Gospodar in gospodinja LETO 1935 18 DECEMBRA ŠTEV. 51, v Se nehaj potrebnih opazk o sadjevcu V prejšnjih člankih je bilo že večkrat omenjeno, da je sadnemu vinu najbolj nevaren zrak in sicer iz dveh razlogov: Prvič zato, ker z njim pridejo v pijačo trosi raznih bakterijev, ki se potem v vinu razmnožujejo in ga kvarijo. Drugič pa tudi zato, ker ti bakteriji za svoj razvoj neogibno potrebujejo zrak. Povdarjati moramo to rej še enkrat, da jc treba sadjevec, ki je namenjen za poletje ali za prodajo, •hraniti v polnih sodih, ki so dobro zaprti. Znano pa je, da se vsako vino v sodu usuši. Ako do vrha napolnjen sod tako dobro zabijemo, opazimo, da že čez par tednov ni več poln. Manjka ga več ali manj, kakršno je pač vino posoda. klet in letni čas. Skozi les in veho izhlapeva namreč vino neprestano ko-likortoliko. Suši se tem hitreje čimbolj je klet kuha, in topla in iz čim tanj-šega in rahlejšega lesa so sodi. Mlado vino se suši bolj nego staro. Kolikor pa zaradi izhlapevanja v sodu vina zmanjka, toliko pride vanj zraka. Ako hočemo torej ohraniti vino zdravo in stanovitno, moramo sode zalivati, da so vpdno polni. Samo ob sebi je umevno, da zalivamo sadjevec vedno /, dobrim, zdravim sadjevcem, ki ga imamo v to svrho že vnaprej pripravljenega ali pa iz soda. ki je na pipi. Tz kake pripravne posode (n. pr. iz literske steklenice) zalivamo počasi in previdno toliko časa da sega vino prav do vrha vehe. Ako plavajo na površju beli kosmiči birsa jih od pihava mo in zalivamo tako dolgo, da spravimo vse iz soda. Potem veho trdno zabijemo s pilko, ki mora biti taka da se v vino pomaka. Veha na sodu mora biti popolnoma okrogla, da se pilka gladko prilega Ovijanje s krpami ali s čimerkoli, .je vedno škodljivo. ker po krpi leze vino iz soda. kakor olje po stenju in se po nepotrebnem suši in vedno mokra krpa podpira razvoj škodljivih bakterijev. Mlado vino zalivamo vsaj na vsake tri tedne, staro pa na štiri do pet tednov. Sadna vina so po svoji sestavi zelo različna, kakršno je. pač sadje, iz katerega .so narejena. Sadjevec iz samega sadja ima malo kisline in malo čre-slovine in se zaradi tega ne učisti rad. Nasprotno pa ima vino iz poznih, kislih jabolk preveč kisline, iz lirušek mošt nit* pa preveč čreslovine. Zato včasih ni napačno, ako po dvoje takih vin z različno sestavo zmešamo in ta-korekoč med seboj izpopolnimo. Predvsem je treba zmešati premalo kisle sadjevce, ki se nočejo čistiti, s kislimi, ki imajo ob enem tudi dovolj čreslovine. Tako lahko dobimo prav dobro pijačo z ubranim okusom. Zaradi previdnosti je dobro, da nameravano mešanje poskusimo v malem. V to svrho natočimo n. pr. dvo-litersko steklenico obojega vina v nekem razmerju (n. pr- vsakega po en liter, ali enega r'/t. drugega % litra itd.). Stekleni*o z mešanico dobro zamašimo in spravimo v klet. ( oz nekaj dni pogledamo iu pokusimo mešanico, pa se prepričamo kaj smo dosegli. Dobro je, ako napravimo tudi več poskn-šenj v raznih razmerjih. Nikrla pa ne smemo mešati dobrega, zdravega sadjevca z bolnim ali kakorkoli pokvarjenim. Slabega vina s tem ne hi popravili, pač pa zdravo pokvarili. Tudi se ne priporoča, da bi več let star sadjevec mešali z novirr# Najugodnejši čas za mešanje jc doba. Kmalu ko vino po-kipi. torej ob pretakanju. Konečno je r trebno za vsakogar, ki se bav' s predelavo sadja v sadjevec, da ve, katere sestavine ima ta pijača v sebi, v koliki množini in da pozna Jljih pometi za >kus in stanovitnost izdelka. V pokipelem. dobrem, zdravem sadjevcu je okoli 90% vode. V njej je raztopljenih tehle devet snovi: 1. Alkohola 5—7%. Ta daje pijači moč in stanovitnost. Množina alkohola odloča vrednost izdelka. 2. Kisline (jabolčne) je v sadjevcu 0.4—0.7%. Vinu daje prijeten kiselkast okus in ga varuje raznih bolezni. 3. Ogljikove kisline 1—2%. To je plinasto telo, ki ga najdemo posebno veliko v sodavici, v pivu itd. Sadnemu vinu je zelo potrebna, ker mu daje rezek, osvežujoč okus. Sadjevec brez ogljikove kisline je prazen, plehek. Žal, da ogljikova kislina tako rada uhaja iz sadjevca. Zato je treba posebno pri pretakanju paziti, da je preveč ne pride v zrak. Ogljikova kislina se tvori pri kipenju. Zato dodajamo sadjevcem, ki so ogljikovo kislino zgubili, 1—2% sladkorja (na 100 litrov 1—2 kg), da zopet kipe in se ogljikova kislina nadomesti. Čim starejši je sadjevec, tem manj ima ogljikove kisline; zaradi tega je tudi bolj in bolj prazen. 4. Čreslovine je v sadjevcu 0.01 do 0.02%. To je važna sestavina, ki sicer na okus ne vpliva ugodno, toda največ pripomore, da se vino učisti. Zabra-njuje pa tudi razne bolezni. 5. Sladkorja ostane v vinu zelo malo, ker se pri kipenju večinoma pretvori v alkohol in ogljikovo kislino. Troha, nekako 0.02—003% pa vendarle še ostane v vinu. Sladkor, čeprav ga je malo, izpopolnjuje okus. Če ga je kaj več. je pa nevaren, ker povzroča novo kipenje ali celo vlači jivost. 6. Ocetne kisline je v zdravem sadjevcu kvečjemu 0.07%. Če bi je bilo pa količkaj več, se že na okusu pozna, da vino cika. 7. Glicerina je 0.03—0.05%. Ta snov izboljšuje vinu okus. 8. Beljakovin je v sadjevcu komaj 0.001-0.013%. To je tako malo, da ne pride pri okusu prav nič vpoštev. Važna snov pa je zato, ker služi v hrano kvasnicam (kipelnim glivicam). P. Važna sestavina v sadjevcu so končno rudninske snovi, ki jih je 0.22 do 0.33%. Duh (arorno) dajejo vinu eterska olja. Liter sadjevca tehta približno toliko kakor liter vode — 1 kg. Staro vino je za spoznanje la^je- mlado vino pa troho težje od vode- H. Razsoljevanje m prekaievane Sedaj je prišel čas, ko kmetje koljejo prešiče za dom, meso nasolijo in pre-kadijo, da ga imajo čez leto. Svinjino treba pa tako pripraviti, da se ne pokvari niti v vročih poletnih mesecih. Žal pa naše kmečke gospodinje večkrat tožijo, da se jim tako shranjeno meso kvari in težko drži čez poletje. Največkrat je temu krivo nepravilno razsoljevanje in prekajevanje; zato je potrebno, da podamo o tem nekaj navodil, ki so se izkazale pri* nas, pa tudi drugod kot najprimernejši načini ohra njevanja mesa. Pri tem je posebej obranavati razsoljevanje- nato prekajevanje in naposled še shranjevanje mesa. Pri razsoljevanju poznamo dva načina: suho razsoljevanje in razsolj. vanje z vodo. Suho razsoljevanje. Za to vzamemo na 100 kg mesa 4—4!4 kg soli, K kg sladkorja in 6 dkg solitra. Sol pronica v sredino mesa in izpodriva iz stanic vodo, zato mu da trpežnost; soliter mu ohrani l(!po rdečo barvo, sladkor pa omili oster učinek solitra. Tej zmesi dodamo še dišave, ki vplivajo na okus mesa. Kot take pridejo v pošte v: 2 žlici zdrobljenega popra 2 žlici brinjevih jagod, nekaj stolčenega česna in par lovorjevih listov- Vse to dobro skupaj zmešamo in uporabimo za razsoljevanje- Že ob zakolu preSiča moramo meso pripraviti v primerne kose, ki jih pustimo 1—2 dni na zračnem mrzlem prostoru, da se popolnoma shlade in osuše.' Šele tedaj so primerni za naseljevanje. Za vlaganje vzamemo pripravno kad, najbolje tako, ki ima spodaj pri dnu čep, skozi katero lahko odtakamo slanico. Pri vlaganju moramo pri čepu pustiti nekoliko prostora praznega, da vloženo maso ne zamaši odprtine. Dno kadi potrosimo z zgornjo smesjo, nato začnemo soliti in vkladati. Najprej vzamemo debele kose ter jih dobro obribamo in obdrgnemo z zgornjo mešanico; zlasti temeljito storimo to pri gnjati in plečetih ob kosteh. Nato jih vlagamo v kad prav na tesno, spodaj debelejše kose, proti vrhu pa drob-nejše in manjše. Kar nam je ostalo solne mešanice, to potrosimo po posa- možnih plasteh vloženega mesa; lahko dodamo še kaj brinjevih jagod in celega popra. Nato pokrijemo meso s pi imernim plohom in ga pustimo par dni neobteženega. Potem naložimo na ploh nekaj uteži na pr. čistega kamenja, in to vsaki dan nekoliko več, dokler ne stopi slanica nad ploh. — Večkrat pa še po treh dneh ne pokriva ta tekočina meso. To se zgodi, če je preveč suho. zlasti ono od starejših živali: tedaj prekuhamo nekoliko vode pustimo jo. da se shladi, ter jo zlijemo po vrhu, da pride meso pod vodo. — Nekateri imajo navado da vsak teden odtočijo slanico ter jo zopet ulijejo na vrh. Dobro je tudi med tem časom enkrat vzeti vse kose mesa ven iz kadi, ter jih preložiti. Vedno pa pridejo debelejši na dno. Manjši kosi so razsoljeni že v 8—10 dneh, večji v 3 tednih, gnjati pa z ozirom na velikost v 4—6 tednih- Kazsojevanje z vodo- Pri tem postopku vzamemo isto količino soli, sladkorja- solitra in drugih primesi kakor pri suhem načinu. Polovico te množine raztopimo in prekuhamo v 20 litrih vode, z drugo polovico pa obribljemo in oodrgnemo meso ter ga vložimo v kad. Šele prihodnji dan ga polijemo s popolnoma shlajeno slanico. Nadalje pa postopamo z njim ravno tako kakor pri suhem razsoljevanju. Prekajevanje. To ima namen, da meso osušimo, mu odvzamemo odvišno vodo, vsled katere bi se lahko pokvarilo. Pri tem zgubi eno i>etino, celo eno četrtino na svoji teži Na jugu, kjer sonce močno greje, svinjine ne preka-jajo. ampak suše na soncu. S tem dosežejo isto trajnost in varstvo pred pokvaro- Prekajevanje zahteva previdnost in pazljivost, kajti dim mora biti suh in ne prevroč, ne nad 17° C. V mnogih krajih se meso obesi v dimnik, kar pa ni najboljše. Bolj primerne so dimnice ali prekajevalnice, v katerih je mogoče s primerno kurjavo uravnavati prekajevanje tako glede toplote kakor množine dima. Mokra drva in vlažv žaganje ni dobro kurivo, ker ima preveč vlage. Najbolje je brinjevo grmovje in suha žagovna starega iesa. Premog seveda ne prihaja v poštev. Ogenj naj pri tem le tli, ne pa gori s plamenom, kajti tedaj se tvori prevelika vročina, ki mast topi. Najbolje je kaditi v dimnici vsak drugi dan, med tem pa v njej napraviti prepih, da se meso dodobra shladi. Cc hočemo dohiti dobro blago, moramo prekajevati le polagoma. Čim je meso postalo lepo rumeno in povsod suho, tedaj je dovolj prekajeno in ga lahko vzamemo iz dimnice. Mali kosi mesa se prekade v 8 dneh, večji pa v 4—5 tednih. Shranjevanje prekajenega mesa. Ko smo tako meso vzeli iz prekajevalnice, obdrgniino najprej zareze in luknje, na katerih je bilo obešeno, s poprom* ki prepreči, da ne morejo muhe tja izleči jajca, iz katerih bi se zaredile ličinke, ki meso skvarijo. Nato obesimo posamezne kose na suh, zračen prostor-, da se še nadalje suše. V poletnem času, ko začne vročina, postavimo prekajeno svinjino v hram ali klet, kjer je bolj hladno. Še najbolje jo ohranimo, če vsak kos posebej zavijemo v svež časopisni papir in tako ovite kose zakop-ljemo v zaboj z lesnim pepelom- Tako se meso ne suši več, pa je tudi obvarovano pred vsako pokvaro ter ostane dovolj sveže do pozne jeseni- Shranjevanje sveže svinjine. V mnogih krajih je navada shranjevati meso v masti ali v zaseki. Predno ga vložimo, ga dobro umijemo s krtačo in vročo vc do, nato posušimo v peči, iz katere smo vzeli kruh. Lahko ga tudi ' nekoliko opečemo. Po tem ga vložimo najbolje v kake velike lončene posode, lahko pa tudi v čiste kadi ali sodčke Na dnu posode pride mast ali zaseka. Na njo vlagamo t-opolnoma shlajene kose mesa in napolnimo vmesni prostor s tekočo toda ohlajeno mastjo ali za-seko. Ko je posoda polna, jo zalijemo do vrha z mastjo ter pustimo, da se strdi. Nato jo dobro pokrijemo najboije z oljnatim papirjem, po vrhu pa s pokrovom in shranimo na suhem hladnem prostoru. Tako shranjena svinjina se drži zelo dolgo nepokvarjena in ohrani prav dober okus. L. g Prepoved izvoza krme. Ministrski svet je sklenil začasno prepovedati izvoz krmil, da se zagotovi prehrana domače živine. Prepovedan je izvoz ovsa, ječmena, sena, detelje in lucerne, slame, otrobov, sušenih pesnih rezancev in klic. Izjemoma se dovoli sladkornim tovarnam izvoz sušenih pesnih rezancev največ do polovice celotne proizvodnje. Otrobi riža nimajo značaja živinske krme in se ta prepoved izvoza nanje ne nanaša. Razgovor o pan^h i. Čebele so se stisnile v zimsko gručo, da jim bo moči preživeti zimo in prinesti življenje v prihodnjo pomlad. De io pri njib je v glavnem končano- Kdor jih še ni popolnoma odel, bo storil to ob nastopu večjega mraza, potem bomo pa pustili živalco v miru notri do februarja- Zimski meseci so za kmečkega človeka čas izobrazbe in premišljevanja o vseh važnih vprašanjih, ki se tičejo njegovega gospodarstva. Treba je vestno pretehtati vse uspehe in neuspehe, potegniti črto pod njimi iu izvajati posledice. Tudi v čebelarski stroki je tako Iz naukov, ki smo si jili nabrali v preteklem letu. delamo načrte za prihodnje leto. Vedno stremimo za čim večjim uspehom in iščemo vse mogoče ovire, ki se nim stavijo na pot, ter jih skušamo odstraniti. Poleg tega pa prav posebno pri čebelarstvu želi sleherni ljubitelj malih živalic svoj obrat urediti čim pripravneje in ličneje. Čebel njak in panji v njem so kakor »pušeljc« pri slovenski kmetiji ali bi vsaj morali bili. Ker bo imel sedaj pozimi kmečki človek čas, da si glede panjev in čebelnjaka vse potrebno pripravi za prihodnje leto (preko poletja ni časa za takšne reči) bomo nekoliko spregovorili najprej o panjih, potem pa še o čebelnjakih. Doba, ko so naši kmečki očanei gojili svoje muhe v preprostem kranjiču ali celo v slamnatih koših, se bliža svojemu zatonu. Danes človeštvo s takšno vrtoglavo naglico napreduje na vseh področjih, da mora propasti, kdor bp se trdovratno držal v gospodarstvu preživelih oblik in načinov. Kakor ,ie z našimi starimi panjskimi oblikami združen lep kos naše kmečke poezije in dobršen del prijetnih spominov na lepo munile čase, se je vendar treba počasi od njih posloviti in pričeti s sistemi, ki ustrezajo sedanjemu načinu čebelarjenja. Gospodarstvo žal ne prenese nikakih čustvenih ozirov iu sentimentalnih primesi. Gre svojo neizprosno pot naprej. Slovenci imamo danes svoj moderni panj. Vsak ve, da imam v mislih A.-Ž. panj. Prepričan sem ne samo jaz, ampak večina naših najodličnejših če- belarskih strokovnjakov in starih praktičnih čebelarjev, da bi z rešetom vodo zajemal, kdor bi hotel spričo A.-Ž. panja poskušati druge oblike, ki jih ,ie vse polno. Vse so že vestno in nepristransko preizkušene. Sicer je res, da ima vsak čebelar nekaj svojskega v načinu čebelarjenja in tudi .svojski okus glede panjskih oblik. Vendar ;-so ravno o našem slovenskem panju sodbe neverjetno enotne: da je namreč za naše razmere in naš Slovenski način čebelarjenja najboljši naš sedanji panj, ki je A.-Ž. panj. Nočem reči, da je vsestransko najpopolnejši. Na svetu popolnih stvari sploh ni! Če mu kaj še manjka se bo še zboljšalo, kakor se je marsikaj že do sedaj. Marsikatera »izboljšava« se bo pa spet opustila, kakor se je do sedaj! V človeških glavah se res marsikaj rodi, kar ima videz pripravnosti in vrednosti, pa se potem v praksi pokaže, da nima cene. Tudi z izboljšavami iu s tujimi panji je tako. Spominjam se iz svoje čebelarske prakse, da se je čebelar silno navdušil za ta ali oni sistem in ga nekaj časa prav vneto hvalil. Navdušenje je pa od leta do leta kopnelo, dokler ni čisto zginilo in se je — izvrsten čebelar, kakor je bil — vrnil k našemu A-Ž- panju. Kar so torej dobri- vestni izkušeni čebelai".ii skrbuo precenili in končno odklonili, čemu bi spet mi hodili v njihovo šolo in škodo trpeli, če treba ni! Prav bi bilo, če bi se pri nas v Sloveniji naš panj popolnoma uveljavil in bi se ga poprijeli vsi slovenski čebelarji. Zlasti pu priporočamo onim, ki si svoj stari način čebelarjenj;? počasi preobražajo, naj bi se vsi oprijeli .sarno A.-Ž. panja; tudi novinci, ki si svoja čebelarstva .šele ustvarjajo, naj bi upoštevali tehtni nasvet in ne tratili časa, denarja in svojega čebelarskega navdušenja z raznimi na videz morda mi-kavnejšimi sistemi. Kamor seže naš »Domoljub« naj seže tudi naš domači panj. Na ta način nam bo kmalu mogoče s ponosom govoriti o standardiziranem svojem panju. V naše kmečke čebelnjake bi pa morala kljub modernim panjem in novemu načinu čebelarjenja spet ona pristna slovenska prisrčnost in topla pri- v!uč»io močan. Ko imamo vseh pet prstov ene rokavice gotovih, jih položimo predse v tistem redu v katerem so razvrščeni na rokavici. Nato -ikvaekamo skupaj najprej kazalce in sredinec s štirimi petljami in sicer na na robni strani: potem kvačkamo dalje na zunanji strani sredinca, do tam, koder lahko prikvačkam-o že tretji prst ip"stanee). V istem vbodu kvačkarno dalje na notranji strani tretjega prsta, dokler na strani vse priklenemo mezinca. Ko so vsi štirje prsti .skupaj, je najhujše delo končano. Od tu naprej kvačkamo dalje v istem vbodu na okrog, dokler ne pri demo do mesta- kjer je treba vstavit; palec. Da zadenemo pravilno lnv-to. rokavico oblečemo in točno pomerimo (to delajmo že od začetka, da nam niw prsti preozki in prekratki ali obratno) Palec prikvačkamo rokavici z eno tretjino petelj. Ko pridemo okrog, pn vzamemo zraven še vse ostale petlje palca, da dobimo s tem' zadosti širok spodnji del rokavice. Od palca proti zapestju je roka tanjša zato na notra nji strani nevidno snemamo in sieei popletemo v vsaki vrsti enkrat dv» petlji skupaj in nadaljujemo tako dt zapestja, da se nas rokavica v zapesti lepo prime, naberemo vse petlje na 4 pletilke in pletemo eno desno, eno levo, ali dve desni, dve levo, kakih 30 do 40 vrst, kakor dolgo pač hočemo imeti rokavico. Pri drugi rokavici je paziti na to, da vstavimo palec na nasprotni strani; le tako dobimo eno levo in eno desno rokavico. Števila posameznih petelj ni mogoče točno določiti, ker je pač vsaka roka nekoliko drugačna. Najboljše je, da pridno pomerjamo in se natančno ravnamo po debelosti in dolžini prstov, oziroma roke. Kvačkati moramo zelo mehko, sicer se napravi pretrda tkanina in rokavice so premalo prožne in tudi manj tople. To rokavice napravimo lahko za odrasle ali otroke, ker so tople in primerne za vsakega. Š. H. KUHINJA Mandeljevi kolački. Mandeljev rabim 21 dkg. Tem primešam 4 rumenja ke in 21 dkg sladkorja. Za duh pridenem malo limoninih drobtin ali zavitek vanilijinega sladkorja. Testo, ki ga napravim iz teh snovi, zvaljam za prst na debelo in zrežem z različnimi oblikami. Pekačo namažem z maslom, pokladam oblike po njej in potem spečem v pečici. Lešnikove rezine. Dve celi jajci in dva rumenjaka mešam s 14 dkg sladkorja, nato pa pridenem enajst dkg zmletih lešnikov. Pekačo namažem z voskom in enakomerno razravnam mešanico po pekači. Pečica naj bo srednje topla- Pečeno testo razrežem na ozke rezine in devam po dve in dve skupaj. Sredino namažem z_ marelično marmelado. Smotke. Štirinajst dkg sladkorja, štirinajst dkg drobtin, štirinajst dkg moke, noževo konico cimeta in dvoje jajc dobro pognetem in oblikujem iz tega testa za prst dolge palčice. Palčiče potresem s sladkorjem in cimetom, ter spečem v srednjetopli pečici. Mandeljevi kifelei. Sedemnajst dkg mandeljev in ravno toliko sladkorja, zmešam z dvema rumenjakoma in s pestjo drobtin. Iz testa napravim ki-felčke, jih potresem s precej debelo stolčenim sladkorjem in z mandelji. Mandelje zrežem na rezine. Spečem jili v ohlajeni pečici. Sladkorni kifelei. Najprej mešam en beljak s štirinajstimi dkg sladkorja s sokom pol limone in lupinicami pol limone. To mešam toliko časa, da se speni. Potem pridenem še 14 dkg sladkorja in prav dobro zmešam. Na desko stresem štiri dkg neolupljenih, drobno zrezanih mandeljev in tri dkg sladkorja pomešanega z vanilijo. To dvoje dobro pomešam in devam z žli-čico sladkorno mešanico v mandelje in sladkor. Potem izoblikujem zapognjene klobasice, jih pokladam na z voskom pomazano pekačo in spečem v pre-ej vroči pečici. Ko narastejo in zarumene, jih poberem iz pečice. Mandeljevi krofi. 14 dkg sladkorja mešam s tremi rumenjaki. Potem primešam dvajset dkg precej debelo zrezanih mandeljev, sok ene limone, iz petih beljakov sneg in dvanajst dkg moke. Pekačo pomažem z maslom in pokladam z žlico majhne kupčke nanjo. Kupčke potresem z drobno zre-zanimi neolupljenimi mandelji in s sladkorjem. Pečem jih počasi v srednjetopli pečici. Svinjski guljaž s kislim zeljem. Bolj mastno svinjsko meso narežem na koščke. V kozic-o denem žlico masti, precej drobno narezane čebule in ščep paprike. Na papriko vlijem par kapljic neprehudega kisa. Nato stresem meso v kozic-o in pokrito pražim, da se zmehča in zarumeni. V zarumenelo omako primešam žlico moke, par zrn drobno zrezanega khnlja. primerno soli in v vreli vodi prekuha-nega kislega zelja. Zelja naj bo pol litra ali tudi več. To pustim vreti petindvajset do trideset minut. Žlic-a kisle smetane jed /boljša, neobhodno potrebna pa ni. Pred-no dam guljaž na mizo, ga prav dobro premešam. Kot pridatek je krompir v oblicah zelo primeren. g Ptujski prašičji sejem 11. dec. Dovoz je bil srednji in je znašal le 127 odraslih in 52 mladih prašičev, skupaj 179 rilcev. Od teh so prodali le 43 glav, torej je bila kupčija žejo slaba Cene za kg žive teže so bile naslednje: pršutarji 4.50—4.85 Din, opitane svinje 5—5.85 Din, plemenske 4.25—4-50 Din; pujski G—.12 tednov stari so bili po kakovosti od 70—120 Din eden. Od zadnjega sejma se cene niso izpremenile. GOSPODARSKE VESTI DENAR g Ljubljanska devizna borza Novost minulega tedna na borzi je bila ta, !a je lira prenehala notirati tudi v uradnem kurzu; v zasebnem kliringu je že prej. Zadnja beležba brez doplačila je bila približno 2 66 Din, uradna z doplačilom pa 3.55 Din. Sedaj je določen uradni tečaj, po katerem bodo morali uvozniki svoje blagovne dolgove plačevati po tečaju 355.40 za 100 lir, kar odgovarja dosedanjemu uradnemu tečaju z doplačilom. — V z'asebnem kliringu je opaziti nazadovanje angleškega funta na 251 Din in nemške marke na 1410 Din, nespremenjen pa je ostal avstrijski šiling na 8 90 Din, španska pezeta na 7.02 Din in grški boni na 30 para. — Uradni tečaji so pa bel ežiii: Angleški funt 216.17 Din, ameriški dolar 43.61 Din. holandski goldinar 29-75 Din, nemška marka 17.63 Din, švicarski frank 14 24 Din, belgijski bel-ga 7.40 Din, francoski frank 2.90 Din, češka krona 1.82 Din. ŽIVINA g Mariborski živinski sejem 1(1. dec. Prigon na ta sejem je znašal: 4 konje, 13 bikov, 4 voli, 320 krav in 6 telet, skupaj 447 glav. Povprečne cene so bile sledeče: debeli voli 2-75—3 Din, pol-debeli voli 2 25—2.50 Din, vprežni voli 2—3 Din, biki za klanje 2—2.75 Din, klavne krave debele 2—2.25 Din, krave za rejo 1—1.75 Din, krave klobasarice 1—1,25 Din, molzne krave 2—2.50 Din, breje krave 2.25—2.75 Din, mlada živina 2.50—3-50 Din, teleta 3—4 Din, za kg žive teže. Kupčija je bila precej živahna in je bilo 213 glav prodanih. — -Mesne cene: volovsko meso I. vrste 8 do 10 Din, II. vrste 6—8 Din, meso bikov, krav in telic 4—6 Din, telečje meso I. vrste 8—10 Din, II- vrste 4—6 Din. g Mariborski prašičji sejem 13. dec. Tega dne je bilo na sejem pripeljanih le 90 prašičev, ki so jih prodajali po naslednjih cenah: Mladi prašiči 5—6 tednov stari po 65—75 Din- 7—9 tednov 80—90 Din, 3—4 mesece 125—160 Din, 5 do 7 mesecev 200—250 Din, 8—10 mesecev 290—370 Din, 1 leto 500—700 Din. 1 kg žive teže 5.50—6 Din, 1 kg mrtve teže 7—9 Din- CENE g- Cene v državi naraščajo. Narodna banka je objavila svoj indeks cen na debelo za november 1935, iz katerega je razviden znaten dvig een predvsem živine in proizvodov in kot posledica tega dvig splošnega indeksa. Zanimivo je, da tako visokega indeksa cen kot je za november, že dolgo nismo imeli. Zadnjikrat je presegal šteyilo 70 leta 1931 septembra, ko je znašal 71.6. Vendar so odtlej nastopile znatne izpro-ineinbe. Zaradi boljšega pregleda cen objavljamo tu cene za oktober in november 1935, primerjaje jih s cenami novembra 1931 in 1934- Podlaga so cene v letu 1926 kot 100. nov. nov. okt. nov. 1931 1934 1935 1935 Rasti proizvodi 70.09 59.1 81 6 82.5 Živina in proizvodi 63.6 55.6 56 2 58 9 mineral, proizvodi 73.4 78.6 81.1 81.1 industr. proizvodi 68.7 65-3 68.8 69 4 skupni indeks 68.6 62.7 70.0 71.2 uvozni proizvodi 66,5 67-7 71.0 72.5 izvozni proizvodi 68.2 60.5 70.0 71.2 Ta pregled nam pokaže žalostno dejstvo, da so sedaj najnižje cene živine in proizvodov, iz česar lahko sklepamo o krizi naše živinoreje in pa o zelo zmanjšani kupni moči onih krajev naše države, kjer prevladuje ta panoga. Na boljšem so oni kraji, ki pridelujejo rastlinske proizvode, katerih cene so znatno narasle. g Znižanje cen za valilna jajca. Ker želi banska uprava, da se akcija za oddajo valilnih jajc rjave štajerske kokoši izvede enakomerno po vseh okrajih banovine, je znižala prispevke naročnikov za valilna jajca od 1 na 0.75 Din. Naročila za manj kot 60 jajc se ne bodo sprejemala. g Žitni trg. Položaj v žitni kupčiji je ostal neizpremenjen, ravnotako tudi cene. V pšenici je malo ponudbe in malo povpraševanja. V naših krajih oživ-ljenja trgovine s pšenico ni pričakovati pred pomladjo. Koruza je v ceni trdna, ker se doma veliko uporablja, pa tudi izvaža v Avstrijo in Češkoslovaško. V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«! t PRAVNI NASVET I Preko meje postavljeno ostrešje. K. A. K. Vaš ed, ki živi v Ameriki, je naročil svojemu pooblaščencu, da um na njegovi hiši prenovi ostrešje. Tesarski mojster .ie napravil novo ostrešje, vendar ga je raztegnil ua vaš svet v dolžini 3 m in v širini 50 cm. Pri občinskem komisijskem ogledu ste temu ugovarjali, vendar niste ničesar dosegli. Vprašate, kaj imate za ukreniti. — Če je «o?ed po svojem pooblaščencu kljub jasno določenim mejam dal napraviti ostrešje, preko vaše meje, dasi nima priposestvovane pravice do služnosti kapi, imate pravico, da s tožbo zahtevate, da ostrešje skrajša do meje. Neizplačan zaslužek dekle. J. "Š. T. Vaša hčerka služi za deklo pri nekem posestniku že nekaj let, vendar še ni dobila izplačanega zaslužka. Gospodar ji vedno obljubu.je, da ji bo že plačal, plača pa ne, ker ima dolgove in je za kritje dolgov že odprodal nekaj polja. Vprašate, če bi res posel zgubil svoj trdo zasluženi denar, če bi prišlo gospodarjevo posestvo na kant. — Če je gospodar vaše hčerke res v takem položaju, da odprodaja polje za kritje dolgov, zahtevajte tudi vi od njega za svojo hčerko plačilo ua tak uačin. Če mislite, da se lahko zanesete na njega, da bo že enkrat plačal, vam pa kljub temu svetujemo, da napravite ž njim obračun za dosedanji zaslužek. Zahtevajte od njega, da dovoli vknjižbo na svojem posestvu za ta zaslužek. Če na to ne pristane, ga pa tožite in ga bo to več stalo. Le če bo hčerkina terjatev vknjižena na dobrem mestu na posestvu, se lahko zanesete, da bo res enkrat dobila plačilo. Če se pa ue vkn.ii-ži, se lahko pripeti, da drugi upniki gospodarja tožijo in se pred njo vknji-žijo na boljše mesta, in bi v takem slučaju — čeprav trdo zaslužen denar posla — pri izplačilu izkupička na dražbi prodanega posestva propadel, ker ne bi bilo več kritja. Težave izročevalca posestva. F. J Posestvo ste.izročili hčeri, zet pa bi vam moral dati vsako leto nekaj denarja kot plačilo za posestvo Izgovarja se. da je zaščiten. Tudi hoče imeti vrt, ki ga vi uživate. Ali sme tako postopati? — Kar se tiče izplačevanja denarja, ne boste mogli istega takoj izterjati, če jc zet kmet in če mu bo občina to potrdila. Šele do 15. novembra t13fr vam bo moral plačati vsega skupaj 4 odstotke- Glede vrta velja pač izročilna pogodba, odnosno tudi morebitni poznejši sporazum. Kakor ste se dogovorili to velja in ne more nihče svojevoljno dogovora spreminjati — Vprašujete tudi. če vam sine lir-iiliuea zadrževati denar. Ako se je okoristila / uredbo o zaščiii denarnih zavodov, mora izplačevati vloge po odplačilnem načrtu, ki ga ji je odobrilo ministrstvo. Ce pa se ni okoristila s to uredbo, vam pa mora po pravilni odpovedi izplačati kolikor zahtevate. Vprašajte torej pri hranilnici. S knjižico plačana dediščina. H. F. K- — Leta 1933 ste motali plačati bratu dediščino. Ker niste mogli dobiti gotovine, ste se z bratom pred pričami dogovorili tako, da mu daste hranilno knjižico banke in je dal brat knjižico pri banki na svoje ime prepisati. Skozi dve leti je brni dviga i obresti. Letos je hotel dvigniti tudi nekaj glavnice a mu je banka noče izplačati, ampak samo obresti. Sedaj zahteva iirai, da vzamete knjižico nazaj in da i splačate dediščino v gotovini, sicer a vas bo tožil. — Če ste se z bratom dogovoril^ da v ame hranilno knjižico ko' plačilo dediščine, potem -ste vi z izr<. čitvijo knjižice dediščino rdačali i. vas e more ponovno tirjati. če pa je rekel, da vzame knjižico ie na račun in le v toliko, kolikor mu bo banka izplačala na knjižico gotovine, potem vam sme sedaj knjižico vrniti — ker ne dobi glavnice izplačane — in od vas zahtevati izplačilo v gotovini. Kmet, ki je kupil zadolženo posestvo, >.a pre te dolgove ni zaščiten. A. J. Leta I')'« ste kupili posestvo, na katerem je vknjižert dolg iz leta 1931. Sedaj vas terjajo in grozijo s tožbo. Ali ste zaščiteni. — Ob prenosu imovine ali dela imovine zaščitenega kmeta na drugo osebo, uživa novi lastnik zaščito po uredbi o zaščiti kmetov glede prevzetega dolga samo tedaj, če se je izvršil prenos na osnovi dedovanja. Pri vas pa se je izvršil prenos na osnovi kupne pogodbe, zato glede prevzetega dolga niste zaščiteni. Stanovanjska pravica. J- D. P. — Iz tujine se bo vrnil domov brat gospodarja, ki ima zapisano pri hiši dosmrt- ' no stanovanje. Vprašate, če ima pravico do posebne sobe ali sarno do postelje? — Če ni izrecno zapisano, da ima pravico do posebne sobe, mu mora dati gospodar pač razmeram primerno stanovanje, kakor je bilo to mišljeno, ko se je zapisalo. Če se glede tega ne. bi mogli sporazumeti, lahko brat gospodarja toži za primerno stanovanje-Vknjižena dediščina v znesku 240 gid. je sedaj popolnoma plačana z zneskom 120 Din.