih plošč se t zadnjem času vse bolj uveljavlja-o tudi pečice in kuhalne plošče, ki *e ugrajujejo v kuhinjske elemen-e. Najbolj poznane kuhinje z igrajenimi Iskrinimi pečicami in grelnimi ploščami so iz tovarne Jrest in Lipa.
Prav sedaj so začeli proizvajati iov štedilnik, ki so ga razvili v lomači tovarni. Je sicer podoben nanemu štedilniku »venera«, ven-lar je precej izboljšan in izpopol-ijen. Će bi opisali samo njegove unanje prednosti, moramo ome-liti, da je prednja stran štedilnika >ovsem ravna in iz stekla, kar »mogoča veliko lažje, hitrejše in >oljse čiščenje. Umazanija ne zataja za robovi. Druga pomembna iovost je ogrevan predal pod pe-
čico, kjer jedi ohranijo toploto in jih ni treba kasneje pregrevati.
Prednosti so tudi v konstrukciji. Nov tip štedilnika, ki ga imenujejo »korona« ima tudi večjo trdnost, kot jo je imel štedilnik »venera« in
ga lahko večkrat brez škode premikamo in prevažamo. Zlasti je to važno pri selitvah. Štedilnik »krona« izdelujejo v različnih kombinacijah in sicer ima plinske in električne ogrevalne plošče.
Kdaj ga bomo lahko kupili? Prva poskusna serija je že na traku in zato lahko že prav kmalu pričakujemo štedilnike »korona« tudi v trgovinah.
Apolo —
najbolj varna električna peč
Druga skupina proizvodov, s katerimi se Iskra Reteče predstavlja na tržišču, so ogrevalni aparati. Najbolj poznana je plinska peč, ki jo izdelujejo v dveh izvedbah s tem, da je ena katalitična, druga pa je infra. Za te peči je bilo lani na trgu veliko popraševanje, ki še ne pojenj uje. Potrebe so velike in to na domačem trgu. Kupujejo jih za dogrevanje stanovanj, v Dalma-
ciji in drugih toplejših krajih drŽave pa povsem zadostujejo za ogrevanje stanovanj. Poleg tega pa ima še to prednost, da greje zelo poceni.
Druge pa so električne peči in med njimi najbolj poznane modulne peči. Ime »modulne« pove, da stopnjo ogrevanja lahko reguliramo na ta način, da vključimo različno število »grelcev« ali mo-
modulov. Vendar je še bolj pomemben način gretja. Ta peč greje, ne da bi žarela. Osnova tega sistema je namreč infra rdeče valovanje, ki ga izvajajo grelci, izdelani v obliki tiskanega vezja. Značilnost tega dolgovalovnega gretja je, da se predmeti grejejo neposredno, zrak pa se ogreva s toploto, ki jo oddajajo že segreti predmeti. Poleg tega peč ne porablja kisika, ne znižuje vlažnosti zraka, toplota pa je podobna sončni.
Poleg tega proizvajajo še kalori-ferje in sedaj nov tip v plastičnem ohišju in infra peči za kopalnice.
Aparati
za osebno nego
V to skupino proizvodov spadajo predvsem sušilci za lase — feni, ki jih izdelujejo v najrazličnejših močeh. Razvijajo tudi brezšumni sušilnik.
V kooperaciji so delali tudi dve vrsti likalnikov in sicer navadnega in parnega. Sedaj pa razvijajo nov tip, ki bo sicer suhi, vendar bo izredno počen.. Menijo namreč, dl je visokokvalitetnih in dragih likalnikov na trgu dovolj.
S tem smo le na kratko predstavili nekatere najbolj značilne proizvode Tovarne gospodinjskih aparatov Ketr.V Skofja Loka. Naj ob tem omenimo se to, da lahko vse te aparate kupimo tudi V tovarni in to precej ceneje.
Kmetijska zadruga Skofja Loka
Tudi mlekarna je sodobno opremljena. Letos so kupili stroj za pasterizacijo mleka.  —  Foto: J. Zaplotnik
Urejena zbirališča mleka
Kmetijska zadruga Skofja Loka združuje kmete Selške in Poljanske doline, razen Žirovcev, ki imajo svojo zadrugo in kmete iz Škofje Loke in okolice. Veliko pozornosti posveča razvoju mlekarstva, ki je poleg govedoreje in proizvodnje mesa, najpomembnejša veja kmetijske proizvodnje. Računajo, da bodo letos kmetje kooperanti oddali 5 milijonov 697 tisoč litrov mleka.
V primerjavi z letom 1976 so lani pri kmetijski zadrugi odkupili za 18 odstotkov več mleka. Predlani pa se je proizvodnja mleka v primerjavi z letom 1975 povečala za 17 odstotkov, tega leta za 9 odstotkov v primerjavi z letom prej itd. Te številke dovolj zgovorno povedo, da proizvodnja mleka rs področju kmetijske zadruge Skofja Loka zelo hitro narašča. Večja proizvodnja je razultat modernizacije kmetij, ki je bila izvedena tudi z družbenimi sredstvi — krediti in s pomočjo kmetijske pospeševalne službe. Na večjo proizvodnjo vpliva tudi ugodnejše razmerje cen za mleko kot je za pitanje živine.
Lani je imelo 950 kmetov-ko-operantov sklenjene pogodbe z mlekarno kmetijske zadruge. Število kooperantov iz leta v leto narašča. V mlekarstvo se vključujejo na novo predvsem hribovske kmetije, čeprav imajo težje pogoje za oddajo mleka in daljšo pot do zbirališč.
NOVA ZBIRALIŠČA
Mleko v kmetijski zadrugi zbirajo na 52 zbirnih mestih. Tako veliko število zbirnih mest je potrebnih zaradi izredno razdrobljenega terena in velike oddaljenosti nekaterih vasi od mlekarne. Do pred nekaj leti so mleko zbirali v zasilno urejenih prostorih: ponekod v združenih poslovalnicah, v kmečkih vežah in podobnih prostorih. Leta 1973 pa so pri zadrugi izdelali program urejanja zbiralnic in program hlajenja mleka.
Kljub naporom pospeševalne službe in izobraževanja kmetijskih proizvajalcev, predvsem pa žena, kvaliteta zbranega mleka še ni zadovoljiva, lani so se pogoji zaradi velike proizvodnje še bolj zaostrili,
Avtokovinar;
zato so pri kmetijski zadrugi posvetili higieni in kakovosti mleka še več pozornosti. Mleko je najboljše, če je ohlajeno čimprej po molži, zato podpirajo in to tudi z denarjem, nakup hladilnih naprav na kmetijah. Sedaj ima hladilne naprave že okoli 120 kmetij in ponekod jo je skupaj kupilo več kmetov.
Hkrati pa so se zavzeli, da bi čimprej uredili prostore za zbiranje mleka, ki bi ustrezali higiensko-sanitarnim predpisom. Lani so zgradili zbirališča v Gorenji vasi, Virmašah in pri Sv. Duhu, letos pa na Trebiji, Hotavljah, v Zmincu, Skofji Loki, Sv. Duhu in v Selcah. Prostore so uredili v združenih poslovalnicah in na kmetijah.
Letos pa imajo v načrtu gradnjo štirih večjih, novih zbirališč. Gradbena dokumentacija je že pripravljena in tako računajo, da bodo spomladi že začeli graditi. Nova zbirališča bodo zgradili na Gode-šiču, v Dorfarjih, Dolenji vasi in v Delnicah.
Povsod drugod, kjer zbirališča še niso urejena, bodo zanje poskrbeli v letu 1979. Obnovo in gradnjo zbirališč financirajo z namenskimi sredstvi, ki se zbirajo od odkupljenega oziroma prodanega mleka.
Nova in obnovljena zbirališča bodo imela zmogljivost okoli 17.000 litrov mleka dnevno, kar ustreza tudi zmogljivosti mlekarne.
SODOBNO UREJENA MLEKARNA
Mlekarna pri škofjeloški kmetijski zadrugi odkupi dnevno okoli 15.000 litrov mleka in ga okoli 80 odstotkov predela v mlečne izdelke in konzumno mleko. S svojo sodobno opremo in tehnologijo se enakovredno vključuje v delitev dela med mlekarnami v SRS, kar ji tudi daje možnosti za nadaljnji razvoj. Tesno je tudi povezana in sicer poslovno, z Ljubljanskimi mlekarnami, ki odkupujejo viške mleka in viške mlečnih izdelkov in jih potem prodajo po vsej Jugoslaviji.
Da se lahko s svojimi proizvodi tudi po kvaliteti primerjajo z drugimi mlekarnami, so lani kupili sodobne stroje za pasterizacijo in separacijo mleka in za proizvodnjo skute. Povečali so tudi zmogljivosti skladišč. Kupili so domače stroje in so z njimi zelo zadovoljni. Najbolj poznani izdelki škofjeloške mlekarne so siri edamec, gauda in trapist ter skuta.
Veliko pozornosti pa pri mlekarni oziroma škofjeloški kmetijski zadrugi posvečajo izobraževanju kmetov, predvsem pa žena, ki so v večini primerov nosilke kmetijske proizvodnje. Zanje so pripravili več predavanj, ogledale pa so si tudi proizvodnjo mleka v mlekarni.
Obrtno podjetje
DOM-OPREMA ŽELEZNIKI
- tel. 67094
izdeluje kvalitetno najrazličnejše mizarske izdelke po želji naročnikov. Dela se izvajajo po prinesenih ali lastnih načrtih.
Vsem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik Škofje Loke.
Podvojeni rezultati
Skofja Loka
Do pred nekaj leti so praktično delali še vse od kraja, kar je pač šlo h kovinski stroki. Približno pred desetimi leti so dobili tudi naročilo za izdelavo neke opreme za klavnico. Prevzeli so, naredili, in to dobro. Potem so prihajala nova in nova tovrstna naročila. Danes škofjeloški AVTOKOVINAR prav klavniški opremi posveča največjo pozornost tako, da je avtoservis ostal precej zadaj in danes le še bolj životari. Sicer imajo namen tudi tega poživiti. V škofjeloški komunalni coni na Trati, kjer imajo zdaj že dve leti svoje nove proizvodne in poslovne prostore, imajo rezervat in nameravajo nekaj zemlje še dokupiti, da bi postavili zraven obstoječe hale novo halo za avtoservis, pa tudi sedanjo bi radi nekoliko povečali in modernizirali.
gospodarjenja
V letošnjem letu bodo nared elaborati, v letu 1979 pa bodo zasadili lopate...
S svojo opremo za klavnice zalagajo celo Jugoslavijo. Njihova transportna oprema za hladilnice, palete za skladiščenje in zamrzo-vanje mesa so iskani proizvodi. Vendar v podjetju se ne zadovolje tako hitro. Iščejo vedno novih idej, novih možnosti za razširitev proizvodnje in asortimana. Trenutno osvajajo proizvodnjo nadglavnih transporterjev (konvejnerjev) za klavnice in hladilnice, strojev za klavnice in palet za dozorevanje pršutov.
Delovne priprave, ki se jih ne da kupiti, so razvili doma; izdelki se konstruirajo po modulnem sistemu. Tehnologijo razvijajo po sodobnih  principih, veliko imajo
nove opreme in strojev, delitev dela pa so izvedli po delavnicah. Povečali so serijsko proizvodnjo; standardne elemente danes delajo na Zalogo in tako je njihov rok dobav močno skrajšan.
Da je njihova notranja delovna organiziranost dobra in pravilna zgovorno pričajo rezultati njihovega dela. Preteklo leto so zaključili z 200-odstotno povečano realizacijo v primerjavi z letom 1976 in po rezultatih gospodarjenja so med prvimi v škofjeloški občini.
Jugoslovanski trg pozna njihove kvalitetne proizvode in dal jim je vse priznanje. Soglasje je dala tudi tržna" inšpektorska služba. Vendar z vsem tem v podjetju še vedno niso zadovoljni. Dobro vedo, da so sposobni ustvariti še več. Radi bi prodrli tudi na tuja tržišča in že iščejo zunanje partnerje. Vendar delati hočejo po svojih utečenih in priznanih načrtih . . .
Samoupravni akti podjetja so bili vsi sprejeti v roku, za zadnjega — pravilnik o razporejanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov — so se odločali tik pred novoletnimi prazniki. Da je vse potekalo kot je treba, v rokih, je zagotovo pripomoglo tudi novo, poživljeno družbenopolitično delo v podjetju. V preteklem letu je namreč podjetje dobilo svojo osnovno organizacijo Zveze   komunistov   in mladine.
Delovni kolektiv čestita vsem svojim poslovnim sodelavcem ter občanom za občinski praznik Škofje Loke
Loka Skofja Loka
Stroga delitev dejavnosti
Peks, Jelen in Loka so se združili v novo organizacijo združenega dela Loka — Uspešna notranja reorganizacija — Nove trgovine in večja
pekarna
Leto 1977 je bilo za podjetje Loka zelo uspešno, predvsem v notranji organizaciji podjetja, saj so iz prejšnjih delovnih organizacij Peks, Jelen in Loka ustanovili enotno organizacijo združenega dela, ki se imenuje Loka in se kot celota vključuje v SOZD ABC Po-murka.
Združitev omenjenih organizacij v novo delovno organizacijo ni bila samo združitev treh podjetij, ne, da bi se kaj bistvenega spremenilo v proizvodnih programih, ampak so v novi Loki strogo sprecializirali proizvodnjo oziroma dejavnost vsake temeljne organizacije. TOZD Peks ima vso proizvodnjo, TOZD Trgovina trgovske lokale in blagovnice in TOZD Jelen vse gostinstvo. Proizvodnjo so razdelili ne glede nato, kaj je katera TOZD »prinesla« v Loko.
Lani so se predvsem prilagajali novim razmeram. Pripravili so vse samoupravne in druge notranje akte. Po široki javni razpravi v vseh treh temeljnih organizacijah so jih sprejeli na referendumu od 20. do 23. decembra lani. Z njimi so uredili odnose med trgovino in proizvodnjo, odnose med posamezniki TOZD, skratka vse kar je potrebno za normalno delo organizacije združenega dela in njenih temeljnih organizacij.
Omembe vredno je tudi dejstvo, da ob reorganizaciji niso povečali administracije, čeprav mora novo podjetje imeti svoje vodstvo. To so uredili tako, da je vsaka TOZD prenesla v skupne službe nekatere naloge in tudi kadre, tako da imajo sedaj v skupnih službah zaposlenih 10 ljudi, ki obdelujejo celotno plansko-analitično, pravno, razvojno in statistično problematiko ter inženiring.
Razvojna služba pripravlja vse potrebno za nove naložbe, od programov, pridobitve zemljišč in tehnične dokumentacije ter drugih potrebnih soglasij, do nadzora pri gradnji. Temeljna organizacija odloča o naložbi, izvedbo prepusti skupnim službam in potem prevzame »ključ« novega objekta.
Pravna služba opravlja vse pravne zadeve; zastopa vse TOZD pred
sodiščem in strokovno pripravlja vse interne akte, daje pravne nasvete temeljnim organizacijam in vodi disciplinske postopke za delavce pred disciplinskim tribuna-lom in opravlja vsa druga dela, za katero je potrebno poznavanje prava in zakonodaje.
V skupnih službah je tudi kadrovska služba, ki vodi evidenco in vso kadrovsko dokumentacijo, odločajo pa seveda delavci v TOZD. Skupna služba oziroma delavci kadrovskega oddelka, potem le izvajajo njihove sklepe.
Kako poteka financiranje skupnih služb? Na osnovi dogovorjenega programa izdelajo program opravil skupnih služb in potem vsaka temeljna organizacija »plača« delo, ki je bilo opravljeno zanjo.
Lani so se notranje organizirali, letos pa pravijo, da morajo poživiti delo družbenopolitičnih organizacij. Sindikalna in mladinska organizacija že dobro delata, v TOZD Jelen bodo ustanovili osnovno organizacijo ZK, ker v tej organizaciji še ne dela. V delovni organizaciji pa bo začel delati komite ZK, v katerega posamezne osnovne oranizacije že volijo delegate.
Letos planirajo tudi precej novih naložb. V Podlubniku bodo zgradili samopostrežno trgovino. Zgrajena bi morala biti že letos, vendar se je zataknilo pri pridobivanju lokacijskega dovoljenja, ker ni bil usklajen urbanistični načrt za ta del mesta. V tej trgovini bodo prodajali blago tudi direktno iz skladišča in bo nekaj ceneje kot v običajni trgovini.
Predvidevajo tudi gradnjo trgovine v Šolski ulici s pokrito tržnico. Za gradnjo te trgovine je že vse pripravljeno. Prav tako planirajo povečanje pekarne, ker so njene zmogljivosti do skrajnosti izkoriščene. Sedaj napečejo dnevno dva in polkrat več kruha, kot so predvideli takrat, ko so pekarno gradili. Ob trgovini v Podlubniku bodo zgradili tudi večji gostinski lokal.
Tako se bodo vse tri temeljne organizacije pojavile kot investitorji in bo vsaka nekaj prispevala za nadaljnji razvoj Loke.
Kupcem in ljubiteljem n> dobro poznana kava »loka«.'ki jo v podjetju Loke pražijo v lastnipražorni. - Foto: -J Zaplotnik
10. stran — Glas
Petek, 6. januarja 19T8
20-letnico sindikalnega dela so v LTH praznovali 28. decembra. Na svečano sejo so povabili vse dosedanje predsednike sindikata in jim podarili Subicove grafike.
Loške tovarne hladilnikov
Pravkar preteklo leto je za Loške tovarne hladilnikov pomenilo tudi 20-letnico dela sindikalne organizacije. In prav to zadnje leto je bilo eno sila aktivnih; veliko zavzetega dela je bilo in to ne samo pri informiranju, pač pa tudi pri nastajanju vseh aktov od priprave akcije naprej. Največji poudarek je bil na dopolnjevanju sporazumov. Ustanovili so tudi novo osnovno organizacijo sindikata v enoti vzdrževanja, ki bo že do polletja tudi nov tozd v tovarni. Na sporazumih za pridobitev dohodka in delitev dohodka in osebnih dohodkov so delali že dve leti prej in so bili ti sporazumi sprejeti že takoj po dopustih in menda so bile Loške tovarne hladilnikov eno redkih naših podjetij, ki niso imeli te hude mrzlice pred novim letom. 29. decembra so sprejeli le še sporazume o odnosih med tozdi in DS skupnih služb, sporazum o medsebojnih razmerjih in o osnovah plana. Pred tem pa so bili že sprejeti samoupravni sporazumi o tajnem poslovnem sodelovanju med njihovo proizvodnjo in trgovskimi organizacijami združenega dela.
2iri — Nekdaj malo žirovsko podjetje Poliks - Podjetje Obutvene, Lesne In Kovinske Stroke — se vse bolj »razrašča«. Postaja vse bolj pomembna delovna organizacija v Žireh, delovna organizacija, ki jo poznajo zdaj že domala po vsej Jugoslaviji.
»Res je, nada delovna organizacija dosega iz leta v leto boljše rezultate,« pravi direktor podjetja Janko Poljanšek. »Pravzaprav že kar nekoliko »prerašča svoje okvire'. Zato smo se odločili, da bomo že v kratkem istanovili dve temeljni orga-lizaciji združenega dela. V eni >odo delavci, ki delajo v obutveni, v drugi pa delavci, ki delajo v kovinski stroki. Kajti to sta nadi dejavnosti.«
Obrat, kjer v Poliksu izdelujejo obutev, še posebno so znani njihovi copati, je letos zares odlično posloval.
»Naši copati sicer niso najbolj moderni, izdelujemo namreč povsem klasične modele, zato pa so toliko bolj kvalitetni,« pravijo v Poliksu. »Kar pa je kvalitetno, tako smo ugotovili, gre zelo dobro v promet. V prihodnje se bomo potrudili, da wmo izdelovali še k valitet-lejio obutev. Zato smo že aposlili delovno moč. Zaposlili namreč modeli rja iz Ljub-
Leto so zaključili, kot je bilo pričakovati že v začetku, zelo uspešno. Popraševanje po zamrzovalnih skrinjah in vseh drugih izdelkih, ki jih izdelujejo v Loških tovarnah hladilnikov, še vedno narašča. Lani bi lahko prodali skrinj še enkrat toliko, če bi jih le imeli. Izvažati je bilo treba, saj sicer ne prideš do deviz, ki so nujno potrebne za nakup materialov in tako je romalo v Irak, Sovjetsko zvezo, Vzhodno in Zahodno Nemčijo, Italijo, na Dansko in Poljsko za okrog 6 milijonov dolarjev skrinj. Seveda je bilo zato treba škrtariti doma in nemalokrat je bilo hudo z domačimi kupci, ki jim nismo mogli ustreči. Pri nas se namreč za skrinje odpirajo nova, nepokrita področja kot je Južna Srbija, Niško področje, Vojvodina, Podravina itd. V tovarni obljubljajo, da bodo v tem letu storili vse, da bi bolje zadovoljili domačega kupca, vendar je za povečanje proizvodnje največja ovira pomanjkanje prostora. Po srednjeročnem programu je sicer že za to leto planirana za TOZD Hladilstvo gradnja nove proizvodne hale, toda zaenkrat bo treba načrtovati kar na obstoječih zmogljivostih. Kljub vsej utesnjenosti je v TOZD Hladilstvo za letošnje leto planirano 27-odstotno povečanje fizičnega obsega proizvodnje!
Štirje proizvodni tozdi so zaenkrat v Loških tovarnah hladil-
nikov: Hladilstvo, Livarna, Orodjarna in Elektrostroji. Vsi so leto zaključili dobro. V Hladilstvu je komercialno hladilstvo — hladilna oprema za potrebe industrije, trgovine, gostinstva in turizma — prodalo v primerjavi z 1. 1976 kar za 40 odstotkov več. Zadali so si sila visok plan in tik pred novim letom, 19. decembra 1977, so ga izpolnili. Skrinj so pa prodali za okrog 30 odstotkov več kot lani. V Tozd Livarstvo je realizacija porasla čez 30 odstotkov, v Orodjarni pa kar za 50 odstotkov. Tako so Loške tovarne hladilnikov kljub visokim planskim obvezam za leto 1977 plan in realizacijo presegle v poprečju za blizu 40 odstotkov. Fizična rast produktivnosti v Tozd Hladilstvo je v novembru kazala komulativno 13 odstotkov presežka in to brez bistvenega povečanja zmogljivosti ter ob minimalnem porastu zaposlenih. Ce bi ne bilo težav z materialom iz uvoza, bi bil ta presežek zagotovo še višji.
V Tozdu Elektrostroji Poljane je bila proizvodnja do lani problematična, potem pa se je odprlo. 90 od-
Letos več posluha za domačega kupca
stotkov vse njihove proizvodnje gre za Tozd Hladilstvo, 10 odstotkov pa je njihovega končnega proizvodnega programa: električni brusilni stroji, ventilatorji.
Livarna Vincarje je še vedno ena najboljših za področje tlačnega liva v Jugoslaviji in še vedno močan kooperant jugoslovanske avtomobilske industrije in se poskuša vključevati v nove proizvodne programe avtomobilske in druge industrije. Še vedno velik del proizvodnje izvaža. Največ njenih proizvodov gre v Vzhodno Nemčijo, na Dansko, v ZDA in Avstrijo.
Tozd Orodjarna s svojo odlično kvaliteto ne more narediti toliko, kot bi radi in dolga je čakalna doba za njihova orodja. Ne morejo pa
zadostiti niti domačim potrebam, kaj šele navzven.
Ozka grla so povsod, pri tako povečani proizvodnji pa so se le še bolj pokazala. Postopoma jih bo treba odstranjevati, vendar za to je treba časa in sredstev. Tega se vseH 1400 delavcev, ki združujejo delo v Loških tovarnah hladilnikov dobro zaveda. S svojimi tako smelo postavljenimi plani in ob takih delovnih uspehih, kot jih kažejo iz leta v leto, jim bo to zagotovo kmalu uspelo.
Kolektiv Loških tovarn hladil, nikov se pridružuje čestitkam ob občinskem prazniku Škofje Loke in vsem tudi v letu 1978 želi čim več delovnih uspehov.
»
S p<wečam> proizvodnjo zamrzovalnih skrinj v letošnjem letu bo tudi domači kupec bolj zadovoljen.
Poliks znan po vsej Jugoslaviji
Člani Poliksovega kolektiva so utesnjeni v svojih prostorih. Zato si čimprej želijo novo moderno tovarno.
ljane. Vse bolj se namreč zavedamo, da potrebujemo tudi strokovnjake, usposobljen strokovni kader. Toda prihodnje leto bomo ob boljši organizaciji dela in z boljšo opremo, nakupili bomo namreč več strojev, dosegli še večji skupni prihodek. Ob tem pa bi radi poudarili, da bi bilo potrebno v veliko večji meri upoštevati tudi podjetja, ki so manjša. Kajti tudi ta so še kako pomembna za kraj, za občino. In menim, da smo s svojim delom dokazali, da podjetje, ki je sicer majhno lahko doseže pomemben delovni uspeh, pomemben delovni dosežek v kateremkoli kraju Jugoslavije. In teh pri nas ni malo.«
Velike načrte imajo v Poliksu tudi »kovinarji«. Tik pred podpisom je namreč velika pogodba z LIV-om iz Postojne, z znano delovno organizacijo, za proizvodnjo delov za samokolnice. Gre za daljše sodelovanje ter za izredno veliko povečanje proizvodnje. Več kot za polovico se bo povečala.
»Sicer pa odlično sodelujemo tudi z mnogimi slovenskimi delovnimi organizacijami,« pravi Janko Poljanšek. »Z Jelovico, LTH, IMP, Lesni no pa morda še s katerim podjetjem imamo odlične odnose. Želeli pa bi še večje sodelovanje z nekaterimi podjetji v škofjeloški občini.«
Letos je žirovski Poliks opravil mnoga pomembna dela v vseh jugoslovanskih republikah. Še posebno veliko pa delavci Poliksa delajo po primorskih krajih.
»Z IMP iz Idrije smo vzpostavili še posebno tesno sodelovanje,« pravijo v Poliksu. »Veliko nam pomagajo fantje iz tega podjetja. Mi pa smo tudi zaposlili nekatere rudarje iz opuščenega idrijskega rudnika. Sicer pa je treba poudariti, da z delavci nimamo težav. In tudi v prihodnje jih ne bo. Kajti na področju Rovt in v krajih nad Idrijo je še veliko ljudi, ki bi se bili pripravljeni zaposliti. Toda z zaposlovanjem delavcev ne bomo hiteli. Proizvodnjo bomo povečevali predvsem na račun
modernejše tehnologije, modernejših strojev. Stroje uvažamo predvsem iz vzhodnih držav, saj je uvoz dosti bolj enostaven kot z zahoda.«
Uvozno izvozne posle Poliks opravlja prek poslovnega združenja v Ljubljani. Zdaj pa so Žirovci tudi v tesnih stikih za podpis pogodbe o sodelovanju z eno od znanih francoskih tovarn obutve.
»Vse preveč prostorsko smo še utesnjeni,« pravi Janko Poljanšek. »Zato že dolgo razmišljamo o gradnji novih prostorov. In upamo, da se nam bo želja prav kmalu uresničila.
Srečno novo leto želimo vsem našim poslovnim prijateljem ter vsem prebivalcem Gorenjske, zapišite, so mi naročili člani delovnega kolektiva Poliksa. Obenem pa zaželite vsem prebivalcem škofjeloške občine tudi iskrene želje ob občinskem prazniku.« -Os
Poliks je sklenil veliko pogodbo z LIV iz Postojne za proizvodnje delov za
samokolnice.
instalacije
SKOFJA LOKA
Projektiva,
proizvodnja, montaža
le*1
ob^n
01^
tnP'
JELOVICA. Skofl^ka
Velik korak naprej
Preteklo leto v Jelovici označujejo kot leto borbe z neenakopravnimi cenami, prizadevanj za reorganizacijo podjetja in kot leto velikih naložb. Hkrati pa ugotavljajo, da je bilo prekratko, da bi vse zastavljene cilje lahko izpolnili. Čeprav so močno povečali proizvodnjo, prodajo in predvsem izvoz in so računali na temu sorazmerno velik dohodek, so prav zaradi zamrznjenih cen proizvodov in stalno rastočih cen surovin in polizdelkov, zaslužili veliko manj kot so planirali in zato tudi niso mogli osebnih dohodkov in akumulacije doseči do načrtovane višine.
Velika naloga, ki so jo uspešno opravili, je bila uresničevanje zakona o združenem delu in v zvezi s tem nova samoupravna organiziranost podjetja. Ne smemo pa ob tem pozabiti na velike naložbe in sicer nove poslovalnice, tovarno montažnih hiš in izolacijskih stekel ter nakup nove strojne opreme.
Seveda pa so ob vsem tem morali opraviti še vrsto drugih nalog, saj Jelovica s 1250 delavci postaja velika delovna organizacija s tremi različnimi dejavnostmi: lesno industrijo, gradbeništvom in trgovino s široko razvejanim poslovanjem po vsej Jugoslaviji in Evropi.
Uspel prodor na tuji trg
Kot smo že omenili, nekaterih planiranih ciljev niso mogli doseči. Tako je bila proizvodnja za 3 do 4 odstotke manjša od načrtovane, medtem ko se je vrednost prodanih izdelkov povečala za 3 do 4 odstotke. Veliko boljše rezultate so dosegli pri prodaji na tuji trg, saj so izvozili kar za četrtino več, kot so planirali v začetku leta. Največ so izvažali montažne hiše v Italijo in Zahodno Nemčijo.
Hkrati so se močno znižale zaloge izdelkov in so veliko manjše kot ob koncu leta 1976. Zaradi večjega popraševanja, večje prodaje in manjših zalog bi bilo razumljivo, da bi sorazmerno po-rastel tudi dohodek, vendar temu ni tako. Sredstva za reprodukcijo so kar za četrtino manjša kot ob koncu leta 1976.
Glavni vzrok za takšno stanje je nenehno naraščanje cen surovinam in polizdelkom ter stalna rast stroškov pri stalnih cenah njihovih proizvodov. Drugi razlog pa je prenizka produktivnost in nedosežen plan proizvodnje. Zato bo letos stalna naloga na eni strani borba za boljše razmerje med cenami surovin in izdelkov in na drugi strani za večjo produktivnost.
Pet novih TOZD
V Jelovici so se zelo uspešno lotili uresničevanja zakona o združenem delu. Ustanovili so 5 novih temeljnih organizacij združenega dela in skupnost skupnih služb, sprejeli vse potrebne samoupravne
akte in izvolili nove samoupravne organe in nova vodstva TOZD in OZD.
Čeprav je s tem bilo že veliko narejenega, je v bistvu nova samoupravna organiziranost s sprejetjem samoupravnih aktov in izvolitvijo novih vodstev, sedaj šele na pol poti, saj bistvo nove samoupravne organiziranosti ni v tem, da dobimo nove akte in vodstvo, ampak v tem, da bo delavec v novi organiziranosti bolj sodeloval pri samoupravljanju, vodenju in pri gospodarjenju s sredstvi in ustvarjenim dohodkom TOZD. To pa pomeni, poudarjajo v Jelovici, da se velika preobrazba samoupravnih od nosov sedaj šele začenja, kajti še tako dobri organi ne bodo mogli uresničiti naših skupnih ciljev, če ne bodo imeli zadostne podpore in sodelovanja delavcev.
Nove naložbe
V preteklem letu je Jelovica tudi pri investiranju napredovala na vseh treh področjih dejavnosti. V TOZD Trgovina so odprli nove poslovalnice v Osijeku, Valjevu, Kragujevcu in predstavništvo v Beogradu. Nove, moderne poslovalnice pomenijo pomembno razširitev jelovške trgovske mreže. Sadaj imajo že 18 poslovalnic in tako pokrivajo celotno jugoslovansko tržišče.
TOZD Montažni objekti je lani zadnjič delala v prostorih starih več kot 50 let. Namesto starih barak imajo sedaj moderno tovarno montažnih hiš, novo tehnologijo in novo opremo.
TOZD okna, vrata pa je zgradila novo proizvodno halo in opremo in uvedla nov proizvodni program — izolacijska stekla. Pri vseh teh naložbah jim je veliko pomagala tudi škofjeloška podružnica Ljubljanske banke.
Omenjene naložbe so najpomembnejše. Jelovica je poleg naložb  v izgradnjo novih objektov
TOZD Montažni objekti se je preselila v novo tovarno.
Jelovica je lani odprla več poslovalnic po Jugoslaviji, med drugimi tudi v Valjevu.
KMETIJSTVO INDUSTRIJA TRGOVINA
DO Mesna industrija na Gorenjskem TOZD Mesoizdelki Skofja Loka TOZD Posestvo in TMK
Vsem delovnim ljudem, družbenopolitičnim in delovnim organizacijam ter poslovnim prijateljem želimo v letu 1978 obilo sreče in uspehov.
Obenem čestitamo za občinski praznik Škofje Loke
Lani so kupili veliko nove, sodobne opreme.
lani kupila veliko strojne opreme, ima pa tudi izdelan zazidalni načrt in investicijski program za novo proizvodno halo TOZD Primarna predelava in senčila Preddvor. Ta naložba bo letos uresničena med prvimi.
Čeprav so z novimi naložbami bila opravljena velika in pomembna dela, je s tem šele polovico opravljenega — to je porabljen denar, naložen v objekte in stroje. Treba bo še koristno izkoristiti nove proizvodne prostore, novo tehnologijo in novo opremo in sicer tako, da bo čimprej vrnila vloženi denar in ga ustvarila še več.
Kako letos?
Jelovica je lani naredila velik korak naprej. Zagradili so novo tovarno montažnih hiš, novo proizvodno halo za proizvodnjo oken z izolacijskimi stekli, nove poslovalnice in kupili veliko nove opreme. Samoupravno so se na novo organizirali in že imajo sklenjene prodajalne pogodbe za več kot polletno proizvodnjo. Vse to je dovolj trdna osnova za dobro gospodarjenje letos, za povečanje proizvodnje in produktivnosti in nove naložbe. Skrbi jih le, če se bodo surovine in polizdelki
še naprej tako hitro dražili ob majhnem povečanju cen njihovih izdelkov. Če se razmerje med cenami surovin in izdelkov ne bo uredilo, bodo ves trud, napori za večjo proizvodnjo in nova vlaganja, dali veliko manj, kot bi bilo pričakovati.
Ob občinskem prazniku občine Skofja Loka, delovni kolektiv Jelovice čestita vem občanom in jim želi veliko uspehov pri delu ter se priporoča s svojimi izdelki.
Popraševanje po vseh izdelkih Jelovice je zelo veliko. Tako imajo naročil za montažne hiše že sedaj več kot znaša predvideni obseg devetmesečne proizvodnje. Pri izdelavi oken in drugega stavbnega pohištva kasnijo z dobavo 30.000 oken, ker so naročila tako velika, da jim ne morejo sproti ugoditi. Tudi za druge izdelke, imajo naročil dovolj.
Tudi na tujem trgu je veliko popraševanje po hišah iz Jelovice. Ocenjujejo, da bodo samo na za-hodnonemško tržišče, kamor izvažajo montažne hiše istemu kupcu že več kot 15 let. prodali za 5 milijonov mark hiš
Kemična čistilnica in pralnica
(Bl&tca*
Skofja Loka
p. o. Spodnji trg 27
Dejavnosti:
kemično čiščenje vseh vrst oblačil, usnja, velur, tepihov in talnih oblog, pranje in likanje perila.
Poslovalnice:
SKOFJA LOKA: Mestni trg 1, tel. (064) 61-746
Spodnji trg 12, tel. (064) 60-317 KRANJ: Koroška 37, tel. (064) 21-508
Huje 33, Kranj KOKRICA: Cesta na Rupo 13, tel. (064) 24-325 SENĆUR: Pajerjeva 2, tel. (064) 41-087 MEDVODE: Medvode št, 47, tel. (061) 71-110 LJUBLJANA: Titova 93, tel. (061) 315-056
Moše Pijade 8, tel. (061) 317-100
Rožna ulica 37, tel. (061) 24-463
Rimska cesta 11, tel. (061) 22-532
Vsem delovnim ljudem čestitamo z o občinski praznik škofje Loke in želimo srečno nora leto W7H
GORENJSKA PREDILNICA
Skofja Loka
Vsem občanom in sodelavcem občine Skofja Loka
čestitamo za občinski praznik in v novem letu
želimo veliko delovnih uspehov.
Živila Kranj
za občinski praznik občine Skofja Loka
-t
-t 't
" t
* C -C -1
-t
-C
ISKRENE ČESTITKE
Veletrgovina Živila Kranj
Mizarsko podjetje Žiri
Vsem občanom na območju občine Skofja Loka čestita za občinski praznik
izdeluje:
vse vrste stavbnega pohištva opremo za poslovne lokale po načrtih in standardno
solidna izdelava — garancija
> -
čestita vsem občanom občine Skofja Loka za občinski praznik in jim želi še naprej veliko delovnih uspehov
Vsem delovnim ljudem in poslovnim sodelavcem čestita ob občinskem prazniku Škofje Loke in jim želi veliko uspeha
Modna konfekcija Kroj
Kvaliteta — porok za uspeh
Cenjenim strankam, poslovnim prijateljem, delovnim kolektivom in občanom čestitamo ter želimo prijetno praznovanje občinskega praznika občine Skofja Loka.
kovinarsko podjetje Železniki
vam nudi:
vse vrste mahanizmov za registratorje, brzo-veze za mape, papirne sponke in risalne žebljičke, palične sponke za pisarne, lesno, tapetniško, obutveno in druge industrije ter termično obdelanih trakov, vsi izdelki podjetja »NIKO« so prvovrstne kakovosti, priznani na domačem in tujem trgu.
							
r	piccadilly -	piccadill.v	-   piccadilly —	piccadilly -	-   piccadilly -	-   piccadilly —	
Tovarna klobukov Šešir
Skofja Loka
piccadillv —piccadilh — piccadillv — piccadillv — piccadillv — piccadil1y -
priporoča svoje izdelke in čestita vsem poslovnim sodelavcem ter občanom za občinski praznik Škofje Loke
risfuu
Delo
na področju dveh občin
2iri — Moderno urejena samopostre ,a trgovina na Dobračevi v Zireh je vedno polna. V bifeju poleg pa vam postrežejo tudi z okusno malico.
Izredno uspešno leto
2iri — Za žirovski Kladivar, za delovni kolektiv tovarne za proizvodnjo hidravličnih komponent in elementov iz Zirov, je bilo prejšnje leto zares uspešno. Kolektiv se je namreč preselil v nove proizvodne in poslovne prostore. S tem se je 150 delavcem Kladivarja izpolnila zares dolgoletna želja. Delo v prihodnje bo mnofco lažie, proizvodnjo bo mogoče še razširiti.
Sodobna dvorana ima površino 2000 kvadratnih metrov, celotna investicija pa je znašala skoraj 30 milijonov din. Toda v Kladivarju imajo tudi za prihodnje velike načrte. Izpopolniti namreč nameravajo svoj proizvodni program, predvsem na področju hidravlike in fluidne tehnike. Tudi za to bo potrebno priskrbeti precejšnja sredstva. V prihodnje namreč nameravajo v svoj program uvrstiti še nekatere nove in izpopolnjene proizvode.
V novih prostorih kolektiv Kladivarja nadaljuje uspešno delo. In, če pri tem pristavimo, da je 150-članski kolektiv že ob polletju dosegel odlične rezultate, je še toliko bolj razveseljivo dejstvo, da so ti rezultati ob koncu leta naravnost odlični.
Srednjeročni razvojni program Kladivarja predvideva, naj bi se število zaposlenih s sedanjih 150 povečalo v letu 1980 na 230. Poprečna letna rast proizvodnje naj
bi znašala 37,5 odstotka. Tako naj bi njena vrednost čez dve leti znašala že prek 80 milijonov din. Predvidena je predvsem proizvodnja elektromagnetov, hidravličnih komponent in pnevmo sistemov.
Veliko pa si v žirovskem Kladivarju obetajo tudi od sodelovanja z delovnimi organizacijami, ki so članice sestavljene organizacije združenega dela »Strojegradnje«. Tu gre predvsem za dolgoročno načrtovanje razvoja, za enotni nastop na tržiščih, predvsem na zunanjih tržiščih, za načrtno izvajanje investicijske politike trinajstih delovnih organizacij, ki so v združenju. Treba je poudariti, da ima Kladivar v sestavljeni organizaciji združenega dela »Strojegradnje« že zdaj izredno pomembno vlogo, da pa bo še vse pomembnejšo imel v prihodnje. To bodo kolektivu omogočili tudi novi prostori in vse boljše možnosti za 'elo.
In še nekaj! Poleg močno povečanega skupnega prihodka, doseženega dohodka, poudarjajo v žirovskem Kladivarju, smo močno povečali tudi izvoz.
Delovni kolektiv Kladivarja, kolektiv, ki je danes znan doma in v svetu, iskreno čestita ob prazniku občine Skofja Loka in obenem želi tudi veliko sreče v novem letu 1978. -Os
2iri — Kmetijsko gozdarska zadruga »Sora« iz Zirov deluje na področju dveh občin. Na področju občin Skofja Loka, gre za zgornji del Poljanske doline seveda, ter Logatec. Zato je delo morda še nekoliko težje. Toda Zirovci nič ne tarnajo. In tudi njihovo delo je zares uspešno.
»Z lanskim letom se ne moremo posebno hvaliti,« sicer pravi direktor KGZ »Sora« Ziri Viktor Maček. »Novih pridobitev namreč nimamo, a moram vseeno pristaviti, da smo z letom vseeno neverjetno zadovoljni. Kajti obrestujejo se nam investicije iz prejšnjih let. In teh ni bilo malo. Med največjimi pridobitvami je vsekakor moderna samopostrežna trgovina na Dobračevi. To je edini res kolikor toliko v redu trgovski lokal v Zireh. In z delom v ostalih trgovinah smo zadovoljni, z delom na moderno urejeni žagi, in kar je najpomembnejše, z odličnimi odnosi z našimi kmeti kooperanti in ne nazadnje tudi z vsemi prebivalci na našem področju.«
No, investicij v objekte KGZ »Sora« iz Zirov lani res ni bilo, zato pa so toliko pomembnejše investicije v zasebno kmetijstvo. Dodeljeno je bilo namreč veliko kreditov.
»Res, za veliko število kreditov smo poskrbeli,« pripoveduje Viktor Maček. »Za to skrbimo že vsa leta. Dobro vemo, da kmetje na našem področju tako lahko mnogo hitreje napredujejo. Samo letos smo, denimo, odobrili 35 kreditov in od tega 19 dolgoročnih. Tu kmetje potem .množično' gradijo nove hleve, kupujejo traktorje in kmetijske stroje. V zadnjih letih smo dosegli zares neverjetno velik napredek. In če spregovorim še o številkah. Samo lani smo odobrili za skoraj 3,5 milijona kreditov, to so srednjeročni krediti, precej denarja pa smo namenili za kratkoročno kreditiranje.«
In še o nečem je treba spregovoriti. V Zireh je izredno močan in delaven aktiv kmečkih žena. Velikokrat se sestajajo, prirejajo družabne večere, izlete, se sestajajo s kmečkimi ženami iz drugih krajev. Tako se razvedrijo, obenem pa si tudi izmenjavajo izkušnje.
»Pravkar je bil končan tudi turistično gospodinjski tečaj za ione in dekleta z našega po-
dročja,« nadaljuje Viktor Maček. »Zanj je bilo zelo veliko zanimanja. Kajti treba je vedeti, da so se na mnogih naših kmetijah začeli ukvarjati s kmečkim turizmom.«
Člani kolektiva kmetijsko gozdarske zadruge »Sora« iz Zirov iskreno čestitajo ob prazniku občine Skofja Loka in vsem prebivalcem Gorenjske želijo srečno novo leto. -Os
etiketa žiri
Lani
uspešno, letos še bolj
Prelomno leto za Termopol
Sovodenj - Z zagrizenim delom, z delom, ki včasih ni niti malo lahko, še posebno če gre za kraj, ki je oddaljen od večjih središč, je mogoče marsikaj doseči. To so dokazali člani delovnega kolektiva Termopol iz Sovodnja, kolektiva, ki šteje nekaj več kot 100 članov, s tem, ko so v kraju letos zgradili nove proizvodne in poslovne prostore tovarne.
»Letos smo dočakali svoj veliki dan « pravijo Sovodenjčani in prebivalci okoliških zaselkov, ki si svoj vsakdanji kruh služijo v Termopo-
"»Petnajst let sem zaposlena v Termopolu,« pripoveduje Pavla Bajt. »Mož Stanko pa je tukaj še tri leta več. Takrat, ko sem se zaposlila tu posebne industrije ni bilo Začeli smo pravzaprav iz nič. Potlej se je podjetje začelo širiti. In danes smo z doseženimi uspehi zares lahko zadovoljni. Novo tovarno smo dobili v letošnjem letu. Delo je zdaj mnogo manj naporno. Tule zdaj delam kot varilka. Ze kar precej let opravljam to delo. In zadovoljna sem z njim.«
Pavla Bajt: »Petnajst let sem r termopolu!«
Ivanka Bogataj: »Na delovnem mestu izmenovodje delam!«
Prav kmalu se je razgovoru priključila tudi Ivanka Bogataj. Iz-menovodja je v Termopolu. Sedemnajst let je zvesta podjetju.
»Člani kolektiva smo z uspehi lahko res zadovoljni,« pripoveduje. »Kajti dobili smo lani nove proizvodne in poslovne prostore, pa še novo cesto do Sovodnja. Ta nam bo veliko pomenila. Menim, da se bomo lahko še hitreje razvijali. V tovarni sem bila najprej varilka. Zdaj pa nadzorujem delo, skrbim za to, da je ob strojih dovolj materiala, da so izdelki pravočasno izgotovljeni in istočasno ugotavljam, če so tudi kvalitetni, taki, da so primerni za tržišče. Tule v novih prostorih imamo predvsem manjše težave s transportom. Materiala in izdelkov namreč ni več potrebno prenašati, ampak vse to prevažamo z vozički. Skratka: možnosti za delo so zdaj zares izvrstne.«
Toda pot do sedanjih uspehov ni bila lahka.
»Zares ne,« pritrjuje v. d. vodje finančne službe Janko Kalan. Se posebno v začetku je bilo težko.
»Tule sem bil najprej honorarni sodelavec,« pravi. Pred sedemnajstimi leti pa sem se v Termopolu redno zaposlil. Še prav dobro se spominjam ustanovitve podjetja. Industrije tule daleč naokoli takrat še ni bilo. Pa smo se domenili, da ustanovimo podjetje. Zbirali smo denar od hiše do hiše, nekaj denarja nam je posodila tudi kmetijska zadruga. In začeli smo. Uredili smo prve prostore, ki pa so bili iz leta v leto bolj tesni. Zato je bilo letos, ko smo zgradili nove prostore za nas kar prelomno leto. Morda za nas, ki bomo kmalu dočakali upokojitev, niti ne toliko, a mladi se velikega pomena preureditve vsekakor morajo zavedati. Od vsega začetka vodim tudi kroniko podjetja. Kar petdeset tipkanih strani bogate Termopolove zgodovine sem že ,ustvaril'.«
Cas je, da napišemo še nekaj besed o Termopolovem proizvodnem programu. V Termopolu v So-vodnju izdelujejo avtomobilsko opremo, pisarniško galanterijo, galanterijo za široko potrošnjo, tehnično embalažo, notranje obloge stanovanj, izdelke za tapeciranje otroških vozičkov ter sredstva za civilno zaščito. Za tak program se je Termopol odločil tudi v srednjeročnem načrtu.
»Zadnja leta smo morali krepko delati in gospodariti,« pravi direktor podjetja inž. Janko Pogačnik. »Treba je bilo pokriti izgubo, v kateri se je podjetje znašlo pred približno štirimi leti  ter odplačati  dolgove in
2iri — Delovni kolektiv Kladivarja iz Zirov se je letos preselil v nove
proizvodne in poslovne prostore
Ziri — »Lansko leto je bilo za nas uspešno, letošnje mora biti pa še bolj,« pravi direktor Etikete iz Zirov Tone Oblak. In tako tudi zagotovo bo. Kajti kolektiv Etikete je vajen samoodrekanja, vajen je naporov. Zato ni čudno, da so pred leti, ni še dolgo tega, člani delovnega kolektiva Etikete v kraju zgradili nove moderne proizvodne prostore.
»Nove proizvodne prostore res že imamo, a upravo, poslovne prostore imamo še vedno tam, kjer so bili,« pripoveduje. »To pa ne gre več. Želimo biti .celota'.«
Zato so se v Etiketi že odločili, da letos gredo v novo investicijo. Se v gradnjo poslovnih prostorov.
»Vsa dokumentacija je že pripravljena,« pravijo v Etiketi. »Za naše namere vedo tako na skupščini občine Skofja Loka kot na Ljubljanski banki. In prav povsod smo naleteli na podporo. Zato bomo z gradnjo po vsej verjetnosti začeli že maja.«
Tudi kadre bo potrebno še dobiti, poudarjajo člani mladega, a izredno uspešnega žirovskega delovnega kolektiva.
»Kadre izobražujemo zelo načrtno,« pripoveduje direktor Etikete Tone Oblak. »Kajti v prihodnje želimo proizvodnjo še precej povečati. Le-ta je za 160-članski delovni kolektiv že zelo visoka. Za to pa so potrebni ustrezni kadri in strokovnjaki. Zato imamo za nas razmeroma majhen kolektiv tudi precej štipendistov. Prek dvajset jih je. Obiskujejo pa vse od poklicnih do srednjih, višjih in visokih šol.«
V prihodnje bodo tem vprašanjem v Etiketi posvečali še več pozornosti, pravijo. Kajti zahteve na tržišču so vse večje.
»Pa še težave z uvozom repro-materiala imamo,« pristavlja Tone Oblak. »Resda imamo za naše potrebe precej domačega materiala, a žal za naše, pri tem se ne bi rad hvalil, kvalitetne izdelke ne odgovarja. Predvsem tu gre za lepila. Naših etiket • temi lepili skorajda ni mogoče pritrditi na steklo, na kovinske predmete in še katero drugo stvar.«
Pa še to ie vsekakor treba pristaviti, da Etiketa odlično sodeluje s krajem, z Zirmi, z vsemi kraji daleč naokrog.
»To je navsezadnje naša dolžnost,« poudarja Tone Oblak. »Kajti s krajem je treba živeti. Podpirati razne organizacije in društva. Iz tega izhaja obojestranska korist. Zato nam, denimo, gasilcem ali balinarjem ni težko natisniti lepaka za katero od prireditev za kak dinar ceneje. In tako bo tudi v prihodnje.«
Kolektiv Etikete želi zares lepe čestitke vsem prebivalcem škofjeloške občine ob občinskem prazniku, vsem poslovnim prijateljem in našim bralcem pa zaželim srečno leto 1978. -Os
Janko Kalan: »Vsa leta vodim
kroniko podjetja!«
obresti za nakupljeno opremo. Močno je bilo potrebno povečati produktivnost. V treh letih in pol s.e je na zaposlenega povečala kar za približno 70 odstotkov. Uspelo nam je odplačati obveznosti, prihranili pa smo tudi denar za investicije. In letos je za nas ,veliko leto*. Zgradili smo moderno tovarno. Zgrajena je bila v rekordnem času.«
Za prihodnje leto v Termopolu načrtujejo za 43 milijonov celotnega prihodka. To pomeni za 43 odstotkov več kot je celotni prihodek znašal v letu 1977. Doseči ga bo mogoče spričo večjih zmogljivosti in s tem tudi večjega števila naročil.
Kolektiv Termopola želi vsem zdravo, srečno in zadovoljno novo leto ter vsem iskreno čestita ob prazniku občine Skofja Loka. -Os
14. stran — Glas
Petek, 6. januarja 19 T S
PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI
občni zbor Čebelarjev
Radovljica — Člani Čebelarske družine Radovljica so se decembra zbrali na svojem rednem letnem občnem zboru. Nekaj časa so posvetili zgodovini čebelarstva na tem območju, saj v letu 1978 praznuje čebelarska organizacija Slovenije 80-letnico. Ugotovili so, da je bil prvi občni zbor čebelarjev iz Radovljice že leta 1922 in da je bil prvi predsednik čebelarske družine Ivan Bulovec. prvi tajnik pa Franc Resman. Prvi občni zbor sedanje čebelarske družine Radovljica pa je bil leta 1946 in je tedaj štela 99 članov. Iz vrst radovljiških čebelarjev so izšli znani čebelarji kot Franc Resman, Leopold Bebler, Anton Tepina, Franc Vovk, Valentin Benedičič in drugi. Čebelarska družina pa ima danes 58 članov.
Lani so prvenstveno skrb posvetili zdravju čebeljih družin, razpravljali pa so tudi o preskrbi s sladkorjem za krmljenje čebel in ugotovili, da so lani lahko nabavili sladkor po znižani ceni. Govorili so o slabi letini, o problematiki delovanja družine, sprejeli program dela ter izvolili novo vodstvo Čebelarske družine. M. C.
Bohinj — Delavci G1P Gradi« so zaključili gradbena dela pri hotelu Zlatorog v Bohinju. Zdaj urejajo še okolico novega Zlatoroga. — B. B.
AKCIJE JESENIŠKIH GOBARJEV
Na Jesenicah že skoraj deset let deluje gobarska družina, ki ima 124 članov Na nedavnem občnem zboru so ob izredno dobri udeležbi člani pregledali delo v preteklih dveh letih, sprejeli pa so tudi nove programske smernice. Med akcijami gobarjev v preteklem mandatnem obdobju velja opozoriti predvsem na predavanja, na katerih so ljubitelje gobarjenja seznanili z užitnimi in neužitnimi gobami. Nadalje so pripravili razstavo 2()4 vrst gob, ki si jo je ogledalo več kot tisoč občanov. Izvedli so tudi poučen izlet za člane in tradicionalno tekmovanje v balinanju z balinarskim klubom Jesenice, s katerim so tokrat počastili tudi Titove in partijske jubileje.
Na občnem zboru so se Člani zavzeli, da bodo v prihodnje skušali najti tesnejše stike s krajevnimi organizacijami na Plavžu in mladino. Člani gobarske družine se bodo tudi bolj zavzemali za čistočo v gozdovih, skušali bodo izvesti tudi samostojne očiščevalne akcije.
Omenimo še, da bo Gobarska družina Jesenice prihodnje leto gostitelj letne konference gobarskih družin Slovenije, ki bo prihodnjo pomlad na Jesenicah.
J. R.
Moste — Delavci PTT Kranj prestavljajo telefonski kabel, ki je speljan od Most proti -Jesenicam. To je po-trebno zatt>, da bodo delavci, ki grade na tem odseku plinovod, lahko nadaljevati z delom. — Foto: B. B.
DEDEK MRAZ V GORJAH IN V CERKLJAH
Cerklje — Za prihod dedka Mraza v vasi pod Krvavec lahko rečemo, da so ga bili najmlajši od 1. do 6. leta starosti izredno veseli, saj jih je bogato obdaril. Še prej pa so člani pionirskega KUD Davorin Jenko izvedli kulturni program v vsaki od 28 vasi ob novoletni jelki in skupaj z najmlajšimi priklicali dedka Mraza. Dedek Mraz je obdaril okoli 900 otrok v sedmih krajevnih skupnostih cerkljanskega območja: Velesovo, Poženik, Šenturska gora, Brnik, Zalog in Cerklje, ki so poleg Gorenjske kmetijske zadruge — TZE Cerklje in Obrtnega podjetja Cerklje tudi finančno podprle prireditev ob organizatorju DPM Cerklje in pokrovitelju Turističnem društvu. J. Kuhar
KOKRO OBISKAL DEDEK MRAZ
Kokra — Družbenopolitične organizacije Kokre, krajevna skupnost in krajani s samoprispevki so omogočili, da je dedek Mraz tudi letos obiskal Kokro. Prireditev je bila zadnji dan starega leta v osnovni šoli. Dedek Mraz je ob tej priložnosti obdaroval okrog 50 otrok.
F.Senk
NOVO PROIZVODNO SKLADIŠČE NA REČICI
Gorje — Lesno industrijsko podjetje Bled, temeljna organizacija združenega dela Rečica gradi poleg svojih sedanjih obratov novo skladišče proizvodnih elementov na površini 3300 kvadratnih metrov. To skladišče bo funkcionalno povezano z vsemi proizvodnimi obrati na Rečici.
Skladišče gradi Gradiš, TOZD Jesenice na zamočvirjenem terenu, ki ga je bilo treba utrditi. Na vsej površini so odstranili tri metre debelo plast zamočvirnate zemlje, dovozili so iz Podnarta K).(KK) kubičnih metrov grobega materiala in ga sproti utrjevali. Gradnja zelo hitro napreduje, zgradili pa naj bi skladišče do aprila prihodnjega leta.
Lipovi obrati so bili prej v prostorih Gorjane v Spodnjih Gorjah, toda tam postopoma opuščajo svojo dejavnost in vse prenašajo v nove obrate na Rečico. Ko se bo LIP popolnoma preselil v obrate na Rečici, bo blejski Elmont preuredil te obrate za svoje namene.        J. A.
MOJ KRAJ V MIRU IN NOB
Kulturno-umetniško društvo .Jaka Rabič Dovje-Moj-strana je za zaključek praznovanja krajevnega praznika izvedlo ugankarsko tekmovanje z naslovom Moj kraj v miru in NOB. Ekipe osnovne organizacije ZSMS in osnovne šole 16. december so se pomerile v znanju o decembrskih dogodkih leta 1941 na Dovjem in v Mojstrani, o revolucionarni poti tovariša Tita. o planinstvu v domačem kraju ter o znanih športnikih v kraju. Zmagala je ekipa OO ZSMS, ki je odgovorila pravilno skorajda na vsa vprašanja. Vrsem ekipam so na koncu razdelili lepe knjižne nagrade. J. R.
DEDEK MRAZ V GORJAH
Gorje — Ob novoletnem praznovanju dedka Mraza so tudi v Gorjah pripravili varstveni vzgojni zavod, osnovna šola in društvo prijateljev mladine skupaj s krajevno skupnostjo za mlade več zanimivih prireditev Povabili so mladinsko gledališče iz Ljubljane, ki je pripravilo predstavo Pavliha in Micka. Najmlajši so si ogledali lutkovno igrieo Zajčkova hišica. Kinopodjet je iz Kranja pa je zavrtelo film Sreča na vrvici. Vse prireditve so bile v domu Partizana v Gorjah, denar za obdaritev pa je prispevala gorjanska osnovna šola. J. A.
Bled - Vsak dan prihaja s hrano in krmi lah,,dr m račke na blejskem jezeru, tako. da ga živali že poznajo in takoj spoznajo . . . B. B.
Planina pod Golico — Prostovoljno gasUnko društvo Planina pod Gotici) gradi nov dom gasilcev. Za zdaj so ga že pokrili s streho, z deli pa bodo nadaljevali leta IHHO. Sredstvo za obnovo so prispevala občinska skup nost za varstvo pred požarom, delovne organizacije in vaščani. — H. B.
V KRATKEM PO GORENJSKI   V KRATKEM PO GORENJSKI   V KRATKEM
VAŠA PISMA
ZAKAJ TAKO?
Gorenja vas - Prebivalci krajevne skupnosti Poljane nad Škofjo Loko so vezani na zdravstvene storitve in na zdravniško pomoč Zdravstvenega doma v Gorenji vasi. Zdravnik v tem domu začne z ordinacijo ob sedmi uri zjutraj in sprejema paciente do trinajste ure. Do tu vse lepo in prav. Ni pa lepo in prav, da je lekarna oziroma lekarniška postaja prepozno odprta. Ne gre za uro ali dve časa, temveč le za trideset ali vsaj pet-
najst minut. Ordinacija se odpre ob sedmih, lekarna pa je odprta šele ob osmih. Razumljivo je, da vsak dan prihaja navsezgodaj k zdravniku več ljudi iz Poljan in iz okolice kot tudi iz krajevne skupnosti Javorje in ti so več ali manj nezadovoljni, ker so obisk pri zdravniku opravili že pred osmo uro. Tedaj pa odpelje tudi avtobus proti Poljanam in dalje proti Skofji Loki, ki pa ga ljudje zamujajo, saj čakajo pred lekarno. Naslednji avtobus odpelje šele ob devet in trideset minut. In tako je bolnikom in starejšim ljudem težko čakati, še posebno, ker Gorenja vas nima urejenega primernega postajališča, kot ga sicer nima
vsa Poljanska dolina, razen majhnega provizorija v Brodeh.
Ali res ni mogoče tega problema rešiti v obojestranski) zado-voljstvoi' Ali res ni mogoče, da bi bila lekarna v Gorenji vasi odprta vsaj ob sedem in petinštirideset minut, če ne že ob pol osmih?
Rad bi, da bi prizadeti te vrstice- pravilno razumeli. Glede postrežbe same v lekarni ni bilo slišati nikoli nobenih pritožb, saj je tovarišica, ki jo vodi, že vrsto let izredno prijazna in vljudna, le urnik poslovanja bi bilo treba malo spremeniti in bi bilo vse lepo in prav.
Lado Mrak Poljane
Gostovanje v Prešernovem gledališču
V Prešernovem gledališču bo v naslednjem tednu zanimivo gostovanje ljubljanske Drame. V abonmajskem ciklusu predstav (četrta abonmajska predstava) za odrasle, nam bodo gostje iz Ljubljane zaigrali STAROMODNO KOMEDIJO sovjetskega avtorja Alekseja NikolajeviČa Arbuzova. Naj tokrat posebej omenimo Štefko Drolčevo, ki je za kreacijo vloge Lidije Vasi-ljeve v Staromodni komediji dobila letošnjo igralsko nagrado Sklada Staneta Severja. Rodiona NikolajeviČa, njenega partnerja v komediji igra Rudi Kosmač. Predstavo je režijsko vodil Miran Herzog.
Brez dvoma izjemno zanimivo odrsko delo bosta igralca uprizarjala 9. januarja za red Ponedeljek, 10. januarja, za red Torek, 11. januarja.
VESELOIGRA NA SOVODNJU
Sovodenj — Po skoraj triletnem mrtvilu bodo člani Kulturnoumet-niškega društva Boštjan Jezeršek s Sovodnja spet pripravili dramsko predstavo. V nedeljo, 8. januarja, ob 15. uri bodo doma uprizorili veseloigro v treh dejanjih »Tisočak v telovniku«. Igro je režiral domačin Ignac Kržišnik, nastopajo pa domačini. Igralci s Sovodnja želijo, da njihovo predstavo obišče čim več ljudi! -jk
za red Sreda, 12. januarja, za red Četrtek, 13. januarja predstave ne bo, abonmajski gledalci reda Petek si bodo predstavo lahko ogledali v ponedeljek, 16. januarja, 14. januarja pa bo predstava za red Sobota. Posebej opozarjamo abonente reda Petek na spremembo.
Vsi ljubitelji gledališke umetnosti so vabljeni na zanimivo predstavo.
ML.
V Staromodni komediji nastopata priznana slovenska igralca Stefkct Drolčeva in Rudi Kosmač.
Merkurjeva proslava — Delavci kranjskega Merkurja, ki je lani slai>H 80. obletnico obstoja, se zbere vsako leto na dan ustanovitve na družabnem srečanju. Letošnje je bilo v četrtek, 29. decembra. Ob tej priložnosti so podelili nagrade za 10, 20 in 30-letno delo v kolektivu, nagrad in zahval pa so bm deležni tudi člani samoupravnih organov in delavci, ki so lani dopolnili 50 ir% 60 let. (jk) - Foto: J. Zaplotnik
Novoletni sprejem upokojencev — Dom upokojencev na Planini, krajevna skunost Planina in družbenopolitične organizacije so pripravili v torek, 27. decembra, novoletni sprejem in pogostitev oskrbovancev doma in starejših krajanov Planine, (jk) — Foto: d. Zaplotnik
SBSSSMMMtSMSSBSSaHH «^dsnBMM^HHHHsSSMSlS^S^V
Priznanje gostilni Marinšek - Pivovarna Union Ljubljana je ob koncu leta podelila gostinskim obratom priznanja za dolgoletno sodelovanje Med drugimi je priznanje prejela tudi gostilna Marinšek iz Naklega, ki sodeluje s Pivovarno oil koncu vojne naprej, fr
OBLETNICA
5. januarja je minilo žalostno leto, odkar nas je v 20. letu starosti zapustil na.š ljubljeni sin in brat
Jože Valančič
Jamnikov s Planice
Cas beži, a ne izbrise solza in ne ozdravi bolečine naših src. Zares nepopisno težka in boleča je misel, da te ne bo nikoli več, ker je kruta smrt pretrgala tvojo nit življenja in pokrila te je hladna zimska zemlja. V našem domu pa je ostala praznina, ki je boleča, toda spomin nate ne bo nikoli usahnil.
Vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob, mu prinašate šopke in prižigate sveče,
iskrena hvala.
Žalujoči: ata, mama, sestre in ostalo sorodstvo.
Planica, 4. januarja 1978
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega sina. brata in nečaka
Janeza Bizjaka
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in izrekli tolažilne besede. Posebno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in DO Sava. Toplo se zahvaljujemo gospodu župniku za lep cerkveni obred, godbenikom in pevcem za ganljive pesmi in govornikom za poslovilne
besede.
Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: starši in brata ter ostalo sorodstvo. Kranj, 4. januarja 1978
ZAHVALA
Ob boleči izgubi nadvse ljubljenega sina in bratca
Marka Vrečka
se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste z nami sočustvovali in nam tako nesebično pomagali. Posebno zahvalo kolektivom Tekstilindus I. in KOGP Kranj, učiteljem in učencem Osnovne šole Josipa Broza-Tita Predoslje, Osnovni šoli Matije Valjavca Preddvor in Letalsko modelarski šoli Kranj. Hvala vsem govornikom in pevcem ter g. župniku za lepo opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste mu darovali cvetje in ga v tako velikem številu spremili v njegov mnogo prerani grob.
Neutolažljivi: mami, ati, sestrici Marija in Simona.
Predoslje, 4. januarja 1978
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame. tete, babice in prababice
Katarine Janša
roj. Kleindienst
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in jo spremljali na poti k večnemu počitku. Največjo zahvalo smo dolžni dr. Cernetu, ki nam je vsak dan stal ob strani, mami pa lajšal hude bolečine. Prav tako se zahvaljujemo duhovnikom za pogrebni obred, za petje žalostink, poslovilne besede in prav vsem, ki ste nam
v teh težkih dneh kakorkoli pomagali.
Še enkrat vsem iskrena zahvala.
Vsi njeni!
Brezje, Sp. Otok, 4. januarja 1978
ZAHVALA
Ob izgubi našega moža, očeta in starega očeta
Franca Bertonclja
Žalujoči, žena Milka, sin Primož z družino in hčerka Gabrijeli Zg. Besnica. 30. decembra 1977
ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, brata in svaka
Franca Tonklija
se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo dolgujemo sosedom in kolektivu Prometna sekcija Ljubljana, kolektiv Medvode. Iskrena hvala dr. Udirju, g. župniku in pevskemu zboru Besnica.
Žalujoči: žena Milka, hčerki Jožica in Mojca, sestra Micka in brat Mirko z družino.
Besnica, 30. decembra 1977
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, stare mame, sestre in tete
Ivane Likozar
iz Brega ob Kokri 16
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam ob tej bridki izgubi izrekli sožalje, blagi pokojnici, poklonili cvetje ter jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Najlepša hvala sosedom, botrom, sorodnikom, znancem in prijateljem. Posebno se zahvaljujemo dr. Zgajnarju za skrbno zdravljenje in gospodu župniku a opravljeni cerkveni obred. Zahvalo smo dolžni tudi tovarni Jelovica — obrat Preddvor in tovarni Iskra iz Kranja.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sinovi Vinko, Lojze, Janko. Francel j, Joža. Slavko ter hčerki Marica in Ivanka z družinami ter ostalo sorodstvo
Breg, Bela, Nova vas, Hotemaže in Kranj. 4. januarja 1978
ZAHVALA Ob smrti našega moža in očeta
Albina Igličarja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč za izraženo sožalje in za darovano cvetje. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti v tako velikem številu. Posebej se želimo zahvaliti obema govornikoma, predstavnikom občinske skupščine Skofja Loka in DPO, in pevcem ter duhovniku za opravljeni obred.
Družina Igličar Skofja Loka, 27. decembra 1977.
ZAHVALA Ob izgubi našega moža. očeta m strica
Janeza Bizjaka
se iskreno zahvaljujemo sosedom, vaščanom in znancem za nesebično pomoč. vsem. ki so sočustvovali z nami in tistim, ki so darovali cvetje ali prispevali v kak drug namen. Posebno se zahvaljujemo dr. Zgajnarju za dolgoletno zdravljenje, župniku za lep obred in vsem pevcem in pevkam za lepo
zapete pesmi,
Vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v teh težkih dneh, najlepša hvala. Žalujoči: žena Marija, sinova Ivo in Franci, nečakinja Ivana ter ostalo sorodstvo
Zg. Bela, I. januarja 1978
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, očeta, deda in pradeda, brata in strica
Janeza Igličarja
Tislarjevega ata
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo dolgujemo sosedom, gasilskemu društvu za častno spremstvo in poslovilni govor, pevskemu zboru za ganljive žalostinke, g. župnikoma za opravljeni obred, delovnima kolektivoma Jelovica in Lokainvest za izrečeno sožalje in cvetje ter vsem drugim, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin.
Žalujoči: žena, otroci, sestra in brata, vnuki, pravnuki ter ostalo sorodstvo
Godešič, Suha. Reteče, Ljubljana. Maribor, 4. januarja 1978
MALI OGLASI
prodam
Prodam mlado KRAVO po izbiri. Hlebce 14, Lesce 9302
Ugodno prodam novo termoaku-mulacijsko PEĆ 5 KW. Žiganja vas 35, Tržič 9306
Prodam KONJA, 20 mesecev starega — jahalnega. Svetelj Janez, Kuraltova 12, Kranj 1
Prodam 4 in 7 mesecev breji KRAVI. Sebenje 38 2
Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK in otroško POSTELJICO. Preddvor 132 3
Prodam lepo starinsko URO. Jelka Ulčar, Mlakarjeva 56, Šenčur 4
Prodam več PRAŠIČEV, težkih 20 do 30 kg in mlado KRAVO po izbiri. Strahinj 69 5
Prodam semenski KROMPIR ve-sna — I. razmnožitev, večjo količino in sorte mazistik in saksia. Velesovo 6, Cerklje pri Kranju 6
Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Luže 12, Šenčur 7
Prodam PRAŠIČA težkega 80 do 90 kg. Soklič, Selo 22, Bled 8
Prodam 14 dni starega BIKCA si-mentalca, traktorski KOMPRESOR in dodatni mehanizem za molzni stroj na traktorski pogon. Podbrez-je 25 9
Prodam rabljeno DNEVNO SOBO. Naslov v oglasnem oddelku. 10
Prodam dve mladi breji KRAVI. Voklo 37 11
Prodam SLAMOREZNICO ESTER — nizko z motorjem in dvižnim koritom ter KONJA starega 9 let, mirnega in vajenega vožnje in KRAVO, ki bo v drugo telila. Šenčur, Pipanova 40 12
Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Šenturska gora 14, Cerklje
13
Prodam PRAŠIČA za zakol. 150 kg težkega. Cerklje 110 14
Prodam PRAŠIČA, 150 kg težkega za zakol. Pšata 20, Cerklje 15
Prodam KRAVO s teletom. Vog-lje 61 16
Prodam semenski in jedilni KROMPIR igor po 2 din in otroško POSTELJICO. Lužan, Bistrica 13, Duplje 17
Prodam črnobeli TELEVIZOR. Ravnik, St. Žagarja 31, Radovljica
18
Prodam 3 mesnate PRAŠIČE od 150 do 180 kg. 01ševek27 19
Prodam PRAŠIČA za zakol. Pre-bačevo41 20
Prodam ročni skobeljni STROJ-ČEK MAKITA in MIZO za namizni tenis, oboje novo. Tel. 70-095 21
Ugodno prodam novo, zapakirano CENTRALNO PEČ TAM STAD-LER 40000 kal., delno tudi na kredit. Berlot Dušan, Žiganja vas 27, Tržič
22
NOVA
Kemična ekspresna čistilnica inž. B. Zoreč Kranj,
Cesta Staneta Žagarja 5
Čistimo ves tekstil, usnje, zavese in drugo
Prodam dve PEČI na olje, EMO 3 in EMO 8. Voklo 66 23
Prodam 8 kub. m suhih bukovih DRV. Benedik Štefan, Strmica 11, Selca nad Škofjo Loko 24
Ugodno prodam ZIBELKO bele barve z belim baldahinom iz organ-dija in otroško HOJICO z mizico. Vprašajte po tel. 25-534 ali Nemec Mojca, Kranj, Staneta Žagarja 6 25
Naprodaj PES BERNARDINEC — čistokrvni, star 10 tednov in 4 tone SENA. Jazbec Anton, Sebenje 52, Križe 26
Prodam STEREO RADIO EI NIŠ 4001 S z ojačevalcem 80 W ter zvočni SKRINJI 50 VV. Zadnikar, Staneta Rozmana 7, Kranj 27
Prodam suha bukova DRVA. Telefon 41-031. 61
Prodam 1 m dolgo dvojno pomivalno korito z omarico in mešalno baterijo. Draga Brezarja 20, Kranj.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in tasta
Jakoba Oblaka
iz Stare Loke 21
se iskreno zahvaljujemo za pomoč in tolažbo sosedom, posebno pa še Oblak Lojzetu, Hafner Milki in Gaber Marku za pomoč, gospodu župniku za poslovilni govor ter vsem darovalcem cvetja in sveč. Posebno pa še OOS LTH, OOS EGP in Društvu invalidov Skofja Loka in vsem sorodnikom, ki so ga
spremljali na njegovi zadnji poti.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Marija, hči Mirni z družino in stric Slavko z družino.
Stara Loka, Jesenice, 23. decembra 1977
ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame
Uršule Bajželj
roj. Gros
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, izraze sožalja in spremstva na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Bajželj Janezu, župniku Zidar Stanku, prof. dr. Rozman Francu za ves trud in lep pogrebni obred. Zahvaljujemo se tudi Likozar Angeli, KorenČan Heleni, Perko Mici, pevcem, sodelavcem tovarne Iskra, Planika ter kolektivu Osnovne šole Simon Jenko Kranj.
Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni! Naklo, 4. januarja 1978
ZAHVALA
Ob smrti našega brata, strica, svaka
Jožeta Mohoriča
iskrena hvala vsem dobrim sosedom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala prijateljem iz Šentvida za obisk in darovano cvetje. Posebno se zahvaljujemo dr. Rešku za lajšanje bolečin v dolgotrajni bolezni. Iskrena hvala župnikom Vinku Guna, Adolfu Mežanu in Rafaelu Jenku za ganljive besede in lepo opravljeni pogrebni obred. Lepa hvala vsem, ki ste ga pospremili na
njegovi zadnji poti
Žalujoči: sestri Julka in Franca z družino, brat Polde z družino in ostalo sorodstvo.
Martinj vrh. 13.decembra 1977
Prodam novo peč »STADLER« z bojlerjem 40.000 kcal. Cvetko, Struk-ljeva 16, Radovljica. 55
Prodam 6000 kg betonsko železo O 10 po ugodni ceni. Pagon Janez, Duplje 40. 59
vozila
Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750. Klenovšek, Gradnikova 5, Kranj 28
AUDI 60 L, letnik 1971, dobro ohranjen, ugodno prodam. Langus, tel.064-81-547 29
Prodam 4 zavorne ČELJUSTI -nove za škodo. Tekstilna 11, Kranj
30
Prodam dobro ohranjen osebni avto SUMBEAM 1500, prevoženih 40.600 km. Ogled vsak dan. Jezerska cesta 6 ali informacije na tel. 23-870, Kranj 31
Prodam FIAT 750. Velesovo 38 32
Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, prevoženih 60.000 km, dobro ohranjen. Ogled popoldan od 15. do 18. ure. Pust Franc, 7. ulica 11, Preserje, Radomlje 33
Ugodno prodam VW KOMBIBUS, letnik 1969, registriran za leto 1978. Jagarinec Adolf, C. Svobode 25, Radovljica 34
ProdamR-10, Prebačevo 58, Kranj
56
Prodam OPEL KADET, letnik 1969 in FIAT 126 p. Kranj, Smled-niška 23. 57
Prodam VW, leto izdelave 1976, Kveder, Voklo 9, p. Šenčur pri Kranju. 58
prireditve
VIA TURIST igra vsako soboto ob 19.30 v Komendi, vsako nedeljo v Skaručni ob 17. uri. Vabljeni! (JO Maturanti in maturantke Tekstilnega centra iz Kranja vabijo v soboto, 7. 1. 1978, ob 20". uri na MATURANTSKI   PLES   v  domu TVD PARTIZAN TRŽIČ. Igra ansambel RADIO TRŽIČ s pevko Martino BEVC. 63
ŠPORTNO DRUŠTVO KOKRI-CA prireja vsako nedeljo PLES s pričetkom ob 16.30. Igra skupina SELEKCIJA. 47
OO ZSMS LJUBNO prireja vse sobote v januarju PLES s pričetkom ob 20. uri. Igra skupina SELEKCIJA. 48
Vsako soboto ob 20. uri MLA DINSKI PLES v domu TVD PAR TIZAN v LJUBNEM. Igra ansa bel SELEKCIJA. Vabljeni!
Izdaja ČP Glas, Kranj, Ulica Mose Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mose Pijadeja 1. - Tekoči rečun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena za 1 številko 3 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
.A-R-m-
1
dežurni veterinarji
OD 6. DO 13.1. 1978: RUS Jože, dipl. vet., Cerklje 147, telefon 42-015 in RU-DEZ Anton, dipl. vet., Kranj, Benedikova 6 a, tel. 23-055 za občino Kranj;
PIPP Andrej, dipl. vet., Skofja Loka, Partizanska c. 37, telefon 60-380 za občino Skofja Loka;
PLESTENJAK Tone, dipl. vet., Bled, Prešernova 34, telefon 77-828 ali 77-863 za občini Radovljica in Jesenice.
Dežurstvo se prične ob* 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne.
Centralna dežurna služba ZVZG Kranj, na telefonski številki 25-779 pa deluje neprekinjeno.
Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske
Hotelsko turistična delovna organizacija
(iorenjk<i Jesenice, n.sol.o.
razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta
temeljne organizacije
GOSTINSTVO GORENJKA JESENICE
in sklepa delavskega sveta temeljne organizacije
Hoteli Gorenjka
Kranjska gora
prosta dela in naloge
1. VODJE TEMELJNE ORGANIZACIJE GOSTINSTVO GORENJKA JESENICE
2. VODJE TEMELJNE ORGANIZACIJE HOTELI GORENJKA KRANJSKA GORA
Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom in drugimi splošnimi akti, morata kandidata izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima visoko ali višjo šolsko izobrazbo ustrezne smeri,
— da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delih in nalogah
— da ima moralnopolitične kvalitete in aktiven odnos do razvijanja samoupravnih odnosov
Kandidati naj prošnje s kratkim življenjepisom, dokazili o strokovnosti, seznamom dosedanjih zaposlitev in potrdilom o nekaznovanju pošljejo v zaprti kuverti na naslov: HTDO Gorenjka Jesenice, Prešernova 16, s pripisom »Razpisna komisija«, v 15 dneh po objavi.
tu
Industrijski kombinat PLANIKA KRANJ
objavlja prosto delovno mesto ADMINISTRATORJA
Zahteva se kvalifikacija (dvoletna administrativna šola) in 2 leti delovnih izkušenj.
Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek v 15 dneh po objavi.
DO TEHNIČNI BIRO JESENICE C. maršala Tita 22/1, Jesenice Komisija za medsebojne odnose
objavlja delovno mesto ADMINISTRATORJA
Pogoj:
administrativna ali ekonomska srednja šola. 2 leti delovnih izkušenj Predpisano je i mesečno poskusno delo
Pismene prošnje h kratkim živi jenjepiHom in podatki o šolski izobrazbi in delovni praksi naj kandidati pošljejo do 15-januarja 1978.
Glas —17. stran
KOZA
koteks tobus
in zbiralnice kmetijskih
zadrug odkupujejo
svinjske kože
po ugodnejši ceni
kot prejšnja leta
stanovanja
Manjše STANOVANJE v Skofji *-oki ali okolici potrebujeva za dobo 5 let. Ponudbe pod »Mlajša zakonca« 9263
Sprejmem SOSTANOVALKO. Vprašati: Danica, Predoslje 58, Kranj (nasproti gostilne) 35
Novinar, nekadilec išče SOBO v Kranju. Ponudbe pod »Miren« 36
Opremljeno ogrevano SOBO oddam dekletu. Kranj, Jezerska 6
37
Iščem dvosobno komfortno STANOVANJE za dobo dveh let na relaciji Ljubljana-Siška do Naklega. Ponudbe pod »Dveletno predplačilo« 38
Ženska srednjih let da za nagrado nemški barvni TELEVIZOR za majhno SOBICO in KUHINJO. Prodam tudi črnobeli TELEVIZOR Telefon 23-232 39
Oddam enosobno najemniško STANOVANJE v centru Kranja, ^ogoj: Odkup nove opreme. Ogled Vsako popoldne od 16. do 19. ure. Ponudbe pod »Vseljivo takoj« 40
Miren študent išče opremljeno SOBO v Skofji Loki ali neposredni bližini. Ponudbe pod »Primorec« 41
posesti
V Bohinju kupim ZAZIDLJIVO
Parcelo, sobo ali del hiše.
Ponudbe pod »Prijatelji« 42 Blizu Kranja oddam čez zimo ga-HaZO. Telefon 22-651 int. 22 43 Vzamem garažo v najem v Kranju. Plačam v naprej. Telefon 21-130 44
Iščemo zakonski par za samostojno gospodarjenje v planinskem domu z 10 sobami v Bohinju. Glavna naloga bi bila: gospodarjenje, nabava, vzdrževanje, manjša popravila, češčenje in kuhanje. Interesenti naj pošljejo ponudbe z opisom dosedanje prakse, končane šole in podobno pod šifro »46« 46
obvestila
Prevzamem ZIDARSKA, TESARSKA in PECARSKA DELA. Cas za dogovore — nedelja. Naslov v oglasnem oddelku. 51
Obiskovalce dćma na JOŠTL1 obveščamo, da bo dom zaprt zaradi preureditve v torek, 10.1. in sredo,
11. 1.1978. Prosimo obiskovalce za razumevanje. SD Triglav. 52
0
CANDY SERVIS, Rajko Knific, Kranj, obvešča cenjene stranke, da bivša telefonska številka ni pristojna za naročila, ampak P. P. 157, Kranj
8712
GRADITELJI: Z dostavo na dom — po konkurenčnih cenah, vam pre-skrbim opečne izdelke ljubljanskih opekarn. Izkoristite zimski popust za strešnik NOVOTEKS do 31. marca 1978. Vse informacije dobite pri Smolej Andreju Kranj, Oprešnikova 15, (Na Klancu\ tel. 25-579 9331
Prevzamem v vezavo KNJIGE. Izdelava hitra in solidna. Snedičeva
12, Kokrica. telefon 25-447 50
Osnovna šola
Stanka Mlakarja
Šenčur
razpisuje
prosto delovno mesto UČITELJA
SLOVENSKEGA JEZIKA
PU ali U - za določen čas od 6. 2. 1978 do 30. 6. 1978.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Tovarna obutve
ALPINA
'VTuV* žiri
zaposlitve
Sprejmem začasno HONORAR NO ZAPOSLITEV najraje pri zasebnih obrtnikih na območju Go renjske. Delo vzamem tudi na dom. Imam svoje prevozno sredstvo in Vozniško dovoljenje. Ponudbe pod »Pošteno - zaupajte!« 45
izgubljeno
Izgubila sem temno VERIŽICO z obeskom. Poštenega naiditelia pros,m, da jo odda v trafiki Cerklje
53
najdeno
Našlo se je moško KOLO. Dobi se pn: Mravlje, Staneta Rozmana 5 Kranj 54'
Umrl je naš sodelavec
Razpisna komisija za razpis direktorja delovne organizacije
VELETRGOVINE ŽIVILA KRANJ
objavlja v skladu
z Družbenim dogovorom
o načelih za izvajanje
kadrovske politike
v občini Kranj
popravek
razpisa objavljenega dne 27. 12.1977 tako, da se razpisni pogoj pod 2. točko črta.
Rok za vložitev prijav teče od objave popravka.
TOZD proizvodnja
TOZD prodaja in
OZD skupnost skupnih služb
nO
" 0°
Vinko Čebulj
skladiščnik — elektromonter
Na poslednjo pot smo ga spremili v sredo. 4. 1. 197«, izpred hiše žalosti v Britofu na pokopališče
v Olševku.
Ohranili ga bomo v trajnem spominu
I )KS Ljubljana. Elektro Kranj in Osnovna organizacija sindikata Klekt m K ran i
Kranj. 4. januarja 1978
Delavski svet
ZDRUŽENEGA ZDRAVSTVENEGA DOMA KRANJ
ponovno razpisuje prosto delovno mesto
VODJE EKONOMSKO FINANČNEGA SEKTORJA
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje določene z zakonom, družbenim dogovorom o kadrovski politiki v občini Kranj in naslednje posebne pogoje:
visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri in najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj.
Pismene prijave s prilogami (fotokopije) je treba poslati v 15 dneh po objavi tega razpisa na naslov: Združeni Zdravstveni dom Kranj, Gosposvetska 10, Kranj, z oznako »za razpis vodilnih delovnih mest«. Prijave brez prilog in nepravočasne prijave se ne bodo obravnavale. Kandidati za omenjeno delovno mesto bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po razpisu.
NOVO • NOVO • NOVO • NOVO • NOVO
PROJEKTANTI. INVESTITORJI. IZVAJALCI. INDIVIDUALNI GRADITELJI
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, stare mame, sestre in tete
Marije Nabernik
roj. Stenovec
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebno Francki Šifrer za nesebično pomoč, sodelavcem Alpetour in I BI za podarjene vence. Hvala tudi gospodu župniku, pevskemu zboru in vsem.
ki ste jo spremili na njeni zadnji poti.
Še «mi k rat hvala!
Žalujoči: sinova Tone in Vinko z družinama, hčerka Anica z Zdenko in ostalo sorodstvo.
K ran i, ('erklje, 4. januarja 1978
TOVARNA' I LAHKIH
(.mirni mu
ELEMENTOV
VANI NUDI VISOKOKVALITETNI GRADBENI MATERIAL SI PORE X ODLIČEN TOPLOTNI IZOLATOR Z VISOKO TLAČNO TRDNOSTJO OMOGOČA CENENO IN MONTAŽNO GRADNJO VSEH VRST OBJEKTOV (industrijske hale.objekti družbenega standarda, stanovanjski objekti, kmetijske farme )
SIPOREX lahke nabavite pri vseh prodajalcih gradbenega materiala ali v tovarni.
Prodajamo tipske projekte,kupcu nudimo tudi lepila in ves pomožni material, prav tako pa organiziramo dostavo in montažo. Informacije dobite pri naši prodajni službi tel.(061)811 302 ali 811 322
NESREČE
OBLEŽALA HUDO RANJENA
Skofja Loka - V petek, 30. decembra, popoldne se je na Kidričevi cesti pripetila težja prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Franc Košir (roj. 1927) iz Škofje Loke je peljal od železniške postaje proti mestu. V bližini hiše št. 41 na Kidričevi je dohitel Pavlo Ćešnjevar (roj. 1922) iz Škofje Loke, ki je hodila po skrajnem desnem robu ceste. Avtomobil jo je zadel, da je padla in se huje ranila. Zdravi se v ljubljanski bolnišnici.
SPREGLEDAL PEŠCA
Skofja Loka — 1. januarja ob 7. uri se je na regionalni cesti med Škofjo Loko in Kranjem v naselju Grenc pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Božidar Cater (roj. 1947) iz Sr. Bitenj je peljal proti Kranju ter na Kidričevi cesti v bližini hiše 37 zaradi nepazljivosti na ravnem in preglednem delu ceste trčil v Boštjana Goloba (roj. 1953) s Suhe, ki je hodil pravilno po levi strani ceste. Huje ranjenega Goloba so prepeljali v Klinični center.
AVTO NA DVOJE
Gozd Martuljek — V torek, 3. januarja, ob 14.50 se je na lokalni cesti izven naselja med Srednjim vrhom in Gozd Martuljkom pripetila prometna nezgoda na poledeneli cesti. Voznik osebnega avtomobila koprske registracije Marko Robič (roj. 1954) iz Postojne je peljal proti Gozd Martuljku. V blagem levem ovinku je rahlo pritisnil zavoro, na poledeneli cesti pa je avtomobil zaneslo s ceste po bregu, kjer se je avto ustavil šele po 250 metrih, ko je treščil ob smreko in se preklal na dvoje. Potniki so že med prevračanjem popadali iz avtomobila: voznik in sopotnik Primož Oman sta bila le lažje ranjena, medtem ko si je sopotnik Bogdan Oman iz Gozd Martuljka zlomil gleženj. Škode je za 35.000 din.
SMRT PEŠCA
Kranj — V torek, 3. januarja, ob 17.30 se je na magistralni cesti v Kranju na Zlatem polju pripetila huda prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila Vera Kontelj * (roj. 1952) iz Pivke je peljala proti mestu: pri odcepu ceste za Zlato polje je z desne strani nenadoma stopil na prehod za pešce Alojz Omejc (roj. 1914) iz Kranja, tako da ga je avtomobil zadel; poškodbe so bile tako hude, da je pešec umrl na kraju nesreče.
ZDRSNIL S CESTE
Skofja Loka — V sredo, 4. januarja, ob 15.20 se je na regionalni cesti med Škofjo Loko in Gorenjo vasjo v Podpulferci pri hiši št. 4 pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Janez Iglic (roj. 1930) iz Škofje Loke se je v Podpulferci v blagem levem ovinku srečeval z nekim osebnim avtomobilom. Da bi bilo srečanje varnejše, je Iglic zapeljal v desno na bankino, zaradi mehke in mokre zemlje pa zatem ni več mogel zapeljati nazaj na vozišče. Avtomobil je zdrsnil po bregu in se ustavil na travniku pod cesto. Voznika so ranjenega prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
NI VIDEL PEŠAKINJE
Kranj — V sredo, 4. januarja, nekaj minut pred 6. uro zjutraj se je na regionalni cesti Kranj —Skofja Loka v bližini tovarne Iskra na Laborah pripetila prometna nezgoda. Voznik kolesa z motorjem Janez Sorčan (roj. 1933) iz Sr. Bitenj je peljal proti Kranju po skrajni desni strani. V bližini tovarne Iskra ni opazil Romane Iling (roj. 1960) iz Zg. Bitenj, ki je hodila po desnem robu ceste proti Kranju. Zadel jo je s krmilom v hrbet, da je padla in obležala s poškodovano hrbtenico. Zdravi se v Kliničnem centru.
Petek, 6. januarja 197<
Predvidene spremembe v predpisih o varnosti v cestnem prometu (3)
PADEL NA LEDENI CESTI
Tržič — Na Cankarjevi cesti se je v sredo, 4. januarja, nekaj pred 13. uro pripetila prometna nezgoda na poledeneli cesti. Jože Kavčič (roj. 1907) iz Loma je šel proti Slapu po desni strani Cankarjeve ceste in ob sebi vodil kolo naloženo s torbo in nahrbtnikom, saj se po poledeneli cesti ni mogel peljati. Pri stanovanjskem bloku št. 23 pa mu. je spodrsnilo, da je omahnil proti sredini ceste prav tedaj, ko je mimo pripeljal z osebnim avtomobilom Stjepan Cab-raja (roj. 1937), začasno v Avstriji. Kavčič je padel na vetrobransko steklo avtomobila, da se je razbilo in nato padel na cesto. S pretresom možgan so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico. L. M.
1. Hitrost vožnje
Po dosedanjem  zakonu  velja v naseljih splošna  omejitev hitrosti vožnje na 60 km/h. Tako govori 39. člen; v drugem odstavku istega člena pa je določeno, da je hitrost vožnje v naselju lahko tudi večja od 60 km/h, če to dovoljujejo prometno tehnični pogoji ceste in če je taka vožnja dovoljena z ustreznim prometnim znakom. Ni pa nikjer zapisano, kako se mora voznik ravnati, če je hitrost vožnje v naselju omejena na manj kot 60 km/h. Predvidena je tudi ta sprememba; če je s prometnim znakom v naselju določena drugačna manjša hitrost vožnje, se mora voznik ravnati po prometnem znaku. Ta izrecna odredba za prepoved glede ravnanja po prometnem znaku je nova obveznost za voznike in jo bodo morali spoštovati prav tako kot ostale prepovedi in omejitve.
2. Prehitevanje in vožnja mimo
Sprememba je predvidena v 56. členu v prvem odstavku. Doslej je lahko voznik prehiteval samo eno vozilo, več hkrati pa ne. Sprememba je predvidena v tem smislu, da bo možno hkrati zaporedoma prehiteti več vozil ali voziti mimo več vozil, ne da bi se bilo treba ponovno vračati na prometni pas, po katerem je voznik vozil dotlej. Pri tem pa ne sme ovirati in ogrožati druge udeležence v prometu.
3. Prometni znaki
Predlagana sprememba natančneje določa, da je tudi dopolnilna tabla prometni znak, kadar je nameščena skupaj z ustreznim prometnim znakom.
-VEK-
j?*®*e. ~~ ^e ne*°7 časa sta v stari stavbi Kmetijske zadruge Radovljica le zbiralnica mleka in skladišče, sicer pa stavba, ki bi prav gotovo lahko služila več namenom, propada. Ratečani bi jo že pomagali adaptirati in primerno urediti, ko bi imela za to razumevanje tudi Kmetijska zadruga. — Foto-D. Sedej
Na smetišču večji red
Komenda se razvija
Kovor — Kovorska delegacija je upravnemu organu tržiške občinske skupščine predlagala zmanjšanje ali ukinitev davka od tistih parcel kmetov iz Kovorja in Zvirč, ki ležijo pri osrednjem tržiškem odlagališču odpadkov na Sumniči pri Kovorju. Zemlja postaja tod nerodovitna in tudi močvirnata. Krajevna skupnost pripravlja seznam najbolj ogroženih parcel, razen tega pa negoduje zaradi reda na smetišču in zažiganja odpadkov, ki je še posebno pogosto v petkih zvečer. Gost dim se vali po okolici in sili v naselja.
Predlog prebivalcev iz Kovorja in Zvirč je bil posredovan pristojnemu upravnemu organu, obenem pa jim je bilo pojasnjeno, da je na smetišču zadnje čase le dosežen večji red. Pogoste pritožbe krajanov so le zalegle. Komunalno podjetje Tržič v soglasju z Gozdnim gospodarstvom Kranj že zasipa del smetišča. Na smetišču je tudi dežurni delavec. Njegovo bivanje bo z zgraditvijo barake stalno, s tem pa bosta omogočen tudi stalni nadzor nad samovžigi in preprečevanje namenskega in škodljivega zažiganja. — jk
Novoletna nesnaga - Smo takoj prvi dan letošnjega leta pokazali, kakšen
bo naš odnos do čistega in urejenega okolja?(jk) -Foto: F. Perdan
V zadnjih nekaj letih so zgradili v Komendi in okoliških vaseh več za-zasebnih stanovanjskih hiš. Tod niso gradili le domačini, ampak tudi priseljenci iz Ljubljane in Kamnika. Urbanistični načrt, ki ureja zazidalno območje Most in Komende predvideva še nova stavbna zemljišča, kjer bo mogoče graditi.
Varstvo voda družbena skrb
Tržič — V združenem delu in po krajevnih skupnostih tržiške občine bodo do konca januarja razpravljali o osnutku odloka o urejevanju in varstvu voda in vodotokov. To je prvi tovrstni osnutek odloka v tržiški občini, obenem pa začetek načrtnega varstva okolja, kamor vode in vodotoki tudi sodijo.
Delegati občinske skupščine na osnutek odloka niso imeli veliko pripomniti. Menili so, da kaže posvetiti večjo družbeno skrb vodovodom, ki napajajo z vodo prebivalce manjših krajev, zaselkov ali celo posameznih hiš. Tu kaže tudi poostriti nadzor nad kvaliteto vode. Družbenopolitični zbor pa je Komunalnemu podjetju priporočil hitrejše nameščanje vodomerov ter pozval k varčnosti pri trošenju vode, saj se v občini ob konicah še vedno pojavlja »suša«.
Svet delovne skupnosti upravnih organov
skupščine občine Tržič
objavlja naslednji prosti delovni mesti:
1. SANITARNEGA INŠPEKTORJA
2. REFERENTA ZA STATISTIKO
Pogoji:
1. višji sanitarni tehnik z opravljenim strokovnim izpitom ali delavec z visoko strokovno izobrazbo ustrezne smeri z opravljenim strokovnim izpitom
poskusno delo 3 mesece
2. srednja izobrazba — ekonomske ali druge ustrezne smeri dve leti delovnih izkušenj
poskusno delo 1 mesec
Ponudbe z dokazilom o kvalifikaciji oziroma praksi sprejema svet delovne skupnosti upravnih organov skupščine občine Tržič do zasedbe delovnega mesta.
Skofja Loka — Pri osnovni šoli Podlubnik gradijo podhod, ki bo iz-renega pomena predvsem za varnost šolarjev. Denar za gradnjo je prispevala krajevna skupnost Skofja Loka. (Ib) -Foto: F. Perdan
Širitev naselja pa spremljajo številni drugi problemi, ki jih mora reševati krajevna skupnost. Komenda nima urejene kanalizacije, tudi vaška pota niso vsa urejena in še bi lahko naštevali. Denarja pa krajevna skupnost nima, čeprav vaščani že vrsto let plačujejo krajevni samoprispevek. Potreb je pač veliko in zato se vaščani ob posebnih akcijah tudi dogovorijo za dodatno zbiranje denarja.
Nova šola in otroški vrtec, ki so ga začeli graditi, je kraju prinesel tudi prepotrebne objekte družbenega standarda, ki so si jih vaščani tako želeli. Drug problem pa je živilska trgovina, ki je sedaj v tesnih prostorih, čeprav je lepo urejena. Toda kraj se razvija in trgovina je premajhna.
V okviru gradnje za trg je ob sodelovanju krajevne skupnosti kamniški Graditelj zastavil gradnjo novega stanovanjskega bloka, ki bo imel v pritličju večjo samopostrežno trgovino s 420 kvadratnimi metri skupne površine. V zgornjih nadstropjih bloka bo še 11 eno in p0j sobnih stanovanj ter tri garsonjere.
Stanovanja v novem komendskem bloku bodo kupili tudi za nekatere prosvetne delavce, ki se sedaj vozijo na delo v Komendo. Ni še znano, kdo bo novi lastnik samopostrežne' trgovine, vendar smo izvedeli, da se za nakup zanimata ljubljanska »Emona« in domače trgovsko podjetje »Kočna«, ki že ima svojo trgovino v Komendi.
-t
Ob zlatnino
V ponedeljek, 2. januarja, med H. in 14. uro je neznanec pobral iz sobe italijanske turistke v hotelu Larix v Kranjski gori več nakita: zmanjkali so prstani z dragimi kamni, verižice, zapestnice, obeski, dva uhana in dve uri vse iz belega in rumenega zlata ter srebra. Oškodovanka ceni nakit na 10 milijonov lir.
Okradena turistka
V ponedeljek, 2. januarja, popoldne je neznanec odnesel iz- hotela Kompas v Kranjski gori nemški turistki plašč iz lisičjega krzna, torbico iz krokodilje kože, zlato žensko uro z briljanti, fotoaparat, tranzistor, zlat prstan z briljanti in denarnico s 470 DM in 200 din. Lastnica ceni odnesene stvari na 12.000 DM.
Remont Gradn je
Ži
in
Komisija za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu
razpisuje na podlagi 85. člena statuta delovno mesto
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -DIREKTORJA
Pogoji:
- da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje določene z zakoni in družbenim dogovorom
- ima višjo ali srednjo izobrazbo gradbene ali druge ustrezne smeri in tri (3) leta delovnih izkušenj
Razpis velja 15 dni po objavi.
Dolenja vas v Selški dolini - Kupi gnoja ter skladovnice hlodov 0*Pl*£:. kovem spomeniku padlim borcem nikakor ne sodijo na to mesto. La . * in gnojemčimprejstran, (jg) — Foto. F. Perdan
XXIII. mednarodna tekaška FIS A tekma Bohinj '78
V znamenju Ponomareva, Rostockove in Skobova
BOHINJSKA BISTRICA, 5. JANUARJA — Prva preskušnja na XXIII. mednarodni tekaški tekmi Bohinj '78 je minila v znamenju odlično pripravljenih (kljub pičli snežni odeji in ledu) smučin in predstavnikov Sovjetske »veze Aleksandra Ponomareva pri mladincih, Jurija Skobova pri članih in tekmovalke NDR Marlios Rostockove pri članicah. To so letošnji junaki te odlično organizirane tekaške prireditve v Bohinju. V solo tekih je v treh konku-rencah — mladinci, člani in članice — nastopilo 73 tekmovalcev iz Avstrije, Francije, Bolgarije, Švice, ČS8R, NDR, SZ in Jugoslavije. Od naJih je pri članih Franc Tajnikar na odličnem 5., Milena Kordež na 8. pri članicah ter Dušan Podlogar na 13. mestu med mladinci.
Aleksander Ponomarev, najhitrejši mladinec in svetovni prvak v teku
Pravi junak članske tekme na 15 km dolgi pentlji je torej Rus Skobov. Ta 28-letni trener tekačev iz Skirova, sicer dobitnik zlatega odličja z olimpijskih iger v Sapporu, je v članski vrsti obračunal z vsemi preostalimi 17 tekmovalci. Na progo se je pognal silovito in v želji, da zmaga in si priteče ponovno možnost za Uvrstitev v reprezentanco, ki bo nastopila na svetovnem prvenstvu v klasičnih disciplinah v Lahtiju. To mu je tudi uspelo, saj je že na kontrolnih desetih kilometrih imel najboljši (as. Drugouvrščenemu Bolgaru H ris tovu Bar zanowu je ušel za nekaj več kot 4 sekunde, tretjeuvrščenemu kolegu iz reprezentance Pja-tiginu pa že za skoraj minuto. V tem delu je odlično tekel tudi Franc Tajnikar iz Gorij, saj je bil na 4. poziciji. Skobov je bil tudi zadnjih pet kilometrov najmočnejši in si tako z zmago ponovno odprl vrata v reprezentanco SZ. Tudi Tajnikar ni popustil, vendar pa ga je s 4. mesta na 5. izrinil predstavnik Švice Heizner. Ostali naši so tekli po svojih močeh, saj vrhunsko formo načrtujejo prav za Lahti.
Vzhodna Nemka Rostockova je zmagala med članicami
Tako kot pri članih, so tudi v izredno močni konkurenci članice tekle na vso moč. Že na ■Martu je bilo jasno, da bo do obračuna prišlo *ned odličnimi Vzhodnimi Nemkami, Rusinjami, Francozinjami in Bolgarkami. Pa tudi *iaša Milena Kordež ni bila brez možnosti. Napovedi so se na koncu uresničile, vendar so Slavile Nemke. Prva je bila Rostockova, druga ba njena kolegica Buchner. Na 31 iti 4. mestu Sta predstavnici SZ. 5. je ponovno Nemka in kot .najboljša Jugoslovanka Milena Kordež na $. mestu.
^urij Skobov, najboljši med člani
v, Tudi tek mladincev na 10 km je bil zanimiv. ^ u je bil favorit za prvo mesto že pred startom **1*n Tekmovalec iz SZ Aleksander Ponoma-)^*v je namreč bil najslovitejše ime mladinske J 0n*urence, saj je v Bohinj prišel kot lansko r**™ svetovni prvak med mladinci. Upravičil je ^upanje največjega favorita in brez težav rN^agal pred dvema predstavnikoma NDR. k fcprav so naši mladinci le nekoliko razočarali, K? Je stezo vendarle dobro odtekel Gorjan rVu*«n Podlogar, ki je bil 13.. Kranjčan Ivo *rman pa je zasedel 15. mesto.
Franc Tajnikar je s 5. mestom ugodno presenetil
Rezultati - mladinci (10 km): 1. Ponomarev (SZ) 28:58,10, 2. Kuhne 29:02,70, 3. Brandt (oba NDR) 29:14,05, 4. Siwenow (Bolgarija) 29:18,82, 5. Hoffmann (NDR) 29:21,43, 13. D. Podlogar 31:17,02, 15. Carman 31:25,01, 19. D. Djuričič 32:14,75, 20. D. Mrak (vsi Jugoslavija) 32:32,74;
članice (10 km): 1. Rostock 32:34,27, 2. BUchner (obe NDR) 32:56,12, 3. Tomaševič 34:00,75, 4. Danšina (obe SZ) 34:02,62, 5. Nest-ler (NDR) 34:21,20, 8. Kordež 35:12,09, 22. Mu-nih 38:42,69, 24. Jelovčan (vse Jugoslavija) 40:18,51;
člani (15 km): 1. Skobov (SZ) 41:50,50. 2. Barzanovv (Bolgarija) 42:04.29. 3. Piatisrin (SZ) 42 29,63, 4. Heinzer (Švica) 43:40,22,5. Tajnikar (Jugoslavija) 43:52,33, 6. Jacot (Švica) 43:56,46, 7. V. Poklukar 44:06,49, 8. Jelene 44:10,09, 9. T Djuričič 44:58,88, 10. Kalan (vsi Jugoslavija) 45:06,77.
Mladinec Dušan Podlogar je bil 13.
Izjave po končani tekmi
Jurij Skobov (člani): »Na odlično speljani progi nisem imel nobenih težav, saj tudi konkurenca ni bila ne vem kako huda. Vesel sem svoje zmage.«
Aleksander Ponomarev (mladinci): »To je bila proga kot nalašč zame. Vendar med tekmo ni bilo časa za počitek, saj r-i bilo nikjer niti metra, kjer ne bi moral •garati'.«,
Marlies Rostock (članice): »Seveda sem zadovoljna s svojim tekom. Pričakovala sem to zmago, čeprav je bila proga izredno hitra in težavna.«
Milena Kordež je zasedla H. mesto
Milena Kordež: »Upam, da bo moja današnja uvrstitev prepričala ostale naše može v tekaškem športu, da sem v dobri formi. Seveda sem zadovoljna z uvrstitvijo in tekom.«
Franc Tajnikar: »Zjutraj sem bil še v službi, potem pa me je moj ,šef I>ado Zemva le pripeljal na tekmo. Zadnje dni nisem treniral. Joda kljub temu sem premagal vse naše najboljše tekače. Čeprav je tu pri nas sovjetski trener, pa v našem tekaškem športu Se nismo rešili vsega«
Dušan Podlogar: »Imel sem slabo namazane smuči Vesel sem svojega uspeha«
Joše Setnikar (predsednik komisije za teke pri SZJ): »Nekoliko sem razočaran s tekom mladincev. Pozna se jim, da imajo Se premalo moči v rokah. Milena Kordež je tekla dobro, Tajnikar pa se bo moral najprej zresniti, nato pa se bomo menili naprej. Seveda pa je vpraSanje, če se bo in kdaj se bo.«
D. Humer Foto. F. Perdan
Smučarski tečaji v Šk. Loki
Občinska zveza za telesno kulturo in zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja sta le pripravila seminar za smučarske vaditelje, ki bodo vodili tečaje smučanja za mladino in odrasle. Le-ti bodo na smučiščih v občini in bodo trajali približno 20 ur. Prijave sprejema občinska zveza za telesno kulturo. J. S.
Bohinj '78
Najbolje uvrščena Jugoslovanka Milena Kordež ni le dobra tekmovalka, pač pa tudi dobra frizerka. Dan pred tekmo je v Bohinju ostrigla brata Dušana in Cveta Podlogarja iz Gorij. Dušanu je napravila tako aerodinamično frizuro, da je bil v konkurenci mladincev najboljši Jugoslovan.
V Bohinju je svoj lonček pristavil tudi Elan. Na startnem mestu in v okolici je prilepil plakate najboljšega smučarja Inge-marja Stenmarka. Ta je padel v oči tudi bolgarski tekmovalki Ljupki Kazarski, kije enega od plakatov odlepila, ga zavila in kot najlepši spomin odnesla iz Bohinja.
Dan pred tekmo predstavnica Sovjetske zveze Marina Tomaševič ni imela sreče. Pri enem izmed treningov je padla in se popraskala po roki. Kljub temu je drugi dan ta sovjetska prvakinja iz leta 1977 bila na startu, saj ji je dežurni zdravnik obvezal roko.
Tekaški maraton v Dupljah vabi
DUPLJE — Organizatorji tretjega množičnega tekmovanja v smučarskem teku »Po poteh Kokrškega odreda« se že vneto pripravljajo na to prireditev, ki bo 22. januarja. Start tekmovanja bo ob 9.30 na Dolgih njivah v Dupljah. Tekmovalci bodo lahko sodelovali v teku na 25 km dolgi progi ali pa v trim tekmovanju na 10 kilometrov dolgi progi. Prireditelji bodo pripravili tudi posebni tekmovanji za pionirje in pionirke osnovnih šol ter vojake, kjer bodo sodelovali še pripadniki teritorialne obrambe in milice — preteči pa bodo morali 10 kilometrov dolgo progo.
Vsi tekmovalci lahko pošljejo prijave na naslov: »Organizacijski odbor smučarskega maratona Po poteh Kokrškega odreda, 64203 Duplje«. V prijavi mora biti navedeno: ime in priimek, naslov, starost tekmovalca in poklic. Prav tako je treba plačati startnino 50 dinarjev za člane in za pionirje 90 dinarjev. Vsi, ki startnine ne bodo plačali po pošti, bodo obveznost lahko poravnali ob prevzemu startne številke.
Organizator bo sprejemal prijave do 21. januarja, vsi zamudniki pa se bodo lahko prijavili tudi na dan tekmovanja do 8. ure zjutraj. Pripadniki JLA, teritorialne obrambe in milice ne plačajo startnine, za vojaški smučarski tek pa jih prijavijo pristojna poveljstva. Vsak udeleženec bo po prihodu v cilj prejel Bilten III. Dupljan-■kega smučarskega maratona po poteh Kokrškega odreda 1978 in spominsko značko, ki jo bodo prejeli le udeleženci maratona.
Množična smučarska tekmovanja so se pričela s tradicionalnim pohodom po smučinah bele Pokljuke ter nadaljevala 8. januarja v Dražgošah, sledila pa bodo še tekmovanja z Bloškimi teki. Koroškim maratonom in kot vrhunec dosegle s četrtim Trnovskim maratonom. Pokrovitelj III. dupljanskega maratona je Slovenijales iz Ljubljane, sopokrovitelji pa ZP Iskra Kranj, Triglav konfekcija Kranj in Elan Begunje, med udeležence maratona pa bodo razdelili tudi večje število praktičnih nagrad. Pri maratonu na 20 kilometrov bodo tekmovalke in tekmovalci razdeljeni v tri skupine, in sicer v starostno skupino do 35 let, v starostno skupino nad 35 let in v skupino kmetov. J. Kuhar
C
Smučarski skoki
j
c
Hokej
Blejska Dobrava zmaguje
Tako kot že nekaj let nazaj tudi letos 7 hokejskih ekip meri moči v gorenjski hokejski ligi. Letos v ligi sodelujejo ekipe Kokrice, Ljubna, Petermaverja (Stražišče), Zabnice, Naklega, Jesenic in Blejske Dobrave. Tudi letos se tekme odvijajo ponoči v dvorani pod Mežaklo, razveseljivo pa je. da kljub pozni uri vse tekme potekajo po vnaprej določenem urniku. Ker so letos igralci bolj pošteni in borbeni, se je dvignila tudi kvaliteta prikazanega hokeja. Po treh odigranih kolih sta brez poraza v vodstvu ekipi BI. Dobrave in Kokrice.
Rezultati: I. kolo: BI. Dobrava : Zabnica 8:0, Petermaver : Ljubno 5:4, Jesenice . Naklo 13:2; II. kolo: Kokrica : 2abnica 8:3, Petermaver : Naklo 5:3, BI. Dobrava : Ljubno 6:1; III. kolo: Ljubno : Zabnica 3:1 (prekinjeno po drugi tretjini), BI. Dobrava : Naklo 12:1, Kokrica : Jesenice 5:0 (bb); IV. kolo: Jesenice : Zabnica 5:0, Kokrica : Petermaver 4:3, Ljubno. Naklo 1:0.
Lestvica:
1: BI. Dobrava
2. Kokrica
3. Jesenice
4. Petermaver
5. Ljubno
6. Zabnica
7. Naklo
0   0   26: 2
0 0
0 0 0 0
17: 6 18: 7
13: n
6:11
3:21 6:31
Zdaj dvoboj Sever : NDR
Od naših najboljši Norčič - 26. novoletna ska kalna turneja bo danes končana
Innsbruck — Tretja tekma 26. novoletne skakalne turneje Intersport je pripadla severnjakom. Tokrat je bil najboljši mladi Norvežan Bergerud, drugo in tretje mesto pa sta pripadli dvema odličnima Fincema. Tekmovalci NDR so bili sicer spet med najboljšimi, vendar so se morali zadovoljiti z razvrstitvijo od 4. mesta dalje. Na treningu dan pred nastopom v olimpijskem mestu se je namreč poškodoval najboljši vzhodnonemški skakalec Jochen Danne-berg, ki je vodil v skupni razvrstitvi po dveh tekmah in mu je tako ušla skupna zmaga, saj bi lahko tretjič zapored zmagal na novoletni turneji, kar je doslej uspelo le Norvežanu VVirkoli. Po treh tekmah vodi Yliantilla (Finska). Kranjčan Bogdan Norčič si je v glavnem mestu Tirolske precej pokvaril skupno uvrstitev, saj je bil po dveh tekmah na odličnem 14. mestu, kar se že več kot deset let ni zgodilo nobenemu jugoslovanskemu skakalcu. Ostali štirje naši skakalci so ponovili uvrstitve iz prvih dveh tekem, ko so bili vsi v drugi polovici. Tako je Norčič kljub slabšemu skakanju na olimpijski skakalnici še vedno daleč najboljši jugoslovanski skakalec.
Turneja se je začela v Oberstdorfu, kjer je zmagal Buse (NDR). Norčič je zasedel odlično 14. mesto, drugi najboljši Jugoslovan Kajzer pa je bil šele 41. Tekma je potekala v težkih vremenskih razmerah, saj je ves čas snežilo in je pihal veter. Zato so skakalci absolvirali le eno serijo v konkurenci.
Na tekmi za novo leto v GA-PA je bil prepričljivi zmagovalec Danneberg (NDR). Kar šest skakalcev NDR se je uvrstilo med 10 najboljših in tako potrdilo, da so letos najboljša ekipa. Med našimi je bil spet najboljši Norčič. ki je zasedel 16. mesto.
Danes se bo 26. turneja končala v Bischofs-hofenu v Avstriji. Ne glede na rezultate zadnjega srečanja okoli 85 najboljših skakalcev iz 16 držav lahko trdimo, da je NDR vodilna skakalna ekipa, enakovreden tekmec so jim le trije severnjaki, predvsem Yliantilla (Finska), ki je glavni konkurent, da bo letos osvojil lovoriko 26. turneje Intersport. Avstrijci, Cehi in-skakalci SZ, ki so bili doslej vedno med vodilnimi so doslej pokazali zelo malo, še najbolj so razočarali Avstrijci, ki so bili v zadnjih treh zimah povsem enakovreden tekmec skakalcem NDR.
Kaj bi lahko rekli o naših?
Po pričakovanju je bil najboljši Triglavan Norčič, ki je na prvih dveh tekmah odlično start al. Zaradi znane poškodbe sredi intenzivnih priprav v decembru je veliko zamudil v vadbi in je prišel na turnejo s precej manjšo količino skokov kot ostali naši skakalci. Ostali niso zadovoljili, še posebej Mlakar in Zupan, ki imata za sabo precej težkih nastopov in sta torej prišla na turnejo s precejšnjimi izkušnjami. Bogataj in Kajzer sta prvič na turneji, vendar nista izpolnila pričakovanj trenerja Andreja Tomina. Na današnji zadnji tekmi že po tradiciji lahko od naših pričakujemo boljših rezultatov. Ne gre pa prezreti, da vsi ostali iz tekme v tekmo skačejo vedno bolje, tako da
Bogdan Norčič je za zdaj najbolje uvrščeni Jugoslovan na Intersport skakalni turneji — Foto: F. Perdan
lahko prav na četrti tekmi pričakujemo najzanimivejše srečanje najboljših skakalcev sveta v letošnji sezoni.
Rezultati: Oberstdorf: 1. Buse 118,2 (103 m), 2. Weber (oba NDR) 110,1 (101,5),
3. Yliantilla (Finska) 109,3 (97), 4. Eckstein (NDR) 105,7 (96,5), 5. Leitner (ZRN) 105,1 (96.5), 6. Danneberg (NDR) 104,7 ( 96)... 14. Norčič 88,8 ( 87), 41. Kajzer 69,4 (76), 70 Mlakar 46,0 (65), 71. Zupan 43,3 (66), 74. Bogataj 17,0 (66);
GA-PA: 1. Danneberg (NDR) 235,6 (95, 93,5), 2. Yliantilla (Finska) 221,2 ( 90, 90), 3. Glass (NDR) 219,6 (89, 89,5), 4. Weissflog (NDR) 218,2 (90, 87,5), 5. Skoda (CSSR) 213,0 (88,5, 86), 6. Buse (NDR) 212,1 (84,5, 89)... 16. Norčič 198,2 ( 86, 82,5), 47. Bogataj 169,1 (79,5, 74), 52. Kajzer 166.2 (75, 75), 55. Zupan 163,1 (74,5, 74), 65. Mlakar 151,7(72.5, 70);
Innsbruck: 1. Bergerud (Norveška) 247,1 (105, 103), 2. Yliantilla (Finska) 239,1 (100, 103). 3. Tormanen (Finska) 231,2 ( 97, 100).
4. VVeissflog (NDR) 229.2 (97,5, 99,5), 5. Tu-scherer (Avstrija) 227,3 ( 96. 100). 6. Buse (NDR) 223.2 (99.5. 94)...
Jugoslovan Norčič je zasedel 38. mesto s skokoma 84 in 87,6 metra in zbral 186 točk. Bogataj je dosegel naslednje daljave: 85, 82,5, Mlakar 86,6 in 82,5, Kajzer 81,5 in 80 ter Zupan 80 in 79 metrov.
Po treh tekmah vodi v skupni uvrstitvi Finec Yliantilla pred Busejem (NDR). Naš najboljši je Bogdan Norčič na 23. mestu.
J. Javornik
Bo jutri prvenstvo odločeno?
JESENICE - Ledena ploskev na Jesenicah je pripravljena za jutrišnji predzadnji obračun dveh »velikih« hokejskih moštev. V derbiju se bosta srečali moštvi Jesenic in ljubljanske Olim-pije.
V obeh taborih napovedujejo lepo tekmo, ki naj bi dala že odločitev, kdo bo letošnji prvak. V prednosti so domačini, ki zasledovalcem beže za štiri .točke, pa tudi v tem državnem prvenstvu na jeseniškem letu še niso izgubili tekme. Ce domačini zmagajo, o tem skoraj ne dvomimo, ali vsaj iztržijo točko, jim je osemnajsti naslov zagotovljen. Toda v preostalih igrah ne smejo oddati točke.
Podmežakla se bo jutri zvečer spet tresla. Tako kot na ledu in na tribunah. Morda bomo že proglasili novega prvaka ... -dh
t p
Kondorjevih deset let
Godešič - Športno društvo Kondor iz Go-dešiča pri Skofji Loki praznuje 10. obletnico uspešnega delovanja. Na občnem zboru so ocenili preteklo delo in sprejeli prihodnje naloge Kondor se je razvil v vzoren športni kolektiv, saj je štel ob ustanovitvi 25 članov, danes pa združuje že 120 članov. Le redki krajani niso člani športnega društva. Najprizadevnejša sta nogometni in namiznoteniški klub, z uspehi pa se lahko pohvalijo tudi sekcija za krose in sankaška, strelska in šahovska sekcija. Športniki z Godešiča ne dosegajo lepih rezultatov le v škofjeloških tekmovanjih, temveč se uveljavljajo tudi na Gorenjskem. Športno društvo je znano tudi kot dober organizator.
Delovni program daje še posebno pozornost množičnosti, večanju članstva in usposabljanju novih vaditeljev in trenerjev. Tudi gradnja novega košarkarskega igrišča ne bo lahka naloga.
J. Starman
Alpsko smučanje
Dober Križajev novoletni £ stop
LANGEWANG - Novoie- ež se e
ni polegel in naši alpski trii arji Križaj, Magušar, Zibler, Strel in Kurssit so ponovno pobrali šila in kopita in odpotovali na prvo ponovoletno mednarodno FIS tekmo. Ze včeraj pa so skoraj po tritedenskem odmoru nastopili v tekmi za svetovni pokal v slalomu v Oberstaufrju (ZRN), v nedeljo in ponedeljek pa v slalomu in veleslalomu v Zurieslu (ZRN) za točke v SP.
Na torkovi mednarodni FIS slalomski tekmi so jugoslovanski reprezentantje dosegli spet imeniten uspeh. Čeprav sta na prvih dveh mestih dva Avstrijca Hinter-seer in Morgenstern, je tudi K riža j evo tretje mesto lep uspeh. Magušar je imel smolo, saj je padel v prvi vožnji, v drugi se je nato popravil. Tudi mladega Tržičana Janeza Ziblerja je zapustila športna sreča. Že na startu se mu je zlomila palica, toda vseeno je prikrmaril na cilj in je med prvo d vaj sete rico. Oba Ločana sta odstopila: Strel že pri prvi preskusni!, Kuralt pa v drugi.
Rezultati: 1. Hinterseer 114,75 (54,64, 60,21), 2. Morgenstern (oba Avstrija) 116,22 (64,95, 60,27), 3. Križaj (Jugoslavija) 116,82 (64,91, 60,91), 4. Bachleda (Poljska) 115,86 (66,14, 60,71), 5. Kaiwa (Japonska) 116,96 (56,30, 60,66). 11. Magušar 117,39 (66,46. 60,93), 19. Zibler (oba Jugoslavija) 120,36(57,72,62,64). .„,■
Dopisniki poročajo
Skofja Loka — Tudi odbojka se v škofjeloški občini uveljavlja. Med drugim so ustanovili odbojkarski klub I.ubnik, ki danes že združuje več kot 50 članov, ki nastopajo v mladinski, ženski in članski ekipi. Organizirali so že dva turnirja v počastitev dneva republike in praznika Jugoslovanske ljudske armade. Na zadnjem turnirju je sodelovalo S ekip. Zmagalo je moštvo Lubnika. Druga je bila Gimnazija, tretja pa vojašnica Jožeta Gregorčiča iz Škofje Loke. Zmagovalni ekipi in najboljšemu posamezniku je akademski slikar Ive Subic podaril dve grafiki J. Starman
Skofja Loka - Pionirke in pionirji nadaljujejo tekmovanje v občinski rokometni ligi. Favoriti, pri pionirjih Ratitovec A in pri pionirkah Mladi rod A. zanesljivo" vodijo. Pri pionirjih sta Ratitovec in Blegoš igrala neodločeno. Mladi rod A je premagal Mladi rod B. Ratitovec A Jelovico, Mladi rod A Ratitovec B, Ratitovec A Mladi rod in Jelovica Blegoš Med pionirkami pa so v zadnjem kolu zmagali Mladi rod A in Ratitovec B, moštvi Ratitovca A in B pa sta igrali neodločeno.
J. Starman
Kranj — V tekmovanju najmlajših košarkarjev \ /.nanju košarkarskih veščin še vedno vodi moštvo osnovne šole Simona Jenka iz Kranja Druga pa je ekipa osnovne šole Staneta Žagarja, ki zaostaja za 1.1 točk. Vrstni red: I SSD Simon Jenko 109 točk 2 SSl) Stane Žagar 9« točk. 3. SSD Lucijan Seljak 90 točk, 4. SSD France Prešeren 74.5 točke, 5. SSD Davorin Jenko 72 točk in 6. SSD Stanko Mlakar 43,.r) točke. -čm
Kranj - Mladi šahisti so pripravili v kranjskem Domu JI.A tekmovanje, na katerem je sodelovalo 11 ekip osnovnih šol in osnovnih organizacij ZSMS Turnir kaže. da vlada za šah med kranjsko mladino veliko zanimanje Zmagalo je moštvo Tekatilindusa s 2.r> točkami Sledijo OS Simon Jenk... Šenčur. Gimnazij« Kranj, Visoko,Sava itd. D AmbrožiČ
Smučarski
akrobati na Vitrancu
KRANJSKA GORA - Vitranška smučišča bodo od danes do nedelje prizorišče svetovnega akrobatskega smučanja. Nad 60 tekmovalcev in tekmovalk iz Evrope in ZDA se bo ob organizaciji ljubljanskega kluba Delta na prvi tekmi od osmih borilo za točke v svetovnem pokalu.
Vsi elitni smučarji prostega sloga bodo te dni v Kranjski gori pokazali prave vragolije in akrobacije na snegu. Ta panoga* imenovana »hot-dog«, daje izredne možnosti pokazati vse tisto, kar navadno smučanje ne daje. Ti smučarji prostega sloga so pravi asketi, saj morajo vaditi ure in ure, da jim uspejo elementi prostega izražanja v smučanju. Tekmovanje je razdeljeno na tri dele. Prvi so obvezni liki, nato liki prostega sloga, baleta in plesne figure, tretji, ki je za gledalce najbolj zanimiv, pa obsega dvojni salto, lastovke na smučeh, salto nazaj v skrčeni drži, salto naprej v iztegnjeni drži in še marsikaj.
Kranjska gora pričakuje tudi lepo število gledalcev, saj so vragolije na smučeh še mlada zvrst smučanja in še malo poznana. Tekmovanje bo prenašala tudi televizija.
Spored — petek ob 11. uri v Podkorenu prosti slog; sobota ob 11. uri na Podlesu balet; nedelja ob 10. in 20. uri na Podlesu skoki. -dh
PONOVOLETNI NAKUPI
Ste se zabavali? Ste veseli in razpoloženi dočakali novega leta prvi dan? Prepričan sem, da je bilo povsod juhuhu, ne gremo še domu, pa čeprav nisem bil v nobeni akciji in oprezoval za novoletnim razpoloženjem. Lahko rečem, da tudi zmožen ne bi bil, kajti naj se še tako prepričujem, da zame silvestrovo in novo leto nista drugega kot obrnjen list na koledarju, me zmeraj potegne vase vsesplošno ljudsko veselje in rajanje.
Preživeli smo. Osušili smo denarnico in spraznili vse police v trgovinah. Pred novim letom smo komaj imeli dovolj kešar in rok, da smo znosili domov vso pijačo in jedačo. In kaj bo zdaj, tja do 15. januarja? Police v trgovinah bodo že napolnjene, le nam ne bo več mar zanje. Sem in tja bomo kapljali v »štacune«, otovorjeni s praznimi steklenicami in naši ponovoletni nakupi se bodo zre ducirali na mleko in kruh pa marmelado, ki jo bomo dobili za kavcijo vseh praznih steklenic. »Flaša« kokte za kilo kruha, deset praznih steklenic za dva litra mleka! Kakšni ponovoletni nakupi!
DEDKU MRAZU V SLOVO
Dedek Mraz je letos spet prihajal neorganizirano, vsaj v večini gorenjskih občin. Že, že, da so se marsikje potrudili z več igricami in več kar prijetnimi prihodi ded ka Mraza in obdaritvijo, a mar sikje se je spet pri darilih zataknilo. V nekaterih delovnih organizacijah je prinesel za 300 di narjev, drugod le za 100 ali manj in otroci so se spet spraševali, zakaj je pri obdaritvah tako zelo krivičen. Le v Radovljici so se zmenili, da vsem enako in vsi za vse, drugod pa je prihajal kakor se mu je zdelo oziroma kakor se je že znašla sredina, ki ga je povabila. Je res treba toliko napora, da bi sledili radovljiškemu zgledu in vsi zaposleni prispevali enoten znesek in bi bili simboličnega, a prijetnega darila deležni prav vsi otroci?
Moje posebne pohvale pa naj bo deležen dedek Mraz Gorenjskega sejma, kije bil zares imeniten in ki ga otroci in starši ne bodo kar tako pozabili. Naj se iz njega norčuje kranjsko tovarniško glasilo kakor se že hoče, nikomur, ki je tega dedka le videl, ne gre to neumestno privatniško spakovanje do srca. Gorenjskemu sejmu bi le priporočil, da ga povabi tudi prihodnje leto in da razmisli o tem, da bi prav vsem otrokom, ki ga bodo videli, podaril morda pomarančo ali bonbon. Zdaj je razdeljeval darila, ki so jih starši kupili, na veliko žalost in obup vseh tistih otrok, ki so se ob njem znašli slučajno. Morda bi bilo umestno upoštevati pripombo, naj bi obdaroval — skromno seveda — prav vsakogar, ki ga obišče.
KOLEDARJI NOVOLETNI
Novoletni čas je čas tekanja za koledarji, menjavanja koledarjev in komaj bi verjeli, koliko hude krvi, negodovanja in užaljenosti je zaradi tega stenskega rekvizita. Včasih smo bili zadovoljni s tistim, ki nam ga je dimnikar prinesel v hišo, kakršenkoli je že bil, danes pa ... Da, danes pa bi radi spodobni lepi koledar in nismo več zadovoljni s kakršnimkoli že zmazkom, ki se nam porine v roke.
In teh zmazkov je na kupe. Tako ponesrečeni in tako na hitro so »zmašeni« skupaj, da je založnike resnično lahko sram. Mi jih ocenjujemo, primerjamo, se jezimo in se pač ne pustimo podcenjevati. Koledar, ki prav trapasto eksperimentira ali koledar, ki se zadovoljuje z najnujnejšim brez estetskega videza, bomo prav gotovo zavrgli. Ne bomo ga sprejeli, tako, kot letošnjega novoletnega koledarja niso hoteli sprejeti nekateri delavci kranjske Iskre. Nekateri so potem upravičeno užaljeni naročili koledarje pri Planinskem društvu Kranj, ki-je letos poskrbelo za dober koledar.
Kaj je res potrebno toliko napora in truda, da bi naročili koledar, običajni, spodobni, solidni koledar? Kaj tudi tu ne gre brez zanikmosti, malomarnosti, podcenjevanja okusa?
v.
Kraigherjeva nagrada Francu Omanu
Predsednik slovenske gospodarske zbornice Andrej Verbič je v sredo podelil nagrade Borisa Kraigherja. Ta priznanja za izjemne dosežke trajnejšega pomena v gospodarstvu, so letos prejeli glavni direktor HP — Droga Portorož Marcel Kralj, generalni direktor Ljubljanske banke Metod Rotar, direktor Iskrine TOZD Tovarna uporov in potencimetrov Šentjernej Lud-vik Simonič, člani delovne skupine v delovni organizaciji Lesnoindustrijski kombinat Savinja Celje Štefan Leskovšek, Franjo Novak, Ivan Petaver in Oton Rak in direktor delovne organizacije Industrija bombažnih izdelkov Kranj Franc Oman.
Franc Oman je dobil nagrado zaradi velikega prispevka k poslovni uspešnosti in dobri samoupravni organiziranosti delovne organizacije. Na njegovo pobudo
je delovna organizacija v razvoju dosledno upoštevala taksne rešitve, ki omogočajo stalno naraščanje produktivnosti dela. Proizvodni proces je organiziran tako, da je bilo ob velikem zvišanju produktivnosti dela doseženo optimalno zmanjšanje stroškov in uvedena tehnologija, ki predvideva pretežno uporabo domačih surovin. Zagotovljen je racionalen pretok materiala in je ves proizvodni proces celota. Takšna organizacija dela je edinstven primer v tekstilni industriji Jugoslavije.
Na podlagi takšne organizacije dela in uvedbe sodobne tehnologije, je delovna organizacija sposobna v najkrajšem času menjati izbor svojih izdelkov. Ob tem velja omeniti tudi to, da so bile vse naložbe uresničene z lastnim denarjem.
Mojstrana — Zima v gornjesavski dolini nudi z debelejšo snežno odejo dovolj možnosti za zimski rekreativni šport. Vlečnica v Mojstrani je med novoletnimi prazniki obratovala, na smučišču pa je bilo vse lepe dni precej smučarjev. Tudi sama podoba te lepe gornjesavske vasice je zimsko idilična. — Foto: J. Zaplotnik
Sončno novo leto - Prvi dan leta 1978 nas je pozdravilo prekrasno sončno vreme, da kar verjeti ni bilo, da smo sredi zime! Kjer je bila le krpica snega, so jo napolnili ljubitelji bele opojnosti, mnogi pa so praznične dni izkoristili za izlete. Vedno bolj priljubljeni Jošt nad Kranjem, od koder je posnetek, je komaj sprejemal množico obiskovalcev, (jk) — Foto: F. Perdan
Odprta vrata zdomcem
KRANJ — Ob koncu decembra se preko mejnih prehodov, po železnici in z letali vrača v Jugoslavijo na tisoče zdomcev. Mnogi prihajajo le na obisk in se potem vračajo nazaj na svoja delovna mesta, kjer nameravajo prislužiti še nekaj več denarja, da bi dokončali stanovanjsko hišo doma in si kupili avtomobil. Nekaj pa jih le ostane vsako leto in tem so naši zavodi za zaposlovanje, družbenopolitične organizacije in občine pripravljene pomagati pri tem, da se čimprej zaposlijo na ustreznem delovnem mestu. Zanje pripravljajo iz leta v leto sestanke in posvete, na katerih je zdomcem na voljo vsaka informacija ali nasvet.
Na Gorenjskem letos mejna jeseniška občina teh pogovorov ni organizirala in so bili zdomcem na voljo le vsi zavodi za zaposlovanje. Zakaj? Z zdomci, z njihovim zaposlovanjem že nekaj let na Gorenjskem ni nobenih težav, kajti zelo malo je Gorenjcev, ki si služijo svoj kruh v Zvezni republiki Nemčiji, Avstriji in v drugih državah in ki so tam le začasno. Pred letom 1964 in posebno nekaj let po tem obdobju je odhajala z Gorenjske delovna sila, danes pa je število zdomcev komsi omembe vredno.
Nobenih težav pa ni z zaposlovanjem tistih, ki bi se na Gorenjskem radi zaposlili: od 75.000 zaposlenih na Gorenjskem jih komaj 650 išče zaposlitev ali 0,9 odstotka. Tudi če bi se nenadoma želelo vrniti več zdomcev, ki bi se radi zaposlili v gorenjskem gospodarstvu, ne bi bilo problemov. Zavod za zaposlovanje v Kranju je pripravljen pomagati prav vsem, ki bi se želeli za stalno vrniti. Težko pa je predvsem s tistimi nekaj zdomci, ki se vračajo bolehni in so težko zaposljivi.
Z Gorenjske je pred več kot desetimi leti odšlo okoli 3000 delavcev na delo v tujino, mnogi so se že vrnili in si prek zavodov za zaposlovanje ali sami poiskali ustrezno zaposlitev. To je bila večinoma kvalificirana delovna sila, ki ji ni bilo težko ob vrnitvi domov. Zdaj skorajda nihče več ne odhaja in se jih malo vrača, saj je lani iskalo prek zavodov za zaposlovanje v vseh petih gorenjskih občinah ustrezno zaposlitev le 32 zdomcev.
Na Gorenjskem torej ob vračanju zdomcev ni nobenih problemov. Zdomcem, ki bi se radi zaposlili in so zdravstveno zmožni zaposlitve, so v gorenjskem gospodarstvu odprta vrata.
D. S.
Največje in najmodernejše dvigalo na Gorenjskem — Splošno gradbeno podjetje Gradbinec iz Kranja je v začetku novembra kupilo za zdaj najmodernejše in najmočnejše hidravlično avtomobilsko dvigalo na Gorenjskem. Izdelala ga je angleška tvrdka Clark Hydraulik Kran, veljalo pa je 345 milijonov starih dinarjev. Dvigalo lahko največ dvigne 25 ton, njegova ročica pa seže 28 metrov daleč in 40 metrov visoko. Z njim rokujeta strojnika Vencelj Rant z Javornika in Husein Kurtovič iz Kranja, ki sta opravila poseben tečaj. Orjak je za Gorenjsko izredna pridobitev. Za svoje potrebe ga ne bo uporabljal le Gradbinec, temveč je bila naprava, obratovalna ura z vožnjo na kraj posredovanja velja 130.000 starih tisočakov, že parkrat dobrodošla pri montiranju strojev in konstrukcij po tovarnah ter pri odstranjevanju raznih težjih ovir na cestah. Motor dvigala ima 240 konjskih moči, naprava tehta 28 ton, na uro pa potroši od 45 do 50 litrov nafte, (jk) - Foto: F. Perdan
Starši brez vseh bremen?
S 1. januarjem letošnjega leta je začel veljati samoupravni sporazum o opredelitvi nalog in obveznosti pri izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. V decembru lani so namreč sporazum sprejele tudi interesne skupnosti socialnega skrbstva, ki skupaj z ostalimi interesnimi skupnostmi izobraževanja, otroškega varstva, zdravstvenega varstva, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, telesne kulture ter skupnosti za zaposlovanje skrbe za izvajanje zakona o izobraževanju in usposabljanju otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju.
Vse do nedavnega so se interesne skupnosti socialnega skrbstva otepale prevzeti financiranje zavodskega oziroma internatskega varstva otrok, ki so šoloobvezni, ter zaradi svojih motenj morajo bivati v internatih, zavodih ali pri rejnikih, celotno oskrbo zanje pa je plačevala izobraževalna skupnost, starši pa so prispevali za obleko in obutev oziroma tudi, kot je bilo doslej, k drugim stroškom. V Sloveniji je v domovih za otroke, v dijaških domovih in po rejniških družinah po podatkih za lansko šolsko leto 3100 otrok, ki zaradi motenj v telesnem in duševnem razvoju v času šolanja zaradi oddaljenosti teh zavodov ne morejo živeti pri starših.
Ustava SR Slovenije določa, da je usposabljanje in izobraževanje otrok z motnjami brezplačno, zato tudi od leta 1976 veljavni novi zakon o izobraževanju in usposabljanju otrok ne predvideva prispevek staršev k šolanju otrok v domovih. S sprejetim samoupravnim sporazumom so se skupnosti socialnega skrbstva obvezale prevzeti stroške bivanja v domovih, tako da starši zdaj ne bodo obremenjeni praktično z nobenimi finančnimi bremeni šolanja svojih otrok, ne vzgoje in izobraževanja, ne zavodske oskrbe. Tako stališče je pred časom zavzelo tudi ustavno sodišče Slovenije.
Vse nejasnosti glede usklajenosti zakonov, ki urejajo izobraževanje in usposabljanje otrok motenih v razvoju, pa s tem gotovo še niso razčiščene, čeprav skupnosti socialnega skrbstva zdaj prevzemajo oskrbo v zavodih; vse skupnosti za letošnje leto tega niti niso planirale, tako da se je 17 občin znašlo pred vprašanjem, kako finančno v štiri-mesečnem začasnem financiranju izpeljati to nalogo. Skupnosti socialnega skrbstva zdaj prevzemajo bremena preživljanja staršem, čeprav le-te zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih obvezuje, da morajo svoje otroke ob pomoči družbene skupnosti preživljati. To »nesozvočje« zakonov, ki urejajo to področje skrbi za otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, naj bi v bližnji prihodnosti preučila posebna komisija iz predstavnikov podpisnic sporazuma, ki naj bi predlagala dopolnila za večjo usklajenost zakonov s tega pod-ročja ter seveda s tem tudi neusklajenost z ustavo SRS. L. MJ_j
Italijanska delegacija v Beogradu —
Na obisk k Zvezi komunistov Jugoslavije je včeraj prispela delegacija Komunistične partije Italije. V Beogradu se je italijanska delegacija pogovarjala s članom izvršnega komiteja predsedstva ZKJ Dobrivojem Vi-dičem o razmerah v mednarodnem delavskem gibanju in o pripravah na 11. kongres Zveze komunistov Jugoslavije.
Carter ni uspel — Ameriški predsednik Carter je danes prispel na obisk v belgijsko glavno mesto Bruselj. Pred tem je obiskal tudi nekatere arabske države. Sešel se je z egiptovskim predsednikom Sadatom. Prve ocene kažejo, da Carterjeva prizadevanja niso prispevala k pomiritvi na Bližnjem vzhodu v tolikšni meri, kolikor se je pred obiskom pričakovalo.
Kmetijci na Bledu — Na Bledu se je začel včeraj dvodnevni seminar predstavnikov slovenskih zadružnih organizacij, ki ga je pripravila Zadružna zveza Slovenije. Na seminarju razpravljajo predvsem o utrjevanju samoupravnih odnosov v kmetijskih zadružnih organizacijah, o uresničevanju zakona o združenem delu in o zagotovitvi večjega pomena kmetijske pospeševalne službe. Na seminarju sta kot prva govorila republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano inž. Milovan Zidar in član izvršnega odbora republiške konference SZDL Franc Šifkovič.
Nov uspeh Bojana Kriiaja in Janeza Ziblerja — V zahodnonemškem Oberstauf-nu je bila prva letošnja tekma za svetovni smučarski pokal v slalomu. Prepričljivo jo je dobil Šved Ingemar Stenmark, naš Bojan Križaj pa se je uvrstil na izredno 8. mesto. Po prvi vožnji je bil deseti. Drugi je bil Avstrijec Heidegger, tretji pa Italijan Gros. Pohvala velja tudi Tržičanu Janezu Zibler-ju, ki je bil 21. Strel, Magušar in Kuralt pa so odstopili. V svetovnem pokalu vodi Stenmark s 100 točkami. Križaj pa je s 23 točkami na odličnem osmem mestu, v konkurenci slaloma pa je celo četrti. Bravo, Bojan in Janez!
Ponesrečeni umrl — V jeseniški bolnišnici je včeraj, 5. januarja, umrl Milan Maric, ki se je ponesrečil v prometni nesreči ponoči med 18. in 19. decembrom lani.
V dimniku se je vnelo — Poklicni gasilci iz Kranja so včeraj uspešno pogasili požar, ki je izbruhnil v dimniku na Prešernovi cesti 4 v Kranju. Vnele so se smolnate saje, kar pogosto povzroči požar. Da se ne bi ponovno pojavil rdeči petelin, so gasilci poskrbeli za dežurno službo.
Jože Košnjek
DEŽURNI NOVINAR telefon 21-860
Slavje planincev v Mojstrani
Mojstrana - 8. januarja bo preteklo natanko petdeset let, odkar je bilo ustanovljeno Planinsko društvo Dovje-MoJ8trana. Člani so se na ta lepi jubilej dolgo časa prizadevno pripravljali. Osrednja proslava ob 50-letnici Planinskega društva pa bo jutri, 7. januarja zvečer v dvorani kulturnega doma na Dovjem. Po slavnostnem govoru bo kulturni program, ki ga bodo pripravili člam folklorne skupine in recitatorji Kul-turno-umetniškega društva Jaka Rabič, učenci osnovne šole 16- december iz Mojstrane in oktet DPD Svoboda Žirovnica —Breznica. Na tej proslavi bodo člani razvili svoj prapor, najbolj zaslužni p« bodo prejeli priznanja društva in Planinske zveze Slovenije.
V okviru 50-letnega jubileja, ki ga bo Planinsko društvo Dovje-Mojstrana združilo še z 200-letnico prvega pristopa na Triglav in z ostalimi planinskimi jubileji, bo 20. maja v Vratih otvoritev prenovljene planinske postojanke Aljažev dom. V zadnjih dveh letih so to priljubljeno p©: stojanko temeljito obnovili. P1*?*"01 iz Mojstrane in z Dovjega pa bodo pripravili tudi razstavo o P*40"1* stvu. J. Rabič
Glas — 21. stran
orenjski kraji in ljudje nadaljevanka s šolskih aji in ljudje nadaljevanka
*^y^ika izbrali sn as^jSkta teden na t
_.(LOGA
ske z^BH|HH9|HHHH|9Kblein marsikaj drug
♦ski škrat gorenjske zanimivosti reportaža problem in
Pet rodov
Radovljica   - Prava
redkost, pet rodov: 91-letna Amalija, 68-letna Lidija, 45-letna Ana, 25-letni Tomislav 3-letni Anže. J. Zaplotnik
Stara,
prijetna družba
Foto: J. Zaplotnik
m
Foto:
Radovljica — Danes 91 -letna Amalija Uršič je bila rojena na Primorskem, na Selih, ,pri Kmet' se je doma reklo. Težko se je družina preživljala, še posebno med prvo svetovno vojno in pozneje, ko je njen mož, po poklicu železničar, komaj nahranil številno družino. Amalija je rodila pet otrok, danes živi pri hčerki Lidiji Teran, ki ji je 68 let.
2e Amalijini starši so dočakali visoko starost, ata so bili stari 87 let, ko so umrli, mama pa je dočakala 83 let, prav toliko kot Amalijina stara mama. Danes je Amalija pri 91 letih še vsa krepka in čvrsta, pošali se in prijetno kramlja o časih, ko so bili njeni otroci še majhni. Spominja se moža, na 87. »vahtnici« je bil v službi, spominja se svoje rodne Primorske, kamor se zelo rada vrača. »Hudo šparali smo vedno,« pravi danes, ko ogleduje prijetne domove svojih potomcev in poudarja, kako lepo je današnje življenje. Sama si je morala od-trgovati od ust, da je lahko »sina študirala«, da je zanj šolnino in vse ostalo plačevala. Vsa drobna je in skromna, prijetna ženska in ji nikoli ne zmanjka nasmeška na ustih. Še nikoli ni bila tako resno bolna, da bi morala v bolnišnico, vedno se kar doma »pocajta«.
Amalije pa nismo obiskali zato, da bi se z njo pogovarjali, in jo posebej predstavljali, Čeprav je s tako prijetno sogovornico pravo veselje uhajati v spomine, četudi bridke. Prišli smo zato, ker se je ob Amaliji zbralo kar pet rodov, njeni potomci. Tu je njena hčerka, 68-letna Lidija Teran, in
45-letna vnukinja Ana. Ana, prijetna gostiteljica ima sina Tomislava, ki mu je petindvajset let in že pestuje 3-letnega An žeta in enoletnega Ažbeta. Anže ima torej staro mamo Ano, prababico Lidijo in praprababico Amalijo. Redkokdaj se prav vsi zberejo, kadar pa se, je pri Teranovih v Radovljici zelo lepo in prijetno, kajti vsi se razumejo in preživijo zares veselo urico snidenja.
Pet rodov v družini je prava redkost. Vsi so se mladi poročili, okoli dvajset let jim je bilo. Lidija in posebno Amalija pa sta izredno trdnega zdravja in jima starost kar ne more blizu, kaj šele bolehnost ali bolezni, ki jih je njun rod komajda poznal, kaj šele, da bi jih skušal.    D. Sedej
Vremenar
Če prosinca ni snega, pa ga mali traven da! (Prosinec je naše ime za januar, mali traven je april.)
V prosincu toplota — v svečanu mrzlota! (Svečan je naše ime za februar.)
Prosinec mrzel, da poka — sadje bo v jeseni in moka!
Zarja okrog novega leta slabo vreme obeta.__J
r
Za ščepec lepega vedenja
Ce po telefonu koga kličeš, se ne zaderi v slušalko »kdo tam«, pač pa se najprej predstavi in šele potem povej, kaj hočeš.
Ko vstopaš v pisarno ali v sta-novanje, ne ime/ ne v roki — kaj šele v ustih — tleče cigarete; prej, zunaj Jo utrni.
J
Če danes govorimo o žičnicah, navadno mislimo na smučanje. Na žičnice, ki jih gradimo v gorah in smučarskih   središčih.   So žičnice iznajdba in potreba sodobnega človeka in njegove želje po uživanju na beli odeji? Ne. Žičnice so poznali v Selški dolini in najbrž še marsikje drugje že pred 70 in več leti. V kratkem bomo skušali nekaj povedati o žičnicah na Dražgoško goro. O njih je obširno pisal Niko Žumer iz Železnikov v knjigi Selska dolina in se je pri tem naslanjal predvsem na pripovedovanje Antona Lotriča iz Ceš-njice in Janka Jelenca iz Dražgoš.
Dražgoška gora, ki so jo v daljni preteklosti imenovali tudi Železna gora, z Jelovico v ozadju, je dajala kruh rudarjem in pastirjem že od začetka drugega tisočletja pa vse do 20. stoletja. Kmetje iz Dragoš so bili lastniki obširnih gozdov, ki pa so zaradi izredno strme Dražgoške gore težko pristopni in je bilo spravilo lesa naporno in nevarno opravilo. Po zelo strmih, slabih in nevarnih poteh so več stoletij spravljali les v dolino le na ročnih saneh, šele v zadnjem času so si pomagali z vprežno živino. Manj so trpeli, bilo pa je veliko nesreč in pobitih živali. Ker je bil takrat dober vol ali dober konj za kmeta predragocen, so poiskali nove možnosti za spravilo lesa. Tako se je rodila zamisel o žičnicah.
Prvi jo je začel graditi Janez Jelene, po domače Dobretov, lastnik Pavlnove in Dobretove kmetije v Dražgošah. Za družabnika je vzel še Franca Demšarja, po domače Čoša s Češnjice in Janeza Kemperla, les-lega trgovca in Žagarja na Češnjici. Z medsebojnim dogovorom so si razdelili gradbene stroške in uredili uporabo žičnice.
Žičnico so zgradili v Trogovcih. Na tem koncu je Dražgoška gora zelo strma in po njej ni bilo mogoče speljati nobene poti. Zato so hlodovino spravljah v dolino po drčah, pri tem pa se jo je veliko razbilo in ni bila upprabna za drugo kot za ku-
Po žici z Dražgoške gore
rimo n Mni/ok      s____        m.T ..  . .
rjavo. Nakladalno postajo so zgradili na vrhu gozda, na robu prepada ob gozdu Trogovci, razkladalno na Jazbenku. Nakladalna postaja je bila na višini 960, razkladalna pa 300 metrov niže. V sredini, kjer sta se srečevala polni in prazni voziček, so zgradili 4 metre visok steber. Z eno vožnjo so prepeljali četrt kubika hlodovine. Žičnico v Trogovcih so zgradili leta 1902. Letno je prepeljala v dolino okoli 600 kubikov lesa.
Drugo žičnico je leta 1912 začel graditi posestnik Groga Jelene iz Dražgoš, ki je tudi imel dve kmetiji; pri Beštru in Hkvašču in 100 ha gozda. Večino tega gozda je bilo za Jelensko in Dražgoško goro.
Leta 1912 se je dogovoril s strojno tovarno Tonnies iz Ljubljane za zgraditev žičnice. Na vrhu gore, na kraju, ki nosi ime Vrh Rovtarice, so zgradili nakladalno postajo, in sicer na višini 1000 metrov, razkladalna post aja pa je bila 500 metrov niže na Rudnem. Med postajama sta bili
obešeni dve nosilni in ena vlečna vrv,'ki je bila dolga 1600 metrov. Vlečna vrv je bila neprekinjena in je stalno potovala od nakladalne do razkladalne postaje in spet nazaj okoli vodilnega kolesa. Ob znožju gore, na Dražgoškem polju so zgradili tudi vmesno postajo, kjer so lahko les razkladali ali nakladali. Tu je bila tudi kontrola s telefonom za signalizacijo.
Med srednjo in spodnjo postajo na * Rudnem je tovarna Tonnies postavila 35 metrov visok stolp, preko katerega naj bi tekla vrv. Zal pa žičnica ni dobro tekla. Usposobil jo je šele tesarski mojster Franc Sparo-vec, ki je vrv obesil še na tri stebre.
Jelencova žičnica je bila močnejša od Pavlnove. Tovor so lahko navezovali na sedem vozičkov, od katerih so štirje stalno potovali; dva sta se natovorjena spuščala in dva sta se prazna vračala. Na voziček so lahko naložili kubik hlodovine. Od vrhnje do spodnje postaje je vozila približ-
no 15 minut. Pozimi je vozila kakih 8 ur, poleti, ko je bil dan daljši, več. Poprečno so dnevno prepeljali 70 do 80 kubikov lesa. Na vrhu so delali pri žičnici štirje delavci, spodaj pa trije, na vmesni postaji pa eden, ki je bil signalizator. Pri Pavlnovi žičnici so delali trije delavci.
Nedvomno sta bili omenjeni tovorni žičnici izrednega pomena za pridobivanje lesa in sta veliko olajšali delo, ko še ni bilo ceste niti v Dražgoše niti naprej čez Jelovico in lesa še niso vozili v dolino s kamioni in traktorji. Če bi hoteli prepeljati v dolino 80 kubikov lesa, toliko ga je lahko prepeljala Jelencova žičnica, bi morali vpreči 25 parov konj v prav toliko vozov. Žičnice so torej močno pocenile prevoz lesa. Jelencova ga je prevažala šestkrat ceneje, kot bi veljal prevoz s konjsko opremo. Prav zato so bile za tisti čas gospodarsko izredno pomembne.
L. Bogataj
M- ntkđort/t noMiodotnc postaje no Dražgoški gori svdaj ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^Jj^^^^^J^JJJ
Na Silve strovo pa
o Gorenjskem
Silvestrovska noč na Gorenjskem je bila mirna — Po vseh silvestrovanjih izredno veselo — Polnoč v Kranju — V kranjski porodnišnici je prva prijokala na svet mala Nataša — Srečna mamica ie Ivanka Bergant iz Glinj pri Cerkljah — Najbolj navdušeni smučarji na Krvavcu so novo leto pričakali na »dilcah«
Ceste na Gorenjskem so bile na silvestrovo popoldne puste in prazne. Zato pa so oživele zvečer. Že v prvem mraku. Gostinski lokali so se začeli polniti, polniti so se začeli zabaviščni prostori. Tako je bilo v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču, kjer se je zbralo prek 3000 obiskovalcev, kjer so igrali Priv-škovi fantje, pa ansambel Lojzeta Slaka s Fanti s Praprotna,
Sa Štirje kovači, tako je bilo v kofji Loki, v Kranju, na Jesenicah in še po mnogih drugih gorenjskih krajih.
Pa vendar za marsikoga Silvestrov večer ni bil tako vesel. Mnogi so bili zaposleni. Kajti nekatere službe so že take, da je treba tudi ponoči vztrajati na delovnem mestu, čeprav drugi nazdravljajo prihodu novega leta in se veselijo.
ZAČETEK V SKOFJI LOKI
Moja »službena pot« se je začela v Trebiji. V vasici skorajda povsem na /gornjem delu Poljanske doline. Hotel »Dom pod Planino«, ki je bil zdaj dalj časa zaprt, je bil še prazen. Natakarji pa so se že neutrudno pripravljali, da sprejmejo številne
goste. Kajti upravnik hotela je že takrat vedel povedati, da bodo imeli pošteno polne prostore. Slavko Krek je bil še posebno zadovoljen, da bo silvestrovalo v domačem kraju toliko domačinov. In res jih je. Se več bi jih, le prostora je zmanjkalo.
Moje »silvestrovanje« se je nadaljevalo v znanem in priljubljenem zbirališču mladih Skofjeločanov »Kroni«. Tu je bilo Še prav podobno vzdušje kot malo prej v Trebiji. Kajti kazalci na uri so se pomikali šele malo čez sedmo. Toda kuharjem je že bilo pošteno vroče. Pripravljali so bogate silvestrske menuje. »Ne bo veliko časa za nazdravljanje,« so dejali. »Kajti gostom želimo postreči čimbolje, da bodo že na pragu novega leta zadovoljni z nami.« Natakarji so sicer takrat še počivali, a potlej je bilo slišati, da so morali pošteno zavihati rokave.
Ura je bila osem. Prek škofjeloškega Mestnega trga sem se napotil proti postaji milice v Skofji Loki. Ulice so se polnile. Polna je bila restavracija na avtobusni postaji, polnil se je hotel Transturist. Z miličnikom Tonetom Jekovcem sva bila dogovorjena, da se dobiva na avtobusni postaji v Skofji Loki ob osmih. Toda ni ga bilo. Po krajšem telefonskem    pogovoru   s postajo
Igra svetlobe — srečanje dveh letal — Foto: J. Zaplotnik
Srečna mamica Ivanka Bergant — Foto: F. Perdan
ljud.le r.iidn.j ■■■■ šolr.Kin
ra)i 10 ljudje nadaljevanki
ASOVA
a »Anici izbrali^nn .eWz^J^t.a teden r.a I
I LOGA
jki ..krat gorenjske zanimivosti reportaža i robi era in
milice mi je uspelo zvedeti, da je odhitel na cesto, ki pelje proti Poljanski dolini. K sreči se je zgodila le lažja prometna nesreča. Zato je tudi Tone s svojim modrim »folks-vagnom« prav kmalu pridrvel s »poljanskega«. Odpeljala sva se na postajo milice, da vsem zaželiva srečno novo leto in že sva se napotila na teren. Zavijugala sva doli proti Ljubljani do Rateč in se napotila nazaj na gorenjsko stran. V dvorani kulturnega doma pri Sv. Duhu je bilo spet veselo. Silvestrovanje je pripravila krajevna organizacija Rdečega križa. »Le tako je mogoče dobiti kak dinar,« je dejala prizadevna predsednica organizacije Mici. »Ja, veselo pa je! Nobenega pretepa ali kaj takega še nismo imeli. In mislimo, da ga tudi poslej ne bo. Sprejeli smo le toliko obiskovalcev, da ni preveč gneče, da je .fletno'.«
Treba je bilo dalje. Na Namo smo zavili. Zares čudovito vzdušje je bilo tam. In tako je menda vedno. Kajti * s prijaznim osebjem v tej restavraciji iz leta v leto zadnjo noč preživljajo isti ljudje, ki se že poznajo med seboj.
Še malo na Poljansko sva zavila s Tonetom. Ne predaleč, a vendarle bilo mogoče ugotoviti, da tudi tu ne manjka veselja. Potlej sva šla zaželeti srečno Tonetovi ženi, čisto mimogrede, ker sva se pač že vozila tam naokoli. Samo srečno, kajti kazalci so se že pomikali proti polnoči. Mene pa je čakala še pot naprej po Gorenjski.
Tiste zadnje minute lanskega leta sem preživljal na avtobusu. Na poti med Škofjo Loko in Kranjem. Šofer Srečo Šorli je povedal, da je lansko leto »kar šlo«. Da je šlo brez nesreč in tudi sicer dobro v zasebnem življenju. »Ampak mejdun, ob polnoči pa morava biti doma,« sta dejala oba, šofer in sprevodnik, »kajti že tako sva veliko zdoma. Vsaj tole novoletno noč bi rada preživela v
domačem krogu.« In najbrž sta novemu letu res že nazdravila doma. Kajti takrat, ko smo prišli v Kranj, je manjkalo še točno deset minut do polnoči.
SLAVJE V KRANJU
Ulice Kranja so bile takrat sicer' prazne, kajti vsakdo je čakal, da bodo začeli pokati na steklenicah šampanjca zamaški, da bomo pričakali novo leto. Na postaji milice v Kranju pa je bilo še prav živahno. Kajti za miličnike tudi v novoletni noči ni počitka. Kar pozabil sem, da sem v službi, da pišem reportažo, kajti sprejem pri fantih v modri uniformi je bil zares prisrčen. »Novoletno noč bomo preživeli skupaj,« sta mi takoj dejala miličnika Branko Bizjak in Bojan Roblek. Ker tisto noč sta bila dežurna. Le kako minuto kasneje je na postajo milice prihitel tudi pomočnik komandirja milice tovariš Janežič.
Ob polnoči, prav takrat smo se že usedli v avtomobil, se je v Kranju začelo veliko slavje. Raznobarvne rakete so švigale visoko v zrak. Bili smo v Šorlijevi ulici in opazovali res enkraten prizor. Gori na Krvavcu pa so se prav tako svetlikale luči. Najbolj navdušeni smučarji so menda novo leto pričakali kar na snegu, na »dilcah«. Najbrž res tu gre za svojevrsten užitek.
Natanko uro čez polnoč smo se oglasili v kranjski porodnišnici. Sestre, vse osebje, ki je tisto noč delalo, so bili presrečni. Kajti le pol ure po polnoči so že dočakale srečni dogodek. Na novoletno noč pa so bili v službi dr. Jože Žabkar, anestezist Mara Pečovnik, dežurna sestra Angela Kosterov pa še sestre Tilka, Mirjana, Mara, Jana, Zinka in Veronika.
»In kdo je srečna mamica?« smo povprašali. Nasmejana dekleta so nam povedala, da je prva povila
hčerko Ivanka Bergant iz Glinj v bližini Cerkelj. Prva Gorenjka pa je tudi pravi korenjak, so še pristavile. Ob rojstvu je tehtala 3,3 kilograma, dolga pa je bila 50 centimetrov. Ime pa ji bo Nataša.
Ko smo naslednji dan popoldne Ivanko Bergant obiskali, ni mogla skriti zadovoljstva. Svoje malo bitje je privila k sebi. To je njen prvi otrok.
No, pa z »letino« so sestre v kranjski porodnišnici tudi kar zadovoljne. Rojenih je bilo namreč 2542 otrok. Umrljivosti novorojenčkov pa v Kranju skoraj ne poznajo.
Na Jesenicah so na prvi srečni dogodek čakali dlje. Ko smo malo po obisku kranjske porodnišnice poklicali Jesenice, so nam prijazne sestre povedale, »da čakajo, a prvega veselega trenutka v novem letu nikakor ne morejo dočakati«. Kasneje smo izvedeli, da je prva dočakala srečni dogodek Stanka Petrova. In to petnajst minut pred deveto uro.
Že krepko čez polnoč so se pomaknili kazalci na uri, ko smo z Bojanom in Brankom nadaljevali pot. Luči našega avtomobila so se uperile proti Kokrici in Primskovem. Vmes pa nas je čakal še en zanimiv dogodek. Na Planini je prišlo do »kratkega stika« med dvema zakoncema. Malo sta si »skočila v lase,« a ko smo prišli tja, je bilo že »skoraj« vse v redu.
Taka je bila silvestrska noč! Povsod razigrana. Na Kokrici, kjer je igrala Selekcija, pa na Primskovem, kjer so igrali Trgovci, pa v hotelu Creina!
In nazadnje tudi tisti, ki so bili v službi, so novo leto kar lepo preživeli. Kajti noč je bila mirna, brez hujših nesreč, pretepov ah kakršnihkoli izgredov.
V novoletni noči na Gorenjskem »dežural«: J. Govekar
NAGRADNA KRIŽANKA
Črtomir Zoreč:
POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE
VODORAVNO: 1. prid, 7. lesni premog, 13. športna igra, pri kateri igralci mečejo žogo v koš, 14. poročilo ali predavanje, tudi referentovo delovno področje, 16. okrajšava za odlično, 17. meso s hrbta živali (množina), 19. ime TV redaktorice Pečetove, 20. sestanek odbora ali drugega družbenega organa, 22. bojevnica, borilka, 23. pristanišče na južnem delu Arabskega polotoka, 24. trapasta oseba, 26. reka v Južnoafriški republiki, pritok Oranja, 27. lansko leto, 28. zastarel izraz za krapa, sladkovodno ploščato ribo z dolgo hrbtno
Elavutjo, 30. koralni otoki obročaste oblike z laguno v sredi, 32. Tomislav feralič, 33. kratica za opus, opomba, 35. slovenski igralec, režiser in recitator, Jože, 37. posledica ranitve, 39. pristaniške naprave za popravljanje ali čiščenje podvodnih delov ladij, 41. ime TV redaktorice Remsove, 43. slovenski slikar, realist, Ferdo, 46. konec življenja, 47. zid, 49. bela snov, ki nastane iz apnenca, če se ta žge, 50. ime pisateljice Perocijeve, 51. kratka bodalca, navadno s trikotnimi rezili, 53. starogrški bog vetrov in viharjev, Eolus, 54. trda tkanina za vmesno podlogo pri oblekah, 56. nabiranje darov, prostovoljnih prispevkov, nabirka, 58. direkten udarec pri boksu, 59. modra barva iz zdrobljenega stekla, obarvanega s kobaltovim oksidom.
NAVPIČNO: 1. zvit, zavit šop las ali dolge obleke, 2. ljudsko ime za kozjico, konjska podkvica, zdravilna rastlina, 3. znak za kemično prvino radij, 4. mehko usnje iz kož divjadi, irhovina, 5. briga, 6. začasno rekreacijsko naselje, navadno s šotori, 7. športna igra, pri kateri se z lesenimi kiji odbija, udarja trda žoga, 8. član senata, 9. mesto v zahodnem delu Nigerije, nekoč središče kulture Benin, 10. avtomobilska oznaka Leskovac, 11. sultanov uradni razglas, 12. naravna, izrazita nadarjenost, lo. del skeleta, 15. čreslova kislina, izvleček iz čreslovine za strojilo, 18. trikot, glasbilo, tolkalo v obliki jeklenega trikotnika, 21. topazu podoben poldrag kamen rumene barve, 23. nova vrsta, odstavek, 25. ljubkovalno ime Aristotela Onassisa, 29. prostaški človek, 31. srbsko moško ime, Lev, 33. sekcija, oddelek, 34 spomladanski čas, 36. kdor poje alt, 38. vidik, izhodišče kriterija za presojanje česa, 40. kraj na jugu Makedonije, vzhodno od Prespanskega jezera, 42. dodatek, priključek, priloga k spisu ali pogodbi, 44. dogovorjena količina za merjenje količin iste vrste, 45. narodni heroj Ivo- ... Ribar, 48. najmanjši, kemično nedeljivi delec snovi, 51. mednarodne avtomobilske oznake za Švedsko, Francijo in Španijo, 52. združenje za mednarodno pravo: International Law Association, 55. plo-ščinska mera, 57. kratica za element.
Rešitve pošljite do torka, 10. januarja, na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 70 din, 2. nagrada 60 din, 3. nagrada 50 din.
Rešitev nagradne križanke z dne 23. decembra 1977: 1. start, 6. piton, 17. Strgar, 12. Rzepin, 14. slog, 15. polog, 17. Sket, 19. til, 20. pikador, 22. oko, 23. ok, 24. maratonec, 26. OM, 27. Poias, 29. RAR, 30. Vrelo, 32. Volta, 34. diksi, 35. AN, 36. monarhija, 40. ko, 42. lik, 44. Ranjina, 45. OAS, 46. icek, 48. Diana, 49. opna, 50. Aladin, 52. Križaj, 54. ambra, 55. Oakes. Prejeli smo 105 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (70 din) dobi Marta Kompare, 64000 Kranj, Zupančičeva 11; 2. nagrado (60 din) Vera Jocif, 64000 Kranj, Mencingarjeva 1; 3. nagrado (50 din) Vera Premru, 64000 Kranj, Hrastje 3. Nagrade bomo poslali po pošti.
OD VSEPOVSOD
Debeli Američani
Vladna študija, objavljena v Washingtonu, ugotavlja, da so Američani nd začetka šestdesetih let dodali poprečno šest kilogramov k telesni teži ki u^trpza niihovi višini. Glavni vzrok debelosti je predvsem opoldanski obrok v naglici, večinoma kar stoje, povrhu vsega pa so Američani menda še precej požrešni.
Azil trpink
V Bruslju so odprli ustanovo za žene, kijih možje pretepajo in sploh grdo ravnajo z njimi. Naslov ustanove ni znan. Radio in tisk sta objavila le telefonsko številko, na kateri lahko trpinke dobijo zatoči šče. Podobne ustanove imajo že v Veliki Britaniji, ZDA na Nizozemskem, v Franciji, Švici in ZR Nemčiji.
Igrače za odrasle
Angleški izvedenec za tržništvo Peter Watts je v Parizu odprl novo pro-dajalno igrač, namenjeno izključno odraslim. Kupci, kijih ni malo se zani majo za vse vrste igrač, od avtomatičnih lutk, do lesenih, voščenih in pločevinastih igrač.
Ček na cesti
Z mize ministrstva za trgovino je veter zaradi prepiha odnesel ček za več kot milijon dolarjev. Enajsti dan ga je našel na cesti Adnan Hoivel, 54-letni vratar pn ivashmgtonski carini, in ga vrnil na pravi naslov. Dejal je, daje vsota mnogo previsoka, da bi prišel v skušnjavo in ga vnovču. J
Angleži brez »Johnnieja Walkerja«
Britanci so v vrstah stali pred prodajalnami, da bi se vsaj za nekaj časa založili s priljubljenim viskijem. »Johnnieja Walkerja* odslej namreč ne bodo več prodajah na domačem trgu, marveč ga bodo izvažali le v dežele EGS. Ogorčenju Angležev ni bilo konca in je ostro odjeknilo tudi v tisku
ŠAHOVSKI KROŽEK
Pravi načrt
V položaju na diagramu 84 ima beli kmeta več in po teoriji to zadošča za zmago. Toda, kako uveljaviti prednost? Beli mora s svojim kraljem prodreti v položaj črnega, šele potem bo lahko uve-
Diagram 84 Beli dobi
Poskusimo najprej s prodorom na kraljevem krilu. Beli ima na zalogi tempo potezo s kmetom e4-e5, zato črni ne sme igrati na opozicijo, dokler beli ni izčrpal svoje zaloge.
1. Kf3 Kg6!
Seveda ne 1. ... Kf7?, kajti po 2. Kg4 Kg6 odloči 5. e5 in črni mora zapustiti opozicijo (gl. diagram 85).
2. Kg4 Kh6!
3. f5<?)
Po tej potezi črni izsili remi. Tudi 3. e5 Kg6 (gl. diagram 85) zadošča le za delitev točke. Beli bi na tem mestu pravzaprav moral spoznati zgrešenost svojega načrta in poskusiti z igro na damine m krilu.
3. ... Kg7!
4. Kg5 ef5:
5. Kf5: Kf7
in črni je dosegel znano remi pozicijo.
Beli kralj torej ni mogel prodreti na kraljevem krilu, zato poglejmo še drugo možno rešitev položaja na diagramu 84.
1. K d 3!
Slabo je 1. Kd4?, zaradi e5+!, 2. fe5: Ke6 in črni remizira.
1. ... Ke7
2. Kc4 Kd6
3. Kb5 Kc7
4. Kc5 Kd7
5. Kb6 Kd6
6. e5+!
Tempo poteza. Sedaj beli izrabi moč opozicije!
6. ... Kd7
Tudi 6. ... Kd5 ne pomaga; 7. Kc7 Ke4, 8. Kd6 Kf5, 9.Ke7 in črni izgubi kmeta.
7. Kb! Kd8
8. Kc6 Ke7
9. Kc7 Ke8
10. Kd6 Kf7
11. Kd7 in črni ne more preprečiti poraza.
Pri iskanju možnosti prodora na kraljevem krilu smo dvakrat dobili položaj, ki ga prikazuje diagram 85.
Diagram 85 Beli na potezi remizira Črni na potezi izgubi
Kmeti so učvrščeni in beli nima tempo poteze s kmetom. Zato odloči o izhodu igre opozicija. Črni na potezi izgubi, npr.:
1. ... Kh6
2. f5 Kg7
3. f6+!
Seveda ne 3. fe6:? Kf8 in nastal je remi položaj!
3. ... Kg6
4. Kg3 Kf7
5. Kf4 Kg6
6. Kg4 itn. z zmago belega.
Beli na potezi pa le remizira, npr.:
1. Kh4 Kh6
Nikakor ne 1. . . . Kf'5, zaradi 2. Kg3 Kg6, 3. Kg4 in beli je pridobil opozicijo, ki jo potrebuje za zmagoviti prodor.
2. Kg4 Kg6
3. Kf3 Kf7!
itn. z remijem na podlagi uveljav-
L 1Ja"Ja °P°ziciJe- dr. Srdjan Bavdek
(52. zapis)
Če sem se že tako na široko razpisal o treh staroslavnih kamnogori-ških hišah — v mislih imam Kapu sovo, Langusovo in Tomanovo — moram povedati še besedo, dve o četrti hiši, o Vzgojnem zavodu, ki skrbi za usposabljanje duševno lažje in zmerno prizadetih otrok.
Spričo onih treh gosposkih hiš, ki jih krasi le mrtva stara slava — je stavba, v kateri domuje Vzgojni zavod, še kako živa, sodobna in zaslužna.
POSEBNO ŠOLSTVO
Ena od najbolj pozitivnih plati šolskoizobraževalnega sistema v novi, socialistični Jugoslaviji je dosledno vključevanje posebnih šol v sklop celotnega šolstva. Duševno prizadeti otroci torej niso odrinjeni na kak stranski tir — pač pa imajo možnost, da sicer nekaj počasneje, a tem bolj gotovo uspe in dohite svoje umsko srečnejše vrstnike.
Seveda je za ta uspeh zaslužen poseben učiteljski kader z višjo izobrazbo — defektologi.
Predanost poklicu, neizmerljiva potrpežljivost in ljubezen do mladine — ob tem pa znanstveno usmerjana posebna vzgoja — to vse so odlike defektologov, ki jim je zaupan najobčutljivejši del slovenske mladine. Saj kdor pozna naše posebno šolstvo, kar ne more verjeti, kako velike uspehe dosegajo učitelji.
Kamnogoriški zavod, ki nosi ime domačina-slikarja Matevža Langu-sa, deluje že 25 let!
Ustanovljen je bil namreč že 14. julija 1952. V takratnem ustanovnem aktu je bilo natanko določeno: Namen zavoda je duševno zaostalim in nerazvitim otrokom nuditi pomoč, vzgojo in izobrazbo; da bi se ob koncu oziroma zaključku šolanja (po predhodnih pripravah, seve) vključili po podjetjih na delovna mesta, ki bi njihovim sposobnostim najbolj odgovarjala.
SPOŠTOVANJE IN OBČUDOVANJE
Prav tidve besedici sta pravi, ko se poglobim v poročilo, ki ga je za jubilejno spomenico napisal Marijan Pogačnik, pomočnik ravnatelja Rada Trčka.
Zavod Matevža Langusa Kamna gorica (tak je uradni naslov) ima v svoji sestavi: internat s 120 gojenci, interno posebno šolo s 7 oddelki in 102 učencema,
dva interna oddelka za delovno usposabljanje z 18 učenci,
eksterno posebno osnovno šolo v Radovljici s 7 oddelki in 70 učenci,
eksterno posebno osnovno šolo na Bledu s 3 oddelki in 24 učenci,
eksterno posebno osnovno šolo v Bohinjski Bistrici z dvema oddelkoma in 14 učenci,
eksterni oddelek za delovno usposabljanje v Radovljici s 5 učenci.
V celoti je torej zajetih 233 lažje in zmerno duševno prizadetih otrok, s katerimi neposredno dela 36 pedagoških delavcev — specialnih pedagogov.
Vse otroke najprej (preden so sprejeti v zavod ali posamezne posebne šole) pregleda komisija za razvrščanje, v kateri so psiholog, psihiater, pediater, defektolog in socialni delavec. Na osnovi izvida in mnenja te komisije so šele otroci razvrščeni v ustrezno obravnavo. Čimprej je odkrit duševno prizadeti otrok in čimprej je deležen usposabljanja, ki ustreza njegovi psihofizični sposobnosti, tem več je možnosti, da se bo v materialni smeri usposobil za življenje. Zelja strokovnjakov je, da bi že v malih šolah odkrivali otroke, ki ne bodo uspešni v osnovni šoli.
Če bi to dosegli, bi tako otrokom kot njihovim staršem prihranili marsikatero bridko uro. Kajti takim otrokom, še preden vstopijo v šolo, bi prihranili občutek neuspeha in manjvrednosti, ki se vtisne učencem, ki po dve, tri leta brezuspešno obiskujejo redno osnovno šolo in so šele potem prešolani na posebno šolo.
Ti nesrečni otroci so potrebni na Posebni osnovni šoli dolgotrajnega obravnavanja, preden se sproste, spet dobijo vero vase in voljo do življenja in dela.
SLOVO OD KAMNE GORICE
Skušal sem prikazati del zgodovine, posebno železarske. Potem sem pokramljal še o zaslužnih možeh, ki so nekoč sirili slavo starinskega naselja v ozki dolini ob rečici Lipnici. No, danes pa sem se dotaknil najplemenitejšega, kar ima današnja Kamna gorica — to je njen Vzgojni zavod za otroke, ki niso sami krivi, da se težko uče in prilagajajo.
V preteklih 25 letih je bilo vključenih v zavod kar 583 gojencev iz 54 občin (od teh 52 slovenskih. Rovinja in Smedereva).
V zavodu deluje samoupravna pionirska skupnost, imajo posej^ šolsko športno društvo, izven zL da, vendar z njim v tesni povezavi, deluje v Radovljici Društvo za pomoč duševno prizadetim, v katerem so poleg plemenito čutečih posameznikov, včlanjene tudi organizacije združenega dela in družbenopolitične organizacije. Vseh članov je že prek 150.
Stavba stare kamnogoriške šole, v kateri je sedaj nameščen Vzgojni zavod »Matevža Langusa«. - Vsekakor pa bi zavod zaslužil nove, bolj funkcionalne prostore — tako za šolo kot za delavnice in telesno rekreacijo.
»LOGA
■mil   kr«t (Wtnj«»« tvumUoati rt.ert.l. zmlv ■-.
DRUŽINSKI POMČNKI
Vm napori, da bi se moda preusmerila od pravih krzen k ponaredkom, kmalu žalostno propadejo in morija se nemoteno nadaljuje. Živali s primernimi kožuhi so že precej iztrebljene, težišče trgovanja s kožuhovino se vse bolj prenaša v odročnejše predele sveta. Za naša tri dekleta, katerim rabi zasnežena vesina samo kot kulisa, so žrtvovale življenja azijske koze. Dolgodlako krzno in kroji so v stilu mode za leto 1978.
Obljubiti in storiti je preveč
Ne le na poslednjo noč v letu, tudi ob drugih izjemnih priložnostih se kaj radi potolažimo z obljubami in varljivimi upi v prihodnost. Vsa pretirana pričakovanja so le težko uresničljiva, ker se pač ne da na slepo srečo določiti nekega datuma, ko se bodo reči spremenile na bolje. Več ko smo se nameravali lotiti in bolj ko so načrti neoprijemljivi, toliko manjša je možnost za uresničevanje. Zaradi kasnejših neuspehov se začenjamo bati, da prav zares ni mogoče ničesar spremeniti in ob tej ugotovitvi navsezadnje obupamo. Ne postavljajmo prevelikih zahtev, če hočemo uspeti. Predvsem si moramo biti na jasnem, ah se sploh hočemo spremeniti. Včasih se za izgovorom, da se ničesar ne da popraviti ali urediti, podzavestno skrijemo; enostavno nočemo priznati, da nam je za odločilni korak v resnici zmanjkalo poguma. Prezreti ne smemo odločujočega dejstva, da se nam sploh ni
Cvetoče veje
Zimski počitek večine drevja je potekel že v prvih decembrskih dneh. Poizkusimo naravo malce prelisičiti in si pričarajmo z nekaj vejicami malo pomladnega razpoloženja.
Posrečilo se nam bo le, če je vejevje, ki ga nameravamo narezati, predtem prestalo močno zmrzal. Izberimo drevje, katerega prvi čas cvetenja se prične, v zgodnji spomladi, torej magnolijo, češnjo, jablano, mandljevec, vrbo ali jelšo. Obzirno nalomljene vejice poševno . obrežemo in za nekaj ur položimo v stalno pgreto vodo pri 40 stopinjah. Po tej topli kopeli jih postavimo v vazo, ki smo jo prenesli v čim toplejši prostor v stanovanju. Pogosto menjavajmo vodo in veje dnevno rahlo orošajmo s škropilnico. Ob takem ravnanju se bodo popki hitreje odprli in nam z zgodnjim cvetjem olepšali naš dom.
Varujmo vitamine
Ne le pri normalni prehrani, posebno še pri shujševal-nih kurah poskrbimo, da bodo vitamini pri pripravi jedi kolikor mogoče navzoči. Nekateri med njimi imajo lastnost, da v posebnih okoliščinah izpuhtijo v nič, drugi so topljivi v vodi, občutljivi za temperaturo in svetlobo ali zrak. Zaradi tega upoštevajte naslednja pravila:
1. Ne pustite zelenjave zveneti in pazite, da ne bo predolgo uskladiščena.
1. Sadje in zelenjava nikoli ne smeta razrezana ležati na zraku.
S. Sadje in zelenjavo urno umijte pod tekočo vodo. Vsakršno namakanje je nedopustno.
4. Zelenjavo dajte v osoljeno, če je potrebno tudi v rahlo vrelo vodo, nikoli pa je ne pristavite v mrzlo, neosolje-no vodo.
5. Zelenjavo dušite kolikor mogoče na kratko. Naj ne vre močno.
6. Krompirja ne lupite, ker tiči večina vitaminov tik pod lupino.
7. Uporabite tudi vodo, v kateri ste kuhali sadje ali zelenjavo.
Mi ftonnjskl- tr.)i in ljudj. a«l«lj«»«n«. • lolu .ji in ljudj« nadalj«
ASOVA
JJlli teden n. I
I LOGA
r»port«i« prcblM in
treba spremeniti, če si tega v resnici ne želimo. Pobožne sil-vestrske želje in vzdihe, kot »nekoč bo vendarle treba«, »tako ne bo šlo več« in v tem stilu dalje, torej prihranimo za naslednje novoletno ali kasno drugo slavje. Hoja po utrti poti je namreč tako udobna, da si bo le malokdo od nas izbral še neizhojeno stezico v neznano.
Sklonjena drža telesa je značilna za večino gospodinjskih opravil, zato so vaje, ki jih predstavljamo, prvenstveno namenjene prav gospodinjam. Posamezno vajo je treba izvajati pet sekund zdržema, se sprostiti in še enkrat ponoviti.
Prva vaja:
Hrbtno stopimo ob steno tako, da smo od nje oddal/eni nekaj centimetrov. Z odročenima rokama se nagnemo nekoliko nazaj, pri čemer se poskusimo z glavo dotakniti zidu.
V tem položaju izmenično dvigamo levo in desno nogo v vodoravni drži. Štejemo do pet. Sprostimo se in ob tem zanihamo z eno in drugo nogo.
Druga vaja: -
Pokleknemo z obrazom, obrnjenim proti steni v primerni razdalji tako, da se z iztegnjenima rokama z dlanmi dotaknemo zidu pred seboj;
v tej drži usločimo hrbtenico in z dvignjeno glavo izmenično suvamo z iztegnjeno nogo nazaj. Štejemo do pet, se sprostimo in vajo ponovimo tako kot prej.
Kadar moramo v ploščice zvrtati luknjo, nam vrtalni stroj po gladki površini spodrsuje. Pri tem lahko poškodujemo površino ploščic. Škodi in jezi se izognemo tako, da z lepilnim trakom prelepimo površino, ki smo jo nameravali prevrtati. Delo bomo lahko v miru dokončali, ker vrtalni stroj ne bo več uhajal vstran.
J a bolčn o rde če zelje
POTREBUJEMO:
glavo rdečega zelja, kis, surovo maslo ali mast, čebulo, 2 srednje debeli jabolki, 1/81 vode, sol. IZDELAVA:
Glavo rdečega zelja zrežite na rezance in s kisom polite pustite v pokriti skledi pol ure. Na maščobi zarumenite čebulo, pridajte osoljeno rdeče zelje in nanj naložite otupljena in zrezana kisla jabolka. Dušite z vodo približno uro in pol dolgo. Zmehčano zelje in jabolka premešajte in dajte na mizo kot prikuho.
Peka kvašenega testa
V dneh okoli novega leta je že od nekdaj v navadi, da se ukvarjamo s pripravo sladic iz kvašenega testa. Tudi v minulih praznikih se je marsikatera gospodinja bolj ali manj uspešno lotila tega opravila. Rado se primeri, da kljub pazljivosti in trudu izdelek ni tak, kot smo pričakovali. In če neko delo opravljamo bolj po-redkoma, je izid lahko precej vprašljiv. Prav neuspeh vzpodbode marsikatero gospodinjo, da ponovno preizkusi svoje kuharske spretnosti v želji, da bi bila tokrat uspešnejša. Toda v preveliki vnemi se potem lahko primeri, da starih napak res ne ponovimo, pač pa naredimo nove.
Pri pripravljanju kvašenega testa moramo biti seznanjeni z nekaterimi osnovnimi zahtevami. Ker na kvaliteto sestavin ne moremo kaj prida vplivati, se poizkušajmo izogniti vsaj onim napakam, ki smo jih z nespretnostjo ali premajhno izkušenostjo povzročili sami.
Osnovni pogoj pri pripravi kvašenega testa je primerna temperatura, ob kateri se bodo glivice kvasovke lahko pravilno razvile. Zato mora biti dobro ogret prostor, v katerem bomo delali, vse sestavine testa in ves pribor. Pri 50 stopinjah prenehata razvoj in razmnoževanje glivic, zato je temperatura ob 30 do 35 stopinj najbolj primerna. Za razvoj glivic so potrebni tudi zrak, vlaga in hrana. Pri sejanju moke, gnetenju ali stepanju vdelamo v testo potrebni zrak. Pregneteno testo pokrijemo samo s prtom, vendar moramo paziti, da v prostoru, kjer testo vzhaja, ni prepiha. Vlago dobijo kva-snice s tekočino, hrano iz sestavin testa s pomočjo fermentov. Z dodanim sladkorjem še pospešimo njihov razvoj. Paziti moramo, da tekočina, posebno sol in maščoba, ne prideta v neposreden stik s kvasom, ker tanka plast maščobe dokončno ustavi nadaljnji razvoj kvasovk in s tem prepreči vzhajanje.
Pri peki moramo paziti, da v testu ni preveč tekočine, kar povzroči, da zaradi padajočega pritiska pare sladica med ohlajanjem ob straneh upade. Primeri se tudi, da je zaradi
tega testo proti dnu gostejše. Nasprotno pa se zaradi prepičlo odmerjene tekočine pečeno testo prehitro posuši in ostari. Maščobo damo točno po receptu, ker prevelika količina slabi ogrodje testa, zaradi česar sta skorja in sredica premastni.
Kadar v sladici nastanejo rovi, ki tečejo od sredine proti skorji ali če testo na vrhu razpoka, krivdo lahko pripišemo tudi preostri moki. Le-ta daje preveč upora rahljanim sredstvom. Predrta, rahlo nazaj zapog-njena skorja je očitna sled tega dogajanja. Pomanjkanje vlage v testu in prevroča pečica povzročita enako napako. Zelo vzhajano testo takoj postavimo v pečico in zapremo vratca, pri manj vzhajanem testu naj prvih nekaj minut ostanejo vratca za prst široko odprta. S tem preprečimo prehitro nastajanje skorje, ki bi zadržala nadaljnje vzhajanje.
V modlu pečenih sladic iz kvašenega testa ne smemo takoj zvrniti na desko.
Zelenjava v zaboj čku
Če želimo imeti zelenjad čimbolj pri roki, je sedaj čas, da jo posejemo v zabojček ali primerno posodo.
Peteršilj potrebuje svetlobo in svež zrak ter temperaturo okoli 12 stopinj, pičlo zalivanje in peščeno zemljo. Tudi krebuljico za pripravo zelenjavnih juh lahko sedaj posejemo. Ce smo se odločili za drobnjak, ga imejmo najprej pri temperaturi 20 stopinj. Po dobrem tednu dni potrebuje le še 15 stopinj toplote in precej vlage. V splošnem uspevajo peteršilj, krebuljica in drobnjak v precej enakih razmerah.
MARTA ODGOVARJA
Vida, Kranj:
Prosim za nasvet, kako naj imam ukrojen plašč iz blaga, katerega vzorec vam prilagam. Stara sem 32 let, visoka 167 centimetrov in tehtam 56 kg.
Odgovor:
Plašč je ravno krojen z visokim ovratnikom, vstavki so ob rokavnem izrezu spredaj in zadaj..Rokava so širša, zavihek Širok, žepi so v stranskih šivih. Zapenjanje je skrito, pas na zavezovanje. Zadnja stran je po sredini prerezana, šivi so poudarjeni z okrasnimi šivi. Dolžina je midi.
J
Sm*i*> * *« *«■
«**« *#«*« ********* **«■»* •«<*.* ***** ♦*#»*•■»»** *<*«*«
******
Moč besede
Beseda je že zdavnaj človekovo glavno izrazno sredstvo. Z besedami razodevamo misli, izražamo čustva, beseda je pot do dejanj. Dejanja se, prej ali slej, uresničujejo. Kadar z besedami poveljujemo ali ukazujemo, pri priči spodbujamo dejavnost. Pridige, predavanja in nagovori so namenjeni spremembi bodočega ravnanja, ki se bolj ali manj uspešno uresničuje.
Človek se predvsem v šoli besedno in miselno uglaja, bogati si besedni zaklad, širi miselno obzorje, pridobiva bolj jasne predstave o naravi in družbi.
Način govorjenja se prilagaja področju, o katerem govorimo. Učitelji leposlovja včasih govore bolj v pesniškem slogu, kar neti pesniško razpoloženje ali celo snovanje mladih. Učitelji naravoslovnih področij z besedami posredujejo zapletene, prikrite pa spet nazorne pojave, ki so značilni v mrtvi in živi naravi. Družboslovci veliko govore o preteklosti, odkrivajo razvoj gospodarskih, zgodovinskih, kulturnih in ostalih značilnih oblik družbenega življenja.
Modroslovci posredujejo besede in ideje velikih mislecev' vseh časov.
V športnem tekmovanju, delovnem in življenjskem naporu se  oglašajo  notranje besede naprej, umiri se, ne odnehaj, samo še nekaj metrov, korakov, sekund!  Vsa naša dejavnost ima  notranje poreklo  v zavestnem usmerjanju gibalne hitrosti, moči in urnosti, volja preko besednega središča sproži ustrezno delovanje. I  Vnanja beseda, ki spodbuja delavce   ali   športnike, bolj zaleže, če je kratka in če ni ^preveč pogosta. Množico napotimo   v   tek   z besedami: mehko, lahko, živo! ^Bolj počasne spodbudne besede: hitreje, obrni se, skoči, odrini se! Vsaka beseda moral biti izrečena v primernem čust-f venem tonu, ne sme biti žaljiva,}, groba   ali   celo  poniževalna. § Kadar človek preveč govori,\ navija ali kriči, bolj zadovolju-% je sebe in manj učinkuje nat druge. V takih primerih z be-\ sedami olajšamo notranjo na-i petost ali odložimo težave vsak-t danjosti.
Beseda je odjek tempera-* menta. Nekateri so bolj molčeči* in razmišljajoči, drugi pa bolji povnanjeni in zgovorni. Al dobro je vedeti, da človek nikoli'* ne ve preveč, lahko pa govorif preveč! Tako pravi ameriški, poslovni pregovor in res je v k obilici besed manj vsebine manj logike.
V čem je moč besede? Moč besede je v njeni razum Ijivosti, v bogastvu vsebine, v odmevnosti in v tem, kako učinkuje na dejavnost. Vsaka beseda bi morala biti prijetno zvočna, tako jasna, prepričljiva in glasna, da bi slehernega spodbujala k pravilnemu ravnanju, izpopolnjevanju dolžnosti, k odgovornosti, osebnemu razvoju in k tvorni splošno človeški dejavnosti.
Jože Ažman
in
•6*1 Korvnjalfi
ASOVA
K Z-'
I LOGA
Utonilo je sonce
Na osnovni šoli Tone Čufar na Jesenicah uspešno deluje dvoglasni pionirski pevski zbor. Učenci nastopajo na številnih proslavah in svečanostih na šoli pa tudi na drugih. Zbor že več let vodi Mira Mesaric. (B. B.) - Foto: F. Perdan
Ob spominu na dražgoško bitko
Pod zeleno brezo, mehkim zelenim listjem, ki v rahlem vetru zašumi, zašušti in se prekopicne čez zeleno gomiJaV manu in cvetja, leži partizan-. Kdo ve, kdo je, kje je padel in prelil kri, kri za našo domovino?       ^Lyčv ,
V zadnjih trenutkih' svojega junaškega življenja se je pogumno pognal na barikade, s šarcem streljal ogabne fašistične spake, ki so bežale pred junakom levjega srca. On in njegovi tovariši se niso bali sovražnika. Morali so biti močni, morali so biti pogumni in morali so zmagati. Le malo je bilo tistih, ki niso mogli vzdržati. Imeli so premalo upanja v Tita v partijo, v komuniste, proletarce.
Sredi tega opustošenja, krvi in solz je klila iskra upanja, upanja v lepšo, srečnejšo prihodnost. Niso videli smrti, ki je stegovala svoje umazane, krvave kremplje, niso slišali krikov zadetih in umirajočih. V njih je tlel ogenj upora. Bataljoni so korakali z zanosom, bili so prava narodna vojska. Ljudje so jih pozdravljali s solznimi očmi, gledali so mlade fante, ki so odhajali v nove, krvave boje. Proletarci morajo biti najboljši borci, brez napak, brez zamerljivosti. Po njih se bodo zgledovali vsi borci naše domovine.
Sovražnik je skušal z vsemi močmi razbiti naše vrste, vendar se proletarci in komunisti niso dali ugnati. Hodili so nepretrgoma iz boja v boj, bili so utrujeni, vendar ponosni na svoje uspehe.
Neka silna, neustavljiva moč jih je gnala naprej. Čeprav je sovražnik prizadejal težke izgube našim borcem, jih to ni zlomilo, ampak ojeklenilo za nove napore. Fašisti in nacisti so s svinčenkami uničevali naše borce, mraz jih je hromil, bolezen je redčila partizanske vrste.
Praznovanje obletnic
27. decembra je bila v Leskovcu osrednja republiška slovesnost, na kateri so proslavili 35-letnico zveze pionirjev Jugoslavije, 25-letnico zveze prijateljev mladine in obletnico prvega kongresa USAOJ.
Zveza pionirjev Jugoslavije je bila ustanovljena 27. decembra pred 35 leti na pobudo KPJ na prvem kongresu USAOJ v Bihaču. Takrat je Tito dejal: »Kadar gredo v boj možje, vojska, ki jo je ustvarila država, odrasli možje, je to njihova dolžnost do domovine. Dolžnost vsakega državljana in rodoljuba. Kadar pa gredo v boj otroci 12, 13, 14 ali 15 let, vedoč, da bodo v njem padli, tedaj to ni več dolžnost do domovine; tedaj je to nadčloveški pogum mladih ljudi, ki žrtvujejo sebe, čeprav v življenje niti stopili niso, da bi bili bodoči rodovi srečni.«
Danes se v Sloveniji na tradicijah NOB vzgaja 220.000 pionirjev v 900 pionirskih odredih.
Pobudo za ustanovitev društev prijateljev mladine je 1950. leta dal CK KPJ. V Sloveniji je danes 500 društev in 60 občinskih zvez prijateljev mladine ter prek 70.000 članov, aktivistov DPM.
V znanih bitkah na Neretvi, Sutjeski, in Kozari so se borci upirali devetkrat večji premoči Nemcev, Italijanov, ustašev in četnikov. Kosmati ustaši in bradati četniki so se pod vodstvom Draže Mihajlovića in njegovega »kolega« Pa veliča pobijali med seboj samo zaradi vere. To so izkoristili Nemci in jih ščuvali drugega proti drugemu.
Nihče po svetu ni pomislil na to uporno državico, ki se je sredi zasužnjene Evrope postavila v bran fašističnim zavojevalcem. Nori Hitler je besnel, toda našim herojem se ni bilo mogoče upreti. Štrli so fašistično propagando, štrli fašistično zver in zavihrala je jugoslovanska zastava z rdečo zvezdo. I
Danes nas svet spoštuje, ker želimo le mir, mir, ki nam ga je ustvaril Tito z borci. Mir in svoboda, to sta dve čudoviti besedi, ki si jih želimo Tito in mi, naša socialistična federativna republika Jugoslavija.
Emil Kofler, 8. d. r. osn. šole
Prešernove brigade, Železniki
Do spise tekt.
21. januarja posijice na temo Ce bi bil arhi-
S ŠOLSKIH KLOPI
V tišini
Pouk se je končal in odšel sem v razred za likovni pouk. Z mano so še drugi učenci, ki prihajajo z enakim namenom. Sedim za mizo in poslušam razlago. Sive stene razreda, sestavljene iz betonskih plošč, osvetljuje svetloba razrednih luči. Skozi okno se vidi temno nebo in bloki. Na balkonih visi perilo. Okna so obarvana v rdeči, rumeni in beli barvi luči. Ne štejem jih.
Spet sem v razredu, poslušam razlago in enakomerno topotanje nog učencev,   ki   divjajo  po hodniku. Slišijo se tudi rezki klici. Razlage je konec. Tudi topot je prenehal. Ko začnem pisati, vidim, ker sem zadaj, skozi stekla sošolcevih očal. Vse je spackano. Pišem, kar se te trenutke dogaja v našem razredu. Slišim vrata, ki z njimi ropota prepih in tudi to zapišem. Slišim tudi škreb-Ijanje svojega peresa in kako mi govorijo misli. Ozrem se po razredu in mislim, kaj naj še napišem. Domislim se. O dihanju, o ropotanju s svinčniki in premikih, ki povzročajo šume.   Vse   to   opazujem, čutim, slišim. Vsega tega sem delček tudi jaz, ki še vedno sedim v razredu in vrtim pero, ki po volji rok zapiše vse, kar trenutno mislim.
Končujem in še vedno doživljam.
Andrej Vene, 7. a r. osn. šole Simona Jenka, Kranj
je
Temno rdeča, brezizrazna krogla je visela na obzorju, nad temnimi orisi gričevja, za katerim se je razlezla zlatordeča večerna zarja. Nebesni obok je prekrivala jasna, sinja modrina, v ozračju pa je bilo čutiti vonj po smoli. Udarci sekire so odmevali med krošnjami, nekje blizu pokalo suho dračje.
Močneje sem se oprijela stare bukve, katero sta prekrivala mah in lišaj. Velika, razvejana krošnja se je bohotila nad starim deblom, s katerega se mi je na vsa usta režal možic z velikim klobukom, ki ga je pred kdove koliko leti nekdo urezljal.
Lomljenje suhih vej se je spremenilo v šelestenje listja, ki je krožilo po zraku, ko se je veter poigral s kronami dreves. In ta
Katera pot je prava
2
neugnani, poredni otrok narave, sp mi je zapodil v obraz kot bi me hotel potegniti v svoj vrtinec. Usedla sem se na tla in se skrila za mogočno deblo. Noge me niso hotele ubogati, zato sem jih objela z rokami in jih pritegnila k sebi. Tako sem sedela in gledala skozi krošnje na zahod, kjer je sonce počasi, čisto počasi lezlo za obzorje. Se zadnji poljub Karavankam in ni ga bilo več. Mračna sinjina je objela gore, ostala je le krvava zarja, ki je zmeraj bolj bledela. Z vzhoda pa se je pomikala točka, ki je puščala na sinjem nebu belo črto. Hitela je čez nebo, za njo je drvel veter, ki je razpihnil črto v belo kopreno. Zarja je izginjala, zračna neugnanca sta se izgubila za Blegošem, z juga pa je zavel hlad in naznanil noč.
Agata Oblak, 8. b r. osn. šole Ivana Tavčarja, Gorenja vas
Moj oče
KATERA POT JE PRAVA? - Čebelica bi rada v domači panj. Na poti se srečuje z neštetimi prepre-kami, saj je samo ena prava pot. Jo najdete?
Moj oče je videti mrk in strog, toda, kdor ga pozna, ve, da je dober in vesel.
Izučen je za tesarja, kar se je veliko poznalo, ko smo gradili hišo. Vsak les, ki mu pride pod roke, zna uporabiti za koristno stvar. Nobeno delo mu ni težko in odveč. Težave ima samo z zdravnikom. Dostikrat ga boli glava, pa za nobeno ceno ne vzame zdravil, zobozdravnika pa obišče šele takrat, ko je že prepozno. Najbolj pa mu je odveč potovanje z avtobusom in vlakom. Kadar hočem kam iti, morava z mamico sami. Tudi na morje hodiva sami. Oče je najraje doma in skrbi za vrt, pozimi pa za kurjavo. Najbolj je vesel, če smo vsi doma. Če pa prinesem iz šole slabo oceno, reče: »Ja, ja, saj sem vedel!«
Komaj Čakam, da pride z dela. Zvečer, ko je doma, se mi zdi, da imam najboljšega očeta.
Nataša Repe, 7. b r. osn. šole bratov Žvan, Gorje
Tok misli kakor velika, deroča reka. Reka, polna vrtincev.
Vojna, vojna kot velika, črna in ostudna stvar, kot velik, naraščajoč oblak, oblak poln krvi, oblak brez prizanašanja.
Zaprli so jo. Tepli so jo in mučili, oh, kaj vse so počeli z njo.
Njeno prebičano telo, njene do zadnje kaplje izžete oči, ves njen jaz jk n*jL.»br>val. Kljuboval proti vsem tem izmaličenim obrazom, proti lobanjam s krvavo rcče*imi očmi in ostudnimi usti.
Kljuboval zanj.
Kljuboval za nas.
Kljuboval za nekaj velikega, nedoživetega.
Kljuboval za velik, svetal oblak, tam daleč, nekje na obzorju.
Četa utrujenih, lačnih ljudi. Proti obzorju gre.
V koloni mlad fant s puško na rami, z nogami razbolelimi od kamenja in z jeklenim srcem.
Njegove roke, tiste roke, ki so poznale le grčav les puške, so trepetale.
Trepetale ob pogledu na vse te ljudi, ki niso bili ljudje, ki niso bili živali — bili so brezoblična gmota, gmota brez imena, brez srca.
Svoboda prihaja.
Prihaja počasi, toda prihaja.
Vsi jo vidijo. Slišijo jo, čutijo jo.
V njihovih srcih je.
Prišla je. Res je prišla.
Prišla je za vse, ki so trpeli zanjo. Zanjo — kot za velik, svetal dragulj, poln moči in ljubezni.
Svoboda je pri nas. Imamo jo, naša je.
Priborili so nam jo tisoči, ki so trpeU v gozdovih, taboriščih, zapo-
rih
Mnogih od njih ni več.
Mihela Novak, 8. a r. osn. šole Petra Kavčiča, Skofja Loka
Napovedovalka je po radiu povedala:
» ... Včeraj je bila v Ptuju razstava ptic. Reportažo o tem je napisal Franci GOLOB ...«
Nada Eržen, 8. c r. osn. šole
Ivana    Tavčarja, Gorenja
vas
Sneg
KOLEDAR
pisatelj
L
8. januarja
1819 je umrl prvi slovenski pesnik Valentin Vodnik
9. januarja
1866 je   bil   rojen   slovenski pesnik
Anton Aškerc 1890 je bil rojen vodilni ceik
Karel Matej ChodCapek
10. januarja
1883 je bil rojen ruski pisatelj Aleksej Nikolajevi« Tolstoj
12. januarja
1878 je   bil   rojen emeriski
Jack London 1887 je umrl slovenski
Erjavec
1984 je umrl slovenski pisatelj in dra-marik Ksaver Mesko
pisatelj pisatelj Fran
Vsi smo se igrali, noro se režali, veselili se snega, ki letel je izpod neba.
Marko za vriska, Jure zapiska, Metka poskoči, balonček pa poči.
Zdaj pa na juriš čez bele poljane, s sanmi se spustimo čez drn in strn!
Metka lovi
hitre sani
in že jih ujame,
pa hajd čez poljane.
Jana Studen in Marija Valjavec, 5. a r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič
J
Kako je uglašen sekstet gorenjskih študentov (fanta sva bila v manjšini) prekrižaril našo sosedo od Benetk do Sicilije
DOBRO JUTRO, ITALIJA
Italijanski cariniki na srečo niso izvohali tistega litra brinjevčka, ki smo ga nesli s seboj za najhujše primere.
V sredo okrog pol enih smo se pripeljali v FIRENCE, stlačeni v kupeju s starejšim možakom, ki se je vse od Benetk basal z jagnjetino in kruhom. Čebula je zoprno smrdela. Sumljivo smo se gledali. Pa se je možak obrnil in:
»Govorite italijansko?« je tekoče začel.
»Kakšno besedo!«
»Nemci? Angleži?«
»Ne!«
»Rusi?«
»Nak!« se zasmejemo v sekstetu. Naj ugiba. Nam se je že svitalo, s kom se pogovarjamo.
»Pa, bogami, ko ste? Kinezi?« mu je ušlo.
»Zemljaci, moj mili brate!« Se zarežim.
Debelo me pogleda: »Bosanac, jelda?«
Ko mu povem, se razneži in razgovori.
»Delam v majhnem mestecu zraven Rima. V rafineriji olja, mazivo in podobne svinjarije. Vračam se, bil sem doma, v vasici K. Če se človek izkašlja, mu je lažje. Ne poznamo se, zato. Pred prijatelji skrivam bolečino. Žena se je spečala z drugim, z dvanajst let mlajšim po-balinom, pravi, da zato, ker jo premalokrat obiščem, revico! Pa ju ni bilo doma. Z ljubimcem sta odjadrala nekam v Makarsko. Na morje. Jaz,« se je močno potrkal po poraščenih prsih, »jaz pa naj v Italiji crkavam in krvavi pot potim, da lahko prihranim nekaj piškavih lir. Prekleto. Pred tednom dni, ko sem se vozil domov, sem v Trstu izstopil in na črni borzi kupil škatlo dinamita, da bi ju razstrelil s hišo vred, če bi bila doma ...«
»In?« ga poslušamo brez diha. Premišljujem, če mogoče nima dinamita kje pod zmečkanim in zapac-kanim suknjičem. Cigareto tako živčno mečka in premetava po ustih, da bi se lahko kam zakotalila in ... bi še topli odleteli nekam pod oblake. Z vso vlakovno kompozicijo.
»Pa sem se ju naveličal čakati, odvrgel sem dinamit v potok, vložil tožbo za ločitev. Sedaj se spet vračam v olja in kisline, da jo skupaj čimprej pozabimo!« . Odleže mi.
»Kaj pa otroci?«
Oči se mu zasolzijo, molči. Zadel sem ga. Verjetno jih nimata, ali pa ...
Ponuja nam pečeno jagnje, pa nihče ne stegne roke. Raje odpremo konzervo pasulja, ga prekuhamo na plinskem gorilniku in slastno pojemo iz družinske »kastrole«. Prvič. Razburljiv obred, ki nam je kasneje prešel v kri. Senzacija za Siciljance, dogodek za karabi-njerje na Pazzi Venecia v RIMU, presenečenje za mafijo v neapeljskem pristanišču, ko smo namenoma razlili vroč čaj po' njihovih nogah, da smo se jih odkrižali. Cukrčki, ki jih človek ne doživi niti v petindvajset kilometrov dolgi koloni od Postojne do Kopra.
Železniška postaja v Firencah je velika. In umazana. Ne pustijo nas čez tire do izhoda. Z vso kramo užaljeni spolzimo po neskončnih podhodih, pod tiri, na sonce.
Nahrbtnike oddamo pri »bagage« in se frej kot ptički na vej lotimo raziskovanja mesta ob Arnu.
Ne bi vas rad moril z goro podatkov o zgodovini in današnji podobi enega od rojstnih mest evropske visoke kulture, vendar — nekaj najosnovnejših podatkov nikdar ne škodi.
Firence, eno izmed rojstnih mest evropske visoke kul ture
FIRENCE so središče Toskane z okrog pol milijona prebivalci. Lego prvotne naselbine so izbrali še Etruščani. Rimljani so sem prišli v 3. stoletju pred našim štetjem. Mesto so imenovali FLORENTIA. V 12. stoletju je postala neodvisna komuna, v kateri so imeli vodilno vlogo obrtni cehi., v 14. stoletju pa so se začeli uveljavljati bančniki MEDICI, prevzeli oblast in razglasili republike, čeprav je bila to le vladavina mo-narhističnega tipa z družino MEDICI. Imenovali so jo kar gospostvo Medičejcev; podredili so si Toskano vse do Tirenskega morja, se povezali z Benetkami in papežem in si začeli pridobivati svetovni sloves kot eno najpomembnejših umetnostnih središč. Po« letu 1737 pridejo Firence v roke Habsburško-Lothrinške družine, dokler jih združena Italija v letih 1865—1871 ne povzdigne v prestolnico kraljevine. Danes so turistična meka Italije.
Ogledamo si cerkvi iz 13. stoletja — »Santa Maria Novella«, ki slovi po freskah, in »Santa Croce«, v kateri nagrobniki spominjajo, da so bili v njej pokopani Michelangelo, Gallileo, Rossini, Macchiavelli...
Ponte Vecchio, firenški most zlatarjev in hipijev, nad Arnom
Sonce počasi tone vse bolj proti zahodu.
Vrnemo se na železniško postajo po prtljago.
Neznosna vročina, 34 stopinj v senci. Znoj curlja po hrbtih, srajce se sprijemljejo s kožo, vleče nas k tlom. Ženske pa so trmaste kot mule. Naprej, samo naprej, brez odmora, da čim prej najdemo kamp na hribčku nad Firencami.
»Spametujte se, lepo vas prosim!« sočno rignem, odložim nahrbtnik, ki nič kaj nežno ne pristane na tleh in v obupu sklenem roke.
Ženske trmasto vztrajajo. Gremo naprej!
Pod izsušenimi krošnjami dreves, na granitnih kockah, v ozkih zakotnih ulicah posedajo Firenčani na platnenih stolčkih ali pa kar na kamnitih pragovih, moški goli do pasu, ženske zapete do vratu, in dremljejo. Enaka slika se kasneje ponovi v Neaplju, Salernu, na Siciliji. Človek nikoli ne ve, kdaj Italijani delajo. Trgovine so zaprte.
»Zlak me bo zadel, če ne dobim kozarca vode!« žalostno zavije
Brane oči proti nebu. Sonce neusmiljeno žge, o dežnih kapljicah lahko le sanjamo. Izbrskam čjutaffLv. Prazna je. »Nimaš nobenih skritih rezerv?«
Odkimam. Banke in mlekarne so po Italiji od 12 do 15.30 zaprte.
Brska po žepih in izvleče nekaj zmečkanih bankovcev.
»ČASTIM!«
Prebijamo se skozi zadušljivo soparo, ki lebdi nad Arnom. Stroji brnijo in bruhajo na težke tovornjake sivozeleno umazanijo. Poglabljajo rečno korito, polno plastične navlake, gnojnice, detergentov. . . Flore in favne ni več v Arnu. Ostaja samo 'še trpek spomin na čase, ko so po reki tiho drseli čolni, mimo ribičev, proti zahodu, vse do izliva Arna v morje pri PISI. Danes preda morskim valovom namesto čolnov 3 milijone litrov gnojnice. In to VSAK DAN!
FIRENCE — ime, ki nas je včasih spominjalo na večno pomlad, na rojstvo VENERE, UMETNOSTI in LEPOTE, na Michelangela, Raffaella, Tiziana - se danes duši v izpušnih plinih in gnojnici. UMIRA. Turistu ostaja nepoškodovana samo še galerija UFFIZI in DAVID. Vse drugo prekriva golobje blato, na posameznih mestih tudi za prst debelo. Redarji se ob naših nedvoumnih kretnjah z roko samo smehljajo. Verjetno čakajo na blagoslov »od zgoraj«. Velika škoda.
In ogromna odlagališča avtomobilske pločevine pred starim delom mesta.
In televizisjke antene. Štrlijo kot posmeh v arhitektonsko urejeno mestno jedro. V grozdih.
Kaj bi se turist jezil, ko ve, da Italijane ne vrže iz tira niti uničevanje in zalivanje z betonom antičnih arheoloških najdb v RIMU. Absurd dežele, ki se sonči in živi od zgodovine.
Sedimo na gostilniškem vrtu, za pogrnjeno mizo. Življenje je postalo takoj bolj mokro. In lepše. Pijemo vino. Dva litra za šest izsušenih grl. Premalo. Mineralna voda je še enkrat dražja. Kolca se nam po domačem hladilniku.
Plačamo. Toliko, da nas je od takrat naprej žeja vedno minila, če smo samo pomislili na to firenško gostilno.
»V vrsto, drug za drugim, na pet metrov! Pohod na kamp se nadaljuje!« Kot gosi in dva gosaka. Za spremstvo.
Šklopotajoči koraki na asfaltu postajajo neenakomerni, nagonski, slaba volja se nabira v nerazpihljiv oblak, nabit z odbojno energijo, samo iskra, pa bi. .. NEJKamp je za vogalom. Samo še pet minut. Ta klic nam vlije novih moči, pa čeprav se raztegne v debelo uro.
Nebo se v toplih prelivajočih barvah nagiba nad oleandri in morjem zelenja, ko zakoračimo v kamp nad mestom. Vsa zadnja svetloba se je zaprla v sončnem zahodu, kot cvet velikonočnega kaktusa.
Na hitro smo postavili platneni ponjavi, skuhali kosilo in večerjo (vse v enem loncu), se načofotali pod mrzlimi tuši in občepeli pred šotori.
Naša bodoča tovariš doktor je zaflikala nekaj odrgnin in dva žulja. Martina, na srečo.
Večer je počasi tonil v temo, v svitu zastrtih svetilk so se obrazi podaljšali.
Utrujeni smo, zato se zavlečemo v šotora, na spalne vreče. Zagrne nas tema. Globok spanec nam napolni izpraznjene akumulatorje.
Angleži pod nami pa so se vso noč nacejali s pivom iz konzerv...
KINO
Kranj CENTER
6. januarja franc. barv. komed. BELMONDO - NEPOPRAVLJIVI ob 16. in 18. uri, amer. barv. film VOJNA ZARADI LOLLY MADO-NE ob 20. uri za filmsko gledališče
7. januarja franc. barv. komed. BELMONDO - NEPOPRAVLJIVI ob 16., 18. in 20. uri, premiera franc. barv. krim. V LABIRINTU MOČI ob 22. uri
8. januarja nem. barv. vestern KRALJ PETROLEJA ob 10. uri, franc. barv. komed. BELMONDO -NEPOPRAVLJIVI ob 15., 17. in
19. uri, premiera amer. barv. pust. MANDINGO ob 21. uri
9". januarja franc. barv. krim. V LABIRINTU MOČI ob 16., 18. in
20. uri
10. januarja franc. barv. krim. V LABIRINTU MOČI ob 16., 18. in 20. uri
11. januarja franc. barv. krim. V LABIRINTU MOČI ob 16., 18. in 20. uri
12. januarja franc. barv. komed. VESELI REKRUTI ob 16., 18. in 20. uri
Kranj STORŽIČ
6. januarja amer.-ital. barv. krim. UMORI NA VIKENDU ob 16., 18. in 20. uri
7. januarja amer. barv. komed. ARTISTI IN MODELI ob 16. uri, franc. barv. drama ZVESTA ŽENSKA ob 18. in 20. uri
8. januarja amer. barv. komed. ARTISTI IN MODELI ob 14. in 18. uri, amer. barv. akcij. SMRTONOSNA STEZA ob 16. uri, premiera amer. barv. vestema VELIKI SKAVT ob 20. uri
9. januarja amer. barv. vestem VELIKI SKAVT ob 16., 18. in 20. uri
10. januarja amer. barv. vestern VELIKI SKAVT ob 16., 18. in 20. uri
11. januarja amer. barv. akcij. SMRTONOSNA STEZA ob 16., 18. in 20. uri
12. januarja premiera jug. barv. filma METEŽ ob 16., 18. in 20. uri
Tržič
7. januarja amer. barv. pust. PROTI VSEM ZASTAVAM ob 16. in 20. uri, amer. barv. akcij. SMRTONOSNA STEZA ob 18. uri
8. januarja franc. barv. komed. VESELI REKRUTI ob 15. ' uri, amer. barv. akcij. MAŠČEVANJE BELE STRELE ob 17. in 19. uri
9. januarja amer. barv. akcij. MAŠČEVANJE BELE STRELE ob 17. in 19. uri
10. januarja franc. barv. komed. VESELI REKRUTI ob 17. in 19. uri
11. januarja franc. barv. komed. KLOFUTA ob 17. in 19. uri
12. januarja amer. barv. film ODREŠITEV ob 17. uri za filmsko gledališče, franc. barv. komed. KLOFUTA ob 19. uri
Kamnik DOM
7. januarja nem. barv. vestem KRALJ PETROLEJA ob 16. in 18. uri, angl. barv. JANE EYRE -SIROTA IZ LOWOODA ob 20. uri
8. januarja amer.-ital. barv. UMORI NA VIKENDU ob 15. in 19. uri, angl. barv. JANE EYRE - SIROTA IZLOVVOODA ob 17. uri
9. januarja franc. barv. komed. KLOFUTA ob 18. in 20. uri
10. januarja franc. barv. komed. KLOFUTA ob 18. uri, amer. barv. akcij. SMRTONOSNA STEZA ob 20. uri
11. januarja amer. barv. film ODREŠITEV ob 18. uri za filmsko gledališče, amer. barv. krim. NOČNA PREMIKANJA ob 20. uri
12. januarja amer. barv. krim. NOČNA PREMIKANJA ob 18. in 20. uri
Duplica
7. januarja amer.-ital. barv. krim. UMORI NA VIKENDU ob 20. uri
12. januarja amer. barv. akcij. MAŠČEVANJE BELE STRELE ob 20. uri
Skofja Loka SORA
6. januarja franc. barv. drama GOVORI MI O LJUBEZNI ob 18. in 20. uri
7. Januarja ital. barv. drama GRESNICA ob 18. in 20. uri
8. Januarja ital. barv. drama GRESNICA ob 18. in 20. uri
9. januarja slov. barv. drama TRENUTKI ODLOČITVE ob 18. uri
10. januarja amer. barv. grozlj ABOT IN KASTELO ob 20. uri
11. januarja amer. barv. grozlj ABOT IN KASTELO ob 18. in 20. uri
12. januarja amer. barv. drama GOLI V SEDLU ob 20. uri
Železniki OBZORJE
7. januarja slov. barv. drama TRENUTKI ODLOČITVE ob 17. uri, franc. barv. drama GOVORI MI O LJUBEZNI ob 20. uri
8. januarja franc. barv. krim.- V LABIRINTU MOČI ob 17. in 20. uri
11. januarja amer. barv. grozlj. GRIZLI ob 20. uri
Jesenice RADIO
6. januarja jug. barv. komed. VOJAKOVA LJUBEZEN ob 17. in 19. uri
7. januarja angl. barv. pust. GROF MONTE CRISTO ob 17. in 19. uri
8. januarja angl. barv. pust. GROF MONTE CRISTO ob 17. in
19. uri
9. januarja franc. barv. komed. RAZJEZIL SE BOM ob 17. in 19. uri
10. januarja franc. barv. komed. RAZJEZIL SE BOM ob 17. in 19. uri
11. januarja amer. barv. drama PEKLENSKI  STOLP  ob  17. in
20. uri
Jesenice PLAVŽ
6. januarja amer. barv. grozlj. ZRELO ob 18. in 20. uri
7. januarja franc. barv. komed. RAZJEZIL SE BOM ob 18. in 20. uri
8. januarja franc. barv. komed. RAZJEZIL SE BOM ob 18. in 20. uri
9. januarja angl. barv. pust. GROF MONTE CRISTO ob 18. in 20. uri
10. januarja angl. barv. pust. GROF MONTE CRISTO ob 18. in 20. uri
12* januarja jug. barv. VOJAKOVA LJUBEZEN ob 18. in 20. uri
Dovje — Mojstrana
7. januarja amer. barv. krim. MAŠČEVANJE TOMA HUNTER-JA ob 19. uri
8. januarja amer. barv. vestem V SOTESKI NEVADE ob 19. uri
Kranjska gora
7. januarja amer. barv. vestem V SOTESKI NEVADE ob 20. uri
8. januarja franc. barv. krim. ADIJO, KIFELJCI ob 20. uri
11. januarja franc. barv. komed. RAZJEZIL SE BOM ob 20. uri
LOTERIJA
5 i
60 150 2120 30270 45060 15410 586090 594040
11 831 641 671 93911 10831 560641 583131
92 12 542 13342 20212 32422 06332 349632
13 43 63 9293 48043 88013 13843 365013 487263 523023
«"z, 11
30 80 500 1000 1000 1000 10000 10000
50 80 100 100 1000 5000 10000 10000
30 70 200 1000 1000 1000 5000 10000
30 40 40 400 1000 2000 5000 10000 10000 10000
84 5824 15124
65 75 905 73545 74375 23265 68655 503965
6
46016 87356 375116
17 37 67
048477 530877 194047 545537
18 6168 19018 95328 093048 349088 511498
9
84789 374559 504479 141759
E
•s*
s-g
40 500 1000
30 30 80 1000 1000 2000 2000 10000
20 1000 2OO0 10O00
40
50 50 10O00 10000 10000 10O00
30 400 1000 1000 10000 10000 10000
20 1000 50O00 10OO00 400000
tU   kr«t no'injltl njim«
m
in
ia
Informativne oddaje lahko poslušate na prvem programu vsak dan, razen nedelje, ob 4.30, 5.00, 5.30, 8.00, 6.30, 7.00,8.00, 9.00, 10.00 (Danes dopoldne), 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 (Dogodki in odmevi), 18.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 23.00, 24.00, v nočnem sporedu ob 1.00, 2.00, 3.00 in 4.00, ob nedeljah pa ob 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00 23.00, 24.00, 1.00, 2.00, 3.00, 4.00;
na drugem radijskem programu prisluhnite novicam ob 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30 in 18.30, na tretjem programu pa ob 19.00, 20.30 in 23.50.
7. JAN.
Prvi program
4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pionirski tednik 9.35 Mladina poje 10.15 Kdaj, kam, kako
in po čem H.03 Sedem dni na radiu 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti: Širjenje medovitih rastlin
12.40 Veseli domači napevi 13.30 Priporočajo vam 14.05 Iz dela glasbene
mladine Slovenije 14.25 S pesmijo in besedo
po Jugoslaviji 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 S knjižnega trga 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Gremo v kino 18.45 Zabaval vas bo
orkester
Roland Shaw 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom
Jože Privšek 20.00 Spoznavajmo svet
in domovino 2l.l5 Za prijetno
razvedrilo 21.30 Oddaja za naše
izseljence 23.05 Popularnih dvajset \0.30 Zvoki iz naših krajev 1.03 Kaleidoskop
zabavnih melodij 2 03 Spev o ljubezni
in lepoti 4,03 Glasbena skrinja A.03 S popevkami
v novi dan
Dragi program
ŠjO Sobota na valu 202 131)0 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov ,13.33 Danes vam izbira 34.00 Odrasli tako,
kako pa mi U.20 Z vami in za vas 16.00 Naš podlistek -
M. Havelar:
Multaturi 16.15 Z majhnimi
zabavnimi ansambli 16.40 Glasbeni časi no 17 40 Popevke
jugoslovanskih
avtorjev 18.00 Vročih sto kilovatov -18.40 Minute z ansamblom
Andreja Arnola 18.50 Svet in mi
tretji program
19.05 Stereofonski
operni koncert 20.35 Zborovska glasba
v prostoru in času:
Marij Kogoj 2l.00 Vidiki sodobne
umetnosti 21.15 Znani skladatelji -
sloviti pianisti 22.00 Sobotni
nočni koncert 23.55 Iz slovenske poezije
8. JAN.
**rvi program
4.30 Dobro jutro 8.07 Radijska igra
za otroke: Radio
Huda luknja 8.43 Skladbe za mladino 9.05 Še pomnite, tovariši *0.05 Nedeljska panorama
lahke glasbe }l.00 Pogovor s poslušalci *1.15 Naši poslušalci
čestitajo in
pozdravljajo J3.20 Nedeljska reportaža *3.45 Obisk pri orkestru
Herb Alpert
TheTijuana Brassa J105 Nedeljsko popoldne *?.50 Zabavna radijska
igra: Stric Gabrijel s       ima zmerom prav J9.35 Lahko noč. otroci *&.46 Glasbene razglednice &00 V nedeljo zvečer ^2.20 Skupni program J KI *3.05 Literarni nokturno
- N. Nekrasov: r. Pesmi
^.15 Plesna glasba za vas 0.05 Iz klasične
koncertantne glasbe 030 Pop, ročk, beat 1.03 Če še ne spite 2.03 Spevcijazza 230 Zvoki godal 3.03 Plošča za ploščo 3.30 Sonata in capnccio l03 Lahke note
velikih orkestrov
***ugil
program
,8.00 Nedelja na valu 202 J3.00 Cocktail melodij {3.35 Iz roda v rod J3.40 Zvoki iz studia 14 lOO Pet minut humorja
.        rei minu«. ----/
il05 Po pločnikih Pariza J5fil Mladina sebi in van {5.35 Instrumenti v ritmu
545 Naši kraji in ljudje
e00 Izmusicalov j      in glasbenih revij
6 33 Melodije po pošti
18.40 V ritmu
Latinske Amerike 18.55 Minute za kulturo
Tretji program
19.05 Iskanja in dognanja 19.20 Igramo, kar ste
izbrali, vmes ob 20.35 Naš likovni svet 23.00 Komorna glasba
18. stoletja 23.55 Iz slovenske poezije
PONEDELJEK
9. JAN.
Prvi program
4.30 Dobro jutro
8.08 Glasbena matineja
9.05 Ringaraja
9.20 Pesmica za mlade
risarje in pozdravi 9.40 Vedre melodije 10.15 Kdaj, kam, kako
in po čem 11.03 Za vsakogar nekaj 12.10 Veliki revijski
orkestri 12.30 Kmetijski nasveti:
Nove usmeritve
v živinoreji 12.40 Pihalne godbe
na koncertnem odru 13.30 Priporočajo vam 14.05 Pojo amaterski zbori 14.30 Naši poslušalci
čestitajo in
pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Naši znanstveniki
pred mikrofonom 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Izročila tisočletij:
Balade in pripovedne
pesmi 18.25 Zvočni signali 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom
Fantje treh dolin 20.00 Kulturni globus 20.10 G. Verdi:
Ples v maskah —
2. in 3. dejanje 21.25 Suita in concertino 22.20 Popevke
iz jugoslovanskih
studiev 23.05 Literarni nokturno
— M. Dekleva:
Nagovarjanje 23.15 Za ljubitelje jazza
Drugi program
8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.35 Ponedeljkov
križemkraž 13.55 Glasbena medigra 14.00 Književnost
jugoslovanskih narodov 14.20 Z vami in za vas 16.00 Kulturni mozaik 16.05 Jazz na II. programu 16.40 Od ena do pet 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Lahka glasba .
slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo
Tretji program
19.05 V gosteh
pri Komornem zboru
RTV Ljubljana 19.40 Trije francoski
skladatelji: Rameau.
Franck, Debuss.v 20.35 Dva simfonična
portreta
iz zakladnice
češkoslovaške
literature 21.00 Literarni večer:
Anonimne
arabske pesnice 21.40 Večeri pri slovenskih
skladateljih:
Ivo Petrič 23.20 Za vas muzicira jo 23.55 Iz slovenske poezije
10. JAN.
Prvi program
4.30 Dobro jutro
8.08 Glasbena matineja
9.05 Radijska
šola za srednjo stopnjo: Položaj kmeta v srednjeveški Srbiji 9.30 Iz glasbenih šol 10.15 Kdaj, kam, kako
in po čem 11.00 Promenadni koncert 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti. Obnavljanje sortimenta vrtnin 12.40 Po domače 13.30 Priporočajo vam
14.05 V korak z mladimi 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Radijska univerza 16.00 Vrtiljak
17.00 Studio ob 17.00
18.06 Obiski naših solistov 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom
Latinos 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Od premiere do premiere — 2upančič: Veronika Deseniška 21.30 Zvočne kaskade 22.20 Skupni program JRT 23.05 Literarni nokturno - M. Twain: Salomon 23.15 Popevke se vrstijo 0.05 Dixieland parada 0.30 Popevke za vse 1.03 Simfonični fragmenti 2.03 Kaleidoskop
zabavnih melodij 3.03 Majhni ansambli 3.30 Paleta akordov 4.03 Proti jutru
Drugi program
8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Radijska šola
za višjo stopnjo 14.33 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Moderni odmevi 16.40 Zvočni portreti 17.40 Z ansamblom
Collegium
Singidunum
17.50 Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba
na našem valu 18.40 Popevke slovenskih
avtorjev 18.55 Minute za kulturo
Tretji program
19.05 Trije odlomki iz
opere Porgy in Bess Georga Gershwina
20.00 Znanost in družba
20.15 Minute
s klarinetistom Valterjem Petričem
20.35 Koncert za besedo
21.00 Dvignjena zavesa
21.20 Leningrajska filharmonija v Budimpešti
23.00 Sezimo v našo diskoteko
23.55 Iz slovenske poezije
11. JAN
Prvi program
4.30 Dobro jutro
8.08 Glasbena matineja
9.05 Pisan svet pravljic
in zgodb 9.25 Zapojmo pesem 9.40 Samoupravljanje
s temelji marksizma 10.15 Kdaj, kam, kako
in po čem 11.03 Po Talijinih poteh 12.10 Veliki zabavni
orkestri 12.30 Kmetijski nasveti:
Izkoriščanje
stranskih proizvodov
pri predelavi grozdja 12.40 Pihalne godbe 13.30 Priporočajo vam 14.05 Ob izvirih ljudske
glasbene kulture 14.30 Naši poslušalci
čestitajo in
pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Spomini in pisma
— S. Kosovel: Pisma Petru Mart incu
16.00 Loto vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Utrinki iz svetovne
zborovske glasbe 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom
Mojmir Sepe 20.00 Koncert iz našega
studia 22.20 S festivalov jazza 23.05 Literarni nokturno
— Lermontov: Pesmi
23.15 Revija
jugoslovanskih pevcev
zabavne glasbe 0.05 M.deFalla: Noči
v španskih vrtovih 0.30 Za pozne plesalce 1.03 Zaprite oči
in poslušajte 2.03 Note v ritmu 2.30 Komorna glasba
Antonina Dvoržaka 3.03 Kaleidoskop
zabavnih melodij 4.03 Lahke note
velikih orkestrov
Drugi program
8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 S solisti
in ansambli JRT 14.00 Radijska šola
za srednjo stopnjo 14.25 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Lahke note 16.40 Iz slovenske
produkcije
zabavne glasbe 17.40 Filmski zasuk 17.45 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba 18.40 Srečanja melodij 18.55 Minute za kulturo
Tretji program
19.05 Glasbena soareja 20.00 Kultura danes 20.15 Predklasična
zborovska umetnost 20.35 Z našimi opernimi
umetniki 21.40 Sodobni literarni
portret:
Bochumil Hrabal 22.00 Razgledi
po sodobni glasbi 23.20 V. Parma:
Godalni kvartet 23.55 Iz slovenske poezije
ČETRTEK
12. JAN
Prvi program
4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo: Pripovedne proze 9.35 Jugoslovanska zborovska glasba 10.15 Kdaj, kam. kako
in po čem 11.03 Uganite, pa vam zaigramo po želji 12.10 Zvoki znanih melodij 12.30 Kmetiiski nasveti: Pridelovanje in tržišče z lešniki v svetu in pri nas 12.40 Od vasi do vasi 13.30 Priporočajo vam 14.05 Koncert za mlade
poslušalce 14.40 Enajsta šola 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00
18.05 Z opernih odrov 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute
z ansamblom .. . 20.00 Četrtkov večer
domačih pesmi
in napevov 21.00 Literarni večer:
Oton Zupančič 21.40 Lepe melodije 22.20 Cesar Franck:
Klavirski kvintet
v f-molu
23.06 Literarni nokturno — M. A Astunas
Pesmi 23.15 Paleta popevk
in plesnih ritmov 0.05 Lahka kri 0.30 Pop, ročk, beat 1.03 Z opernega in
koncertnega odra 2.03 Kaleidoskop
zabavnih melodij 3.03 Jazz s plošč 3.30 Nepozabne popevke 4.03 Proti jutru
Drugi program
8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Aktualni problemi
marksizma 14.20 Mehurčki 14.33 Z vami in za vas 16.00 Tam ob ognju našem 16.15 Instrumenti v ritmu 16.40 S popevkami
po Jugoslaviji 17.40 S Plesnim orkestrom
RTV Ljubljana 18.00 Čustveni svet
računalnika Ruperta 18.40 Z velikimi
zabavnimi orkestri 18.55 Minute za kulturo
Tretji program
19.05 Jugoslovanska vokalna glasbena ustvarjalnost in poustvarjalnost 20. stoletja
19.30 Zunanjepolitični feljton
19.45 Večerni concertino
20.35 Vprašanja
telesne kulture
20.40 Slavnostne igre - Salzburg 77
22.00 Tri Mozartove partiture
23.55 iz slovenske poezije
113. JAN.
Prvi program
4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska Šola za nižjo stopnjo. Pazi, nevarno 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 10.15 Kdaj, kam, kako
in po čem 11.03 Znano in priljubljeno 12.10 Z orkestri in solisti 12.30 Kmetijski nasveti: Izobraževanje na področju perut ninarstva 12.40 Pihalne godbe
vam igrajo 13.30 Priporočajo vam 13.50 Človek in zdravje 14.05 Glasbena pravljica:
Kužek Belček 14.22 Na.ši umetniki
mladim poslušalcem 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljalo 15.30 Napotki za turiste 15.35 Glasbeni intermezzo 15.45 Naš gost 6.00 Vrtiljak 7.00 Studio ob 17.00 18.05 Moment musical 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom
Toneta Žagarja 20.<X) Stop pops 20 21.15 Oddaja o morju n pomorščakih 22.20 Besede in zvoki
iz logov domačih 23.05 Literarni nokturno 23.15 Jazz pred polnočjo 0.05 Ples do enih 1.03 Romantična
klavirska glasba 1.30 Nočni znanci 2.03 Mojstri jazza 2.30 Revija popevk .i.u.i zborovske skladbe Oskarja Deva, Emila Adamiča in Uroša Kreka 3.30 Paleta akordov 4.03 Majhni ansambli
Drugi program
8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 Zvoki dežel
ob Mediteranu 14.00 Radijska šola
za nižjo stopnjo: Pazi. nevarno 14.25 Z vami in za vas 16.00 Prometni leksikon 16.05 Vodomet melodij 16.40 Top albumov 17.40 Odmevi z gora 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereojazz 18.40 Glasba za vsakogar 18.55 Minute za kulturo
Tretji program
19.05 Radijska igra —
Ne priznavam
tega sodišča 20.11 Med klavirskimi
miniaturami 20.15 Z jugoslovanskih
koncertnih odrov 22.00 V nočnih urah 22.30 Mednarodna
radijska univerza 22.40 Iz jugoslovanske
operne literature 23.15 Iz komornih opusov
skladateljev 23.55 Iz slovenske poezije
Stane Knific - FLORE
Specialiteta
IZBRALI
r
SMO
ZA VAS
Videti je kot pravi kristal, je pa le stisnjeno steklo in zato seveda tudi veliko ceneje. V Murkinem ELGU v Lescah so dobili vseh vrst skodelic, skodel, krožnikov in kompletov iz tega stekla. Lepo in poceni.
Cena: od 20,70 do
127,36 din za kos
Če imate radi ribe, ste zagotovo navdušeni tudi nad vloženimi ruslji. V Centra-lovi DELIKATESI v Kranju jih imajo spet naprodaj.
Cena: 23,58 din za kozarce
Iščete lepe, tanke DIO LEN zavese? Poglejte tudi v Murkino MODO v Ra dovljici, kjer imajo tale vzorec v beli, beige in zeleni barvi, malo drugačnega pa v rumeni. Širina: 300 cm.
Cena: 105,30 din za m
V Tekstilindusovem Informativno prodajnem centru v Kranju — v hotelu CRE INA — dobite izredno lepo pestro tkano bombažno flanelo za srajce, bluze, krila in športne obleke. Iz 100- odstotnega bombaža je-
Širina: 1,40 in 0,90 m. Cena: 24,43 in 51,75 din za m
Proti večeru sta se odločila. »Ne bova večerjala doma,« sta si bila enakih misli. »Privoščila si bova dobro večerjico v kaki prijetni restavraciji.«
Priprava je bila normalna. Obleka, pričeska, kreme in kremice, pa nohti, obeski in tako do zadnje pike. Norbert je porabil dosti manj časa, a ga to ni motilo. Premišljeval je, kam bi naj šla.
»Imaš kakšen predlog?« je pobaral ženo.
»Nič posebnega,« je odgovorila. »Rada bi le kaj posebnega, kakšno specialiteto. Si za to?«
»Seveda!« je bil navdušen Norbert.
Odpeljala sta se. Mestne luči so počasi izginjale za njima. Vozila sta se slabe pol ure in prispela pred lepo razsvetljeno, manjšo restavracijo, znano po dobri hrani.
Intimno razsvetljeni prostori so jima bili takoj všeč. Z navdušenjem sta ugotovila, da je to zelo primeren kraj za njuno večerjo. S pogledi sta že iskala prosto mizo.
»Dober večer,« ju je presenetil natakar, jima pomagal sleči plašča in uredil vse v garderobi.
Zeni je pogled kar žarel. »To pa je nekaj, j a!« si je mislila in se ponosno ozrla po gostih, da je ne bi kdo spregledal.
Natakar jima je že pokazal mizo. V kotu jo je izbral, da bosta lahko v miru povečerjala.
Nekaj trenutkov sta bila sama, potem pa se je zopet pojavil natakar, to pot z jedilnim listom v roki.
»Kaj lahko postreže?« je prijazno vprašal in jima dal jedilni list.
»Bi mogoče kaj posebnega, kaj vsakdanjega, kaj sladkega, hladnega ...«
Ogledovala sta si jedilni list in premišljevala. »Nekaj vsakdanjega naj ne bo, nekaj boljšega, mogoče kakšno specialiteto.«
»Specialiteto? Ja...« se je zamislil natakar. »Mogoče bo pa šlo, ampak čisto za konec jo prihranimo, bo večje presenečenje, če dovolite.«
»Seveda dovoliva,« sta bila navdušena. »Pa bo to res prava specialiteta, prav specialiteta te restavracije?«
»Da, seveda. Po tej specialiteti je znana naša restavracija daleč naokrog,« je odvrnil natakar.
Potem so izbirali. Za predjed malo pršuta. Juhice ne bosta, bi pa malo gamsovega repa, za grižljaj ocvrtih medvedovih šap, srnina jeterca, pa mogoče še košček telečjega medaljona. Priloga normalno, solata zelena, no potem pa specialiteta, za konec, kot rečeno. Seveda bosta popila še steklenico črnine, in to bi bilo vse.
Natakar je odhitel z naročilom.
»Kaj neki je njihova specialiteta?« je bila radovedna ona.
»Potrpi malo, pa boš videla!« se je naredil neza-interesiranega Norbert, čeprav je bil od radovednosti kar nervozen.
Dobila sta predjed. Pršut se je kar topil v ustih, še posebno, ko sta ga zalila s črnino. Zadovoljno sta cmo kala in bila sta neizmerno zadovoljna. To je šele predjed, vse ostale dobrote še pridejo, pa specialiteta! Ha, to bo večer! Nekaj nepozabnega.
Natakar je prinesel glavno jed. Obilno obložen krožnik samih dobrot se je bohotil pred njima, oči pa so jima kar žarele. Zastavila sta. Meso je bilo res odlično. Srnico nista jedla še nikdar boljšo, pa medvedove šape! Nekaj fantastičnega, res enkratno.
Tako sta jedla in uživala, srknila požirek vina, zopet jedla in krožnik se je kar hitro praznil. Pogled jima je vse večkrat ušel proti kuhinji. Se specialiteta že pripravlja?
Se med jedjo je prihitel natakar: »Ste z večerjo zadovoljni?«
»Oh, seveda sva!« je žarela ona. »Le specialiteta naju muči. Nama sedaj že lahko izdate, kaj je to?«
»To pa ne!« je bil še naprej vljuden natakar. »Bo presenečenje toliko večje.«
Natakar je odšel, onadva pa sta do konca pospravila prineseno. Bila je obilna večerja. Držala sta se za trebuhe in kar godla od zadovoljstva. »Sedaj bo pa čas za specialiteto,« je rekel natakar, ko je videl, da sta z večerjo pri kraju.
»Specialiteto, ja,« sta vzkliknila v en glas, natakar pa je že odhitel. ,
Čakanje je bilo mučno in nestrpno. Tistih nekaj minut se jima je vleklo kot večnost, od nervoze so se jima dlani kar potile.
Potem sta ga zagledala. Pojavil se je med vrati, v svoji elegantni pozi, s sila majčkenim krožnikom v roki.
»Najina specialiteta,« je dahnila ona.
»Le kaj bi to bilo?« je zanimalo njega. »Krožnik je tako majhen.«
Natakar pa se je že približeval mizi. Ona je stegovala vrat, pa vseeno ni videla na krožniku nobene reči. »Le kaj to bo?« je vrtala.
»Tako, draga gosta, tu je presenečenje za vaju.« je bil svečan natakar, ko je postavil krožnik na mizo.
»Kako vendar?« je Norbert debelo požrl slino. »Saj to je račun!!«
»Seveda, draga moja gosta,« je bil natakar še vedno prijazen. »Naša specialiteta je račun. Smo pač izvirni, kaj hočete.«
•nkl eor»njikl ir.jl in ljudj« noa.ljr
ln ljudj« ntdsl:
ASOVA ILOGA
28. stran — Glas
TELEVIZIJSKI SPORED
Petek, 6. januarja 1978
r
TA TEDEN NA TV
Sobota
Časopisje je pred več kot desetimi leti obširno pisalo o ropu stoletja, ko je skupina roparjev napadla vlak in »iztržila« rekorden izkupiček. Vse so sčasoma ujeli, le Cliftonu se je posrečilo izmuzniti s svojim deležem. Tisk je pred kratkim poročal, kako lepo živi z ženo in otrokom v Braziliji, saj ga po zakonih nove domovine ne morejo in ne smejo izročiti roki pravice. Film je dovolj verna reprodukcija priprav, načrtov in realizacije podviga. — Režiser Peter Yates, v gl. vlogah Stanley Baker, James Booth in Frank Finley.
Ponedeljek
Zgodba vzhodnonemške barvne drame JULIJA PRI NAS DOMA je polna zapletov, sodobna, aktualna in čeprav se dogaja v n m nekoliko tujem in oddaljenem okolju, bomo ob glavnih junakih prav lahko prepoznavali odnose in probleme, ki tarejo tudi nas. Jutta je edina brez mame, vendar živi v srečni harmoniji z očetom, medtem ko je z Robertom drugače. Ko se je njegova mama drugič omožila, se je osamosvojil...
Sreda
KOMUNIST MORA BITI VZOR SODELAVCEM je prva oddaja iz cikla oddaj v zvezi s pripravami na kongres zveze komunistov. Temeljna organizacija združenega dela, krajevna skupnost, samoupravna interesna skupnost predstavljajo tri osnovne oblike delegatskega sistema socialističnega samoupravljanja. To je hkrati najširša osnovna delegatska, delavska, kra-janska in občanska platforma, na kateri nastajajo, se pojavljajo, razvijajo, prepletajo in uresničujejo osnovni samoupravni odnosi in razmerja. V oddaji bomo skušali na konkretnih primerih opredeliti vlogo ZK, ki naj bo vedno tam, kjer poteka samoupravna in politična aktivnost množic.
Vabimo vse, ki jim je pri srcu dobro zborovsko petje, da prisluhnejo prvi oddaji ciklusa MOC ZBOROVSKEGA ZVOKA, posega pa najdlje v glasbeno zgodovino — v renesanso k mojstrom Palestrini, Gallusu, da Venosi in Mor-leyu.
Četrtek
Skoraj leto dni bo, kar so delavci TV prejeli prve predloge in pobude, da bi obravnavali hišne svete v neposredni oddaji V ŽIVO. Začeli so zbirati gradivo. Izkazalo se je, da je razprava res potrebna. Hišni sveti imajo nemalo težav z odnosi med stanovalci, z gospodarjenjem in upravljanjem stanovanjskega bogastva, s ponekod dokaj nizko kulturno ravnijo, ki slabo ravna s pridobljenim stanovanjskim bogastvom...
Petek
V drugi iz serije oddaj LJUDJE IN MESTO, ki govori o socioloških vidikih življenja v mestnem okolju, bomo zvedeli, da se v mestih najmanj poznajo med seboj prebivalci, ki so si prostorsko najbližji, na primer sosedje. Človek v urbaniziranem okolju izbira svoje prijatelje in znance. Ti često prebivajo na povsem drugem koncu mesta. Svojstvene so zaradi tega težave in problemi mladine in ostarelih v takšnem okolju. Ostr.reli so osamljeni, mladi pa prepuščeni cesti, ker ni prostorov, kjer bi se lahko zbirali.
sobota'
7. JAN.
TV Ljubljana
8.00 8.05
Poročila
Profesor Baltazar — risanka 8.15 K. Kovic: Moj prijatelj Piki Jakob 8.30 M. Beliuna: Igrajmo se gledališče 8.55 In doni do neba
pionirski hura 9.35 Ljudje in mesto: Rast in
preobrazba mest 10.05 VCorillero
Huay Huash 10.35 Novele
Henrvja Jamesa —
nanizanka 11.40 Poročila 16.35 Poročila 16.40 Akrobatsko
smučanje —
posnetek iz Kr. gore *17.40 Obzornik 17.55 Volk samotar —
film 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Rop - angleški film 21.55 TV dnevnik 22.10 625 22.30 Poročila
Oddajniki II. TV mreže
17.15 TV dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 Otroška
kajkavska popevka 18.45 Humoristična
oddaja 19.25 G.Verdi:
Don Carlos —
prenos iz Milana,
vmes ob 21.10 Športna sobota 22.15 Komentar
TV Zagreb — I. program
9.30 TV v šoli (Bg) 11.40 TV v šoli: Moja
hiša-nebotičnik,
Matematika in
umetnost, Poštarska
pravljica (Zg) 15.45 Mladinski film 17.15 do 18.45 isto
kot na odd.
II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Dnevnik
jezne gospodinje —
film
21.40 TV dnevnik 21.55 Zabavno glasbena
oddaja 22.55 Sedem dni
nedelja
8. JAN.
TV Ljubljana
8.40 Poročila 8.45 Za nedeljsko
dobro jutro:
Festival mladinskih
pevskih zborov
Celje 77 9.10 625 9.40 Zwiesel:
veleslalom za moške
- prenos(EVR-Lj) 11.35 Ostržek
12.00 Akrobatsko smučanje — prenos iz Kr. gore
13.10 Zvviesel:
veleslalom za moške
- prenos(EVR-Lj) 14.30 Poročila
15.25 Svet,
v katerem živimo 15.55 Okrogli svet 16.10 Poročila 16.15 Luči velemesta —
film 17.40 Risanka 17.45 Športna poročila 17.50 Košarka
Bosna : Partizan —
prenos (Sa-Zg) 19.30 TV dnevnik 20.00 D. Markovič:
Vrnitev odpisanizh
- nadaljevanka 21.05 Človek brez meja:
Ob vodi je miln 21.35 TV dnevnik 21.50 Glasbena medigra 22.00 Športni pregled (Zg) 22.30 Poročila
Oddajniki II. TV mreže
15.10 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Dokumentarna
oddaja 20.45 24 ur 21.05 Najbolj smešen
človek na svetu —
film
TV Zagreb - I. program
9.50 Poročila 10.00 Salajko -
otroška oddaja
10.30 Norčije
Maje Skovvron 11.00 Tuje folklorne
skupine 11.30 Kmetijska oddaja 13.40 Gledalci in TV 14.10 Snežna kraljica —
film
15.10 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Vrnitev odpisanih 21.05 Karavana: Plitvice 21.35 TV dnevnik 22.00 Športni pregled
ponedeljek
9. JAN.
TV Ljubljana
10.25 dopribl. 12.15 in ob
13.25 Zvviesel:
slalom za moške —
prenos 15.20 Kmetijska oddaja
TV Sarajevo 16.20 Slalom za moške —
posnetek iz Zwiesla 17.20 Poročila 17.25 LolekinBolek -
risanka 17.35 Svet,
v katerem živimo —
film 18.00 Obzornik 18.10 Grafične tehnike:
Rojstvo grafike 18.45 Mladi za mlade
(N.Sad) 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 R. Bar: Julija
pri nas doma —
drama
21.35 Kulturne diagonale 22.20 TV dnevnik 22.30 Šahovski komentar (Bg)
Oddajniki II. T V mreže
17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Zverinice iz Rezije 18.00 Zaplešimo 18.15 Center za
socialno delo 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.45 Aktualnosti 21.15 24 ur
21.25 Vesela družina — film
TV Zagreb — L program
9.30 TV v šoli (Bg) 11.40 TV v šoli:
Pogled skoz okno,
Srednjeveška
matematika,
Dubrovniški
vrtovi (Zg) 17.15 do 20.00 isto kot na
odd. II. TV mreže 20.00 TV drama 21.25 Glasbeni trenutek 21.30 Panorama 22.15 Tv dnevnik 22.30 Ti si dober fant -
dok. film
torek
10. JAN.
TV Ljubljana
9.30 TV v šoli (Bg) 11.45 TV v šoli:
Dnevnik 10,
Matematika,
Proti beli smrti (Zg) 17.12 Poročila 17.17 Razigrana sobota 17.50 Obzornik 18.00 Pisani svet: Okroglo 18.45 Jugoslovanska
trimska televizija 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Pogovor o ...
(Izvoz — edina
alternativa) 20.55 G. E.Clancier
Črni kruh 21.55 Obrazi jazza 22.25 TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže
17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Otroški spored 18.15 Nove knjige 18.45 Dnevnik 10 19.05 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 V središču 20.50 24 ur 2110 Obzorje 21.55 Izviri — dok. oddaja
T V Zagreb - I. program
16.45 Izobraževalna
oddaja 17 15 do 20.50 isto kot na
odd. II. TV mreže 20.50 Akcije: Zvišan
krvni pritisk 21.00 39 stopnic - film 22.40 TV dnevnik
— BI MI PODALI TISTOLE PUŠKO?
sreda
11. JAN.
17.15 17.20
18.00 18.10
TV Ljubljana
9.30 TV všoli(Bg) 12.00 TV v šoli: Pravljica, Matematika, Hranjenje ptic (Zg) Poročila K. Kovic: Moj prijatelj Piki Jakob 17.35 Južnoameriški
Indijanci — serija Obzornik
Komunist mora biti vzor sodelavcem reportaža 18.45 Moč zborovskega zvoka: Zlati vek
zborovskega petja Risanka TV dnevnik Film tedna: Spominjam se — italijanski film Miniature: Barjanska balada TV dnevnik
19.15 19.30 20.00
22.05 22.20
Oddajniki II. TV mreže
17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Od doma do šole 18.15 Nahrbtnik
poln spominov —
dok. oddaja 19.00 Kratek film 19.30 TV dnevnik 20.00 Prosta sreda 22.00 TV dnevnik 22.15 Šahovski komentar
TV Zagreb — I. program
isto kot na odd. II. T V mreže
četrtek
12. JAN.
TV Ljubljana
9.30 11.55
17.40 17.45
18.27 18.40
18.50
19.15 19.30 20.00
20.40
TV v šoli (Bg) TV v šoli: Pravljica, Afganistan, Ali ste vedeli (Zg) Poročila
Krilati farmacevti: Čebele in narava Obzornik
Profesor Baltarar —
risanka
M. Belina:
Igrajmo se gledališče
Risanka
TV dnevnik
Boccaccio-Vuga:
Dekameron —
O ukradenem
ljubimcu
V živo: Oživljanje hišne samouprave, vmes poročila
Oddajniki II. TV mreže
16.55 Košarka Crvena zvezda : Minor, ženske — prenos
18.30 TV novice
18.45 Beograjski festival narodne glasbe
19.30 TV dnevnik
20.00 3-2-1 ... start
23.30 24 ur
TV Zagreb — I. program
17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Šalajko 18.15 Starogrška
matematika 18.35 Ali ste vedeli 18.45 Vprašajmo,
vprašajte 19.30 TV dnevnik 20.00 Argumenti 78 20.50 Kapel8ki kresovi 22.10 TV dnevnik 22.25 Sarajevski glasbeni
večeri
petek
13. JAN.
17.40	Obzornik
17.50	Pravljice
	iz lutkarjevega
	vozička:
	0 lončarju in carju
18.15	Deček Dominik —
	serija
18.45	Ljudje in mesto:
	Povezanost in
•	odtujenost
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik
20.00	Zabavno glasbena
	oddaja
20.50	Razgledi:
	Gibljive slike
	Božidarja Jakca
21.30	TV dnevnik
21.45	Spencerjevi piloti —
	serija
22.35	Poročila
Oddajniki II. T V mreže
17.15 TV dnevnik
17.35 TV koledar
17.45 Igrajmo se gledališče
18.15 Naša obramba
18.45 Prijatelji glasbe
19.30 TV dnevnik
20.00 Današnji Tunis
21.00 Včeraj, danes, jutri
21.20 Portreti
21.50 Beethovnove sonate
TV Zagreb — I. program
do 20.00 isto kot na odd. II. T V mreže 20.00 TV žehtnik 20.40 Jaz, Klaudij -
serijski film 21.35 TV dnevnik 21.50 Kako se je kalilo
jeklo —
nadaljevanka 21.10 Šahovski komentar
TE DNI PO SVETU
POMOČ NERAZVITIM
Industrijsko razvite zahodne države _ rajo v naslednjih petih letih izločati vsako leto po dodatnih 5 milijard dolarjev za pomoć državam v razvoju, je predlagano v letnem poročilu komiteja za pomol OECD. Porodilo kritizira ZDA, ZRN in Japonsko, ki niso ustrezno sodelovale v dajanju pomoči nerazvitim. Dodatna po* moč je potrebna zato, da bi zadovoljili osnovne potrebe ljudi, ki živijo v revnih delih sveta in zavrli dolgoletno silovito nsraščanje števila prebivalcev v teh območjih.
OBSOJENA TERORISTKA
Vrhovno sodišče pokrajine Baden-VVurttem-berg (ZRN) je 28. decembra v Stuttgartu obsodilo na dosmrtno ječo 25-letno teroristko Vere-no Becker. Obtožili so jo šestkratnega poskusa uboja in sodelovanja v oboroženem ropu.
SUPERTANKER
V Sovjetski zvezi praktično preskušajo zmogljivosti novegs supertankerja »Kuz-bas« s nosilnostjo 182 brt. Tanker bo lahko sprejel 150 tisoč ton nafte, dosegel pa bo hitrost 17 vozlov. Opremljen bo s posebnim dvojnim dnom, tako ds pri morebitnih poškodbah ne bo nevarnosti, ds bi nafta stekla v morje.
AMERIŠKI UVOZ NAFTE
V preteklem letu je bil ameriški uvoz nafte precej odvisen od držav OPEC. V sporočilu ameriškega inštituta za nafto je rečeno, da so, kar 84 odstotkov vseh ameriških potreb po nafti ] krili iz držav OPEC. Leto poprej so Američani uvozili iz teh držav 81 odstotkov nafte.
V INDONEZIJI 110.000 GOBAVCEV Od 110.000 gobavcev v Indoneziji jih kar 70.000 sivi na južnem Celebesu, je izjavil strokovnjak mednarodne zdravstvene or-gsnizscije (WHO). Dejal je, da je glavni krivec za razširjenost gobavosti pomanjkljivo delo zdravstvenih oblssti in pre-majhna pazljivost kmečkega prebivalstva
PROSTE8T NOVINARJEV
Združenje latinskoameriških novinarjev zahteva izpustitev vseh zaprtih novinarjev, obnovitev dela sredstev množičnega obveščanja, ki so jih prepovedali in dovoljenje za vrnitev 400 novinarjev, ki so se izselili. Združenje navaja, da je v Cilu, Urugvaju, Paragvaju in drugih državah Latinske Amerike zaprtih 126 novinarjev. »
STRMOGLAVILO INDIJSKO LETALO
V nedeljo zvečer je nekaj minut po vzletu z bombavskega letališča strmoglavilo v morje indijsko letalo boeing 747 družbe Air India. Več očividcev, ki so bili po naključju priče nesreče, je izjavilo, ds je v letalu odjeknila močna eksplozija. Razbitine letala so našli okoli 3,5 kilometra od obal« na območju, kjer je morje globoko komaj 7 do S metrov. Vsa prizadevanja, da bi morda našli kakega preživelega potnika« so bila zaman. V letalu je bilo 236 ljudi.
NEZAPOSLENOST NA FINSKEM NARAŠČA
Nezaposlenost na Finskem še naprej nezadržno narašča. Zdaj je brez dela že 7,5 odstotka vse delovne sile, to pomeni, da se je v enem letu povečala za 11 odstotkov in da je »na cesti« 163.500 ljudi.
Razumevanje
TV Ljubljana
9.30 TV v šoli (Bg) 11.45 TV v šoli: Pravljica, Matematika, Po Hrvatskem Zagorju (Zg) 16.20 Poročila 16.25 Rokomet
Celje: Partizan (Bjelovar) — prenos
Vtom ma Sardiniji
.„»1 sor.nj.kl »r.jl Ia ljudj. „«1.U.'»» ■ toU,U
ULOGA
sarslkag in*
•«1 s« Šm3S —i-—" i—,,,tm»