iujbijtma, torek, 29. decembra 1953
PROLETARCI VSEH DE2EL, ZDRUŽITE SE!
L KPAU
Leto XVIII.
Stev. 322
D1REKTOB »BORBO« VELJKO VLAHOVIČ
GLAVNI in odgovorni UREDNIK IVAN S I B L PREJA UREDNIŠKI ODBOR
Ust iztiaia vsa S dan razen petka - Cena 10 dinarjev
./1
g
vm
m'M*
tima
GLASILO ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE
»i«JU£>SKA PttAViCA.
USTAJMOVLJ^A a. okiobea L834 * MEID M AHODN OOS VO* BODILNO BORBO JB IZHAJALA KOT 1*-DNEVN1K m TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO L. JULu 1961 KOT D NEV-NIK, NATO PA KOT TEDNIK * OD l. JUNIJA 1953 IZHAJA KOT »BORBA« ZA SLOVENIJO
oster odziv na članek moskovskih »izvestij«
Bonn: Francifa »šibka točka«
konference zunanjih ministrov
Od stalnega dopisnika »Borbe«
Bonn, 28. decembra. Za današnji dan je v nemškem političnem Oljenju značilen precej oster ?dziv na članek »Izvestij« in do-<ai ostri napadi na Francijo kot »šibko točko»« zahodnega sveta na berlinski konferenci. Se-v6da je polemika o tem povezana 1 uspehom in neuspehom berlinske konference.
Vladni krogi, kot So danes uradno izjavili dopisniku »Borbe«, Presojajo sovjetsko noto kot majhen napredek po dolgotrajnem dvoboju z diplomatskimi notami. Čeprav SZ ne kaže pripravlje-nosti priti Zahodu naproti, vendar hkrati ne dela novih težav.
Kar zadeva članek v »Izvest-jih«, v katerem je izraženo: »naj-Pfej začasna splošna nemška vla-zatem pa splošne volitve«, je le-ta naletel na oster odziv v vladnih krogih, ki poudarjajo, da Vhodne velesile ne bodo spre-
Kar se tiče kraja konference, poudarjajo v vladnih krogih, da je Moskva že odklonila zahodni predlog, naj bi bila konferenca v Luganu. Ker so zahodni zavezniki privolili v sovjetski predlog, naj bi bila konferenca v Berlinu, pričakujejo, da bo zdaj Moskva privolila, naj bi bila konferenca v Zahodnem Berlinu.
Današnji nemški tisk komentira v uvodnikih članek »Izvestij« kot poskus Moskve, da bi rešila položaj vzhodnonemške republike in pankovske vlade.
»Frankfurter Rundschau« meni, da je glavna naloga berlinske konference, najti kompromis med zahodnim in moskovskim glediščem o tem vprašanju, poudarja pa, da je treba tudi v Bonnu najti kompromis med kanclerjevim predlogom (ki predvideva nadaljnji obstoj bonnske in pan-kowske vlade po izvolitvi splošno-
le-ta
ženile svojega stališča o tem nemške skupščine, dokler vprašanju. (Najprej splošnonem- ne bo sprejela ustave) in sklepom ške volitve in šele potem vlada.) nemškega Bundestaga (ki v vsej
Zahodne sile sprejele sovjetski predlog
Naiprej se bodo sestali štirle visoki komisarji
Britanska in francoska mnenja o berlinski konferenci
London, 28. decembra (Reuter), nama. Sčasoma bi potlej dosegli Iz diplomatskih virov poročajo, tudi sporazum o umiku enot. V da so tri zahodne velesile spre- Berlinu pa bi lahko razpravljali iele sovjetski predlog, naj bi se tudi o poroštvih glede »evropske fired sestankom zunanjih mini- varnosti« bodisi v obliki sporazu-strov štirih velesil v Berlinu sešli ma ali na kak drug način, zakljo-Predstavniki visokih komisarjev, čuje »Times«
^a. tem sestanku naj bi določili, v katerem poslopju bi bila konferenca zunanjih ministrov štirih Sržav.
Poročajo tudi, da se bodo Predstavniki visokih komisarjev treh zahodnih velesil sešli s predstavnikom sovjetske visoke komisije v začetku januarja in da bodo zahtevali od Sovjetske zveze, &aj bi bila konferenca štirih v Poslopju nadzorstvenega sveta štirih velesil v Berlinu.
Davišnji londonski tisk izraža Prepričanje, da bodo zahodne Velesile privolile v sovjetski Predlog, naj berlinsko konferenco odlože do 25. januarja.
»Times« sodi, da bi bila naj-Večja nevarnost, če bi nemško Vprašanje na berlinski konferenci doživelo dokončen neuspeh in bi to povzročilo mednarodno napetost. Časnik sodi, da bi morali na konferenci doseči vsaj sporazum o povečanju trgovinske izmenjave med Vzhodno in Zahodno Nemčijo, ali sporazum o povečanju prometa med obema co-
Poslanci obeh domov ljudske skupščine na seji MLO Beograd
Beograd, 28. decembra.
Sinoči je bila peta skupna seja obeh svetov ljudskega odbora Beograda, na kateri so bili navzoči tudi zvezni ljudski poslanci obeh domov Ljudske skupščine Moša Pijade Veljko Vlahovič, Vladimir Simič. Vladislav Ribnikar in drugi, ki so bili izvoljeni V skupščino kot poslanski kandidati Beograda. Na seji je bilo predloženo sporočilo komisije odbornikov obeh svetov o zakupu Poslovnih prostorov. Znano je, da Je bil odlok o tem izdelan na podlagi zvezne uredbe junija t. 1. in da so ga morali nekoliko spremeniti, ker je imel več pomanjkljivosti
Ljudski poslanci so sprejeli predlog komisije za spremembo nekaterih *lenov starega odloka s pogojem, naj bi bil to začasen ukrep. Zvezni izvršni svet pa naj izda nnve ustrezne predpise.
Na tej seji so prav tako sprejeli predlog o izvolitvi devetih novih sodnikov okrožnega sodišča za mesto Beograd, zatem pa so sprejeli priporočilo komisije za družbeni plan in proračun vsem občinskim ljudskim odborom, naj prenehajo nagrajevati vse uslužbence ob koncu leta Dač pa naj nagradijo zgolj posameznike za aiihovo izredno delovno vnemo.
Konservativni »Daily Tele-graph« upa, da sovjetska nepopustljivost ne bo povzročila neuspeha. V tem primeru, piše časnik, bi morali ponovno obravnavati predloge sira Winstona Churchilla glede razgovorov najvišjih predstavnikov, ki bi bil uvod za razgovore petih velikih. Toda Ho Si Minhova ofenziva v Indokini ni v prid ruski zahtevi, naj bi tudi Kitajsko vključili v razgovore. V Berlinu je treba jasno povedati, zaključuje časnik, da konferenca petih ni možna vse dotlej, dokler SZ ne bo spremenila svojega stališča o Koreji.
Današnji pariški tisk posveča precej pozornosti zadnji sovjetski noti, s katero so predlagali, naj bi bila berlinska konferenca 25. januarja.
»Sovjetska vlada,« piše Figaro, »očitno želi, da bi bila konferenca štirih čim kasneje, ker lahko vsako odlaganje samo zavlačuje ustanovitev evropske vojske.« Časnik sodi, da bo francoski parlament odobril sporazum o evropski obrambni skupnosti samo, če bo dosežen sporazum s sovjetsko vlado o rešitvi nemškega vprašanja. Na koncu poudarja Figaro, da je sovjetska vlada prenehala postavljati pogoje glede bistva vprašanja.
»Parisien Libere« posveča posebno pozornost tistemu stavku v sovjetski noti. v katerem je rečeno, da je »francoska vlada privolila v razpravo o sklicanju konference petih velesil«, na kateri bi sodeloval tudi predstavnik Kitajske. Iz tega povzema časnik sklep, da bo Sovjetska zveza skušala v Berlinu izkoristiti indo-kitajsko vprašanje in stališče Londona o sprejemu Kitajske v OZN.
»Combat« sodi. da bi neuspeh berlinske konference povzročil, da bi bila Francija prisiljena privoliti v evropsko vojsko Moskva je začutila to nevarnost in začela v svojem tisku gonjo, obtožujoč ZDA, da hočejo sabotirati delo konference štirih, ameriški tisk pa je nato odgovoril da se v tej gonji zrcali nepopustljivost Moskve, zaključuje časnik.
Razstava ob burmanskem prazniku
Beograd, 28. dec. (Tanjug). Ob narodnem prazniku burmanske re. publike bodo v nedeljo v Domu JLA v Beogradu otvori.li razstavo daril. ki so jih razne naše delegacije dobile na obisku v Burmi. Razstava bo odprta do 11. januarja.
nemški skupščini vidi edino suvereno oblast).
Zanimivo je, da v bonnskih političnih krogih zdaj ne izključujejo možnosti, da bi lahko na berlinski konferenci na obeh straneh prišlo do takšnih sugestij, ki bi podaljšale življenje (v tej ali oni obliki) tako pankowskemu režimu kot bonnski vladi, »ker bi tako SZ in ZDA obdržali svoj vpliv v Nemčiji v škodo izdatne okrnitve suverenosti in pravic vsenemške skupščine in združene nemške države«. Zato bo bržkone v prihodnjih dneh ponovno prišla v ospredje kritika uradnega stališča, ki jo je profesor Grewe izrazil v Parizu predstavnikom zahodnih velesil kot nemško stališče.
Današnji »Die Welt«, ki je blizu vladi, piše na prvi strani, da je Moskva očitno odložila datum konference »iz prijateljskih nagnjenj do Francije«, se pravi, dokler ne bo novo sestavljena vlada uredila razmer. Hkrati pa je — opozarja časnik — Ho Si Minh sprožil veliko ofenzivo, ki pomeni za Francijo udarec po glavi. »Rusi vedo, kje so slabe točke zahodnega bojišča,« piše časnik. Kadar govore o nevarnosti novega nemškega imperializma, očitno merijo na francoske želje, naj jim nudijo poroštvo o varnosti in na pripravljenost Angležev na razgovore o takšnih poroštvih.
Časnik sodi, da je sovjetska taktika usmerjena v nadaljnje izločanje Francije iz zahodne zveze in v onemogočanje ratifikacije sporazuma o evropski obrambni skupnosti.
V bonnskih političnih krogih pričakujejo, da bo za začetek novega leta značilna velika parlamentarna razprava (14. januarja je na dnevnem redu sprememba ustave in uveljavljenje vojne obveznosti ne glede na evropsko obrambno skupnost), ki se bo, kot kaže, spremenila v veliko zunanjepolitično debato o temi, ali naj politika bonnske vlade podpira združenje Nemčije in dosego sporazuma v Berlinu ali ne. Priprave v parlamentarnih
Avstrijski poslanik pri Svetozarju Vukmanoviču
Beograd, 28. decembra
Predsednik odbora za gospodarstvo Zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič je sprejel danes ob deseti uri na protokolarni obisk avstrijskega poslanika dr. Walterja Vodaka.
flzijsko-arabske države o izrednem zasedanju OZN
Nevv York, 28. dec. (UP). — V OZN so se danes sestali delegati 15 azijskih in afriških držav ter proučevali probleme skupne politike in možnosti za sklicanje izrednega zasedanja Generalne skupščine o korejskem vprašanju. Sodijo, da so predstavniki 15 azijskih in arabskih držav razpravljali o palestinskem vprašanju, Sueškem prekopu in zahtevah tuniškega in maroškega naroda.
Indijski delegat je izjavil, da ne verjame, da bodo zahtevali sklicanje izrednega zasedanja Generalne skupščine.
PREDSEDNIK TITO O BALKANSKEM SPORAZUMU
Močan činitelj miru
Beograd, 28. dec. (Tanjug) — Predsednik republike Josip Bros Tito je poslal naslednje odgovore na vprašanja generalnega direktorja International Nevvs Servicea za Evropo Kingsbery Smitha.
Vprašanje: Kakšnega pomena za mir na Balkanu je napredek, ki je bil dosežen na nedavnih vojaških razgovorih med predstavniki Jugoslavije, Grčije in Turčije?
Odgovor: Ze samo dejstvo, da je prišlo do prijateljskih odnosov in sodelovanja med tremi balkanskimi državami — Turčijo, Grčijo in Jugoslavijo — priča, da je bil ustvarjen močan činitelj stabilizacije in miru- v tem delu sveta. Vojaški sporazum med temi tremi državami samo potrjuje tehtnost tega sodelovanja in odločnoSt teh držav, da preprečijo vsak napad na njihovo neodvisnost in miren razvoj.
To je edini smoter tega spora- zumu.
/uma in vsaka druga razlaga je bodisi napačna, bodisi zlonamerna in izhaja od tistih, katerim smo preprečili nekatere načrte v tem delu Evrope. Takšen negativen in zlonameren odziv je opaziti zlasti pri nekaterib vzhodnih sosedih in nekaterih italijanskih krogih, sc pravi pri tistih, katerih vest glede njihovih teženj ni čista.
Vprašanje:	Ali	je	balkanski
sporazum odprt za katerokoli drugo neodvisno miroljubno balkansko državo, ki se mu morda želi pridružiti?
Odgovor: Vsaka država, ki sodi, da je njena neodvisnost ogrožena, se lahko vedno pridruži miroljubnemu obrambnemu spora-
FRRKCIJH ROTI ZAVEZNIKE zaradi dogodkov d Indokini
Pariški in newyorški komentarji o Ho Ši Minhovi ofenzivi — Francosko poveljstvo demantira, da bi nasprotnikove letalske sile bombardirale Takhek
Saigon, 28. dec. (AFP). Francosko visoko poveljstvo v .Indokini je sporočilo, da v mestu Takheku ni prišlo do nobenih bojev, preden so ga francosko-laoške enote zapustile v noči od petka na soboto. Francosko poveljstvo poudarja, da njene letalske sile niso bombardirale mesta Takhek, marveč da je v mestu nastal požar od eksplozij, ko so uničili municijo in vojaške objekte.
Presojajoč zadnje dogodke v Indokini in uspehe IIo Ši Min-hovih enot, zahteva današnji »Aurore« od francoskih zaveznikov, naj Indokini pomagajo. Časnik vprašuje, ali bodo Ame-rikanci zdaj spoznali, da je čas, da pokažejo svojo solidarnost kako drugače kot z zgolj nekakšnimi ustmenimi obljubami, ki »ne morejo nadomestiti člankov in govorov, v katerih nas zmerjajo.«
Časnik izraža potem prepričanje, da so nasprotniki Združenega poveljstva na Koreji po
frakcijah pričajo, da gre za veliko i prekinitvi sovražnosti poslali v razpravo, ki bo tolitfb pomemb- j Indokino »vsa sredstva, ki so jih nejša, ker se bo začela tik pred i imeli na Daljnem vzhodu na berlinsko konferenco.	razpolago«. Na koncu se časnik
B, Vujovič ' vprašuje, ali se bodo zahodni za-
vezniki odločili, da »nemudoma Vdor Ho Sl Minhovih čet v organizirajo skupni odpor zoper Laos močno vznemirja francosko
agresorje v Indokini«.
»Franc Tireur« pa poudarja, da je osma obletnica vojne v Indokini minila neopaženo, ker se je Francija v tistih dneh ukvarjala z izvolitvijo novega predsednika republike. Zato tudi Ho Ši Minhov predlog o pogajanjih ni obrodil sadov. Toda z boji v Laosu je Ho Ši Minh na drug način dokazal, »da je še vedno prisoten«, piše časnik.
Današnji »New York Herald Tribune« ugotavlja v uvodniku, da pomeni ofenziva Ho Ši Minhovih enot »nenadni udarec«.
»To ne pomeni, da 60 Francozi in njihovi zavezniki iz vrst domačinov doživeli odločilen poraz, še piše, časnik, »priča pa, da razpolaga Vietminh po osmih letih vojne z znatnimi silami in smelostjo, navzlic odločnim francoskim naporom, da bi ga uničili.« Časnik piše dalje, da je Francoze presenetila ne toliko smer napada, kolikor njegova moč. »New York Herald Tribune« sodi, da bi »francoskim enotam najbolj ustrezalo, da se z okrepljeno odločnostjo postavijo po robu sovražniku.«
Predvsem bodo dajali regres za kmetijstvo namenj ene industrijske izdelke
Zvezni izvršni svet je natanko individualnim kmečkim gospodar-, klade, ki jo bodo dobivale gospo-
določil, za katere izdelke in storitve bodo pristojne oblasti prihodnje leto dovoljevale regrese. Iz začasnega odloka, ki ga je sprejel, je videti, da bodo v večini primerov regresi odobreni za nakup industrijskih izdelkov, namenjenih kmetijstvu. Tako bodo kmetijskim proizvajalnim organizacijam ter tovarnam sladkorja in olja nudili 40% regres pri nakupu drugih velikih kmetijskih strojev.
Kar se tiče vprežnih in ročnih kmetijskih strojev in naprav bo znašal pri nakupu regres 20 %. Razen kmetijskih proizvajalnih organizacij ter tovarn sladkorja in olja bodo imela pravico do tega regresa tudi individualna kmečka gospodarstva. Proizvajalnim kmetijskim organizacijam tn
Zasedanje Ljudske skupščine Srbije
Danes ob desetih se bo v poslopju Zvezne ljudske skupščine sestala Ljudska skupščina Srbije. Dopoldne bosta najbrž imela ločene seje Republiški svet in Zbor proizvajalcev, popoldne pa bo skupna seja obeh domov. Na dnevnem redu je obravnavanje osutka začasnih poslovnikov, k; sta fu sestavili posebnj komisiji, potem volitev skupščinskih odborov in komisij. Na skupni seji pa bo skupščina obravnavala poslovnik ter izvolila odbore in komisije.
- 11
stvom bo odobren regres tudi pri darske organizacije na področju
nakupu rezervnih delov domačega izdelka za vse traktorje in poljedelske stroje in naprave. Ta regres bo znašal 40 % prodajne cene izdelkov.
Izvršni svet je nadalje odobril regres za nakup nekaterih umetnih gnojil in sredstev za zaščito rastlin, kakor tudi za nakup goriva in strojnega olja. Regres za bencin bo znašal 47 %, za motorni petrolej 52 %, za svetilni petrolej za potrebe ribištva 54 %, za nafto in motorno olje pa 53 %. Ribiškim podjetjem in zadrugam ter registriranim ribičem pomorskega in jezerskega ribištva bo v veliko olajšavo 70% regres pri nakupu ribiških potrebščin.
Tri stvari v tem odloku Zveznega izvršnega sveta se nanašajo večidel na mestno prebivalstvo. Toda v novem letu bodo odobravali regres trgovinskim podjetjem in gospodarskim organizacijam, ki se ukvarjajo z dobavo kuriva za potrebe široke potrošnje. Tem podjetjem se bo računal regres 47 % od prodajne cene na drobno.
Da bi zagotovili nižje prodajne cene sadnih izdelkov, bodo gospodarska podjetja živilske industrije dobivala 35 din regresa za vsak kilogram sladkorja, porabljenega za sadne izdelke, in 300 dinarjev regresa za vsak kilogram embalaže iz bele pločevine, porabljene za izdelke konzervne industrije.
Drugi del odloka Zveznega izvršnega sveta govori o višini do-
pomorskega, rečnega in zračnega prometa za kritje izgub. V L 1954 bodo dobivali regrese tudi gostinski obrati ter podjetja in okrevališča za popust pri cenah pension-skih in gostinskih storitev delovnih ljudi na letnem dopustu. V odloku Zveznega izvršnega sveta je rečeno, da bo pozneje izdal predpise o višini in »načinu priznavanja popustov delavcem in uslužbencem za letni dopust«.
javnost, ki zahteva, naj bi brž ko mogoče začeli proučevati vprašanje nadaljnje vojne v Indokini. »Franc Tireur« piše, da so dogodki demantirali pristaše nadaljevanja vojne v Indokini Ker se na Ho Ši Minhovo ponudbo, naj bi se začela pogajanja, niso odzvali, le-ta sedaj na drug način opozarja, da je še vedno v akciji.
Z naslovom »Treba se je odločiti« piše včerajšnji »Monde« v svojem uvodniku tole:	»Indo-
kitajsko vprašanje presega sile Francije. Položaj Je jasen za vsakogar, kdor mu hoče pogledati v oči. V indokitajski vojni so prišli v tak položaj, da je nujno zbirati med internacionalizacijo vojne v Indokini in pogajanji kot na Koreji.«
Ho Ši Minhov radio o ofenzivi v Laosu
Saigon, 28. dec. (AFP) Ho Ši Minhov radio je včeraj svojo oddajo »Glas srednjega Vietnama« prvič posvetil ofenzivi v Laosu. Med drugim je bilo rečeno, da so v Mekongu »osvobodili« velika ozemlja im da so mnogi laoški vojaki, ki so se vojskovali pod francoskim poveljstvom, pridružili enotam vlade laoške osvoboditve.
Ho Ši Minhovi pristaši so ustanovili 1049 komite za osvoboditev Laosa, ki je avgusta 1950 prerasel v vlado laoške osvoboditve. Predsednik te vlade je princ Sufanuovong, brat princa Suvana Fouma, predsednika laoške vlade
Francoski bombniki napadli Ho Ši Minhove enote
Sajgon, 28 dec. (Reuter). Francoski bombniki m lovci so močno napadli Ho Ši Minhove enote, ki 90 se prebile skozi .Indokino, od obale do Takheka na siamski meji. Ix>vci z letališča v Južnem Laosu so bombardirali položaje in preskrbovalna središča.
SEJA IZVRŠNEGA SVETA LRS
Ljubljana, 28. decembra Danes se je vršila pod predsedstvom Borisa Kraigherja seja Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS.
Izvršni svet je dal državnemu sekretarju za proračun in drž. administracijo navodila za izvedbo odloka Ljudske skupščine FLRJ z dne 25. XII. 1955 o začasnem finansiranju proračunskih ustanov za januar 1954.
Na podlagi odloka o določitvi delovnega področja odborov in komisij ter organizaciji administracije Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS je Izvršni svet r/vedel ustrezno personalno spremembo svojih odborov in komisij Izvršni svet je imenoval za državnega sekretarja za notranje zadeve Mitjo Ribičiča, dosedanjega podsekretarja za notranje zadeve, za podsekretarji za notranje zadeve pa Bogomira Periiča.
dosedanjega načelnika Drž. s<v kretariata za notranje zadeve.
Za sekretarja Sveta za zdravstvo m socialno politiko je bil imenovan Lojze Piškur, dosedanji predsednik Sveta za zdravstvo in soc. politiko
Za direktorja Radia Ljubljane je bil imenovan Milan Apih, prosvetni delavec in dosedanji direktor Zveznega zavoda za napredek turizma.
Dalje je bil imenovan za sekretarja Sekretariata za zakonodajne zadeve dr Jože Globeonik, svetnik tega sekretariata; dr.Vla-ditnir Rupnik, višji svetnik v Sekretariatu za zakonodajne zadeve, pa je bil imenovan za pravnega svetovalca Izvršnega sveta.
V Komisijo za verska vprašanja je bil namesto Matije Maleži-ča imenovan Lojze Piškur.
Izvtšni svet je tudi sprejel odlok o pomilostitvi 466 obsojencev.
Slabe navade
Dober mesec dni je že minilo od predvolilnega razdobja političnega življenja, polnega med drugim tudi vseh mogočih oblik, v katerih se je izrazilo manij esta-cijsko razpoloženje naših ljudi. Toda v vzdušju tega splošnega vseljudskega razpoloženja smo naleteli tu in tam na neumestne, da, tudi neokusne poskuse, da bi to razpoloženje »usmerili«, »kanalizirali«, napolnili z nekakšno vsiljeno vsebino. Gre za nekatere naše, sicer dobre komuniste in aktiviste Socialistične zveze, o katerih se zdi, kot da se v resnici boje, da bodo miting, zborovanje, konferenca ali kakršenkoli drug sestanek propadli, če ne bodo tam, da bi »organizirali« razpoloženje, da bi »predvideli« ljudi, ki bodo vzklikali gesla, da bi zbrali ljudstvo v sprevod, v katerem bodo šli na zborovanje, da ne bi, bog se nas usmili, kak anarhistično razpoložen državljan prišel na miting, kadar bi se mu zahotelo iu podobno.
Prav dogodki v zvezi s Trstom, ki so prišli tako nepričakovano in tako naglo, da so te samozvane dirigente ljudskega razpoloženja zalotili nepripravljene, da niso mogli ničesar predvideti in ukreniti, so pokazali bolj kot kdajkoli poprej silp politične zavesti našega ljudstva. In tako se tem »organizatorjem« tedaj ni posrečilo pokvariti tistega lepega in veličastnega razpoloženja ljudstva, ki spontano misli in čuti kot en mož.
In še nekaj, kar je v zvezi s tistim, o čemer smo govorili zgoraj. Med predvolilno kampanjo smo ponovno spoznali, kako so lahko posamezni izklicevalci gesel dolgočasni, neokusni in neumestni. Tako na pr. na kakem predvolilnem zborovanju govornik razlaga svojo misel, iz množice pa nenadoma nekdo zakliče geslo, ki ni v nobeni zvezi s tistim, kar govornik razlaga. To žali tako dostojanstva tistega, ki govori, kot poslušalcev. Tako je na pr. tov. Djilas v Kikindi pred okrog 3000 ljudmi predaval o čisto teoretičnih vprašanjih. Razpoloženje je bilo že skraja kot na mitingih. Tovariš Djilas je navzoče opozoril, da ga bo takšno razpoloženje spričo značaja njegovega predavanja motilo. Pa vendar to nekega pa-rolaša ni oviralo, da je predavatelja že koj na začetku nekajkrat prekinil s svojimi vzkliki. Zato ga je moral tovariš Djilas zaprositi, naj neha. Kakšen smisel je imelo vsiliti takšno mitingarsko razpoloženje navzočim?
Oglejmo si še drug, ne tako osamljen primer s predvolilnih zborovanj v Beogradu. Medtem ko je zasedala kandidacijska komisija, je v dvorani nastal premor in tedaj so se navzoči po-tihem razgovarjali med seboj.
Toda prirediteljem to očitno ni ugajalo. Zato je tajnik osnovne organizacije Zveze komunistov, menda da bi vsej zadevi dal »politično vsebino«, poklical k sebi nekega komunista in mu naročil, naj vzklika prigodna gesla. Le-ta je seveda to »zadolžitev« odklonil.
Naši ljudje hočejo izražati svoja čustva, želje in misli, svojo voljo tako, kot jim ustreza^ kot državljanom socialistične države Takšnih spontanih izrazov je pri nas mnogo in samo le-ti imajo v resnici svoj politični pomen.
St. V. — M. B.
Družbeno uprauljanje
in državne uprava
$
azen gospodarstva smo doslej s prenosom mnogih državnih funkcij na družbene organe oprostili administrativnega upravljanja socialno zavarovanje, prosveto, zdravstvo, stanovanjsko upravljanje in tedni tudi železnice. Nedavno je bilo to vprašanje sproženo v trgovini in sodstvu. O državni upravi v celoti doslej v tem smislu nismo govorili, čeprav je od tega v marsičem odvisno, ali pojdejo ljudje v njej vzporedno z razvojem demokratične družbe ali pa bodo zaostajali
Med mnogimi primeri tega zaostajanja državne uprave jih bom omenil samo nekaj, ki kažejo, da to vprašanje imamo in da bi ga bilo treba vsestransko proučiti
Predstojnik važne službe v nekem organu Zveznega izvršnega sveta nerad vidi uslužbence, ki se v čemerkoli ne strinjajo z njegovim mnen jem in navadno najde »razlog« za premestitev. Nepravilno zvanje svoje uslužbenke je skušal popraviti šele, ko mu je njen mož, uslužbenec »Potnika«, priskijx'l mesto za letni dopust. Vesel te usluge je osebno narekoval' zahtevo po popravku zvanja. In vse bi se bilo dobro končalo, da ga uslužbenka, vedoč, da je to zasluga njenega moža, ni vprašala, zakaj tega že prej ni storil. Predstojnik se je seveda razjezil, raztrgal akt in očital uslužbenki, da je nehvaležna.
Pogovor dveh komunistov-še-fov oddelkov v neki ustanovi, je značilen za možnosti svobodnega izražanja mnenja v tisti ustanovi. Ko je prvi očital drugemu, zakaj pred predstojnikom ustanove ne podpira njegovega stališča niti kadar ima očitno prav, mu je tovariš nekam užaljeno odgovoril': »S teboj je drugače, ti si ugleden borec, bivši partijski delavec... A jaz?« Čeprav ta komunist ni ugleden borec, zdaj dokaj uspešno razvija socialistično demokracijo in boj mnenj v vseh vpraša-
Berite in naročajte »Ljudsko pravico-Borbo«! nuarja,
Kropa proglašena za kulturno zgodovinski spomenik
Ljubljana, 28. dec. (Tanjug). Svet za kulturo in prosveto Slovenije je izdal sklep, s katerim je Kropa na Gorenjskem zaščitena kot kulturno zgodovinski spomenik. Urbanističnih, arhitektonskih, gospodarskih, družbenih, zgodovinskih in narodopisnih značilnosti tega mesta ni moč spremeniti z novimi gradnjami, adaptacijami in podobno. Zaščito Krope so zaupali Zavodu za zaščito zgodovinskih spomenikov LR Slovenije.
Poslovnik Sabora Hrvatske
Zagreb, 28. decembra.
Komisiji za poslovnik Sabora Hrvatske in njegovih domov se bosta sestali 5. januarja. V upravnem aparatu Sabora urejajo zdaj vse potrebne podatke o izvoljenih ljudskih poslancih iu tehnične priprave za bližnje zasedanje, ki bo najbrž v drugi polovici ja-
njih družbenega im državnega življenja v neki osnovni organizaciji Socialistične zveze v Beogradu, ki ji predseduje.
V tej ustanovi že več mesecev ne morejo določiti komisije, ki bi pregledala neko večje delo, s katerim je povezana tudi večja gmotna škoda, ker je znano, da predstojnik ustanove odločno nasprotuje delu komisije. Ta predstojnik je v skupini komunistov in sindikalnih funkcionarjev, ko so ga vprašali, zakaj je dal bogato nagrado neki uslužbenki, ki tega ne zasluži, kratko odgovoril: »To je ukrep.« Ta ukrep pa je pravzaprav njegova volja in s tem je bil pogovor končan. V podobnih primerih, kadar za svoje stališče nima argumentov, največkrat pravi: »Jaz sem tu predstojnik« in tako prekine vsako nadaljnjo razpravo.
V neki drugi ustanovi je eden izmed njenih voditeljev na sestanku aktiva komunistov rekel tovarišem, ki so bili proti nadurnemu delu (ker je bilo tudi posledica slabe organizacije poslovanja); »Ce se ne moremo prepričati, 9e lahko zlomimo.« To je rekel' v prvi osebi množine, menda zato, da ba zvenelo manj grobo, češ da v imenu nečesa višjega lomi tudi samega sebe. Birokrati to kaj radi uporabljajo, kadar hočejo uveljaviti svojo voljo. Predstojnik te ustanove je prišel pred Izvršni odbor sindikalne podružnice z nesmiselno zahtevo, naj napiše odgovor na lastni članek v »Narodnem službeniku«, v katerem je bilo seveda rečeno, da ni res, kar je trdil v prvem članku.
Tudi na nekaterih fakultetah in znanstvenih ustanovah je takšnih primerov na pretek. Posledice nerazvitega boja mnenj in družbene kritike negativnih pojavov torej v državni upravi niso manjše, kakor so bile na drugih področjih, kjer imamo zdaj družbeno upravljanje. Za trdno lahko rečemo, da so te posledice celo še bolj škodljive. Nikjer menda ponos zrelih ljudi, dobrih uslužbencev, ne more trpeti tako zelo, kakor v državni pisarni, kamor socialistična demokracija počasi ali pa sploh ne prodira. In vtem ko je družbeno mnenje ne le v gospodarstvu, marveč tudi na drugih področjih glavna sila in prvi pogoj za nagel' napredek, še v. državni upravi, omrtvičeno z birokratsko dediščino izpred voj-' ne in s tistim, kar se je tej dediščini pridružilo, ne more dovolj pokazati in izraziti svoje vrednosti. Takšne težnje se resda pojavljajo v različni obliki in ostrini, kar je od visno od raznih okoliščin, predvsem od političnih kakovosti vodilnih ljudi in zelo različnega pojmovanja demokracije, imamo pa jih v glavnem povsod.
Takšni odnosi med ljudmi negativno vplivajo na njihovo gledanje na delo, kar se jasno zrcali v mnogih primerih, pri organih
volji enega ali nekaj ljudi, potiskanje v ospredje malone samo tistih, ki so »na vidiku« in razne pomankljivosti v državni upravi so posledica pomanjkanja družbenega vpliva na posle, na katerih je družba zainteresirana Posredovanje finančne inšpekcije in boljša kontrola nad denarnimi sredstvi bi pri tem znatno koristila, še zmeraj pa bi ostala odprta mnoga vprašanja, ki jih lahko uspešno urede samo usluž-benski kolektivi.
Voljeni organi kontrolirajo delo ustanov tudi prek informacij, ki jih dajejo njihovi predstojniki. Toda to ne zadostuje niti, kadar so sadovi dobri in informacije zadostne. Ne moremo namreč pustiti v nemar vprašanja, kako, s kakšnimi sredstvi, zlasti pa s kakšnim občevanjem z ljudmi te uspehe dosegamo, čemu je treba posvetiti več pozornosti. Na to vprašanje bi lahko odgovorila samo boljša družbena kontrola.
Demokratizacija notranjega življenja državne uprave nikakor ne nasprotuje delovni disciplini, čeprav to večkrat slišimo. Nasprotno, to je pot k njeni krepitvi. Iz razumljivih razlogov v državni upravi ne moremo govoriti o samoupravljanju, podobnem samoupravljanju gospodarstva v drugih organizacijah. Toda ustanova in njena sindikalna organizacija bi lahko bile za njene uslužbence šola socializma, kakor so delavski sveti in upravni odbori v podjetjih.
O vsem tem uslužbenci bolj ati manj razpravljajo, ponekod skrivaj, da ne bi prišlo na ušesa direktorju ali šefu oddelka, drugod bolj poredko, pa tudi povsem odkrito, toda v večini primerov brez posebnega vpliva na potek stvari. Vse kaže, da je treba ob upoštevanju vseh posebnosti državnih ustanov iskati izhod v novih demokratičnih oblikah, ki edino lahko bistveno vplivajo na razvijanje pobude uslužbencev v kontroli za družbo važnih poslov. Za razne ustanove hi lahko to zadevo uredili različno v skladu z njihovo organizacijo in nalogami. To bi morda lahko bila konferenca vseh uslužbencev enkrat v nekaj mesecih, na kateri bi vodstvo seznanilo kolektiv s posli ustanove, potlej pa bi uslužbenci izrekali pripombe in izražali mnenja in predloge, kako je treba v
,,Kakor da je bit na našem sestanku*4
Razprava o člankih Milovana Djilasa
Tuzla, 28. dec. — Redni nedeljski prispevek tovariša Milovana Djilasa, ki je bil včeraj objavljen v »Borbi« z naslovom »Subjektivne sile«, je sprožil med tuzlanskimi voditelji in komunisti zelo živahne razprave in različne komentarje. Razprava se nanaša v glavnem na mnenje to-
»O tem bi pisal tovarišu Dji-lasu,« nam je davi dejal nek član okrajnega komiteja, »toda boh® se, da mi bo odgovoril prek cas-nikov.«
Predsednik okrajnega odbor® Socialistične zveze je takole razumel mnenje tovariša Djilasa: »Mnenje tovariša Djilasa je ta-
vansa Djilasa, naj bi se organi- kQ prepričljivo kot ^ je sede! zacije Zveze komunistov m Socia- domala na	sestanku os-
listične zveze sestajale čimbolj novnih organizacij. skoraj vsaka
poredko. (»Kadar volijo vodstvo, delegate, ali kadar gre za spre-
organizacija bo v njegovem včerajšnjem članku našla sebe. Pri'
organizacijo Socialistične zveze to še prezgodaj
membo politične linije«.) Nekateri v;ln0 je> da redkeje sklicujemo pravijo, da se popolnoma strinja- j	osnovnih organizacij S°T
josto toditvi,j^kar^thto Zveze;cialistične zveze Poglejte, zaM-komunistov, medtemko bibdo za Mi ^ dosleji vsaj v TuzUl vso
dejavnost ljudi presojali sko® Socialistično zvezo, medtem smo često zapostavljali njihrif0 delovanje v društvih, ki so z®0 j tudi slabo delala. Po mojem učno-; nju,« je dejal predsednik, jna) bi osnovne organizacije Zveze komunistov in Socialistične zveze kdaj pa kdaj razpravljale o poetični liniji. Dejavnost aktivistov pa je treba razširiti na društva'*
Prihodnje leto ne bo več popustov za letni dopust v taki obliki kot doslej
Beograd, 28. dec. — _Tanjutg poroča, da je Zvezni izvršni svet Sklenil, da gostinski obrati, podjetja in letovišča gospodarskih in
družbenih organizacij in ustanov ! stankih Zveze komunistov so i
Mnenje tovariša Djilasa o se-
žla-
ne bodo prihodnje leto dobili regresa za popust pri prodajnih cenah v gostinskih podjetjih pri izkoriščanju letnega dopusta delavcev in uslužbencev. Poroča tudi, da bodo namesto popustov, ki so jiih dajale omenjene ustanove o uporabi regresa uvedli popuste, ki jih bodo dobili delavci in uslužbenci ob izkoriščanju letnega dopusta. Kakšni bodo ti popusti, še ni določeno.
sti pozdravile ženske z otroci, k1 so jim bili česti sestanki v velik0 breme, saj so v zadnjem času izključili iz organizacije Zveze komunistov mnogo tovarišic, ker riso prihajale na sestanke.
Nekatere osnovne organizaeije Zveze komunistov v tuzlanskeri premogovnem bazenu so že sklicale sestanke, na katerih bodo razpravljali o včerajšnjem članku tovariša Djilasa. A. Husarič
S 1. januarjem bodo začele veljati NEKATERE OMEJITVE UVOZA
Beograd, 28. dec. (Tanjug). Po padke in medeninaste opilke, b*‘ začasnem sklepu Zveznega izvršnega krove opilke, bakrove spojine in ni* sveta bo s 1. januarjem prepovedan hove odpadke, kalcij in molibdat. '■ izvoz kmetijskih pridelkov in živil: kemične industrije je prepovedan sa-pšenice, ječmena, rži, ovsa, ajde, pro- mo izvoz modre galice, iz usnjarss sa, moke vseh vrst, fižola, soje, masti, industrije zgolj izvoz velikih surovu-masla, jedilnega olja, loja, surove kož. Prepovedan je tudi izvoz jam' in suhe slanine, sala, riža in slad- skega lesla, taninovega kostanjevega korja ter krmne, koščene in ribje lesa, celuloznega lesa iglavcev, les" moke, sončnic in bučnega semena, za kurjavo, lesa iglavcev in kostanje' bombaža in konoplje.	vega lesa ter tesanih hrastovih hlodov-
Prepoved zajema tudi nekatere Sklep Zveznega izvršnega sveta industrijske izdelke Izmed naftnih uvaja tudi nekatere omejitve gleue izdelkov ne bodo smeli izvažati plin- izvoza nekaterih proizvodov. Te onie-skega olja in odpadkov predelane su- jitve so v tem, da bodo smeli dolo-rove nafte, razen količin, potrebnih čene proizvode izvažati edinole kurjavo tujih ladij. Iz črne meta- odobritvijo uprave za zunanjo trgo-rgije je prepovedan izvoz starega vino, nekatere izmed njih pa le v
za
lurgije .	   _	.
železa, železnih odpadkov, starega okviru določenih kontingentov, strojnega olja, železne rude in su- Kar zadeva izvoz koruze, je Zvez-
..j„ ... ,-------------------- -------- rovega železa. Sklep Zveznega iz- ni izvršni svet predpisal, da bodo
prihodnje delati Md. Med temi vršnega sveta zajema tudi naslednje lahko samo tista gospodarska pod-Ki Kil«, KvxK= rlrw I izdelke barvaste metalurgije: alumt- jetja, ki Jih Je pooblastil Zvezni oa konferencama pa ba bilo treba do- | nlj v ^osih, aluminijeve spojine, že- bor za gospodarstvo, izvazala ta pri' ločiti nek »k š no obliko družbe- ieZ0v molibden, selen, medenina, od- delek. nega vpogleda v najvažnejše posle ustanove. Vse to seveda ne bi smelo ovirati vodilnih ljudi, da samostojno delajo, brez česar ne morejo uspešno voditi ustanov, ali pa bi sindikalne organizacije dobile popolnejšo vsebino dela in možnost, da bi se odločneje borile proti vsem za človeške odnose med uslužbenci v ustanovi škodljivim pojavom
Novi odloki o deviznem poslovanje
bodo začeli veljati 1. januarja 1954
Odlok o zbiranju in načinu iz- tariata za narodno obrambo, osta-koriščanja sredstev osrednjega nek pa za kritje državnih obvez-deviznega sklada določa, da se ta nosti in za določena neblagovna  	}	sredstva dobijo iz dela deviznih plačila.
Vse to Abvo bi lahko začeli sredstev, ki jih morajo gospodar-1 Poseben odlok določa višino uveljavljati takoj v več ustano- j ske organizacije obvezno odsto- dela deviznih sredstev, ki jih
im HruVih nstino- V£>h z najmočneje izraženimi bi-j pati Narodni banki FLRJ. V ko- bodo gospodarske organizacije l\i .•	^	rokratskimi	težnjami, da bi videli, irist osrednjega deviznega sklada 1 prodajale Narodni banki._ Samo
U misi rom ^m^^negativn i °po^ ^akosebo v praksi obneslo.Stvar gre tudi ves dotok deviz v ne-
transportne in druge uslužnostne gospodarske organizacije so pro-
občevanje nadaljnje razprave je, kako bi blagovnem prometu.	_
\ ljudmi Malomarno poslovanje lahko povečali družbeni vpliv v j jz sredstev osrednjega deviz- ste obveznosti, da prodajajo in rSpanjemilijonm“ki » dr?avi	s kakšnimi sredstvi bi nega sklada gre 12 »/o sredstev v ustvarjena devizna sredstva Na-
lastnina družbe (o čemer tudi tisk , cili naJ!aže d«**1'-
često piše), kadrovska politika po
Ramo Musič
rodni banki v prid osrednjega deviznega sklada vtem ko bodo
Avtomobil	p
V nedeljo popoldne v uredništvu nenadoma zapoje telefon.
»Halo! Kakšna pa je ta novinarska diskriminacija nasproti nam?« zarohni glas, poln smradu po bencinu.
»Kakšna diskriminacija? Kdo pa telefonira?«
»Tu Bulck 1952. Zakaj nihče ni prišel na naš kongres?«
»Kakšen kongres?«
»Pridite na Stadion, pa boste videli.«
Pohitel sem in prispel tja v trenutku, ko je delovno predsedstvo izrednega kongresa avtomobilov zavzemalo svoja mesta. Spredaj je stopal Buick 1952, za njim Cadillac, potlej Mercedes, Ford in Opel. Za zapisnikarsko mizo sta se vsedla po en Jeep In Wlllis.
Brž ko me je Buick 1952 opazil, Je pošepnil nekaj najbližjemu članu predsedstva in stopil k meni.
»Nekam pozno prihajate, vendar pa naj vas poučim o zadevi. Veste, da se že več nedelj In praznikov zbiramo tu. In tako smo po navadi in vztrajnostnem zakonu prišli sem tudi danes. Ker pa ni tekme, smo sklenili sklicati izredni kongres ln obravnavati naša najbolj pereča vprašanja.«
»Kaj pa imate na dnevnem redu?«
»Dnevnega reda še nismo sprejeli. Najprej naj pozdravijo naš kongres častni gostje.«
Tisti hip Je namesto ploskanja zatulilo več sto siren in proti tribuni je priropotal klasični taksi.
»Mar taksiji ne sodelujejo v delu kongresa?« sem vprašal presenečeno.
»Seveda ne. Taksiji niso socialistični avtomobili. Ce se pelješ s taksijem, moraš vsako vožnjo plačati.«
»Dobro, kaj pa tile avtobusi ln kamioni?«
»To so delegati s posvetovalnim glasom in opazovalci. Veste,« ml strokovno pojasni Bulck 1952, »tl še nimajo potrebnega staža, da bi postali redni člani našega društva.«
Ko je bil končan svečani del ln ko so se zvrstili gostje s pozdravi, je nastal peklenski direndaj zastran dnevnega reda. Na koncu so se delegati sporazumeli, da lahko vsa tekoča problematika obsega edino točko dnevnega reda: zdravniški pregled delegatov.
Kmalu se Je pred tribuno ustavil avto in pregled se Je začel.
»Ime ln priimek?«
»Packard Dlrektorovlč.«
»Očetovo Ime?«
»Socialistično podjetje.«
»Leto In kraj rojstva?«
1952, Upravni odbor.«
»Poklic?«
»Direktorju na osebno razpolaganje.«
Brž ko so zapisali vse osebne podatke, Je prišel zdravnik in začel tisto znano zdravniško »tok, tok«.
»Kdaj sl Je razbil te žaromete?«
»Ne spominjam se, zdi se mi, da je bilo na svatbi nekega direktorjevega prijatelja.«
»Kaj pa amortizerji?«
»Ti so odpovedali zadnjo nedeljo, ko smo bili na lovu, pa smo se v gozdu prevrnili.«
Delegati v ozadju, na vzhodni strani Stadiona, niso dobro slišali ln zahtevali so, naj govore glasneje. Kmalu so prinesli gramofone in pregled se je nadaljeval.
»Zakaj imaš to krilo tako zdelano?«
»To je še iz poletja, ko me je direktor peljal na popravilo na Dunaj. In vtem ko Je nekaj sladkega šepetal pevki, ki se je tudi peljala na Dunaj, je šofer močno potegnil za volan in telebnil sem v Jarek ob cesti.«
»Kaj pa te Use na sedežu?«
»E, pri tem pa se moram smejati. Nekega dne sem se vračal s trga s kuharico, ki Je sedela tu ln držala na kolenih poln lonec masti. Iznenada je radostno vzkliknila in ko Je šofer ustavil, se Je znašel v objemu miličnika. In v tem razburjenju sem dobil za spomin tole liso.«
»Dobro, povej mi še, zakaj Je sedež raztrgan?«
»To pa je dolga povest. Moj direktor ima mnogo prijateljev. Vse dobro poznam, pa tudi prijatelji mene. Naučil sem se že, kakšno brzino imajo najrajši in v katere kavarne največkrat zahajajo. Nedavno se mi Je ponudUa priložnost, da sem občutil težo krompirja, ki ga je neki direktorjev prijatelj kupil za zimo, potlej sem tistemu prijatelju vozil
I sklad ključne opreme, 15% v sklad opreme državnega sekre- deviznega sKiaaa. vtem, ko noau
_______________ druge gospodarske organizacije
prodajale 20% od 100% deviznih sredstev.
Narodna banka je pooblaščena prodajati gospodarskim organizacijam devize, vezane na rok, ter jih kupovati od teh organizacij.
Devizna sredstva bo prodajala izključno Narodna banka na posebnih sestankih devizno obračunskega oddelka.
Državni organi, ustanove in družbene organizacije lahko nabavljajo devizna sredstva za plačilo blaga v tujini zgolj na deviznih obračunskih mestih in sicer s posredovanjem Narodne banke FLRJ.
čebulo ln podobne zadeve, ki so ml v trajen spomin pustile tole luknjo.«
»Prav,« pravi zdravnik, »pregled je končan.«
»Kako to?« ugovarja Packard, »saj sl me samo otipal. Kaj pa slušalke, kaj pa rentgen? Mar misliš, da za prazen nič plačujem socialno zavarovanje.«
Zdravnik je poklical na pomoč delovno predsedstvo, ki Je skušalo skrajšati proceduro. Toda delegati so se uprli in sklenili, da mora biti pregled popoln, čeprav bi trajai kongres vso noč.
Zdravnik Je vzel slušalko in rekel Packardu, naj pristopi.
»Srce ti utriplje dobro. Videti pa Je, da si že v letih.«
»Doktore, to menda sklepaš po kilometraži, ne vidiš pa, da niti še brk nimam. Kar poglej, prosim, z rentgenom moja pljuča. Bojim se, da ne bi dobil hitre tuberkuloze.«
Fantje so brž privlekli velik rentgen in Packard je udobno sedel predenj.
»Tvoja sirena Je nekam hripava, menda Je dobila pljučnico.«
»To bo menda, odkar Je direktorjeva tašča ogiušela, da ne sliši, če se ustavim pred hišo in zahupam. Toda to ni važno. Preglej moja pljuča, zanje se bojim.«
Zdravnik je začel vrteti Packarda in ga obračati zdaj s hrbtom, zdaj s trebuhom proti sebi. potlej pa je zmajal z glavo.
»Hitra Jetika ni, toda položaj Je resen.«
»Pomagaj mi, doktore, lepo te prosim. Daj no, predpiši mi streptomicin in tablete PAS.«
»To so zdravila za ljudi, za tvojo tuberkulozo pa Jih še nimamo.«
Te zdravnikove besede so sprožile nov hrup. Delegati so zagnali trušč in Jeli protestirati, da medicina zanje še ni našla učinkovitih zdravil. Bilo Je že pozno ln pohitel sem v uredništvo, da bi napisal poročilo. Komaj pa sem sedel za mizo, že je zapel telefon.
»Halo, tu predsednik avtomobilskega kongresa. Nikar ne napišite ničesar o tistem neumnem predlogu, da je najboljše zdravilo, če bi direktorji in šefi plačevali bencin in šoferja iz svojega žepa.«
»Zakaj pa ne bi o tem poročali?«
»Mnogi od nas bi potem ostali brez dela, to pa ni socialno.«
Obljubil sem, da tega predloga ne bom objavil. Vendar pa sem ga vključil v poročilo, ker Je neumen.
Al. Petkovič.
Devizni tečaji dne 28. decembra
Valuta	Ljubljana	Beograd
1 amer. dolar 1.875.— 1.880.— 1 angl. funt 5.425.16	5.425.55
100 nem. mark 37.681.— 37.736.85 100 belg. frankov —	2.700.—
100 franc, frankov 610.43	697.71
100 švic. fr. 45.253.82 50.800.— 100 Ital. lir	295.81	326,—
100 lir STO	186.92	190.—
100 hol. forintov 34.219.76 32.000,— 100 šved. kron	—	24.000.—
1 egipt. funt	—	1.950.—
1 obr. d. Avstr. 1.875.—	1.809.52
1 obr. d. Finska 518.27	—
1 obr.d. Grčija 1.000.—	990.21
1 obr. d. Turčija 759,—	760.—
1 obr. d. Izrael 514.—	—
Pripomba: Večji zaključki so bili sklenjeni v devizah: USA dolar, nemška marka, obr. dolar Turčija, angl. funt in ital. lira. Promet Je bil razmeroma visok Kupci so bili glede tečajev rezervirani Neprodano Je ostalo okoli 10.000 USA dolarjev. V Beogradu so močno porastli tečaji za francoski in švicarski frank.
VWNE H N I PELLINI POLITIČNI RAZGOVORI
V Rimu pričakujejo, da bo prišlo do večjih sprememb
Rim, 28. dec. (Tanjug) Pred-*edinik italijanske vlade Pella se Je sestal danes z voditeljem liibe-J*lne stranke Bruinom Villabrnno.
‘''Ocoj se bo razgovarjal tudi z ?oditeljem socialno demokratske
Strasatr’ ^odi't^em re‘, jem, na katerih izid bodo vplivali
tistih desnih in levih političnih i da neuspeh v tržaški akciji, ka-sil, ki si ne žele ponovnega pri- kor tudi mučne notranje gospo-hoda De Gasperija oziroma urad- ] darske težave ne bi preozko po-ne politike demokrščanske stran-I vezal s svojim imenom in polo-ke na krmilo.	žajem.
Po razgovorih z De Gašperi-
ne sftran:ke Civellijem. Vsi ti raz-?ovori se nanašajo na Fellove načrte o preosnovi vlade.
Pella se je tudi med božičnimi Praandki posvetoval s svojimi sodelavci. Na teh razigovorih so ttfotovili, da je treba čimprej Preosnovati vlado, po možnosti že ^rve dni prihodnjega leta.
A3i se bo Pelld to posrečilo, je *<Jvisno predvsem od izida njegovih nadaljnjih razgovorov z De Gasparijem. Iz vladnih krogov je j***»iTeč prišla vest, da Pella ni ™tel / sprejeti nedavne zahteve »odstva demokrščanske stranke, °aj predloži listo novih ministrov v odobritev. Pella sodi, da mora “•teti pri sestavi nove vlade popolnoma proste roke, medtem ko Gasperi meni, da ima demo-^rščanska stranka pravico zahte-T®ti» naj se z njo poprej posvetujejo o značaju nove sestave pade. De Gasperi zahteva tudi, bi morala stranka nadzorovati *°di program nove vlade.
Značilno je, da si vodstva stranke prizadeva, da bi na vsak Jfcčin ublažilo spoT pred javnostjo medtem ko Pella s svojimi izjavami želi prav pred javnostjo Poudariti ostrino tega spora. To Bellovo stališče tolmačijo kot poledico ugodnega položaja zanj, tar računa, da demokrščanska franka ni sposobna ustanoviti ra-'j®n njegove kako drugo vlado, bi lahko računala na parlamentarno večino. Razen tega mu 16 potrebno razpravljati o tem
stal ministrski svet, ki bi poslušal poročilo predsednika vlade o položaju. Zatem bo Pella začel izvajati preosnovo vlade. Pričakujejo, da bo prišlo v vladi do večjih sprememb. Tako je bila potrjena vest, da bo Pella prepustil zunanje ministrstvo Tavianiju, medtem ko Piccioni še ni odgovoril na ponudbo, na: sprejme mesto podpredsednika vlade.
Iz istih virov je prišla vest, da bo predsednik vlade Pella prevzel notranje ministrstvo, resor ministrstva za finance in proračun pa prepustil sedanjemu notranjemu ministra Fanfarriju. Te pre-osnove tolmačijo v tukajšnjih krogih kot Fellovo prizadevanje,
Giuseppe Pella
Malik odpotoval v Moskvo
London, 28. dec. (Reuter). Sovjetska veleposlanik v Veliki Britaniji Jakov Maliik je danes odpotoval v Moskvo. Predstavnik sovjetskega veleposlaništva v Londonu je izjavil, da je Malik odšel na dopust.
V Londonu pa sodijo, da se bo veleposlanik Malik v Moskvi posvetoval z zunanjim ministrom Molotovom o nedavnem razgovoru z britanskim predsednikom Churchillom im zunanjim ministrom Edenom.
Mednarodna konferenca pravnikov v Indiji
New Delhi, 28. dec. (Tanjug). Danes se je začela v Delhiju mednarodna konferenca pravnikov, kateri prisostvujejo predstavniki 27 držav. Jugoslovansko sekcijo Društva za mednarodno pravo zastopa tajnik jugoslovanskega veleposlaništva dr. Press-burger.
Kongres bo razpravljal o vprašanjih človeških pravic, organizacij sodišč in drugih vprašanjih, analiziral pa bo tudi Ustanovno listino OZN. Kongres je - oril predsednik republike Radzendra Prasad.
Koroški Slovenci odklanjajo
novi osnutek šolskega zakona
Število dvojezičnih šol bi po tem osnutku zmanjšali za več kot tretjino
Koroška pokrajinska vlada je objavila osnutek zakona o dvojezičnem pouku v osnovnih šolah in o slovenskem pouku v koroških srednjih šolah. Osnutek določa, da bodo ukinili dvojezični pouk v 37 osnovnih šolah, kjer je po uredbi o dvojezičnih šolah iz leta 1946 obvezen pouk v slovenščini in nemščini. Tako bi število osnovnih šol z dvojezič-
fPoru v javnosti zato, ker ga v,
Krogn demokrščanske stranke ve- j nim poukom zmzali od sedanjih čina ne podpira, medtem ko lahko < 107 na 70, se pravi za več kot izven nje računi pa podporo vseh tretjino.
DANES PO SVETU
Ho $š Minhova oienzlva
O Ho Ši Mini lovi ofenzivi se i' pojavilo v glavnem dvoje miljenj in vprašanj. Prvo se glasi: se bodo zavezniki Francije odločili, da nemudoma organizirajo *kupni odpor proti tagresorjut, p je baje kriv tudi agresije na Koreji? Nadmočni položaj Ame-rikancev o zahodnem svetu je povzročil — sodijo ti krogi — da so ‘e-ti prevzeli hkrati s prevzemom °°jaškega vodstva atlantskega Pakta tudi posebno odgovornost. Nanje se je treba obrniti, oni pa ne morejo ponašati spričo tega, *ar se dogaja v Indokini, kot gledalci.
Drugi zastavljajo v glavnem ‘ale vprašanja in preudarjajo v *oezi z njimi: ali je še upanje, da "0 v Indokini dosežena vojaška r«šitev? Ho Si Minhove uverture 0 pogajanjih niso obrodile nobenih sadov. Toda vietminški vodi-‘*lj nam je pokazal na drug način, da je še vedno tu. Premirje Je moč takoj skleniti.
V raznih kombinacijah, s katerimi razlagajo smotre in ozadje ** Ho Ši Minhove ofenzive, njene
Vietminha, ki je bil objavljen hkrati z začetkom ofenzive, francoskim enotam, naj zahtevajo rešitev indokitajskega vprašanja s pogajanji, in izpustitev 29? francoskih ujetnikov.
Ta stvarna potrditev želje po pogajanjih po večkratnih Ho Ši Minhovih ponudbah v zadnjih dvajsetih dneh priča, da je treba Ho Ši Minhove ponudbe resno upoštevati in obravnavati. Če nič drugega, je nedvomno to, da bi pogajanja lahko takoj začeli.
Nedvomno je za nekatere kroge prva kombinacija vabljivejša. Toda mar sedem let vojne v Indokini ni pokazalo, da nobena vojaška sila ni sposobna rešiti indokitajskega problema zgolj z vojno?
Če so samo skrbi v zvezi z volitvami novega predsednika ovirale jasno izraženo željo Pariza po pogajanjih, potem lahko upamo, da bo za Francijo, pa tudi za ostali svet veliko koristneje, če sprejmejo Ho Ši Minhovo ponujeno roko, kot pa da barantajo z Moskvo o nečem, kar ni nujno, da Hianeure in povezanost s Kitaj- i postane njeno. Tako bi se tudi sfco, Korejo ali celo z berlinsko J povečala vrednost Francije na-konferenco, pozabljajo na neka- j sproti vsem partnerjem na bliž-tere momente. Predvsem na poziv nji berlinski konferenci. V. T.
Določbe osnutka tega zakona so povzročile v krogih koroških Slovencev hudo vznemirjenost in nejevoljo. Ti krogi poudarjajo, da ta osnutek predvideva znatno zmanjšano ozemlje, na katerem je bil zdaj dvojezični pouk obvezen, pa tudi, da hočejo ukiniti pouk v krajih, ki leže sredi tega ozemlja.
Slovenski krogi na Koroškem poudarjajo, da popuščanje nacionalističnim elementom ni način, s katerim bi lahko rešili manjšinsko vprašanje, tem prej, ker doslej nacionalisti niso bili zadovoljni z nobenim popuščanjem in zahtevajo čedalje več koncesij na račun Slovencev.
Koroški Slovenci zahtevajo, naj vsaj očuvajo dosedanji obseg dvojezičnega potika na Koroškem, razen tega pa naj dajo Slovencem potrebna poroštva, da bodo uredbo iz leta 1946 naposled uveljavili.
Koroški Slovenci upajo, da bodo v javni razpravi o ton za-
konskem osnutku prišle do izraza avstrijske demokratične sile in da pristojni činiitelji ne bodo uzakonili osnutka, s katerim bi koroškim Slovencem prizadeli novo hudo krivico. (Jugopress)
Iredentistična odlikovanja za »zasluge«
Trst, 28. dec. (Tanjug) Vojaška oblastva so na letališču v Padovi vnovič izročila odlikovanja za »zasluge«, ki so jih pripadniki italijanskega fašističnega letalstva pridobili v drugi svetovni vojni
Zadnje mesece so bile pogoste podobne manifestacije, kaže pa, da prejemajo odlikovanja zlasti Italijani iz Trsta in jugoslovanskih krajev, ki so bili pod Italijo. Krajevni iredentistični tisk poroča, da so v Padovi sedaj izročili n^kaj zlatih in bronastih svetinj in križev družinam dveh pilotov iz Trsta, ki srta leta 1942 in 1943 padla v bitki z zavezniškim letalstvom nad Afriko in Sredozemljem.
PRISTANIŠKI DELAVCI ZDA SPET GROZE S STAVKO
Nem York, 28. dec. (Tanj-ug). Konec tega tedna bi lahko prišlo ck> nove stavke pristaniških delavcev aa vzhodni obali ZDA. Predsednik sindikata pristaniških detevcev Bradley je zaigrozil lastnikom l-«dd>j in pristanišč, da lahko od sobote ponoči dalje vsak hip pričakujejo, da bo ustavljen promet in vsa dela v pristaniščih, kolikor dotlej ne bodo privolili v razgovore o novi kolektivni pogodbi. Ta sindikat so nedavno izključili iz ameriške federaci je dela, češ da se v njem skrivajo »gangsterji in izsiljevalci«.
Ta stavka se je dejansko začela že poprej, vendar so jo na
»Mednarodno organizacijo pristaniških delavcev« in zanikala Braidleyevemu sindikatu pravico, da zastopa delavce. Vladna komisija je spor sklenila rešiti z volitvami, na katerih bi se pristaniški delavci opredelili, za kateri sindikat so.
Ameriška federacija delo ni priznala izida volitev. Delodajalci so sprejeli ta sklep z zadovoljstvom,
Sindikat pristaniških delavcev zahteva, naj spoštujejo izid volitev in potemtakem tudi priznajo predstavniku tega sindikata, da zastopa delavce pri sklepanju nove kolektivne pogodbe. Če delo-
temelju Taft-Hartleyevega zatko- : dajalci ne bodo privolili v to, da na prekinili za 80 dni, da bi »pro- i bi že ta teden začeli pogajanja, učili dejstva in našli rešitev«, i kaže, da bo stavka pristaniških Medtem je ameriška Federacija delavcev na vzhodni obali ZDA dela podpirala drug sindikat postala neizogibna.
Z VSEH STRANI SVETA
FRANCIJA Poštni uslužbenci nadaljujejo stavko
Pariz 28 dec. (Reuter). Pomožno J*ebje na francoskih letališčih je da-prekinilo osemdnevno slavko, spričo katere je bil prekinjen letalski Promet v Franciji Stavkovni odbor je sporazumel z ministrstvom za Svilno letalstvo, da l/odo pomožnemu ?®ebju na letališčih zvišali plače za do sedem tisoč frankov. Ta stav-** se je že razširila na vsa franco-^a prekomorska ozemlja.
Poštni uslužbenci so sinoči skle-JUi stavko nadaljevati, vendar bodo jJ&nes obravnavali vprašanje nadalj-5Jih akcij. Zdaj stavkajo že šesti <*au
ARABSKA LIGA
Ali bodo priznali Kitajsko?
Kairo. 28. dec. (AFPi Na prihod-sestanku Sveta Arabske lige ki {jo 9. januarja v Kairu, bodo obravnavali vprašanje ali naj priznajo Ki-jajsko. To vest je objavila revija ‘Rosa el Jusef*. toda Generalno taj-Jto&tvo litre ie ni hotelo niti potrditi ®*ti demantirati
KOREJA
Mnenja o umiku ameriških čet
Tokio, 2k. dec. (DP). Tukajšnjd Obveščeni krogi poudarjajo, da bodo umikom dveh ameriških divizij s Koreje omogočili aktivizacijo dveh južno korejski h divizij, tako da bi Y&ela potem Južna Koreja dvajset Vjvizij. Zdaj ima pod orožjem okrog 5°0 tisoč vojakov. Ameriški diviziji J^Ofita, preden bost« zapustili Korejo, bočili j užnoko rejski vojski večino
topov, v<xzii in drugega voja&kega gradiva.
Ameriški voja&ki krogi ne verjamejo, da bo Sing Man Ri, čeprav lo povečal svojo vojsko, sprožil ofenzivo proti Sev. Koreji, s katero je grozil. Araeri&ki visoki diplomatski in vo-ja&ki funkcionarji domnevajo, da se Sing Man Ra ne bo odločil za to dejanje. Če ne bo kazalo, da se bodo ZDA vnovič zapletle v borbo. ZDA pa so opozorile Sing Man Rija, da takšne ofenzive ne bodo podprle, niti ga ne Lodo reševale, če bi njegova vojska naletela na težave pri morebitnem . novem spopadu s Severno Korejo.
Ker se je zmotil v imenu
Seul. 28. dec. (AFP). Voditelj Sing Man Rijeve liberalne stranke v pokrajini Cungžu 6m Jung Sik je bil obsojen na sedem let ztapora, ker se je zmotil pri govoru na neki proslavi. Hotel je nazdraviti v čast Sing Man Rija, pa se je zmedel in namesto njegovega imena izgovoril ime predsednika Severne Koreje Kin Ir Sena. Javni tožilec je zahteval, naj Sika zavoljo to napake obsodijo na smrt.
PAKISTAN
Sporazum z Ameriko o tehnični pomoči
Karači, 28 dec. (A_FP). Danes je bil v Karačiju podpisan ameriško-pakistanski sporazum, na temelju katerega bo Pakistan do 30. junija prihodnjega leta dolil na račun tehnične pomoči 22 milijonov dolarjev. Ta kredit bodo porabili za razvoj kmetijstva. Doslej je Pakistan skupno s tem kreditom dobil na račun tehnične pomoči od ZDA skupno 44 milijonov dolarjev.
KITAJSKA
Pomoč Severni Koreji
Tokio 28. dec. (AFP). Radio Pjong Jang po-roča, da je te dni prispel v Sinuidzu prvi del pomoči, ki jo je Kitajska posilala Severni Koreji. Tokrat so poslali Severni Koreji 86 lokomotiv
Ustrelitev Beri je — »dragocen političen nauk«
Peking, 28. dec. Časopisna agencija Nova Kitajska je objavila članek pekin&kega časnika >People’s Daily« v zvezi z obsodbo Beri je. Časnik pozdravlja ustrelitev Berije in njegovih soudeležencev kot »veliko zmago komunistične partije, vlade in ljudstva Sovjetske zveze, ki so preprečili imperialistično zaroto zoper SZ«. List presoja to obsodbo kot »veJiko zmago v boju za obrambo sovjetskega reda«.
Na koncu pravi časnik, da način, kako so Berilo in njegove soudeležence postavili pred sodišče, pomeni tudi za kitajsko ljudstvo »dragocen političen nauk«.
EOIPT
Trgovinski sporazum s SZ
Kairo, 28. dec. (AFP). Egiptovsko trgovrin&ko ministrstvo je odobrilo trgovinski sporazum, sklenjen s Sovjetsko zvezo. Zdaj mora ta sporazum odobriti še ministrski svet. Sporazum določa zamenjavo egiptovskega bombaža za sovjetski les in petrolej.
ZT)A
Rekordno število nesreč
New York, 28. dec. (Reuter). Med letošnjimi božičnimi prašniki v ZDA
se je pripetilo doeilej največ nesreč. I Le-te so letos terjale 614 žrtev med-! tem ko je bilo lani prt nesrečah ubi-, tih 566 ljudi.
Napovedi zasebne organizacije
New York 28. dec. (AFP). V New Yorku so napovedali ustanovitev zasebne organiaacije, katere namen je, 1 boriti se proti ustavnemu amandma-1 nu republikanskega senatorja Johna i Britckerja S tem amandmanom za-| htevajo, naj bi zmanjšala pooblastila : predsednika ZDA glede pogajanj in sklepanja mednarodnih pogodb.
I V pripravljalnem odboru te organizacije je tudi bivši visoki komisar v Zahodni Nemčiji general 01 ay.
ZAHODNA NEMČIJA
Vojni ujetniki se vračajo iz Sovjetske zveze
Kassel, 28. dec. (AFP). Za drevi pričakujejo nov transport 220 nemških vojnih ujetnikov iz Sovjetske zveze. Od 25 septembra letos je Sovjetska zveza repatriirala 4500 nemških vojnih ujetnikov.
GVIJANA
Guverner imenoval novo začasno vlado
Georg:etown, 28. dec. (AFP). Gene-r .i.1 ni guverner Britanske G vi jan c Alfred Savage je imenoval včeraj začasno vlado, ki bo nadomestila vlado narodne progresivne sfrajike, katero je nedavno razpustil. V novi vladi ni nobenega Slana t« stranke.
OBJEKTIVNE SILE
e e bi morali biti daleč od tega, da bi tstrogo< razlikovali objektivne sile od subjektivnih, ker je družbeni razvoj pravzaprav protislovna skupnost prvih in drugih, vendar je to razlikovanje potrebno zaradi poenostavitve, zaradi lažjega razumevanja. Med objektivne sile, vzeto na splošno, sodi ose tisto, česar z zavestno in organizirano akcijo o danih razmerah ni moč spremeniti in kar konec koncev opredeljuje tudi značaj te akcije (na pr. stopnja in tempo industrijskega razvoja: delovna storilnost, gmotna bogastva ter način in stopnje Rjihovega izkoriščanja, kulturna raven itd.), sem pa sodijo, gledano s stališča notranjega razvoja, tudi ose zunanje sile, na katere ta ali ona dežela ne more usodno vplivati, zlasti če je razmeroma majhna in nerazvita, kakor je naša.1
Zato je za opredelitev vloge objektivnih sil o notranjem razvoju ne le pametno, marveč neogibno, da upoštevamo zunanje sile. Zunanje sile imajo namreč objektivni pomen za notranji razvoj, celo ne glede na to, ali so vzete ločeno objektivne ali subjektivne. Spoznavanje vloge objektivnih sil, ki mora sloneti tako na spremembah, ki so nastale o njih, kakor tudi rta težnjah njihovega gibanja, je zelo važno za opredelitev praktične dejavnosti tega ali onega gibanja, pa tudi sploh družbene dejavnosti ljudi}
Pri nas so se objektivne sile v zadnjih letih znatno spremenite. Spremenile so se tako zelo, da subjektivne sile — njihove oblike dela, oblike organizacije, nazori itd. znatno zaostajajo za temi spremembami. To neskladnost moramo tako ali drugače spraviti v sklad. Naloga zavednih socialističnih in sploh naprednih družbenih sil bi zdaj lahko bila d tem samo ena: storiti to s čim manjšo škodo za razvoj družbe, oziroma čim manj bolestno za družbo kot celoto in čim učinkoviteje za nadaljnji razvoj proizvajalnih sil.
Poglejmo na splošno, kakšne so te spremembe.
Predvsem se je bistveno spremenila industrijska sila, s tem pa tudi gospodarska sestava naše dežele. Požrtvovalnost, napori in polet niso bili zaman. Naša dežela je sicer še zaostala, na socializem še pritiska nesocialistična vas, delavski razred je večidel na pol kmečki, mlad in neizkušen. Vendar pa smo dežela, v kaieri se vrši in bliža koncu industrijska revolucija, in sicer v socialistični obliki. In to ne more ostati brez velikih posledic — gospodarskih in družbenih. S tem so pravzaprav ustvarjeni pogoji za demokracijo, za svobodnejše življenje mest in industrijskih naselij. Gospodstvo birokratizma v gospodarstvu, v kulturi pa tudi v političnih socialističnih odnosih — postaja čedalje bolj nesmiselno in nenaravno — za proizvajalne sile v celoti, pa tudi za proizvajalce.
Bistveno pa se je spremenil tudi zunanji položaj naše dežele. Mi nismo vec od ostalega sveta odrezani, ne gospodarsko ne politično. Idejno in politično zmago nad kominformo smo izbojevali. Nasproti Zahodu pa smo ohranili neodvisnost. S krepitvijo neodvisnosti je pravzaprav raslo in raste sodelovanje z zunanjim svetom. Samo neodvisna dežela lahko uresniči dejansko sodelovanje enakopravnosti in prijateljstva. Mi pa smo takšna dežela. Ponosno lahko rečemo: mi smo neodvisna dežela. Junaški titovski napori in žrtve niso bili zaman. Neodvisnost je plod notranje gospodarske, politične in duhovne (idejne, kulturne) preobrazbe dežele. Mi ne le da v tem oziru nismo stara Jugoslavija, marveč tudi nismo nova Jugoslavija takoj po vojni. Takrat, takoj po vojni smo se borili na vse strani za življenje in smrt, za neodvisnost, za enakopravnost. Tudi zdaj se borimo. In boriti se bomo morali še dolgo. Toda to je boj po velikih, temeljnih zmagah.
V zvezi z vsem tem je nastala bistvena sprememba v zavesti naših državljanov in naše inteligence. Zavest o Jugoslaviji kot deželi, ki lahko hodi svojo pot, da je neodvisna — je zrasla, se okrepila. Našim ljudem se ni treba več sramovati zaostalosti revščine, ker vedo, da bo to minilo. Zrasla je tudi nesebična ljubezen do skupne domovine. Zdaj že imamo globoko, doslej neznano notranjo enodušnost — za neodvisnost, za enakopravnost, za dostojanstvo dežele. Bratstvo in enotnost sta že rodili za življenje Jugoslavije življenjsko važne sadove.
Mar to niso uspehi? In spremembe?
Z vsem tem sta se bistveno spremenila tudi položaj in vloga osnovne proizvajalne sile — delovnih ljudi, predvsem pa delovnih ljudi v industriji (delavcev, tehnične inteligence, dela kulturnih delavcev). Le-ti postajajo nova, samostojnejša sila, zavestni, osnovni činitelj v nadaljnjem spreminjanju družbe m gospodarstva naše dežele. Zdaj ni več potrebno, da bi bila sila ta činitelj, vsaj ne glavni. Biti pa je morala, dokler glavna proizvajalna sila — delovni ljudje — niso bili sami dovolj močni, po številu in po zavesti. Sami so se morali nasloniti na silo. na lastno. Zdaj se jim ni treba več tako zelo naslanjati, v nekaterih stvareh pa že zelo malo.
In zato nobena svoboda, ki ne upošteva čim svobodnejšega dela, čim samostojnejšega odločanja o vsem prav te osnovne proizvajalne sile pri nas ne morejo biti svoboda. In zato vsaka politika, ki ji ni izhodišče prav osvobajanje, čeprav postopno, te glavne objektivne in proizvajalne sile ne more v sedanjih razmerah roditi nič drugega kot jalov, često pa tudi birokratski sad, pa čeprav se uveljavlja v imenu najlepših idealov in z najplemeni-tejšimi nameni, ter v najboljših in najbolj demokratičnih političnih organizacijah. Tako je namreč svoboda samo še subjektivno in formalistično obravnavanje svobode, ne pa svoboda kot objektivna potreba družbe in najvažnejša objektivna (proizvajalna, človeška) sila v njej.
Čudno se bo zdelo, vendar'pa prav takšni novi objektivni po-| goji, narasle proizvajalne sile, dosežena neodvisnost in enotnost v boju zanje in za socializem (kar je pri nas eno in isto), vendar pa prav vse to povzroča, da se socialistične sile znotraj »razrfoa-jajot, da nastaja boj mnenj in razlike v gledanju na posamezna notranja vprašanja. Enotnost socialističnih sil je v pogojih narasle notranje in zunanje sile, v spremenjenih objektivnih pogojih, možna samo kot >neenotnost*, kot svobodno izražanje različnih socialističnih mnenj o raznih notranjih vprašanjih. Drugače gledano se mi zdi ta enotnost zastarela in nevzdržna.
Resnična svoboda, resničnost socialističnih sil mora postati glavna objektivna sila socializma in demokracije.
______________________________________________ Milovan	Djikts
* Na pr. mi ne moremo bistveno vplivati na notranji razvoj Turčije in Grčije, kakor oncdve ne moreta na naš, vendar pa smo nujno navezani na določeno sodelovanje z njima v zunanjih vprašanjih, čeprav se v vprašanjih družbenega reda razlikujemo in ne strinjamo.
! Tu ne gre za vprašanje, v kakšnih pogojih in zakaj nekateri ljudje spoznajo vlogo družbenih sil manj, drugi boli natančno, tretji pa skoraj sploh ne, marveč da jo ie ireba v vsakem primeru spoznavati. Od tega, kako, s kolikšno natančnostjo jo spoznavamo in odkrivamo to vlogo in težnje objektivnih sil, pa sta konec koncev odvisna tudi učinkovitost in značaj praktične človeške dejavnosti.
Bevanovi razgovori v Kairu
Kairo, 28. dec (AFP) — Vodja levega krila britanske laburistične stranke Aneurin Bevan, ki je s svojo soprogo Jennie Lee na obi-
T-’’
' t
Aneurin Bevan
sku v Kairu, se je danes sešel v revolucionarnem odboru s podpredsednikom egiptovske vlade Gamalom Abdel Naserom, ministrom za nairodno usmeritev Sa-!ahom Salernom in zunanjim ministrom Mahmudom Fa>uzijem. Na tem sestanku so razpravljali o anglo-egiptovskem sporu o Sueškem prekopu.
Po tem razgovoru se je Bevan sestal z britanskim veleposlanikom Ralphom Stevensanom.
Dr. Bebler sprejel iranskega predstavnika
Beograd, 28. dec. (Tanjug) — Državni podtajnik za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler je sprejel danes dopoldne protokolarni obisk iranskega odpravnika poslov v Beogradu dr. Djevata Sadra.
IZ NAŠIH KRAJEV
TOREK, 29. DECEMBRA 1953
S SEDME SEJE OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA V NOVEM MESTU
naj bi v 8 letih spremenita lice Dolenjske
Novomeški okraj je v LRS na 15. mestu glede narodnega dohodka. — Zbor proizvajalcev bo postal gonilna sila za celoten razvoj proizvodnje v okraju. — Kako je z naravnimi bogastvi okraja? — Boj za zboljšanje kmečke proizvodnje. — Od predvojnih 51 °l» lina zdaj že 66,4 °U vseh naselij v okraju električno energijo.
V sredo sta zasedala na sedmi; gih, naprednejših okrajev, je bil
skupni seji oba zbora OLO Novo mesta Osrednja točfea dnevnega reda je bilo obširno in izčrpno poročilo predsednika okrajnega Gospodarskega sveta Maksa Valeta o gospodarskih vprašanjih okraja. Živahno, čeprav žal dostikrat še vse preveč ozko in lo-kalistično razpravljanje odbornikov obeh zborov je potrdilo, da je bil gospodarski pregled vsestransko zanimiv in da obema zboroma v okraju še dolgo ne bo zmanjkalo važnih problemov, ki jih mora rešiti ljudska oblast na Dolenjskem,
Predsednik Maks Vale je med drugim opozoril na pogoste pojave gospodarskega kriminala pri državnih in zadružnih podjetjih, ki je samo letos povzročil za nad 12 milijonov dinarjev škode zaradi tatvin, brezvestnega poslovanja in poneverb.
S številnimi podatki je bilo nato prikazano stanje gospodarstva novomeškega okraja, ki ga lahko zajamemo — v grobih potezah — v naslednjem:
Splošna gospodarska zaostalost in nerazvitost, neindustrializacija, dokajšen višek delovne sile na izredno razdrobljenih kmetijah, ki z zastarelim načinom proizvodnje ne morejo nuditi zadostne življenjske ravni.
Od skupnega števila prebivalstva v otkraju odpade na delavstvo in uslužbenstvo komaj 19 •/», na kmečko prebivalstvo 75,5 °/o in na ostale poklice 5,5 %>. V primerjavi z republiškim povprečjem dosega prebivalec novomeškega okraja komaj 42,3 ®/o družbenega brutto produkta in le 62,2 odstotka narodnega dohodka. Nad polovico narodnega dohodka — celih 54,9 */o! — se ustvarja v že tako zaostalem kmetijstvu, kjer odpade na 1 kmečkega prebivalca 0,43 ha njiv, 0,16 ha travnikov, 0,09 ha vinogradov in sadovnjakov.
Izmed 15 industrijskih podjetij, ki bi morala letos ustvariti 773 milijonov dinarjev narodnega dohodka, odpade na tekstilno tovarno v Novem mestu dobrih 66 *k, na ostalih 14 večjih podjetij v okraju pa ostalih 44 Vo, kar prav tako nazorno kaže stanje industrializacije okraja.
Da bi se zaostalost okraja v doglednem času odpravila, proizvodnja pa približala višini dru-
sestavljen perspektivni načrt, ki predvideva: dvig kmečke proizvodnje, povečanje produktivnosti dela in razvoj tiste industrije v okraju, za katero so dani pogoji v surovinskih osnovah.
Nad 16 milijard dinarjev investicij v o 'etih naj bi spremenilo lice novomeškega okraja. Uresničitev tega obširnega investicijskega načrta v industrializaciji in
večini gospodarskih panog v okraju, saj so bile n. pr. obveznosti do družbe izpolnjene do konca novembra že s 94,8 */«. Med najboljšimi so podjetja Elektro-Novo mesto, Kremen, tovarna lesnih izdelkov, UP, Industrija perila, tekstilna tovarna, industrija obutve itd. Slabše je v gospo-darsko-finančnem stanju okraja vprašanje neplačanih davkov, ki jih je še za skoraj 25 milijonov dinarjev, konec leta pa je pred durmi.
Živahno je bilo razpravljanje o razdelitvi kreditnih investicij v višini 44 milijonov dinarjev. Odborniki so pozdravili utemelje-
kmetijstvu okraja bi spremenila vanje zastopnika Telekomunika-sestavo prebivalstva: število ne- cij obrata Šentjernej, da se pod-kmečkega prebivalstva bi se od jetje razvije in dvigne proizvod-
Domača obrt zavzema vedno pomembnejše mesto y gospodarstvu kočevskega okraja ter daje številnim ljudem — malim kmetom in ljudem brez zemlje vsakdanji kruh. Nemajhna zasluga pri zboljšanju domače obrti je tudi delo Medzadružnega odbora za domačo obrt pri OZZ Kočevje
27,6 dvignilo na 53,3 */«, kar pomeni z drugimi besedami: v dobi 8 let bi nad 3900 delavcev imelo zagotovljen zaslužek pri uresničevanju obširnih investicijskih načrtov, po 8 letih pa bi dobilo delo v novih tovarnah, obratih, kmetijskih gospodarstvih itd. nad 5550 novih delavcev in delavk. Okraj je predložil Izvršnemu svetu LRS svoje načrte, proračune in prošnjo v proučitev; brez pomoči razvitejših okrajev se nikoli ne bo mogel izkopati iz zaostalosti, v kateri je životaril pred vojno, in iz posledic NOV, v kateri je dal dostojen delež v ljudeh in materialnih žrtvah.
Odborniki so z zanimanjem sprejeli poročilo o ugodnem izpolnjevanju družbenega načrta v
Dedek Mraz že bodi po Dolenjskem...
Nooo mesto, 28. decembra.
Prid rii otroci, ki so mu ptisali in zvečer s trepetajočimi srčki odlagali med okna svoja pisemca, vstajajo te dni pomirjeni — ali pa morda le Še bolj radovedni?
V nedeljo popoldne je obiskal otroke v Bršljinu in jtiih v zadružnem domu bogato obdaril. To je bil žrv-žav, kakor na sejmu I Od sobote do ponedeljka so v novomeškem kinu vrteli Kekca, ki je spet razveselil svoje mlade prijatelje — dedek Mraz pa je poskrbel, da je šlo vse brez vstopnic in dinarčkov. Saj je vendaT praznik otroškega veselja! Do srede bo vsak dan popoldne na odru Doma ljudske prosvete v Novem mestu za cicibane na sporedu Ciglarje-va igrica o dedku Mrazu, ki je prišel med pridne novomeške otroke z zasneženih Gorjancev. Da ne bo nepotrebnega prerivanja za stole in prehudega stegovanja vratov in glavic na oder, je vsa stvar razdeljena po terenih.
In če vas pot privede v Novo mesto, ne pozabite stopiti zvečer k posjopju otroškega vrtca! Bajna razsvetljava srebrne jelke, pravljični grad. kapniki, palčki, pa srne in gobice in še in še — ah, zares prelestno bo vse pripravljeno, da pozdravimo veseli in zdravi Novo leto!
Pridno so na delu tudi lutkarji novomeškega učiteljišča: pripravili so »Debelo repo« in še Saj za mlade obiskovalce. In no- j
mislijo tudi v vseh ostalih dolenjskih kra jih. Posebno vneto se pri-
njo, za kar ima vse pogoje. O prepotrebni skrbi za dvig živinoreje in o razširitvi proizvodnje krmil je govoril odbornik Dular iz Potoka. Načel je za okraj tako važno vprašanje, da so odborniki sklenili, da bo samo o tem vprašanju posebej razpravljal okrajni zbor proizvajalcev. Vsi 'odborniki so bili edini ▼ tem, da je treba kredite in vse investicije načelfto vlagati v tako proizvodnjo, kjer se nam bo naloženi denar najhitreje obrestoval in izboljšal življenjsko raven okraja.
Cimprej bo treba začeti geološko raziskovati okraj; vemo, da je na Dolenjskem obilo čistega kremenčevega peska, železnih in drugih rud in morda še marsikaj, kar bi omogočilo razmah novih industrijskih podjetij — toda okraj nima v rokah potrebnih podatkov in točne slike pri-rodnih bogastev.
Odborniki obeh zborov so nanizali na zasedanju vrsto lokalnih
.	,	potreb svojih krajev: od elektri-
, ra vi ja io na novoletno jelko v j fikacije (ki se načrtno nadaljuje, Stopičah, Šentjerneju, Zužember- ima trenutno že 66,4% vseh ku, Trebnjem, Mokronogu in dru- j naselij električno luč!), do po-gih krajih. P od jetje in delovni ko- pravil občinskih in zadružnih lcktivi niso pozabili praznika na-! poslopij, vodnjakov, mlinov, o ših otrok. Ponekod bolj, ponekod potrebi mehanizacije gradbenih manj so odprli svoje blagajne in j podjetij, vodovodov, perišč itd. z denarjem ali z darili podprli i Znova se je pokazalo, da bo treba
Na Koprskem razpravljajo o družbenem pianu za prihodnje leto
V načrtu je predvidenih poldrago milijardo dinarjev za investicije
Okrajni ljudski odbor v Kopru j vidimo, da predvideva povečanje je dal te dni v razpravo osnutek j nairodnega dohodka od letošn jih družbenega plana za leto 1954. j 2 milijardi 774 milijonov na 2 mi-Najprej bodo o osnutku razprav- ; lijairde 909 milijonov dinarjev. To IjaiLi občinski ljudski odbori in j povečanje dohodko«v gre na ra-razni sveti okrajnega ljudskega j čun investicij, ki so bile letos vlo-odtbora, nato bodo delovni ljud je | žene v gospodarski napredek in koprskega okraja, ki so sodelovali j na račun novih sredstev, ki so v že pri sestavi osnutka družbenega l ta namen predvidena v načrtu, plana, razpravljali o načrtu na i Osnutek družbenega načrta za zborih volivcev in po podjetjih I prihodnje leto predvideva dalje ter mu z novimi predlogi im do- j realizacijo 1 milijarde 500 milijo-polnitvarni dali dokončno obliko, j nov dinarjev investicijskih sred-Januarja bo predlog družbenega i stev. Tudi ta postavka novega plana predložen v odobritev obe-! družbenega načrta je za pol mirna zboroma okrajnega ljudskega I lijarde dinarjev višja od letošnje, odbora.	j	Po predlogu družbenega plana bo
Pri sestavi osnutka družbene-' pripadlo prihodnje leto največ in-ga načrta za prihodnje leto je j vesticijskih sredstev Kopru, kjer razen delovnih ljudi koprskega ' bodo predvidoma investirali 281 okraja sodelovalo tudi približno \ milijonov dinarjev v gradnjo no-100 strokovnjakov vseh gospodar- j ve šole, stanovan jskega bloka in skrih _ panog. Zaradi tega osnutek drugih gospodarskih objektov. V
' u druž'
družbenega načrte vsebuje res- j osnutku družbenega načrte je nične potrebe koprskega okraja, občini Dekani namenjenih za in-njegovih občin in gospodarskih j vesticiije 276 milijonov, občini Izo-podjetij. Osnovna misel, ki je ; la 274 milijonov, Kopru-okolica spremljala sestavo družbenega | 156 milijonov, občini Sečovlje načrta je bila, zmanjšati admini- , 127, Piranu 116, Šmarjam 75 in strativne stroške, da bi čim več * občini Marezige 47 in pol milijo-sredstev ostalo za drage družbene j ne dinarjev. Za razna še nepred-potrebe.	j	videna investicijska dela v ko-
Ce primerjamo načrt novega munali je rezerviranih še nadalj-družbenega načrta z letošnjim, nili 164 milijonov dinarjev.
SEJA MESTNE OBČINE MURSKE SOBOTE
Skoraf dvakrat tako visok proračun, kot Je bil letošnji
Ljudski odbor mestne občine Murske Sobote je na seji v soboto pregledal delo v letošn jem letu in sprejel predlog proračuna za prihodnje leto, ki predvideva izdatkov za 22,051.000 din. letošnji proračun ni znašal niti celih 13,000.000, ustvarjeni dohodki pa so presegli proračun za več kot milijon diim. To kaže, da je proračun možno zvišati. Kljub temu pa predlog proračuna zaenkrat ne predvideva, kako bodo ustvarili toliko dohodkov, ker bo o tem odločal tudi okrajni ljudski odbor, temveč predvideva le nujne izdatke.
Razen rednih izdatkov, ki so predvideni z® vzdrževanje uprave ter drugih naprav im dejavnosti, predlog predvideva za nabavo novih knjig za mestno knjižnico
200.000 din. V razpravi pa so ugotavljali, da je to še vedno premalo, da bi si knjižnica lahko nabavila potrebno število novih knjig. Mestna godba bo dobila razen kritja za dnevne potrebe
350.000 dim za nabavo novih instrumentov ter 400.000 din za nabavo uniform. Za podpore raznim kulturnim in športnim društvom ter političnim organizacijam pa je predvideno 1,000.000 dinarjev ter gasilcem 500.000 din.
Redne podpore socialnega skrbstva revežem bodo znašale 920.000 dinarjev, skupaj z izrednimi in enk ra t n imi pod porami pa 1,430.000 dinarjev. Za izboljšanje zdravstvenih razmer v mestu im vaseh
Občine bodo krile prihodnje leto svoje investicije v glavnin s krediti narodne in istrske banke ter z proračunskimi dohodki.
Najvišji odstotek investicijskih sredstev je v letošnje™ osnutku družbenega načrta predvidenih za industrijo, kateri F namenjenih 32,4 odstotkov investicijskih sredstev. Za kulturo m prosveto je namenjenih 14,4 odstotkov investicijskih sredstev, kmetijstvu 12,9 odstotkov, ribištvu 9,5, raznim komunalnim delom 8,2, trgovini 7,9'%, prevozništvu pa 6,8 % investicijskih sred-stev.	.
Največ investicij na področju industrije in rudarstva je za prJ" hodnje leto predvidenih za mehanizacijo rudnika črnega premoga v Sečovl jah, in sicer 84 m' lijonov dinarjev, dalje za mehanizacijo in za preusmeritev pro-iz vod nje v tovarni Arrigooi v Izoli 100 milijonov dinarjev, M gradnjo nove moderne mlekarne v Dekanih 44 milijonov ter zf1 gradnjo centralne klavnice 45 milijonov dinarjev.
V kmetijstvu je največ investicij predvidenih za obnovo vinogradov. Za nabavo novih ribiških ladij je predvidenih v načrtu U-milijonov dinarjev, im sicer ribiških ladij, hladilni kamion hladilno ladjo.	....
Novi industrijski obrati, kij’h bodo po družbenem načrtu dili prihodnje leto, in tisti. K' bodo že začeli obratovati, 1*^' omogočili zaposlitev približno 600 novim delavcem. Zlasti velja to žensko delovno silo, ki bo ime'8 novo možnost zaposlitve v tovarni ključavnic v Dekanih. Dobre perspektive za zaposlitev številnih novih delavcev prihodnje
manj prometni kraj, kjer ne bo toliko prahu, ter za zgraditev letnega in zimskega kopališča 300.000 dinarjev.
Pri pregledu dela so ugotovili, _______________
da so seje ljudskega odbora bile leto obeta tudi povečanje projz-vedno dobro obiskane. Prav tako I vodnosti prehrambene industrije tudi seje svetov, ki jih imajo šti-1 v I zoli,
ri: za gospodarstvo, za kult uro in \ Kakor je razvidno iz naštetega, prosveto, za zdravstvo in socialno so zajeti v osnutku družbene?8 politiko ter za komunalno dejav- načrta za prihodnje Meto ne ‘e nost. Nekateri sveti so se včasih predlogi in mnenja vseh zainte-sestali celo dvakrat v enem me- j resiranih forumov, temveč tud’ secu. Tako so sveti bili dobri po- i dosedanje izkušnje pri realizacij1 močniki ljudskega odbora, -ke. I gospodarskih načrtov.	Cn-
lepe pobude prosvetnih in ostalih javnih delavcev, da mladina Dolenjske z veseljem v srcih sprejme srečno novo leto 19541
omogočiti tudi občinam, da z lastnimi proračuni zagotovijo v prihodnjem letu izvrševanje nujnih lokalnih deL	Tg.
pa je določeno 500.000 din.
V komunalni dejavnosti pa je j med drugim predvideno za raz-' iskovalma dela za zgraditev vo-1 dovoda, ki je nujno potreben, ker
Na sliki je prizor iz »Domna«, katerega premiera je bila nedavno v Mestnem gledališču na Jesenicah. »Domna« je pred 90 leti napisal Josip Jurčič; prvi ga je dramatiziral Česnik, toda njeg°v? dramatizacija se v mnogoeem razlikuje od izvirne povesti. Tomaži« je zgostil Domnovo zgodbo v tri dejanja; njegova dramatizacij* •.	------ — , ima tragičen konec, medtem ko se Česnikova končuje romantično
v sedanjih vodnjakih v mestu ru j sentimentalno. »Domna« je režiral Tomažič. Poskrbel je za dobro zdra va pitna voda, 500.000 din, zasedbo vlog in zelo spretno razgibal tudi množične prizore. Občin-prav toliko tudi za ureditev nove stvo je na premieri kazalo navdušenje nad novo dramatizacijo »n tr/.n-ice, ki jo bodo preselili na 1	tudi	nad	igranjem.
KANAL - slikoviti kraj ob Soči
Oči mi naglo preletavajo strani debe- . oblastem kaj neprijeten trn v peti. Kajti
r ,	.	.
pa si prizadevajo, da bi oboje dojeli.
v»vi ■ uoftiv |Munaiaju »nam iicuc* , uuiaium rt ti j utpujcivii iiu
lega zvezka, ušesa lovijo ogorčene, skoraj j nekaj struni za poročilom o proslavi beda obtožujoče stavke sobesednice, možgani remo: »Kanalska Čitalnica se je ravno
LETA 1867 SO ZAČRTALI CITALNICI POT
V obsežen, ozek podolgovat zvezek so skrbno zabeležene seje, sestanki Čitalnice, ki jo je v Kaualu ob Soči ustanovil leta 1867 domačin, takratni šcstošolec Josip Kocjančič, glasbenik in skladatelj. Zvezek je nekaka kronika dela čitalnice, pravzaprav samo kratke dobe njenega dela, samo enega dobrega leta, razen seveda obdobja po drugi svetovni vojni. Iz zapiskov je razbrati, da so člani Čitalnice delali vse do ustanovitve kot zavedni in napredni narodnjaki. Ob izbruhu svetovne vojne, da je njeno delo prenehalo in šele leta 1021. da Be je spet sestal odbor na pobudo nekaterih članov. In tako beremo leta 1926, ko so se Kanalci pripravili so »Debelo repo« in še pripravljali, da bi naslednje leto praz-kaj za mlade obiskovalce. In no- i uo^a‘i
■*	. . vl	_ i ramo, da nas niso vinarji v tej dolgi
vomeske izložbe SO se — ne Še . dobi uklonili da smo Sli samozavestno vse — kar čez noč spremenile!! po «oji začrtani poti«.
Dobrot luž no se smejijo dedki z| SKORAj 2o LET NI Bito StlSATl bradami s polnimi bisagami do- SLOVENSKE BESEDE S KANALSKEGA brot otrokom in odraslim in va-	ODRA
Jjijo.	j	Menda je bilo leto 1926 precej plodno
....	v.	,..vr	..	.	'v delovanju čitalnice, toda žal tudi
Gimnazijci in uciteljiscniki usodno. Italijani so menda sprva še upali,
da bodo s pomočjo čitalnice laže vcepljali Kanalcem fašistični duh. Med zapiski stoji, da je neka italijanska založba darovala društvu več knjig; prav gotovo ne brez namena Toda Kanalci so hodili »samozavestno po začrtni potic, člani so ti zadnje dve leti pripravili več proslav: 55-lstnico slovstvenega delovanja domačina Janka Lebna, Cankarjevo proslavo in Se več drugih prireditev. Ob Cankarjevi proslavi fe sodeloval tudi Milan
lx»do tudi letos imeli že kar tradicionalno novoletno jelko s pestrimi kulturnimi in zabavnimi sporedi. Društvo prijateljev mladine tudi ni pozabilo vajencev, ki so precej pomagali, da je bil ustvarjen pravljični grad — čudo prečudo za male obiskovalce.
Na novoletno praznovanje pa
Jsk
pripravljala, da bo praznovala 60-letnico obstoja kar najbolj slovesno, ko nam je danes v nedeljo 14. avgusta 1926. leta brigadir orožnikov povedal, da se Čitalnica glasom priloženega dekreta razpuščam Nekaj strani dalje pa je nalepljen policijski akt, na katerem piše, da je treba skrbno zasledovati delovanje Milana Skrbinška, opazovati ga povsod kjerkoli bi nastopal, in če bo trebu, nastopiti proti njemu tudi s policijo. Od letu 1926 ni bilo več slišati slovenske besede s kanalskega odra.
>Z VELIKO VEČJIM VESELJEM BI LJUDJE DELALI, ČE BI BILO KAJ VZETI V ROKE . . .<
Društvo se imenuje, odkar so ga leta 1945 obnovili Prosvetno društvo Soča, vendar so domačini še vedno ohranili ime Čitalnica.
Med prebiranjem zapiskov sem se pogovarjala s prijazno domačinko, vneto kulturnoprosvetno delavko.
»Tradicije vašega društva so pa zelo stare. Vaše delo je prav gotovo laže ko marsikje drugje, ker vam je že prešlo nekako v kri, da igrate, prirejate proslave in kaj vem kaj vse.«
»Kako bridko se motite, če menite, da nam ie lahko . . .«
Nenote sem glasno prebrala, da je imela Čitalnica leta 1926 naročene knjiee, dobivala je 11 različnih časopisov, 2 ilustrirana italijanska tednika. 4 domače in 2 tuji mesečni reviji.
»Pa pridite danes v našo Čitalnico. (Pravzaprav je to knjižnica, kjer naj bi imeli tudi časopise in revije.) Vsega 250 knjig, takrat so jih pa imeli še enkrat toliko. In časopisi? Bolje bi bilo ne govoriti o njih. Menda dobivamo 2! Tudi obiskovalcev nima knjižnica več toliko
prebrali so že vse,
Se
kar
Pr(
Po navadi pridejo in že kar na vratih
je v knjižnici.
povprašajo, Če je kaj novega. Odgovor je pa vedno enak: »Nič. Denarja uimamo, denarja . . .«
Ob tolikih časnikih, duevnikih in tednikih, ki izidejo v Sloveniji — samo dva časopisa. In 250 knjigi
Društvo si jih prav gotovo ne more nabavljati. Z vstopnino na prireditvah komaj da poravna nastale stroške, često pa še teh ne. Kdo bi jim moral pomagati? Občina, okraj, domača podjetja ali kdo drugi? Na misel mi je prišlo, da se
firistojni na okraju ali občini, ki sestav-jajo letni proračun, spomnijo prosvetnih potreb šele, ko ni od vsote, ki jo morajo porazdeliti na razna področja, nič več
ostalo. Nadvse	bi si	želela, da	bi	bila	ta	stijo šolo, že sedejo drugi na njihova
mise^l krivična!	mesta. Včasih učilnic še prezračiti °e
dvorani	ste bili,	doli v	Kri/ničevi	utegnejo. Veste, star sem že in marsiČej*p
MK.. .?«	ne morem več razumeti tako kot vi mlad*-
»Ne še. Sicer pa ravno tukaj berem Toda naše kraje ljubim, in ljudi tudi if1 ~ njej: .. . . . lahko smo zadovoljni, da , želel bi, da bi živeli bolje, kot smo mi* snndn KriSntfu »nlrn rlnKm Vem pa, da bi bilo tudi našim primorskim ljudem bolje, če . . .<
Pogledala sem ga pričakujoče in y strahu, da ne bi utihnil. Preletel je 8 pogledom hribe, ki se terasasto »puščajo k Soči.
.	 r----------------------  »Poglejte	te	hribe!	Kadar	je	letina	do-
Ijavo bomo pa šele zdaj dobili, če bo šlo . bra, natrgajo ljudje na vagone sadja . • • po sreči. Veste, z veliko večjim veseljem j Jabolk, sočnih in rdečih... hcušk.;-bi Ijijdje delali; če bi imeli kaj vzeti v i debelih, da človek komaj zagrize vanje.
dobimo pri gospodu Križniču jako dobro dvorano . . Dvorana je nekoliko premajhna, oder je pa dovoli globok ... Je mar to Še ista dvorana iz leta 1926?«
»Ista, ista. In še kako je premajhna. Toda ne le to, oder je brez zavese, stoli taki, da sc bog usmili, primerno razsvet-
i • v i --------’	~~ n~~  V —j	- i— -------*	—	—	-	—	komaj	zagrize	y
roke. I ako pa . . Za novoletno ielko in j Toda naši domači ljudje niso znali usta-odborniki zalo- j noviti tukaj zbirališča, od koder bi od’
Prišli so iz Ljubljane Kanalu novo
po vojni novol —
silvestrovanje smo morali _________________   (.............. ....
žiti denar. Če je treba narisati vabila * prcmljali sadje. rnšli so iz Lini za prireditev, mora, kdor jih riše, sani •; (Sadjc-Ljubljana); zgradili v Kanalu novo
Ji	................
... poskrbeti za črnilo, čopič, i poslopje — odino <	# __________
skratka vse. Igralci si morajo celo oblo- kmetje so pričeli privažati sadje, to s°
*“ *	•	—	i-	—	—*	— ------—ii —i: •	 hiuti	no
dati papir,
ko sami priskrbeti'. Tako gremo kar od hiše do hiše, če ni doma nič ustreznega pri roki. Menda smo že vse premetali, pa ne enkrat.«
»ŽELEL BI, DA BI BILO NAŠIM LJUDEM BOLJE, KOT JE BILO NAM STARIM«
SjMimnila sem se priletnegn možakarja, ki sem ga prejšnji dan povprašala za pot. Jezik se mu je hitro razvezal in je takoj stresel nekaj dejstev, ob katerih menda še sedaj marsikateremu Kanalcu zavre kri.
»Poglejte tistele vrtove tamle. Zadružni dom smo tam zidali,« pri tem me je pomembno pogledal, jaz pa njega vprašujoče. »Prej je rastlo na tem mestu sadno drevje, ki je dajalo krasno namizno sadje. Potem smo ga vsega posekali, izkopali temelje in jih zabetonirali, porabili kdo ve koliko denarja za cement in na vse skupaj pozabili. Ko pa je že vse prerastel plevel, se nam je le zazdelo, da je škoda zemljišča. Pa kaj bi, saj ni to edino. Poglejte bivšo sodnijo, solo aala
ga prebirali, pakirali in razpošiljali Pj Jugoslaviji. V Kanalu, v središča tc* sadonosnih krajev, pa človek še skoraj pol kilograma hrušk ne more kupitil« Možakar je umolknil pa zamiifcnij * roko: »Eh, ja, stari smo že, stori » s**?1 smo postali in godrnjavi.« Čez (bs je pa nadaljeval:
»Sc to jim povejte, tam v Ljnbljo®^ jaz mislim, da tudi to ni bilo prav, da so tako delali. Letos pomladi je dre^e cvetelo, da ga je bik) veselje glodati. T° bo sadja in paše za čebele! Toda z okrajne kmetijske zadruge so prišli škropi/ sadje prav takrat. Sadjarji so sc opirali* toliko brihtni so že, — čeprav nravi j®» da je kmet zaostal, — da so vedeli, da Čas cvetenja ni čas Škropljroia. To®1 Čebelarji so majali z glavami m bili v skrbeh za čebele. Najmanj pol mili]00.111 Škode smo utrpeli to leto. Ponckoo je 70 •/# čebel pomrlo zaradi tistega Škropljenja. Pa tudi nad čebelarsko zadrugo, v Ljubljani se naši čebelarji pritožujejo. Le povprašajte, pa boste videli, kako s« nataknjeni. Menda bodo kar po vrsti, n-
rbinSek, ki jc moral biti italijanskim kot nekdaj. Ne da bi ne marali brati, le
Baletna skupina Prosvetnega društva Soča
Bomba je padla nanje . . . Kmalu po vojni stopili iz zadruge, če ne bo bolje skrbela bi bilo treba samo nekaj opek, samo ne- zanje.«
Juji dni dela in oboje bi rešili. Solo bi	»Tata, mama je	že	skuhala . . .« Menda
lahko imeli v obeli poslopjih. Sedaj se pa	bi mi brkati mož	še	kar naprej	',n'
260 otrok stiska v učilnicah, ki so jih	prej pripovedoval,	če ga vnuk
oredili v zasebni hiši. Komaj eni zapu-	poklical.
m na-bi
PRED PRVO IZVEDBOGLUCKOVE OPERE
»IFIGENIJA NA TAVRIDI"
Julijansko operno gledališče je : Pravilo kot tretjo premiero pro-^ letošnje sezone Gluckovo »Ifi-^ na Tavridi«. To delo je ve-51 našega občinstva docela nepo-saj bo doživelo noooj na de-^ našega odra prvo uprizoritev v ^ državi.
Gluck predstavlja poleg Monte-r’^ja in Wagnerja enega izmed ti-^ treh temeljnih stebrov, na ka-^ «e dviguje celotna zgradba raz-operne umetnosti. Že vse od pri-^ 18. stol. je postajala spričo stal-3 naraščajoče izrojenosti baročne kulture vedno večja potreba po reformi. Kot prva se ji je po-***!& po robu in jo napadla opera to je opora s komično vse-^ kjer je z revolucionarno udarijo zavladal duh preprostosti in ^ubitne svežine. Na področju opere b> je opere z resno vsebino, pa 6 r&zvoj potekal le počasi. Že pri ^ vrhovih baročne opere seri e 3 Pričetku 18. st., Handlu in Scar-
itti-
•Iko
k
l*U katerih dela so sicer umet-
neojjorečna, se je pričelo vzbu-nasprotje do aajvečjih negativno-k vrste opere: nesmiselnega pev-okrasja in neskladnosti med in glasbo, ki je dramo s evo-Preraščanjem že skoraj docela JJŠila. Stremljenje, da se opero od-Cenjenega zia, pa je bilo iz-^ živo pri naslednji generaciji * katere je izšed tudi Gluck. Pri JeSovih sodobnikih Jommellyju in
se v sorazmerno precejšnji "uveljavlja novo klasično umet-J**®® načelo: ola skušata postaviti ^b-o v službo podčrtavanja dra-
‘»tefc
c«ga dogajanja. Toda njun
duh po drugi strani le &e fev«Č tiči v sponah baroka, da bi
*	imenovati doceJa Masične-,a Končno po več kakor pol stoletja /^ivljajoče se težnje dozore v po-. Uo uresničenje pri Gluoku, veliki reformatorju operne umetnosti. ,a ^tojster klasične opere je ustvaril
je prvo reformatorsko delo šele z Jkjem (1762) potem ko je napisal
*	tedaj*	običajnih italijanskih
ozir. traneosbih komičnih
To je pa tudi edino Gluckovo ?*• ki je bilo doslej uprizorjeno a ^ašem odru.
Gluck je očistil glasbo vse navla-nesmiselnega okrasja ter jo jNtfl v takšno skladnost z dramo,
, k poslej veljala njegova opera a,	poznejšim velikim ustvar-
I	operne umetnosti. Njegova
l*H, ki jo preveva duh jasnosti J ^prostosti je izredno plemenita ^merjena. Posamezne zaključne J6 opere povezuje v nasprotju s običajnim reoitativom eecco ^stralno spremljani recitativ, ki eide n-a čustveno poudarjenih me-, ® tudi v krajše nelogične partije, ^hembno mesto zavzema zbor, ki e v italijanski operi general tedaj ^°oela izginil. Gluekova reforma t Nadeva poleg glasbene še dram-®trukturo opere, t. j. libreto, iz >ga je odstranil ceneno sen ti-
čanskega življenja, njihovo delovanje pa je vzor moralne veličine. Vsa čustvena toplina teh junakov, ki ne prehaja v romantično razburkanost, ostaja vedno v območju zadržanosti in dostojanstvene skladnosti antične lepote.
Proti Giluckovim reformatorskim idejam pa se je zgromadilo grozeče nasprotstvo. Bojt ki ga je vojeval Gluck za uveljavljenje svoje reforme, je bil tako sMovit in zavzemal tako široke dimenzije, da ga lahko primerjamo z bojem, ki se je razvnet v prejšnjm stoletju okrog wag-nerjanstva.
»Ifigenija na Tavridi« spada v poslednjo dobo Guckovega ustvarjanja, ki je zvezano z večletnim skladateljevim bivanjem v Parizu (1774— 1780), kjer je prestala njegova reforma najtežje trenutke preizkušnje, a končno dosegla tudi krono zmage. Francoska prestoli ca kot center racionalizma, ki je v celoti napadel izrojenost baročne kulture, je nedvomno predstavljala ugodno okolje za Gluckovo dejavnost. Ves Pariz se je razdelil na dva tabora: Gluckiste in Piccaniste — tako so se namreč imenovali Gluck o vi nasprotniki, ki so si takrat pridobili opernega skladatelja Piocindja. Na stran velikega reformatorja so se odločno postavili vsi napredni duhovi, med njimi tudi Rousseau. Tu so doživele svojo krstno izvedbo tri poslednje mojstrove opere; »Ifigenija v Avlidi« (17740 Armada (1777) in »Ifigenija na Tavridi« (1779), ki mu je prinesla večni venec zmage. Opero na isti libreto je zložil tudi Piccini, vendar pa ni dosegel uspeha. Zavedajoč se nasprotnikove umetniške nad moči je odkrito priznal veličino Gluoka in se vdal.
Dramska snov te opere izhaja iz obsežnega kroga mita o rodu Tanta-
ni ja na Tavridi« sta še ohranjeni. Ker življenje šele in svojih, kot pa da pa so bili vsi ti dramatiki hkrati j omadežuje svoje čisto srce z lažjo, tudi skladatelji, ki so pisali glasbo j Vse ostre poteze, ki jih je začrtala k svojim delom, je bila tako orne- roka grškega dramatika, je francoski njena snov pravzaprav že od vseh I libretist zbrisal. Zato pa nas po dru-početkov svojega umetniškega pre-. gi strani tembolj preseneti scena
oblikovanja povezana z glasbo. Poleg Glucka so jo vzeli za osnovo svojih opernih libretov še nekateri drugi skladatelji, med njimi že omenjeni Jomolli In Traetta. Libreto za Gluckovo opero je spesnil francoski pesnik Francois Guillard. Gluekova Ifigenija zavzema vmesno mesto med Evripidovo in Goethejevo, ki je nastala prav v istem času kakor Giu-ckova. Ta niti maščevalna, bčeTka
*
Mere
>st in vse one odvišne z«. ^Njaje, ki ne podpirajo glavnega ■tanja. Gluck jemlje vsebinske mo-6 za svoje opere iz bajeslovnega Toda njegove junake navdaja Jj*vadna topima pravega 6k>ve-
Chrfetoph WiHibald Gluck
VUBMUDg*	'J-*-1	“	-----------------  '
lidov, ki »o ga obravnavali v svojfh petajoča. 6»ta, vavafiena
delih že veliki antični dramatiki Ajshil, Sofoklej in Evripid, čigar deli »Ifigenija v Amlidi« in »Ifajge-
TantaJldov, potna	in
štva, ki se no ngrozi prod zvijačo in lokavostjo, a tudi ne docela v deviški plahosti in srameoljivoeti vztre-da&a, ki ».vadi svojih moralnih kat pa zaradi dogodkov ki naje fetvnje
težje tipi konfliktov zunanjega
zadnjega dejanja, ko mora Ifigenija zagrabiti bodalo, da zabode pred našimi ovmi nesrečnega Oresta. Pri Evripidu pripadajo Ifigeniji le predhodne ceremonije, samo grozno dejanje pa naj izvrži drugi v notranjosti svetišča. Da doseže čim večjo napetost, odloži libretist sceno spoznanja Ifigenije in Oresta v zadnje dejanja. Tudi uboj kralja Thoasa na koncu je stvar libretista. Vsekakor pa je tako Ifigenijo bolj približal okusu svojega časa. »Ifigenija na Tavridi« predstavlja najboljše besedilo, kar jih je Gluek vglasbil.
Proti tedanjemu ohičajn nima »Ifigenija na Tavridi« formalne uverture, «mpak le kratek nvod) ki slika najprvo mir (počasni del), nato pa vihar (hitri delf) in vodi direktno v prvo sceno. Poslušalce je treba opozori ti predvsem na tri scene: prvo sceno, v katero ga zapelje z gromom in bliskom omenjeni grandiozni uvod, sceno žrtvovanja v zadnjem dejanju in grozljivi prizor Orestove blaznosti z erinijami, ki persanifioirajo nemirno junakovo vest iz drugega dejanja. Se nenavadnejša kot scena sama pa je Gluekova psihološka motivacija. Potem ko so Orestu vzeli prijatelja Pylada, zapade Oreet v polo-motično »tanje in si skuša uspavati nemirno vest, ki ga neprestano muči zaradi umora svoje matere. Medtem ko poje: »Spokojnost ziblje spet srce, moj greh ne Miče več«i razkriva nemirne tremotiraaije v ort estru dejansko stanje junakove notranjosti, Id še -m. dosegel sprave. To je v operi prvi pojav uporabe orkestra, da ta razodene notranjo resnico situacije i razliko od teksta; gre torej za prakso, ki jo je pozneje razvil Wagner
Na gradbišču hidrocentrale Vuzenica naglo napreduje tudi gradnja drugega turbogeneratorja
Stiska za elektriko
je zaradi mzke vode občutna
Danes bo verjetno začel redno obratovati prvi agregat
v Vuzenici
Letošnja izredno suba jesen nam je povzročila precejšnje težave v elektrogospodarstvu. Ker ni bilo poznojesenskega deževja in smo v decembru namesto dežja dobili sneg, ki je obležal, so naše reke hudo upadle, kar je občutno omejilo možnosti proizvodnje v naših hidrocentralah. Čeprav že od lanskega leta
v popoln sistem.
Jože Sivce
Med našimi revija
»Cigani« v šentjakobskem gledališču
del letošnje sezone je Sentja-1 v	Pred kratkim uprizo-
1°.Frana Milčinskega »Cigane«, »mestno 9‘Sro ▼ treh dejanjih«.
Jj-fchkotna zgodba o sodnem avskultantn ^bslavu Zajcu, ki nikakor ne misli na ;r°ko, a obrača oči za gostilničarkino fiio Anico, se na splošno zadovoljstvo dulcev, igralcev in avtorja zaključi v
Tudi letošnja Iffiteramna žetev — če izvzamemo mladinsko književnost, tar do neke meje meanoama deta — m bita ,veaj kar zadeva izšle knjige, ndč kaj bogata. Ce si ogledamo izdaje naših založb, izvirnega slovenskega deta skoraj ni najti. Dokaj bogata prevodna literatura je domačo — posebno sodobno! — že tako močno izpodrinila, da slovenski bralec po domači književnosti skoraj ne čuti več potrebe. Domala edino žarišče domače literatoime tvornosti so že dalj časa naše literarne in polliiterame revije. In prav ▼ letošnjem letu je v teh revijah opaziti neko splošno razgibanost, čedalje jasnejše postavljanje ^ in reševanje problemov, polemiko, skratka stvari, ki so — če drugega ne — vsaj obeti za uspešnejše deJo v bodočem letu.
ENAJSTA ŠTEVILKA »NASE SODOBNOST I <
V splošnem je enajsta š te vtika nekoliko skromnejša od svojih predhodnih. Uvodoma prinaša pri
spevek »Deset let naše ljudske države«, govor tov. Ziherla ^ na slavnostni akademiji, posvečeni 10. obletnici Drugega zasedanja AVNOJ 'v Jajcu. Tov. Ziherl pri-
seeah brezuspešnega lova vernlarie uresničita njegova davna želja in njegovo trdno prepričanje — za njegov trnek je prijete nenavadno velika riba .Tri dni in tri noči se starec na odprtem morju bori s svojo »veliko ribo«, jo slednjič premaga, obrne srvoj čoln proti domu, a na povratka napadejo ribo morski volkovi, vendar ste-ree vztraja, svojega plena ne zapusti in — po treh dneh in treh nočeh — izčrpam in komaj še živ se vrne zmagovalec, čeprav samo z okostjem svoje »velike ribe«. To je vsa fabula, vendar kaj vse zna Hemimigvray ob tem povedati!
Drogi prožni prispevek v tej številki je zakl juček novele Geme Hafner »Kolonija«. S kratko oznako bd to prozo lahko označili kot nekontrolirano žensko gostobesednost Veliko je govorjenja, malo aki nič povedanega.
Vsak po eno pesem sta prispevala Vida Taufer (Venomer) ter Tone Pavček (»Hip«), devet pesmi iz srednjevisokooemške lirike pa je s treznimi opombami rodu prispeval Du-
«*cev, igralcev m avtorja zajtrjaci v kaže v nekaj vrsticah naš sedanji ‘em zakonskem pristanu. Vmes so še razvoj tor se konJtrctnejC Za.USta.Vl “e zgode in nezgode s štirimi cigani današnjem, če ga primerjamo * sodnim nadzornikom, seveda brez c +	Tvr*n.rl	«nremeni(*.
Jk posledic, kot je poroka Anice in s stanjem pred leti, ze |prcmen-je Juhanta. Tudi po prozi poznani hu- nem pomRcnem, gospodairskem m pist Fran Milčinski ni imel večjega kulturnem polOŽajlL Najobsežnej-Qena kot gledalce zabavati, a je tu m v. .	x; ,r j**; 54^».
1 kar krepko ošvrknil naše sodnijske, Sl IB naj j zanimive j’Sl je V tej Ste tudi kulturne razmere po naših po- vilki objavljeni začetek znane diskih mestecih ob začetku tega sto- Hemmgwayeve daljše novele >Sta-
^r^%bvilPL,Pt1rv\rfa.,okig;o .CC in morje«. Vsebina je zelo kar je najbolje poznal. Osnovni skopa: Staremu ribiču, >nenavao-»en zabavati, jc avtor dosegel, prav nemu siaTCU«, Za kakršnega se
N^rfok.UlntriraGnidol;c. t,T sam ima, se po skoraj treh me-
lepem prev* ai Ludvik.
mmm
Kneževič Radivoj: Pogled iz ateljeja
Čeprav se o gledališču, posebno repertoarju ljubljanske Drame, že nekaj časa dokaj ostro piše, tako ostre in vseskozi odklonilne kritike, kot jo je tokrat napisal Josip Vidmar o Salacroujevi drami »Tak kakor vsi«, že dolgo nismo brali. Zanimivo je, da se je Vidmar lota! prav Salaerou ja, edinega dela, ki je v letošnji sezoni ljubljanske Drame našlo pri časopisni kritiki vsaj nekaj milosti. Vidmar priznava drami zgolj odrsko spretnost, odreka pa ji kakršnokoli človečnost in umetniško vrednost; tudii »zrcala dobe iin družbe« — v nasprotju z rece-zenti v dnevnem časopisju — Vidmar v tem delu ne vidi. Dramo odklanja predvsem zaradi njene umetniške nemorale. Vidmarjeva kritika je bila že pred izidom naše »Sodobnosti« objavljena v »Slov. Poročevalcu«.
France Škerl in Ivan Bratko polemizirata o »Problemu koalicije v Osvobodilni fronti«. Primož Kozak pa je prispeval svojo »Neorganizirano meditacijo o Nemcih«. Napisal je nekaj zanimivih misli o današnji Nemčiji in o neki tipiki kolektivnega mišljenja današnjega nemškega človeka.
OSMA ŠTEVILKA »OBZORNIKA«
Po osmih številkah že lahko govorimo o neki, kolikor toliko že ustaljeni fiziognomiji tega lista. V preprosta, poučni, kjer je to mogoče, tudi v zabavni obliki, seznanjati našega človeka z lite-ramimi, likovnimi stvaritvami in
probiemi, z narodopisjem in gospodarstvom doma m na tujem, zanimivostmi iz znanosti, zgodovine in vsakdanjega, praktičnega življenja to so v glavnem skeletne črte sleherne doslej izšlih številk »Obzornika«.
Vsaka številka prinaša med ostalim redoma tudi originalne slovenske pesmi, prozo, književno ter likovno, tokrat tudi gledališko kritiko. V osmi številki zastopa domačo prozo Matevž Hace, pesmi pa sta prispevala Vida Taufer rn Tone Pavček. Hacetova »Anuška« je toplo napisana črtica iz partizanskih dni; preprosta, brez velikih pretenzij, vendar prepričljiva, čeprav bi ji tu pa tam uredniški svinčnik ne škodoval. Vida Taufer — v letošnjem letu morda najplodovitejša med pesniki povojne generacije — in Tone Pavček — nedvomno daleč naj-plodovitejši med pesniškimi imeni, ki so se uveljavila v zadnjih letih — imata v teh pesmih neka; skupnega: malce melanholije, pn Tauferjevi bolj zastrte kot pri Pavčku, ter pevnost, ki jo Pavček raztegne čez celo kitico, pri Tauferjevi pa je vklenjena v verz. Pri Pavčkovih pesmih bi morda lahko še rekli, da so že nekaj časa le variacija na isto temo in za pete na isto struno.
»Kritika« prinaša informativen članek o Dedijerovi knjigi o Titu ter »Modemi komediji« Johna Galsworthyja, »Gledališče« pa nekaj pripomb k prvim letošnjim predstavam v Slovenskem narodnem ter Mestnem gledališču. Likovna kritika omenja razstavo Alenke Gerlovič ter CJtta Pauko-ka, dr. Stane Mikuž pa je, zdaj v zanosu, zdaj v lirično pobarvanem eseju, napisal nekaj o »Spomeniku v Kočevju«, skupnem delu Zorana Didka, Boža Pengova, Marjana Keršiča, Staneta Keržiča ter Lojzeta Lavriča, o tem veličastnem spomeniku, ki je bil odkrit v Kočevju ob desetletnici Zbora odposlancev slovenskega naroda.
Ostale prispevke bomo samo zabeležili. Ce zakonca pripovedu-
~	‘	lsk' '
obratuje hidrocentrala Moste, od letošnjega leta pa hidrocentrala Medvode in je tudi Mariborski otok dobil že drugi agregat, smo prišli že konec novembra v težave z elektriko, ki so se v decembru še poostrile.
Na Dravi, kjer je v novembru cali omejitve. Trenutno pa jepo->r.iteklo povprečno še na<l 500 kn- lož a j spet kniitičen, kor je ^Soca
jikov vode na sekundo, je v zad njem času pretok padel že na 120 kubakov, kar ne zadošča niti za nepretrgano obratovanje enega agregata v dravskih elektrarnah, saj potrebuje en agregat v elektrarni na Mariborskem otoku vsako sekundo 140 k ubikov. Zato morajo dravske elektrarne obratovati s presledki, da se nabere spet voda v zajezitvenih bazenih. Tako nizke vode Drava ni imela v decembru že več kakor tri desetletja, kajti v tem stoletja je bilo na Dravi zaznamovano nižje decembrsko povprečje pretoka le leta 1921 (105 knbikov) in leta 1908 (125 kubikov). Nič bolje ni na Savi
Naiše velike termoelektrarne obratujejo zdaj z vso zmogljivostjo podnevi in ponoči. Tudi industrijska podjetja, ki imajo lastne termoelektrarne, so bila pozvana, naj obratujejo in oddajajo presežno energijo v omrežje. Navzlic tem ukrepom so bile potrebne redukcije potrošnje električne energije pri velikih potrošnikih. V Rušah so morali ustaviti proizvodu: jo kalcijevega karbida, ustavljeno je obratovan je elektropeči v naših železarnah, potrebne pa so bile redukcije tudi v drugih industrijskih podjetjih in pri cestni razsvetljavi Za široko potrošnjo doslej niso bile predpisane _ omejitve. vendar bi bilo priporočljivo, da bi tudi privatni potrošniki omejili uporabo ogrevalnih električnih peči.
VUZENICA BO VERJETNO DANES ZAČELA ODDAJATI ENERGIJO V OMREŽJE
Prejšnji teden se je položaj za nekaj dni zboljšal, ko je narasla Soča, ker je na njenem področju deževalo, medtem ko je drugje v Sloveniji zapadel sneg. Tako so lahko v tem tednu delno prekld-
hiitro spet upadla. Nastopila je prava tekma za čas med nazadujočo zmogljivostjo elektrarn na Soči i« začetkom obratovanja prvega agregata v novi hidroelektrarni v Vuzenici. Ce ne bo nepredvidenih ovir, bo danes zvečer prvič začela oddajati električno energijo v omrežje, kar bo pomenilo precejšnje olajšanje, saj bo-agregat v Vuzenici dajal že v začetku vsaj 10.000 kilovatov, po novem letu, ko bo dosežena polna zajezitev v vuzeniškem bazenu, pa seveda še več. Teh 10.000 kilovatov se bo že kar poznalo pri preskrbi Slovenije, saj je v decembru dosegla naj večje redukcije okrog 29.000 kilovatov. Seveda pa bo bodoča preskrba Slovenije odvisna od tega, kakšno bo stanje vode na Dravi. Januar in februar sta namreč znana kot najslabša meseca glede vode na Dravi.
MILIJARDNA SKODA
Letošnje izredne težave z električno energijo so nas znova poučile, da ne kaže več odlašati z gradnjo vsaj ene akumulacijski hidroelektrarne v Sloveniji (na primer bohinjske, ki se da poceni in hitro zgraditi), kajti škoda, ki jo bomo to zimo utrpeli zaradi pomanjkanja električne energije predstavlja že precejšen del gradbenih stroškov za tako elektrarno. Zaradi redukcij dobav električne energije v novembru in decembru je nastal spričo zmanjšanja proizvodnje izpadek par milijard din samo pri narodnem dohodku Slovenije. Letošnje izkušnje pa so tudi pokazale, kako nujno potrebno je, da si termoelektrarne, javne in industrijske, o pravem času ustvarijo rezervo premoga za zimo, če nastopijo izredne težav« Za to zimo si namreč niso pripravile potrebnih rezerv, kar so tem huje občutile, ko je nastopila splošna stiska za premog.
Boru in drugim rudnikom grozi nevarnost
jeta vic (Kurt TucholskyK nadaljevanje Travnove Bele rože z ilu-
stracijami Maksima Sedeja. Po-Po
 D  prispe—	  —
vaka Slovenski domovi, Britanska
topiš _ etnografski
ji mauvciiiiiu	“
Švici Viktorja Konjarja, ■vek Vilka No
Gvajana Svetozarja Ilešiča, Ledene gore (Karel Dobovišek) ter sestavek O slovenskih klekljanih ,	. ga je	'	'	.
Klemenčič Neža. Razen tega pri
   _______________________________    ton
čipkah, ki ga je napisala Pelhan-Klemenčič Neža. Razen tega prinaša list še vrsto drugih zanimivosti ,nekaj anekdot in smešnic ter Razgovore z začetniki, s tistimi, ki pošiljajo, a ne vidijo natisnjenih svojih prispevkov, s tistimi, ki imajo morda več ljubezni kot pa talenta za poezijo.
-ir-
Kako voliko škodo povzroča naši industriji pomanjkanje električne energije, je videti iz vsakdanjih razprav predstavnikov našega gospodarstva, ekonomistov, tiska in drugih. V Boru, našem znanem rudninskem področju, zaradi pomanjkanja električnega toka počiva osem bagrov in deset traktorjev. Namesto treh kompresorjev dela samo eden. Ustavili so tudi črpalne postaje. Delavci in voditelji nestrpno pogledujejo na ure in čakajo, kdaj bodo kazalci pokazali štiri, ko jim centrala v Kostolcu zmanjša dobavo električne energije. Tedaj elektrolizo ustavijo in delajo samo še s polovično dnevno zmogljivostjo. Letos zgrajena cianizacija zlata zaradi pomanjkanja električne energije počiva.
V prvi polovici letošnjega leta kotlov borske elektrarne niso. popravljali, ker je tako odredil glavni dispečer Srbije, češ da se bo do konca leta položaj glede električne energije znatno zboljšal, ker bo lahko Kostolac dajal več energije, hkrati pa bodo začele obratovati nove elektrarne. V prvem polletju je bil položaj še kar ugoden. V četrtem četrtletju pa so bila popravila kotlov nujna. Nesreča je hotela, da se je kotel v borski elektrarni pokvaril in s tem je proizvodnja električne energije občutno padla. Glavni kostolaški transformator je pregorel, kar je popolnoma onemo-
gočilo uporabo energije iz te elektrarne od 50. novembra do 13. decembra. Ta čas topilnica sploh ni obratovala, dotacija, elektroliza, jašek in dnevni kop pa so obratovali samo s polovično zmogljivostjo.
Če računamo vse izgube v proizvodnji decembra, ki so nastale zaradi pomanjkanja električne energije, je šlo v nič 5150 ton premoga, 52.000 kubikov jalovine na dnevnem kopu, 2210 ton koncentrata bakra, 1524 ton bakra in 100 kg zlata v skupni vrednosti 500 milijonov. Vračunana pa še ni jalovina, pri kateri bodo čutili izgubo v kopanju rude šele prihodnje leto. Plana niso izpolnili, čeprav so bili dani za to vsi pogoji.
Se večja pa bo škoda prihodnj« leto, če se položaj ne bo zboljšal. Prihodnje leto bi šlo v zgubo 8000 ton bakra, 740 kg zlata in 1000 kg srebra v skupni vn-dnosti 2766 milijonov dinarjev. V tem primeru bi se zmanjšal naš izvoz za 5,200.000 dolarjev, akumulacija pa za dobri dve milijardi.
Podoben položaj kakor v Boru jc tudi v nekaterih drugih rudnikih na področju Ajvaiija. kjer pridobivajo cink in svinec. Tam so zaradi pomanjkanja električne energije v kratkem utrpeli za blizu 120 milijonov škode.
M. Nikolič
V) E <a A PO MALEM ZA VSE
Tudi med kronanjem sedanje angleške kraljice so irski borci za svobodo prekrižali kraljevskemu
ceremoniarju račune
Kronanje angleške kraljice Elizabete IL je po svetu že pozabljeno. Tudi Angleži ne govore več o njem, saj so na dnevnem redu drugi važni dogodki. V Londonu in Edinburgh/u je šlo vse gladko, v Belfastu pa ne. Elizabeta namreč ni samo kraljica Anglije, in Škotske, marveč tudi Severne Irske. V trenutku, ko so njenemu očetu Juniju VI. posadili krono na glavo, je pretresla glavno mesto Severne Irske silna eksplozija. Kar je ostalo od velikega kipa Jurija IL, je komaj še zadostovalo za starinarje.
Tudi tokrat so irski borci za svobodo prekrižali kraljevskemu ceremoniarju račune. Spet so spremljale kronanje v Londonu sabotaže in bombe. Ze nekaj dni po kronanju so prišle v svetovno javnost presenetljive vesti o tatvinah orožja iz angleških vojaških skladišč. Policija je mrzlično iskala storilce, pa jih ni našla, saj so člani zarotniške »Irske republikanske vojske«, ki se znajo dobro skrivati
Irci so zelo žilavi in dosledni uporniki. Malone vsak njihov rod začne boj proti Anglija in zmeraj znova se morajo po izgubljenih bitkah umakniti v naročje tajnih organizacij. Že sredi minulega stoletja so se irski revolucionarji žilavo in srdito borili proti angleški nadvladi, pa tudi proti angleškim veleposest-
' ...■j**:
DR. FRITZ LIFMANN, profesor biološke kemije na har-vvardski univerzi, je dobil Nobelovo nagrado za medicino za leto 1953. Z dr. Hansom Krebsom z univerze v Sheffieldu v Angliji sta si razdelila Nobelovo nagrado v znesku 33.840 dolarjev. Dr. Lip-mann je odkril aktivno snov v človeških celicah, tako imenovani coenzim A. 2e prej pa je dosegel na področju medicinske kemije več pomembnih uspehov.
Tensing bo vodil alpinistični inštitut
Zmagovalen Mount Evoresta Ten-singu plezalska žilica ne da miru. S švicarskim alpinistom Arnoldom Glad-harom se je znova napotil na Himalajo. Njegov oilj je tokrat 6000 m visoka gora Kang Pak. Vlada zahodne Bengalije pa namerava zgraditi v Darjeelingu alpinistični inštitut, ki ga bo vodi 1 Tensing.
mkom. Zmeraj znova je odmeva- j čejo priključitve. Zadn je volitve lo po Irski geslo »Proč od An-1 v Severni Irski so znova poka-glije!« Leta 1930 so irski revolu- i zale, da je večina Ulstrcev za cionarji prenesli svoje delovanje ohranitev zveze z Anglijo, celo v Anglijo. Cedo v Bretagni In tako si stojita obe Irski so pokale bombe.	budno im nezaupljivo nasproti
V oprita 1949 je svobodna irska država ETRE pretrgala zadnje vezi z angleško državno zve-
V vojnih časih pa se duhovi in srca ločijo. Ze v burski vojni so se Irci prostovoljno bonili v vr-
Irska prvovrstno oporišče. »Brez Irske ne hi mogli zbrati mojih invazijskih čet,< je rekel ob koncu druge svetovne vojne. Severna Irska pa je tudi važno gospodarsko središče »Združene kraljevine«. Ulster ima zelo razvito industrijo, čeprav mora ves premog uvažati iz angleških in škotskih premogovnikov. Severna Irska gradi predvsem ladje. Tu so splovili tudi nesrečno ladjo »Titausc«. Tekstilno blago iz severnoirskih tovarn slovi po vsem svetra. Med vojno so prepeljali mnoge velike tovarne iz Anglije v Ulster. Nemški bombniki so leteli za njimi in so samo v dveh nočeh razdejali v Belfastu 50.000 stanovanj.
EIRE je dosegla politično neodvisnost od Anglije, gospodarsko pa je še zmeraj odvisna od
Irska:
»Hodniki velikanov«, kamnitna ploščad ob morju v grofiji Aostrin
zo. Se zmeraj pa gori meja »med j stah Angležev, vtem ko je Du-
zeleno republiko« in šestimi ul sirskimi grofijami v srcih vseh svobodoljubnih Ircev. To je dobesedno »goreča meja«. Zmeraj znova zažaire ponoči ognjeni zublji nad obmejnimi hišami. Vlada svobodne irske države mora sicer upoštevati ulstrsko mejo, irski revolucionarji pa je ne priznajo, ker zahtevajo združeno Irsko. V Belfastu pravijo, da no-
Itolijanska odprava na Himalajo
Prihodnjo pomlad bodo tudi italijanski alpinisti poskusili premagati 8611 m visoki himalajski vrh K-2. Odpravo bosta vodila prof. A rdi to Desio iu Eiccardo Cassini, ki na področju Himalaje ze več mesecev proučujeta naravne pogoje za to naporno plezanje. Pakistanska vlada je Italijanom že izdala dovoljenje. Profesor Desio je bil že leta 1929 član odprave vojvode Spolotskega, ki pa je zaman naskakovala ta himalajski vrh. Nove odprave ee bo udeležilo 8 znanstvenikov in 6 alpinistov.
Ta himalajski gorski orjak, druga najvišja gora sveta, se je imenoval doslej K 2 ali Morort Godwrn Austen. Zdaj pa ga namerava pakistanska vlada preimenovati. Ime
bliiiu na druga strani izvolil znanega absolutista, predsednika Južnoafriške unije Ohma Krii-gerja za častnega meščana. Med prvo svetovno vojno so bile irske enote v nemški vojski. Druge so u-m i.rale za Anglijo. In med drugo svetovno vojno so irski revolucionarji z Go ringov imi letala letali nad London. Ulstrski Irci pa so jih sestreljevali
Na obeh straneh ima važno vlogo tudi veroizpoved. Na »Otoku nasprotij« zadevajo tudi verski nazori močneje drug ob drugega kakor drugod. Vtem ko so prebivalci svobodne irske države katoličani, sta dve tretjini prebivalcev Ulstra protestantovski. Severni Irci škotskega porekla so večidel presbiterjanoL, angleškega pa metodijci ali anglikanci Ni naključje, da ima irski škof sedež v Ulstru, ne pa r svobodni državi. Tam so namreč tla za katolicizem »vroča« .
Za Irsko je postala usodna njena zemljepisna lega. Kdor ima Irsko v rokah, je tudi gospodar angleškega izhoda na Atlantik. Angleži so že v 12. stoletju posegli po zelenem otoku in napravili iz njega »Helgo-land«. Zdaj je Ulster trdnjava,
naj hi dobil po ustanovitelju Paki- ki naj ščiti »mehko telo« Angli-stana Ko-hi Jinnu.	j	je.	Ejsenkotver	je	rekel1,	da	je
Atilovega zaklada niso našli
Iskali so ga blizn izliva reke Tagliamenta v Jadransko morje
Ze pred leti so v bližini Bratislave ob Donavi, kjer se je hunski kraj Atila po vrnitvi iz Italije ntaborii, zaman iskali njegov zaklad. Ustna izročila pravijo, da mora biti ta zaklad neprecenljive vrednosti še zmeraj nekje skrit- Atidove tolpe so naropale po Evropi mnogo zlata in draguljev, ki jih je dal njihov kralj baje nekje zakopati. Ko je zgradil svoje zadnje močno utrjeno taborišče na italijanski oba
naj bi bil v bližini mesta, ki je pozneje izginilo in o katerem se je samo ohranilo ime Dibione.
To ustno izročilo je napotilo znanega italijanskega arheologa prof. Fonfanija, da je znova začel iskati Atilov zaklad tam, kjer se je kralj Hunov mudil leta 452. Posebno presenetljiva se mu je zdela ugotovitev, da je velika cesta iz Ravene proti Trstu speljana v velikem loku ob Beneškem zalivu, na nekem kraju pretrga-
MED NAJBOLJŠIMI DELI ameriškega pisatelja JAMESA CAJNA
čigar romani so prevedeni v mnoge tuje jezike in ki ga zadnje čase zelo pogosto primerjajo s Hemingivagem, je tudi
ROMAN
V vseh deželah, kjer so brali ta roman v prevodu, je vzbudil veliko zanimanje, kar je tudi razumljivo, saj prišteva Thomas Mann Cainov roman »Poštar zmeraj zvoni dvakrat« med STO NAJBOLJŠIH ROMANOV
naših dni, »Ponarejevalec« pa prav nič ne zaostaja za njim.
TA ROMAN BOMO ZACELI V NADALJEVANJIH PRIOBČEVATI V NOVOLETNI ŠTEVILKI »LJUDSKE PRAV1CE-BORBE«. Opozorite na to tudi svoje prijatelje in znance, ki še niso naši naročniki!
li, je zaklad še imeL Zakopan na. Blizu izliva Tagliamenta v
Jadransko morje so sledovi izginili v vodi velike močvirne lagune, ki se imenuje zdaj Laguna di Marano. Tu, na tej prastari obalni cesti, je Fontani opazil, da ribiške hišice niso zgrajene iz opeke kakor drugod, marveč iz velikih štirioglatih kamnitnih blokov. Le-teh pa niso dobili iz kamnolomov daljnega alpskega področja, marveč so jih ribiči izvlekli iiz blata skupaj z drugimi ostanki kulturnih spomenikov im starimi kovanci iz Atilo-vih časov.
Ko je Fontani zaprosil ministrstvo za mornarico, naj mu pošlje potapljače, ni več dvomil, da je našel sledove starega mesta Bibione in Atilovo zadnje utrjeno taborišče. V blatu so namreč naleteli na kamnitne stopnice, na stražne stolpe in na obrise razdejane trdnjave. Mesta Bibione niso zalili morski valovi, kakor pravljično nordijsko mesto Veneta. Potem ko je Atila s svojo vojsko po strahovitem ropanju in požiganju zapustil te kraje, so ostanki razdejanega mesta izginili v pesku in blatu, ki so ga sčasoma nanosili deroči gorski potoki. Fontani je na vse pretege iskal Atilov zaklad, pa ga ni mogel najti. Najbrž ga je Atila na umiku odpeljal s seboj.
QHARE3E0AI.EC
Nekega dne, ko je človek po mnenju sveta že zdavnaj vzgojen, odkrije samega sebe. Nietzsche
nje, saj gre tja 90 % irskega izvoza. Življenje v tej republiki je
še zmeraj močno pod vplivom anglosaštva. Irci tega ne slišijo radi, vendar pa govore angleški. Leta 1921 so vpeljali na Irskem »gelščino« — stari irski jezik, znan samo v nekaterih samotnih vaseh na atlantski obali, kot d.rugi obvezni jezik Tudi uradniki so se morali učiti gelščine. Zdaj jo zna približno četrtina prebivalcev. V vsakdanjem življenju pa še zmeraj govore angleška. Starši, bi se zavežejo, da bodo z otroki govorili samo gel-sko, dobe od vlade posebne nagrade. Gospodarski položaj Irske se je zadnja leta znatno zboljšal. Z ameriško pomočjo se je njega proizvodnja dvignila za 40 % nad predvojno. Ta uspeh pa za-temiiujejo politični oblaki. Čedalje odločnejša dejavnost ilegalne organizacije IRA ne obeta nič dobrega-
MALI LEKSIKON
Vprašanja:
Kaj pomeni beseda fiasco in kako je nastala?
Kolikšen je svetovni "r**-delek krompirja?
Katere kovine so odporne proti visoki temperaturi?
Iz česa izdelujejo pluto-vino?
Kaj imenuje srbsko Ijud-stvojčiUuk — salabije€?
Kateri srednjeveški znanstvenik in filozof je veljal zaradi svojih nazorov in kritike korana za brezverca?
važne, ker jih industrija zadnja leta čedalje več upj* rablja. Posebno važen je tltar’ ena najbolj razširjenih kov«1 v zemeljski skorji. Uporabljajo f?a v letalski industriji^ reaktivne motorje im oblogo trupov letal, ki letajo s hitrostjo, večjo od hitrosti zVO*£ Predmetov iz teh kovin z***"® njihovega visokejra tališča morejo vlivati, marveč jih nr delujejo tako, da stiskajo Kovinski prah pod zelo visols® pritiskom.
Odgovori:
Beseda fiasko pomeni »daj popoln neuspeh. Nastala je iz italijanske besede fiasoo, kar pomeni steklenica. Svoj seda. nji pomen je dobila po stari italijanski anekdoti v nekem Nemcu, ki je prišel v neko italijansko steklarno in hcvtel pokazati delavcem, kako dobro zna pihati steklo. Hkrati pa se jim je hotel posmehovati. Vpričo njih je pihal steklo, pa je nastal v njegovih rokah samo fiasko, namreč okrogla steklenica. Poskus je večkrat ponovil, pa 6e mu ni posrečil. Tako je nastal izraz »far finsko«, kar pomeni doživeti popoln neuspeh.
Pluto vino ali propkovinnjk več stoletij pridobivajo iz skjv je plutovca, neke vrste hrast* ki raste malone izključno Španiji, nekaj pa v Maroku ® Grčiji. Plutovina je zmeraj.^ modi in povpraševanje po uj® je mnoffo večje od proizvodnjf Znanost je priskočila tej paj"j sri industrije na pomoč. izdelujejo pl uto vino iz kro©-pirjevih olupkov, toda ne nadomestek, marveč enako kakor so jo doslej dobivali mo iz 6korje plutovca.
*
Konec 18. stoletja je * balkanskem delu turske** sarstva položaj kmetov P0®**; no težaven. Janičarji in ljiška gospoda so kmetom silno jemali zemljo, ker njiho*
(
»H
Jugi •Pai ie t Sov; Sol skd 34.
Pa
mol
tud;
oi
neg
obč
za
Zla
Zet
po njej ni poznal n«" meje. Tako »pridobijo***
Na veem svetn pridelajo zdaj kmetovalci približno 3 milijo-
ne ton krompirja na leto. Tik pred svetovno vojno eo ira pridelali največ v Sovjetski zvezi (23%), v Nemčiji (2A5%). na Poljskem 05 %) in v ZDA 03A odstotka). Približno četrtino krompirja uporabljajo zdaj ljudje po svetu za hrano, 20 % za seme, 1« % ga predelajo v industriji špirita in škroba, ostalih 45 % pa ga uporabijo za živinsko krmo ia rejo prašičev.
*
Proti visoki temperaturi eo zlasti odporne kovine z visokim tališčem. Med njimi eo najvažnejše:	vanalij (17150),
eirkooij (18fl0o), titan (1300»), molibden (2620«), tantal (29960) in volfram (33800). Čeprav je zeki težko dobivati in obdelovati te kovine, so vendar zelo
zemljo eo imenovali »čitlnk* Ta beseda pomeni zemljiško P?" sest, povezano e tlačani. K®* je moral vzdrževati razen to®-ljiškepa pospoda tudi turško upravo, vojsko in nove gospodarja, lastnike »čitluka san]-lije*. »ČitJuk eahiiije. so it*J neomejeno pravico izkorišča* kmete ia jim jemati zemljo-
Arabski filozof in znanstvo-nik Al-Kindi je bil žrtev nuK>: «rih verskih preeranjanj, ker j* je razen svojih materialistični" filozofskih nazorov drzni! skeptično in kritično obravnavan koran. »To »sveto knjigo« 3* primerjal z raznimi deli ersk« modrosti, ki jih je odkritosr?" no občudoval, in trdil, da 3* polna protislovij, da en stavek nasprotuje drugemu in da J* razen toga pisana v zelo sta bem sloeu, brez slehernega reda. premišljenosti in prav« kompozici je. Med verskim preganjanjem so njegovo zelo bogato filozofsko in znanstven« zapuščino sežgali.
Pre
tiaj
Pa
Pol
nar
Pel
in
mo
na:
spi
Pa
del
Ca
Ut
vij
t^orrjpas so poznali pitajo že pred 2400 leti
»Strašna magnetna gora« «m« t starih pravljicah važno vlogo
Ko se je dr. Colin Ross pred | MaH Ariji izkopali koščke želez-
drugo svetovno vojno po sledo- | ne rude, ki so se privlačevali, ko vib svojib predhodnikov izkrcal I da deluje nanje čarobna sila.
		
i
%
Kitajska: Glavna vrata, ki vodijo v Peking
severnozahodno od Gronlandije na Devon Islandu, je bil zelo presenečen, ker je kazal njegov kompas na jug, namesto na sever. Potlej pa se je spomnil, da je že severno od magnetnega pola.
Kompas so poznali Kitajci že
pred 2400 leti. Orient ga je dobil šele okrog leta 1100. Takrat so
ljudje mislili, da je na Severnem tečaju mogočna magnetna gora, ki privlači iglo. Magnete so poznali ljudje že v starem veku, odkar so v mestu Magnesija v
Le Corbusier bo lahko še gradil
Francoski arhitekt Le Corbusier je neutrudljiv. Kar naprej snuje. V Nantesu so oni dan potožili temelje za novo velikansko stanovanjsko hišo, ki jo bodo gradili po Corbusierovih načrtih. V njej bo 1500 stanovanj. Corbusier je rekel, da so mu je po dolgem prizadevanju končno le posrečilo približati Francoze soncu. V začetku so mnogi arhitekti odločno nastopili proti Corbusierovim visokim stanovanjskim hišam. Poznojo, ko je praksa pokazala, da imajo pred nizkimi marsikatero veliko prednost, pa so jih tudi francoske oblasti odobrile in tako se je Corbusieru odprlo široko področje, da bo lahko še snoval načrte.
Posebno visoko so cenili magnetne igle pomorščaki, ker so jim zmeraj kazale proti severu, da so se lahko {»o njih orientirali.
V pravljicah ima »strašna magnetna gara« važno vlogo, ker baje privlači ladje io potegne iz njih železne žeblje. Učeni osebni zdravnik angleške kraljice Elizabete VVilliam Gilbert je bil prvi, ki je leta 1600 zagovarjal naziranja, da je zemlja okrogel magnet Jnžnoncmški izdelovalci sončnih ur so že pred njim opazili, da magnetna igla ne kaže natanko proti severu, marveč da se nekoliko odmika proti zahodu. To je lahko potrdil Kolumb na svoji prvi vožnji v Ameriko.
Magnetiti pol je odkril James Ross, ki je s svojim stricem Johnom raziskoval polarno področje. S parnikom na kolesa »Vic-tbry« sta se odpeljala proti severu, da bi raziskala severnozahodno morsko pot. V ledu v zalivu Botthia pa je njuna ladja obtičala kakor v pasti. Tempe-
2e so se Eskimi
obotavlj^,
da bi spremljali drznega ir,(j iskovalca, ko je sam s sanffli pasjo vprego zdrvel v noč PU, skrivnostnemu ciljn. Dne jej nija 1951 ob osmih zjutraj ^ kazala njegova magnetna vrteča se okrog navpične naravnost navzdol. Tako jc znal, da je prispel na niagb* ( pol, kjer pritiskajo vse magn«1
• i  __ 'v	__	 i	. _	„ „	,
sile navpično v zemljo, natff1^, tako kakor na nasprotni ,s*r^s
zemeljske oble. Zemlja j® c. magnetna obla. Vzroka skega magnetizma pa še zme ne poznamo.
Strokovnjaki so že zda^f,
opazili, da magnetna pola
nepremični točki, marveč da
premikata. Ko je Amundsen
le1?
1904 iskal magnetni severni ga ni več našel na istem kriJ
ker se je bil premaknil prod * verozahodu, 480 km dalje P ,r otoku Princ of Wales. V enL, dnevu opiše magnetni pol 30 50 km dolgo elipso.
VOLJ'
ZA DOBRO
MODA IN ZENSKE
Zenske so pač zelo podv modi. Zena dobi zadnjo, teden dni staro številko revije in pravi možu:
»Poglej, možiček, kako smč;,u klobuke so nosile ženske pf^'
V RESTAVRACIJI »Plačilni!*
»Izvolite?*
»Piška je bila Izvrstna,
mehka in sočna. Vašo restavracij bom vsem prijateljem in cem toplo priporočal. Povejte lastniku.*
»Tiho, gospod! Pomotoma vam prinesel piško, ki je 0* namenjena gospodarju.*
TRAMVAJ
Kaj je tramvaj o smislu k<tie!. skefia zakona, je formuliralo v**! deželno sodišče o Miinchenu ta ,
rntura je znašala 60« pod ničlo, i le: »Tramvaj je takšno s tra0
Vtem ko je John Ross iskal raz- !cami povezano ter mehanično
dr
poke v ledu, je James spoznal lujočimi silami poganjano ,rt naivečji polotok Botthia kot naj- 'pofionu ozdržeoano oozilo, kalC1:, bolj severni konec ameriške ce- go namen je, voziti po splošn' line. Naposled ie našel magnetni prometnih cestah človeških na>r, severni pol, področje zemlje, kjer lij, po potrebi torej vezati
kaže prosto viseča magnetna igla navpično navzdol.
seboj tudi sosedna človeška n<1 selja.*
C
SPORI IN TELESNA VZGOJA
j
PariiZtim poraz v Gin
C0L0-C0L0 : PARTIZAN 1:0 (1:0)
S&ntiago de Chile, 28. dec. Letošnji čilski prvak »Colo-colo« je danes Premagal pred kakih 40.000 glcdalci Jugoslovansko nogometno moštvo •Partizan« z rezultatom 1:0 (1:0). To Je bila prva tekma Partizana na njegovi turneji po Južni Ameriki. Edini tekme je dosegel levi krilec čilega moštva Femando Campos v min.
Gostje so igrali lepše, domačini koristnejše. Obramba domačega jttoStva je izvrstno zaigrala in ima ludi največ zaslug, da njeno moštvo J* prejelo nobenega gola od izvrstnega napada Partizana.
Beograjčani so pokazali čilskemu °bčinstvu izvrsten nogomet v polju, i:a kar so želi prisrčno ploskanje, j^asti so navdušili izvrstni Čajkovski, zebec in Mihajlovič.
Tekma se je začela v znamenju Premoči gostov. Partizan je silovito napadal v prvih minutah, domačini Pa so uredili svoje vrste šele sredi Polčasa. V 34. min. je levi krilec Fer-n^ndo Campos dobil žogo, pretekel nekaj metrov in z zelo natančnim močnim strelom zadel mrežo.
V drugem polčasu je Partizan še točneje napadel in skušal zmesti nasprotnika s tem, da je napravil spremembo v napadalni vrsti. To mu Pa ni uspelo. Domačini so se v tem Qolu igre dobro branili.
» Po lepi kombinaciji, ki jo je začel Čajkovski, je prišel do žoge Mihaj-
lovič, le-ta jo je podal B^beku, slednji pa jo je poslal na levo krilo, kjer je bil Herceg. Slednji je z močnim strelom potresel mrežo. Toda sodnik je utemeljeno razveljavil gol, ker je medtem žvižgal offside. Nekoliko pozneje, ko je gostujoče moštvo prešlo v napad, je Pajevič z močnim udarcem zadel — prečko.
Konec tekme je potekel v strahovitem tempu, ki so ga diktirali neutrudni igralci Partizana, vendar pa so domači igralci vzdržali in zapustili igrišče kot zmagovalci — dasi-ravno ne kot boljše moštvo.
V moštvu »Partizana« so se najbolj odlikovali izvrstni Čajkovski, Zebec in Herceg ter branilca Golič in Belin. Najboljši del moštva Colo-Colo je bila obramba z zanesljivim vratarjem Escutijem.
Partizan je nastopil v tejle postavi: Stojanovič, Belin, Colič, Čajkovski, Klajič, Pajevič. Mihajlovič, Milutinovič, Zebec, Bobek in Herceg.
FINALE TEKMOVANJA ZA DAVISOV POKAL
Avstralija: ZDA 1:1
. Meflxw»rne. 28. dec. — Po prvem dnevu
'^ošnjega finalnega tekmovanja za Darsov pokal med Avstralijo in ZDA je
trener
ODBOJKA
Dr. Danilo Požar -v Turčiji
..Tajništvo Odbojkarske zveze Jngosla-VlJe je po natečaju izbralo na prošnjo turške odbojkarske reprezentance trener-ki bo v začetku prihodnjega leta Prevzel treniranje turških reprezentantov, 'zbran je bil dr. Danilo Požar iz Maribora. Požar je trener slovenske moške Reprezentance, leta 1951 pa je treniral na-So žensko reprezentanco.
To je že drugi naš trener, ki odhaja v tujino, da bi treniral tuje odbojkarje.
Kvalifikacijsko tekmovanje
za SVETOVNO PRVENSTVO
Mehika : Haiti 4:0 (2:0)
Porto Prince, 28. dec. Druga 'tekma xi. kvalifikacijske skupine svetovnega nogometnega prvenstva v Porto Princeu na Haitih med Haiti 'n Mehiko, se je končala z zmago Sostov 4:0 (2:0). V prvi tekmi Je zmagala Mehika z rezultatom 8:0.
stanje 1:1. Devetnajstletni Avstralec Hoad je premagal wimbledonskega zmagovalca Seixasa s 6:4, 6:2, 6:5, ameriški igralec štev. 1 Trabert pa je premagal Rosewalla s 6:3, 6:4, 6:4.
Teniški strokovnjaki menijo po prvih dveh igrah, da ima Avstralija veliko upanja na končno zmago. Sodijo, da bodo domačini zmagali v igri dvojic in da bo nato Rosewallu uspelo premagati Seixasa, ki ni v formi.
DRŽAVNO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU
IMovs prvak*
Prvo mesto v tekmovanju ženskih dvojic sta si priborili Urekova in Nikoličeva (Grafičar — Zagreb). Premagali sta Čovičevo in Harmatovo, članici subotiškega Spartaka, z rezultatom 3:1.
V tekmovanju posameznic — mladink si je priborila državno prvenstvo Ševčičeva (Spartak).
V igri dvojic za mladinke sta osvojili državno prvenstvo Sevčičeva in Keki,leva.
V polfinalnem ženskem tekmovanju posameznic je Čovičeva premagala Harmatovo, Bržičeva (Partizan) pa Nikoličevo (Grafičar).
V tekmovanju moških so se uvrstili med prvo osmorico Ilann-gozo, Roža, Bazič, Grujič, Gabrič, Barlovič, Krasič in Vogrinc.
Subotica, 28. dec. Danes je bilo zaključeno državno prvenstvo v namiznem tenisu za ženske. Prvo mesto je osvojila Čovičeva (Spartak), ki je premagala Harmatovo in Vrzičevo s 3:0. V borbi za drugo mesto je Harmatova premagala Vrzičevo s 3:1.
Tečaj vaditeljev društev Partizan
Minulo nedeljo je bil zaklpičen tefcaj za vaditelje Partizanovih društev okraja Ljubljana. Na tečaju je sodelovalo 1? tečajnikov in 15 tečajnic iz društev: Grosuplje, Jarše, Ježica, Litija. Medvode, Mengeš, Podpeč, Sp. Šiška, Moste, Ra-kovnik-Krim, Stepanja vas in Trno\o Tečaj je bil od oktobra dalje vsako nedeljo. V tem času so tečajniki priredili tudi propagandni nastop na Igu. Tečajniki so se v teh mesecih vsestransko pripravili in usposobili za dobre vodnike in vaditelje v svojih društvih. Vsi udeleženci tečaja bodo konec meseca februarja opravili vaditeljski izpit. Nekateri izmed njih bodo po tem lahko obiskovali tudi zvezni tečaj v Mozirju.	F.	S.
*
Stockholm. — V hokeju na ledu ■ je Švedska premagala CSR s 3:2.
*
1 Berlin. — Nogometna tekma med reprezentancama vzhodnega in zahodnega Berlina se je končala s 3:2 za vzhodni Berlin.
*
Llsbona. — Boca Junior iz Buenos Airesa je premagal Sporting s 4:0 (2:0).
DRŽAVNE PRVAKINJE V ODBOJKI ZA LETO 1953
		
t« 'Z j	v/	m % '■ ® Ipts
Mladinke Partizana Novo mesto so letos osvojile državno prvenstvo. Za ta pomembni uspeh imata mnogo zaslug tudi trenerja Franc Pučko ta Luka l>olenc. Na sliki državne prvakinje od leve na desno: Erna Fink, Vera Fink, Stanka Keglevič, Cvetka Penca, Erna Robar, Sonja Uršič ta
Nuša Prijatelj.
Delovni kolektiv
rudnika
3?
LJUBIJA
želi srečno novo leto 1954 vsem delovnim kolektivom naše države in poslovnim
prifaieljem!
5653
TEŽAVNA JE VRNITEV POKLICNIH ŠPORTNIKOV
Amaterska zveza ZDA za atletiko za tiste poklicne športnike, ki bi b(>tei zopet nazaj za amaterje, odprla »vrata vrnitve«.
Vsak izpreobmjeni profeeional ec mora izpolniti pet pogojev, če želi »Pet tekmovati v dražbi amaterjev. \ajprej mora čakati kar pet lot in Jožalovati svojo prečno preteklost. P»lje no more več tekmovati v tisti ®l>ortni panogi, v kateri je nastopal poklicni športnik. Tretji pogoj pravi, da ne more več nastopiti na n°benem državnem prvenstvu, niti 0,impijskih igrah ali na kakršnikoli J1/*! narod ni prireditvi amaterjev. Da j?1 razbili glas o slavi nekdanjih pro-rGsionalcov, ne smejo nastopiti tudi ,,a nobenem tekmovanju v atletiki, S** katerega so predpisane norme. Končno pa ne more nikoli več postati jjmaterje, če krfii pravia organizacije, mu je odvzela naslov amaterja.
Kaže. da Američani zelo pazijo na »amatersko čistost« v športu in da je postati zopet amater mnogokrat težavne je, kot pa profesionalec. In vendar v tej deželi profesionalizem bohotno cvete.
S A H
MEDNARODNI SAHOVSKI TURNIR NA DUNAJU
Dunaj, 28. dcc. — Včeraj se je začel srednjeevropski šahovski turnir, na katerem igrajo moštva-prvaki Avstrije, Švice, Zahodne Nemčije in Jugoslavije. V
I.	kolu je Partizan igral z belgijskim prvakom Antweronom. Rezultat je 2-A (2) za Partizan.
Švicarski >Ziirich< je zanesljivo magal Mtinchen z 2,5:1,5, avstrijski »Hitzing« pa Salzburg z 2,5^,5.
Vi ste no vrsti, da zadenete veliko premijo 800.000 dinarjev tombole ZVEZE GLUHIH
Novi načrt nudi velike možnosti za dobitek 30 MILIJONOV DIN — 88.300 DOBITKOV IN PREMIJA!
TOMBOLSKE TABLICE LAHKO KUPITE PRI VSEH PRODAJALCIH JUGOSLOVANSKE LOTERIJE BS ORGANIZACIJAH ZVEZE GLUHIH!
CENA TABLICI JE 56 DINARJEVI
Žrebanje bo dne 10. januarja 1054 v sarajevu
Delovni kolektiv Železniškega c	irsdbeitea	is »c detla
	štev. 1 Surmlevo ZELI VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM	
A	IN SODELAVCEM *	SREČNO NOVO LETO 1954! . * 5640
KAKO
MATIJA SKANDER
Damjan Podgornik
UUMOKESKA
NI UMRL
Po nepopisnem trpljenju, ki čaka konec koncev vsakega državljana na višku njegovega življenja, v trenutku namreč, ko • mu družba na tako prijazen in prisrčen način Izkaže hvaležnost za njegovo življenjsko družbeno koristno delo, dočaka tudi sprevodnik Damjan živ svojo zmago: upokojitev. Pismonoša mu prinese denar. In kaj naj bi bilo bolj naravnega, kakor da srečni upokojenec, ki ni imel še nikoli v življenju toliko denarja hkrati v rokah, napiše Marjani pisemce:
»Nemudoma moram v službo in me najbrž dva ali tri dni ne bo domov. Kumarice so dobre. Vloži jih še en kozarec. Denar je pod loncem.«
Spočit, prespan, žejen in sestradan im s polnim žepom denarja pozabi postarni mož na svoja leta. Kakor nalašč prično prav ta dan točiti »Pod Obokom« novo portugalko. Naj obrede še toliko gostiln, tri dni se noč in dan spet in spet vrača »Pod obok« na dva deci mlade portugalke.
Kakor pa se rado primeri, zlasti v ljubavnih romanih, ima tudi v naši povesti za razvoj nadaljnjih dogodkov važno vlogo — vreme. Ta tolikanj čislani in opevani prirodni pojav globoko
čustvujočih liričnih književnikov pa je ravno v dneh, ko odrine na svojo pot »v službo« upokojeni sprevodnik Damjan, naravnost svinjski. Prši in lije, lije in prši, in tako se zgodi, da ubogega moža v tistih treh dneh, ko priložnostno zadremlje v svoji paradni železničarski unformi kar v parku, nekajkrat do kože premoči. Res je sicer, da takoj, brž ko se zbudi, pohiti »Pod obok« na nekaj požirkov portugalke, da bi se ne prehladil, toda upokojeni sprevodnik ne zmore, kar zmore sprevodnik.
Zategadelj je razumljivo, da po tretji noči praznovanja najlepšega dneva v življenju državnega uslužbenca — dneva upokojitve — obleži v postelji z oteklimi sklepi, nekolikanj nabreklimi ledvicami, in da mu začne vse bolj turobno hropsti v prsih. Naj poslej zdravijo njegova jetra s kakršnimikoli vitamini ali zdravilnimi zelišči, sprevodnik Damjan si vztrajno zdravi katar in revmatizem po preprosti kmečki modrosti: »za vsak liter čez mero popitega vina je treba spati deset ur«, kar znaša po približnih cenitvah — s krajšimi presledki — dober mesec dni spanja. Pogumno se zdravi in pogumno molči, da bi nihče ne zaslutil pravega vzroka njegove bolezni, kajti Fani, natakarici »Izpod oboka«, lahko zaupa, kakor more mož zaupati samo natakarici.
Ko sprevodnik Damjan prespi svoj planirani mesec in se mu začno sklepi mehčati, nastopi nevarna kriza: spet postane lačen in žejen. Ker Marjana ve, da se prenekateremu bolniku povrne želja po jedi in pijači tik pred smrtjo, mu za nič na svetu noče speči niti svinjske pečenke, niti mu postreči s kozarcem vina. Marjana noče, da bi umrl. Se ne, kajti...
Dvojna diagnoza je tedaj usodni povod naši povesti, ki se
tako turobno žalostno razpleta in skriva v sebi neslutene dogodke in katastrofe. Z Damjanom, z Marjano, z njunim stanovanjem, s smrtno posteljo in s Starim trgom je zatorej tako, kakor z življenjem ali s politiko: dva ne mislita o isti stvari enako: ker vsakdo misli, da edinole on prav misli, se pehata vsak po svoje do »zmagovitega konca«, ki je vselej poraz za oba; ko ju je izkušnja izmodrila, nakar zablodita vsaksebi do naslednje postaje — do nove nesreče, do novega poraza.
S temi občimi trditvami nimam namena, vnaprej napovedovati potek naše povesti. Ze od nekdaj so mi namreč zoprni tiste vrste — danes jim pravimo — književniki, ki se sleherne vsebine, ki se jim utrne v možganih, tako razvesele, da se ne morejo premagati in jo bralcem že v začetku poglavja vnaprej povedo, nakar o njej samo še paberkujejo, ali kakor pravijo v svojem jeziku: vsebino »stilizirajo«.
Zatorej sem hotel samo poudariti, da ima »umiranje« Damjana Podgornika z njegovega stališča docela drugačno podobo kakor s stališča vznemirjene in za bodočnost tolikanj zaskrbljene Marjane — kar ni tedaj niti v življenju, niti v politiki izjema, marveč pravilo.
S kakršnimkoli napovedovanjem razvoja dogodkov pa bi tudi kaj slabo odrezal. Kajti kljub dvojni, tako različni diagnozi o vzrokih »umiranja« sprevodnika Damjana, kljub tolikanj slučaj-' nemu motivu, ki je tudi v naši povesti deževno vreme, bi se naša povest lahko docela normalno zaključila: sprevodnik bi ne glede na javno mnenje ozdravel, v obče razočaranje bi ostal v svojem stanovanju, in po starih navadah bi živel novo življenje upokojenca.
Uspeha polno emvo keio 1954
Zeli vsem svojim odjemalcem
Tovarna volnenih tkanin
'ra^ko SCrsmsnovic«
TOVARNIŠKO SKLADIŠČE ZA LR SLOVENIJO
LJUBLJANA
MAČKOVA ULICA 1
(KRESIJA)
DANES IN JUTRI
Centrala Narodne banke za LRS
obvešča v zvezi z letnim zaključkom vjs komitente, da Centrala in podružnice Narodne banke dne 2. januarja 1954. leta ne bodo poslovale. Dne 4. januarja 1954 bodo v rednem delovnem čacu poslovale v vseh podružnicah samo vplačilne blagajne, dočim bedo ostali oddelki delali le na internih poslih. Istočasno obveščamo, da bodo na dan 31. decembra 1953 od 17 do 20 pri vseh njenih podružnicah poslovale dežurne blagajne za sprejem iztržka tega dne, ki ga morajo podjetja brezpogojno odvesti še ta dan. — Iz Sekretariata NB FLRJ, Centrala za LRS, Ljubljana.
Slovensko kemijsko društvo priredi članski sestanek v torek, 29. dec. ob 13 v kemičnem inštitutu »Borisa Kidriča SAZU« v Ljubljani, Hajdrihova ul. 19 (postaja elektr cestne železnice Langusova ulica). Na dnevnem redu so referati članov o kongresih in obiskih v inozemstvu ter razgovor o splošnih problemih kemikov. Sestanku bo sledil tovariški večer.
Opozorilo. Vsi potniki, ki so se vozili 25. decembra 1953 z vlakom 523, ki gre iz Maribora proti Ljubljani ob 4. uri zjutraj in so bili navzoči pri prometni nesreči med postajama Poljčane—Lipoglav (kolikor so gledali skozi okno ali so bili v hodniku i vagonov — če so videli kakršne koli | signale pri prvi čuvajnici št. 6), naj » se pismeno aii osebno nujno zglasijo j na tajništvu za notranje zadeve v! Celju. — Tajništvo za notranje zadeve Celje okolica.
GLEDALIŠČA
DRAMA — LJUBLJANA
Torek, 29. dec.: Zaprto.
Sreda, 30. dec. ob 20: Moliere: »Žlahtni meščan«. Abon. red T dramski. Četrtek, 31. dec.: Zaprto, ietek, X. jan. ob 15: Goli a: .Sneguljčica«. Izven in za podeželje; ob 20: Salacrou: »Tak kakor vsi«. Izven in za podeželje. (Raoula igra Vladimir Skrbinšek).
Sobota, 2. jan. ob 20: Shaw: »Pygma-lion«. Izven in za podeželje. (Elizo igra Duša Počkajeva, Higginsa VI. Skrbinšek).
Nedelja, 3. jan. ob 20: HochwSlder: »Javni tožilec«. Izven in za podež.
OPERA
Torek, 29. dec. ob 19.30 Gluck: »Ifigenija na Tavridi«. Premiera. Izv. Sreda, 30. dec.: Zaprto.
Četrtek, 31. dec. ob 19.30:	Rossini:
•Seviljski brivec«. Izven In za podeželje.
Petek, 1. jan. ob 19.30: Puccini: »Ma-dame Butterfly«. Izven in za podeželje.
Sobota, 2. jan. ob 19.30:	Foerster:
»Gorenjski slavčelr«. — Gostovanje Rudolla Franda. Izven ta za po-
deželje.
Nedelja, 3. jan. ob 19-30: Verdi: »Travi ata«. izven in za podeželje. Sindikati, društva in kolektiv! s podeželja naj do četrtka, 31. dec. do H naročijo vstopnice za skuptnske obiske dramskih in opernih predstav, ki bodo v dneh od 31. decembra do 3. januarja, na tajništvo Uprave SNG, telefon 22-526.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža
Torek, 29. dec. ob 9.30:	Vilharjeve
veseloigre (Večer v čitalnici). Zaključena predstava za gimn. Tržič; ob	15:	F.	Milčinski:	»Mogočni
prstan«. Zaključena predstava za
II.	gimnazijo.
Sreda,	30.	dec. ob 9. F.	Milčinski:
»Mogočni prstan«. Zaključena predstava za VI. gimnazijo; ob	15:	F.	Milčinski:	»Mogočni
prstan«. Zaključena predstava za osnovno šolo Pruie. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Mestni dom Sreda, 30. dec. ob 18.30:	Škufca:
»Tmjulčica«, pravljična igra z godbo,	petjem in plesom.	Premiera.
Zaključena predstava.
V sredo popoldne ob 16.30 bo premiera Skufcove pravljične igre »Tr-njulčica«. V četrtek, 31. dec. ob 20 in v petek popoldne ob 16 in zvečer ob 20 uri bodo po daljšem presledku ponovili spet zabavno veseloigro »Ah ta ljubezen šmentana«. Prodaja vstopnic od srede dalje.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Ročne lutke
Resljeva cesta 28 Torek, 29. dec. ob 10: Gostovanje na Lavrici;
ob 14: Gostovanje v Jaršah; ob 16: Gostovanje na Pruiah; ob 17.30: Gostovanje za Slovenija Projekt.
Sreda, 30. dec. ob 10: Gostovanje na Rakovniku;
ob 14.30: Gostovanje v Kranju; ob 18: Gostovanje v Jeranovi ul. Prodaja vstopnic za predstavo dne 3. januarja 1953 bo pol ure pred pričetkom predstave pri blagajni na Levstikovem trgu.
KINO
KINO »UNION*: Slov film: »Vesna«. Tednik: Barok v Ljubljani. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Predprodaja vstopnic od 9—11 in od 14 dalje — Občinstvo obveščamo, da bo film na sporedu še do nedoločenega termina.
KINO »KOMUNA«:	Ameriški film:
»Skrivnostna cesta«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20.
KINO »SLOGA«: Amer. film: »Poštna postaja«. Tednik: Filmske novosti št. 52. — Predstave ob 16, 18 in 20. Predprodaja vstopnic v obeh kinematografih od 10—11 in od 15 dalje. KINO »SOCA«: Amer. film: »Skrivnostna c<- ‘a«. Tednik. — Predstavi ob 17 in i3. — Predprodaja vstopnic od 10—11 in od 16 dalje.
KINO »TRIGLAV«: Italij film: »Zidovi Malapage«. Tednik: Ansambel nar. iger. — Predstavi ob 18 in 20. Predprodaja vstopnic od 17 dalje. KINO »SISKA«: Franc. film. »V Pariz«. Tednik. — Predstave ob 16, 18 in 20. — Predprodaja vstopnic od 15 dalje.
CELJE: »UNION«: Ind. film: »Aandhi-yan«. — »DOM«: Angl. film: »Zadeva Paradine«
BLF.D: Amer. film: »Nevidni človek«. KAMNIK: Jugosl. film: »Nevihta«. JESENICE:	»RADIO«:	Amer. film:
»Rudniki kralja Salomona«. »PLAV2«:	Amer. film:	»Festival
Ch. Chaplina«.
PTUJ: Amer. film: »Podvodna četa«.
Ktnrli so v Lfuhlirmi
Pečnik Marija, eospodinja. Pogreb bo danes, 29. t. m., od 14.30 z Zal. — Dolinšek Janez, upokojenec. Pogreb bo danes, ob 15.30 z Zal.
Naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustil nas uslužbenec
ZDRAVKO KGJMH
višji pravni referent in rezervni kapetan JLA
Zvestega tovariša in sodelavca bomo ohranili v traj nem spominu
UPRAVNI ODBOR CEMENTARNE TRBOVLJE
Sindikalna podružnica Cementarne Trbovlje sporoča žalostno vest, da je preminul njen član
ZDRAVKO K0JNIH
višji pravni referent
Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
RADIO
DNEVNI SPORED za torek, dne 23. decembra 1953	,
5.30—7.30 Dobro jutro, dragi poslu- j šalci! (pester glasbeni spored) — vmes; ob 5.40—5.50 Napoved časa, poročila,! vremenska napoved in pregled tiska
— 5.50—6.00 Jutranja telovadba — 6.30 do 6.40 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in radijski koledar1
— 6.50 Objava dnevnega sporeda —
7.00 Nasveti za kmetovalce — 7.25 do
7.30 Poročila — 11.00 Šolska ura za nižjo stopnjo:	Sebični velikan (po
pravljici Oskarja Wildea priredil Fr. Milčinski) — ponovitev — 11.30 Šolska ura za viSjo stopnjo: Margerita Sen-galovič-Vesna Stranič:	Srebrni	glas
— 12.00 Orkestralne skladbe Filipa Bernarda — 12.30 Napoved časa, poročila, pregled dnevnega sporeda in objave — 12.45 Zabavna glasba — 13.00 Modni kotiček — 13.10 Orkestri in solisti — 13.45 Glasbeni razgledi — 14.00 Za zabavo in oddih igrajo veliki in majhni zabavni ansambli — 14.30—14.40 Radijske reklame — 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objave — 15.15 Zabavna glasba —
15.30 Športni tednik -- x6.00 Popoldanski simfonični koncert: W. A. Mozart: Simfonija v c-duru -»t. 36 — »Linška«, Felix Mendelsohn-Barthol-dy: Koncert za klavir in orkester št. 2 v d-molu. op. 40, Matija Bravničar: Belokranjska rapsodija — 17.00 Napoved časa in poročila — 17.10 Zabavni zvoki — 17.45 73. lekcija tečaja angleškega jezika — 18.00 Naši vojaki pred mikrofonom — Sodelujejo pevski zbori in instrumentalni ansambli
— 18.30 Iz bojev naših narodov — 10.40 Hans Sitt: Listi iz albuma, op. 39 — Izvaja violinist Srečko Zalokar, pri klavirju Jelka Suhadolnik-Zalo-karjeva — 19.00 Radijski dnevnik in objave — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame in vremenska napoved —
20.00 Teden lahke glasbe 1953 — Stuttgart (6. oddaja) — 22.00 Napoved časa, poročila in pregled sporeda za naslednji dan — 22.15 Iz naše sodobne glasbene literature- Dane Škerl: Serenada za godala Primož Ramovš: Simfonietta — 22.55—23.00 Lahko noč!
23.00—24.00 na valu 327,1 m:	Od-
daja Radia Jugoslavija za tujino (prenos lz Zagreba).
DROBNI OGLASI |
OPEKAFUI, POZOR! Ugodna priložnost za nakup! Prodamo kompletni verižni transporter 400 metrov, dolžine, ki ga lahko vidite v obra- j tu, »Ilovac«, tvomica crepa 1 ope- j ke, Karlovac, Hrvatska.	5252
PARKETNI STROJ, kapacitete 3 do, 5 ms in stroj za obdelavo dog za ] sode kupimo. Ponudbe pošljite na i
naslov: Sumsko industrijsko PJ®! duzeče »Kopačka« - Kloevo.
TRGOVSKI POTNIK išče zaposlit^’ Sem izučen trgovski pomočnik nufaktumo - galanterijske str<Jfta obenem pa sem okoli opravljal posle plačanega sin®JJr0-nega funkcionarja v trgovski su ki. Poznam teren na HrvatSK»” posebno v Zagrebu Imam *voJJ}0_ tomobil. sposoben za daljša vanja. Ponudbe pošljite na: ro vec. Zagreb. Kaptol 10-1.
»DINARA«
INDUSTRIJA MAVCA IN MLETEGA MARM0RA
BEOGRAD
DUBR0VAČKA 19
TELEFON 30-345 in 21-921 POSTNI PREDAL 802
Zeli vsem svojim potrošnikom in poslovnim
PRIJATELJEM SREČNO NOVO LETO 1954!
PROIZVAJA IN NUDI V PROSTI PRODAJI PO SOLIDNIH CENAH
MAVEC ALABASTER IN STUKATURNI MLETI KAMEN V VSEH GRANULACIJAH BELI (VENCACKI MARMOR)
ČRNI (VENCACKI LAPORAC)
RDEČI (BOLJEVACKI)
RUMENI (RAKOVICKI IN PEČANSKI)
DOBAVLJAMO PO SKLENJENIH POGODBAH ALI PO PISMENIH IN TELEFONSKIH NAROČILIH!
VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITA ZA NOVO LETO 1954 IN ZELI USPEH PRI NADALJNJI IZGRADNJI SOCIALIZMA
DELOVNI KOLEKTIV
TISKARNE IN KART0NA2E
»JAVOR«
BEOGRAD — D JURIČEV A 26
6648
Javljamo vam spremembo naziva našega kolektiva in želimo srečno novo leto 1954 ter nadaljnje uspehe pri izgradnji naše socialistične domovine!
Obenem obveščamo vse poslovne prijatelje, da sr je na predlog delavskega sveto tovarne plastičnih mas ,JUG0VINIL' v Kaštel Sučurcu in z odločbo Mestnega ljudskega odbora in Zbora proizvajalcev Split št. 21.464/53 z dne 28. novembra 1953 obrat konfekcije, galanterije in obutve JUGOVINIL' s trgovsko mrežo v Splitu ločil od svoje matice v Kaštel Sučurcu in postal samostojno podjetje. — Svoj dosedanji naziv je spremenil in posluje pod imenom
„JUGOPLASTIKA“
iovarna konfekcije, galanterije, obutve, trde predelave in embalaže iz jugovimla
POTROŠNIKI! NA USLUGO SO VAM LASTNE PRODAJALNE »JUGOPLASTIKEc. SIROM NASE DRŽAVE!
0038
♦
*
TRGOVSKO P 0 D J
T J E
m
želi srečno in veselo novo leto 1954 vsem potrošnikom. Kakor v preteklem, tako tudi v prihodnjem letu bo stremelo za tem, da bo potrošnike v polni meri zadovoljilo
iubljana
*
<«»
$
S
❖
KAMNOSESKO PODJETJE
UUBUAM — Kolodvorska ulica 32
Telefon 20-210 — St. tek. rač. pri NB 804-T-321
Predelujemo vse vrste marmorja in granita za oblogo sten, stopnic in tlakov ter opravljamo oblaganje, izdelujemo vsa graverska, kiparska in ostala arhitektonska dela v marmorju. Za cenjena naročila se priporočamo
VSEM SVOJIM STRANKAM 2ELIMO SREČNO NOVO LETO 19641
KOLEKTIV
PEKARNE MOSTE Ljubljana
Zaloška cesta 40
želi vsem odjemalcem in dobaviteljem mnogo uspehov v novem letu in se še v nadalje priporočal
Vs^m po lovnim prijateljem
in delovnim kolekthom želimo srečno in uspehov pono NOVO LETU 1954
Indusi-ijjsko podjetje za elektroive •
„TELEXMillKACIJE~
MubHana-PrZanj
■ svojimi obrati v Semiču, Šentjerneju in Seffaal
v n
Vedno boste postreženi s svežim kruhom im pecivom
N »
Voščilom se pridružuj«
Tovarna mesnih Izdelkov, Ljubljana
Svoje odjemalce bomo zadovoljili z vedno novdnd m svežimi Izdelki
K a
Splošno gradbeno podjetje
Ljubljana
želi vsem delovnim kolektivom uspehov polno novo leto 1954!
Mnogo uspehov v letu 1954 želi vsem svojim strankam in delovnim kolektivom širom domovine
delovni kolektiv
TOVARNE EL K S OMSTEnl.UA
(MltE PRI LJUBLJANI
jr a
Delovni kolektiv tovarne
v Uublfonl
čestita vsem delovnim kolektivom in svojim cenjenim odjemalcem uspeha polno novo leto 10541
M n
PEKARNA ŠTABI VODMAT Ljubljana
želi vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem srečno novo letol
Vsem našim odjemalcem ?elimo mnogo uspehov in delovnih zmag v letu 1954!
Delovni
kolektiv
Triglavske tiskarne
I. Iubljana, Dalmatinova 8
Trgovsko izvozno podjetje za domačo in umetno obrt
DOM«
Ejubljana
,-yuGC6UV*
Ml vsem spojim odjemalcem srečno in uspehov polno novo leto 1954!
N 67
Brzojav: TEOL Telefoni: centrala 20-064 direktor 20-042
komerciala 23-108
Tovarna tekstilni in usnjarskih pmožnh sredstev LJUBLJANA, ZALOŠKA CESTA 54
PROIZVAJAMO:
ZA TEKSTILNO INDUSTRIJO: Sredstva za pranje, izkuhavanje in detaširanje. Sredstva za barvanje, egaliziranje in avivinanje. Sredstva za apretiranje in impregniran j e. Sredstva za maščenje in valjkanje. Sredstva za omakanje. Sredstva za mazanje tekalnih obročkov ta Cotton srtrojev.
ZA USNJARSKO INDUSTRIJO: Sredstva za maščenje usnja. Sredstva za mehčanje usnja.
ZA KOVINSKO INDUSTRIJO: Antikorotlčno vrtalno olje.
Na posebno zahtevo izdelujemo specialna sredstva za tekstilno in usnjarsko industrijo.
Zahtevajte prospekte in naše strokovne nasvete!
Ob novem letu 1954 želimo vsem našim cenjenim odjemalcem in dobaviteljem mnogo gospodarskih uspehov za izgradnjo socializma!
N 1
N 1
>«4 tf
Vsem svojim cenjenim odjemalcem želi delovni kolektiv
JfILEI
m
JL
m
Tl
00
IM Uti
tovarna trikotažnega perila, Ljubljana
srečno in uspehov polno novo leto 1954!
sp
V novem letu Vas bomo postregi s še kvalitetnejšimi in cenejšimi izdelki
N 10
* * t t i
▼
>
f
♦
)
♦
f
t
}
♦
j
)
TR30VSK0 PODJETJE
KOČNA
JčamtiCk
* svojimi poslovalnicami ieli vsem odjemalcem in dobaviteljem srečno NOVO LETO
f*
KOLEKTIV
Hranila Polje1'
želi svojim odjemalcem mnogo uspehov v letu 1984. V bodočem letu bomo povečali asortiment in se trudili za Mm Doljšo postrežbo
N M
N CT
KOLEKTIV
'r)S
Produktivne zadruge -ljubljanskih mizarjev
V I č
želi vsem svojim odie- y V malcem, ocb-jviteljein ter delovnim kolektivom srečno in uspehov polno novo ieto 1954
n n
<
KOLEKTIV TOVARNI
TOKO
KOLEKTIV
Siečno in uspehov polno novo leto 1954
Domžale
N 88
PEKARNE POLJE
teli svojim odjemalcem mnogo uspe hov v letu 1954. Tudi v nastopajočem letu se priporočajo.
DELOVNI KOLEKTIV
izvrSuJe mizarsko, tesarska, gredoena, pleskO'-ska in električarska dela Vsem de ovnlm kolektivom želi mnogo uspeha v letu 1954. Priporočamo vse svo e kvalitetne Izdelke
»STAVBA
V M
N 61
f
f
f
♦/
♦
f
$
♦
*
f
♦
f
*
J
f
)
♦
♦
')
♦
A
KOLEKTIV
NU^skip pdlctln
želi vsem delovnim kolektivom polno uspehov v njihovem delu v letu 1954
Domžale
KOLEKTIV
papirnice Jčo£ičev&
UPRAVNI ODBOR
Zveze delavcev lesne industri}e podružnica 2 Bohinjska Bistrica
nNWMUWtWWHHIfftltl]lllililHStlltlMRRII)liniraB8
Seli svojemu članstvu bi vsemu delovnemu ljudstvu veselo in srečno ter uspehov polno novo leto 1954!
teli vsem svojim odjemalcem in delovnim kolektivom srečno n uspehov polno novo leto
1954
jr»i
MESTNO REMONTNO PODJETJE Ki
»ul H:
gradi nove manjže objekte tat gradbene adaptacije vseh vrst
SVOJIM CENJENIM STRANKAM ŽELIMO MlfOOO USPEHA V NOVEM LETU1
I«
Jambor
Industrija elektrostrojnih konstrukcij
Črnuče
želi srečno novo leto vsem svojim odjemalcem in delovnim kolektivom ftirom na je domovin«
W 4
N 84
KRAJEVNO PODJETJE
»MINEB5L«
eksploatacija gorske krede Bohinjska Bistrica ★
želi vsem svojim odjemalcem ter vsem delovnim ljudem zadovoljno ta srečno novo leto z zagotovilom, da bo tudi vnaprej proizvajalo najkvalitetnejše blagot
»«r
Krajevni
sindikalni
svet
Bohinjska
Bistrica
ieM vsem svojim članom ter vsem delovnim kolektivom srečno in uspehov polno novo leto 19941
2ellmo vsem cenjenim odjemalcem
te< delovnim kolektivom mnogo uspehov v novem letu.
TOVARNA TISKANEGA BLAGA
TISKANIH!
KRANJ
Delovni kolektiv
Seli vsem svojim odjemalcem, dobaviteljem in vsem delovnim ljudem širom naše domovine srečno in uspehov polno novo leto 1954 ter jim Obenem čestita na doseženih uspehih v pretečenem letu!
DELOVNI KOLEKTIV KEMIČNE TOVARNE DOMŽALE
K e mične tovarne Domžale
N 69
**•
DELOVNI KOLEKTIV GOSTINSKEGA PODJETJA
„(0jO.stiMtKo fiaiie"
UU3LJANA - POLJE
Sadita vsem delovnim ljudem Sirom naše države k srečnemu in veselemu
novemu letu 19541 Priporočamo se za čimvečjl obisk'
w
N 83
Lesno podjetje OZZ Ljubljana - okolica y Kamniku
Jedi vsem delovnim ljudem mnogo uspeha v letu 1954 ter se priporoča Se vnaprej za dobre trgovske stike pri nakupu in prodaji vseh vrst lasnih proizvodov. Na zalogi ima tudi moderno pohištvo v svoji poslovalnici v Kamniku.
N 14
iSKUA
Tovarna za elektrotehniko In finomehaniko
liRAAli
k so :
fcU vtem delovnim ljudem mnogo uspehov v Novem letu 1954! Proizva j amo:
AVTOMATSKE TELEFONSKE CENTRALE TELEFONSKE APARATE TONSKE KINO-APARATURE
za normalni film 35 mm in ozki film 16 mm ELEKTRIČNE ROČNE VRTALNE STROJE ELEKTRIČNE MERILNE INSTRUMENTE:
voltmetre, ampermetre, tokovne transformatorje, vattmetre, ommetre, električne števce itd.
AVTOELEKTRIKO:
svetlobne diname, zaganjače, napetostne regulatorje, vžigalne tuljave SELENSKE USMERJEVALCE INSTALACIJSKI MATERIAL:
paketna stikala, kolebna stikala tipke, vtične puše, priključne sponke ki drugo	<J-
K 30
■•»♦♦jmm
TRGOVSKO PODDET3E
RADIO CENTER
Ljubljana
ieli srečno novo leto vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem, z Željo, de se bodo naš poslovni stik v leta 1954 ie poglobili.
DELOVNI KOLEKTIV RADIO CENTRA
N 130
f
♦
4
\
♦
f
\
\
♦
Sindikalna podružnica
Tovarne »ELAN«
BEGUNJE na Gorenjskem želi vsemu svojemu članstvu in vsem delovnim ljudem srečno in uspeha polno novo leto 1954! N 143
Sindikalna podružnica
INDUSTRIJE smm
zapuze
želi vsem svojim članom in vsem delovnim ljudem veselo in uspehov polno novo leto 1954! n 142
Elektro - Žirovnica
želi vsem svojim odjemalcem toka in vsem ljudem srečno in svetlo novo leto!
N 141
HOTEL KRIM - BLED
N 14»
INVALIDSKO PODJETJE
INDUSTRIJA SUKNA - ZAPUZE
P. BEGUNJE
želi vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem ter vsem delovnim ljudem zadovoljno in srečno novo leto 1954! Tudi v bodoče se bomo trudili, da bodo naši izdelki zadovoljili slehernega potrošnika
N 153
SINDIKALNI DOM »FRANCETA ROZMANA« fiozd-Martuljk
želi vsem svojim gostom, izletnikom in turistom srečno tn veselo novo leto 1954!
Olani sindikatov! Izkoristite zimske in letne počitnice v našem mirnem domu ob uživanju krasot zahodnih Julijcev! ★ Prvovrstna kuhinja in določen popust!
N 151
Lesno industrijsko podjetje - BLED
s svojimi obrati v Bohinjski Bistrici, na Rečici, v Gorjah in na Jesenicah
PRODAJAMO:
želi vsem sorodnim podjetjem in svojim odjemalcem ter vsemu delovnemu ljudstvu srečno in veselo ter uspehov polno novo leto 1954!
Trgovsko podjetje
»DELIKATESA«
JESENICE
želi vsem svojim potrošnikom, vsem sorodnim podjetjem ter vsem delovnim ljudem srečno in zadovoljno novo leto 1954!
Ce želite imeti za Silvestrovanje doma prvovrstne delikatese in pijačo, se poslu-žite naših dveh poslovalnic na Jesenicah ★
' N 152
TOVARNA ČIPK IN VEZENIN - BLED
želi vsem sodelavcem in vsem sorodnim podjetjem srečno in uspehov polno novo leto 1954!
N 140
Mehak rezani les raznih vrst In dimenzij kvalitete »Carlntla«, ladijski pod, opažne deske, zaboje, lesno volno ter druge lesne proizvode. Svoje proizvode dobavljamo za tu- In inozemstvo po najnlžjlh dnevnih cenah
N 147
DEL . V,Ml KOLEKTIV
Bombažne predilnice
• ji i •	nn	v	•	v
m tkalnice - Trzic
pošilja ob vstopu v leto 1954 borbene delavske pozdrave in čestltlče vsemu delovnemu ljudstvu FLRJI
Delovni kolektiv BPT, Tržič
K 46
Sl
ili
Obilo uspeha v novem letu 1954 želi svojim potrošnikom
Kranj
Kupujte v trgovinah trgovskega podjetja »SAD3E«, KRAN3, pa botte po*treienl hitro In solidno po zmernih cenah I
k «r
Ob uspehih, doseženih ob novem letu 1954 čestita vsem delovnim ljudem
Ljudski odbor mestne občine
v Triliu
|T<
n
It
Mnogo uspeha v novem letu želi V6em delovnim ljudem Jugoslavije
Okrajni ljudski odbor, Kranj Okrajni komite ZKJ, Kranj Okrajni odbor SZDL
z ostalimi množičnimi organizacijami
K tn
Vsem delovnim kolektivom čestita ob
NOVEM LETU
»
Vsem delovnim kolektivom želi za novo leto 1954
DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE
TOVARNA KLOBUKOV
ŠKOFJA LOKA
%
Kupujte izdelke naše tovarne, kateri vas bodo gotovo zadovoljili I
IHIIIIIIIIIIIIIIIIIIII lili MII Ml IIIIIIMIIII Hill lllll II lllllllltltlltMtHIMIItllttllllllinitlMIIIIMIIMtMtttl 11191 IIIVIMtMHIII
uspešno novo leto za čim večjo storilnost pri izgradnji socializma! j
L........................................  J
Priporočamo vsem potrošnikom, da vedno kupujejo In zahtevajo kvalitetne in cenene izdelke tekstilne tovarne „IMTEX‘ - KRANJ
Vsem svojim odjemalcem in strankam želi srečno novo leto 1954
MLAKAR VILKO - izdeiovalmca posteljnih vložkov
KRANJ — JEZERSKA CESTA 6
Izdelujem kvalitetne posteljne mreže vseh dimenzij — Po želji ojačam s posteljnimi vzmetmi!
K M
OKRAJNA ZADRUŽNA ZVEZA V KRANJU
Srečno in uspeha polno NOVO LETO teli vsem delovnim ljudem KOLEKTIV
Industrije bombažnih
vošči svojim zadružnikom uspešno Novo leto 19541 Navežite svoje poslovne stike pri OZZ Kranj, katera vas bo sigurno zadovoljila!
K 43
Vsem svojim gostom čestitamo ob Novem letu
Hotel bvropa v Kranju
Razpolagamo s prvovrstnimi tujskimi sobami, najkvalitetnejšimi pijačami, toplimi in mrzlimi jedili — Za razvedrilo skrbi priznana godba!
izdelkov
v Kranju
Izdelujemo po najnlžjlh cenah gracl za žimnice v vseh vrstah In barvah, karo blago za ženske obleke keper flanelo, blago za moško perilo, posteljno platno Itd.
K 4S
K 44
Mestna podjetja v Kranju
Soboplesk
Steklarstvo
Tapetništvo
Erivsko frizerski salon
želijo vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem srečno in uspeha polno NOVO LETO 19541
K 54
JjndustfUja	pietenin
in. konfekcije. - iJČJuuij
želi vsem delovnim kolektivom ter vsem našim odjemalcem veliko uspeha v poslovnem novem letu 1954!
Izdelujemo razne volnene pletenine, konfekcijo moškega in otroškega perila, triko rokavice za civil in uniforme!
Kvalitetni izdelki — cene konkurenčne!
Brzojavi: PLETENINA KRANJ — Telefon 389
K 61
INDUSTRIJA
PLATNENIH
IZDELKOV
Mnogo uspehov v letu 1954
LESNA INDUSTRIJA
Domžale
H 41
JARSE-DOMZALE
ZELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM DOBAVITELJEM IN SODELAVCEM SREČNO NOVO LETO 1954 TER SE SE NADALJE PRIPOROČA!
K n
««
OBRTNO MESARSKO PODJBTJH
R0G“- Jesenice
PREŠERNOVA CESTA 1
želi vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem ter vsem sorodnim podjetjem srečno in veselo novo leto 1954! V naših poslovalnicah na Jesenicah, Javorniku in v Kranjski gori vam je vsak dan na razpolago najbolj sveže in zdravo meso ter vse vrste mesnih izdelkov.
Solidna postrežba in zmerne cene
N 148
Gozdno gosoodarstvo
DRŽAVNI OBRTNI MOJSTER
Hribar Jakob - Jesenice
želi vsem svojim naročnikom, vsem sorodnim podjetjem in vsem delovnim ljudem srečno in uspehov polno novo leto 1954! ★ Odlična kvaliteta naših ključavničarskih, vodovodnih, instalacijskih naprav in izdelkov vas bodo tudi v prihodnjem' letu razveseljevala
N 190
Bled
S SVOJIMI OBRATI:
BOHINJSKA BISTRICA POKLJUKA, BLED JESENICE
želi vsem sorodnim podjetjem in vsem delovnim ljudem srečno in uspehov polno novo leto 1954! if Tudi v bodoče se bomo trudili za porast in kvaliteto naših
gorenjskih gozdovi
N 149
Kmetijska zadruga z o.). Begunje p. Lescah
iaU vsem svojim članom in vsem delovnim kmetom ter delavcem srečno in zadovoljno novo leto 1954 ★ Naj živi skupnost delavcev in kmetov!
  N 136
Sindikalna podružnica SGP »PRIMORJE«
JESENICE Želi vsem svojim članom, vsem sorodnim podjetjem in vsemu delovnemu ljudstvu srečno in uspehov polno novo leto 19541
N 18«
Sindikalna podružnica »Gradis«, Jesenice
Želi vsemu svojemu članstvu, vsem sorodnim podjetjem ter vsem delovnim ljudem srečno in uspehov polno novo leto 1954!
N 187
TOVARNA PLETENIN IN NOGAVIC LESCE PRI BLEDU
želi vsem sorodnim podjetjem, vsem odjemalcem in dobaviteljem ter vsem delovnim ljudem srečno, zadovoljno ter uspehov polno novo leto 1954!
Dosedanji sloves naših izdelkov bomo čuvali tudi v bodoče in se trudili za znižanje cen pleteninam
KMETIJSKA ZADRUGA z o. j. - ŽIROVNICA
želi vsem svojim članom, vsem delovnim kmetom in delavcem srečno in veselo novo leto 1954 Naj živi in se utrjuje zadružna misel na vasi!
N 185
SINDIKAT DELAVCEV KOVINSKE INDUSTRIJE JUGOSLAVIJE — PODR. »ELEKTRO-ZIROVNICA« želi vsem svojim članom, vsem sorodnim kolektivom in vsem delovnim ljudem srečno in uspehov polno novo leto 1954!
 ....................................      N	139
Gorenjska tovarna čokolade, Lesce p. Bledu
želi vsem svojim odjemalcem in sotrudnikom ter vsem delovnim ljudem veselo in srečno novo leto 1954! Naši kvalitetni izdelki so naš ponos!
N 144
N 154
LESCE PRI BLEDU
ŽELI VSEM SORODNIM KOVINSKIM PODJETJEM, VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN DOBAVITELJEM IN KONČNO SLEHERNEMU DRŽAVLJANU SOCIALISTIČNE DOMOVINE VESELO, SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1954!
NAS KOVINARSKI KOLEKTIV PROIZVAJA IN PRODAJA PO NAJNIZJIH DNEVNIH CENAH VSE VRSTE ELEKTRIČNO VARJENIH IN PATENT VERIG ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN ŽIVINOREJO, LADIJSKE VERIGE ZA INDUSTRIJO, VIJAKE, PLUGE IN PLUZNE DELE, ZlCNIKE VSEH VRST TER DRUGE KOVINSKE IZDELKE. KVALITETA N ASIH IZDELKOV JE NAS PONOS!
N 146
Obilo uspeha želi t>sem člelotmim l^olel^Iipom
Proizvajamo in nudimo:
Rezan les, lesene hišice, vsakovrstni les, embalažo, stenske opaže, ladijske pode, stavbno pohištvo in ostale lesne proizvode. - Cene konkurenčne, kvaliteta prvovrstna!
K 48
HOTEL
HOTEL
Joftiice" *
želita vsem svojim gostom, letoviščarjem, Izletnikom, turistom In obiskovalcem našega slovenskega bisera srečno in veselo novo leto 1954!
Naš prvorazredni hotel, prvovrstna restavracij« in klet z naj izbrane j Šimi vini so si pridobili svetoven sloves. Zmerne cene in najsolidnejša postrežba domačih in tujih gostov. Vrata naših lokalov so odprta na stežaj vsemu delovnemu ljudstvu poleti in pozimi. — Na svidenje na Silvestrovanj®
N no
Mestno gradbeno podjetje
JESENICE
Zeli vsem svojim naročnikom, dobaviteljem, VSEM SORODNIM PODJETJEM TER VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU SREČNO IN ZADOVOLJSTVA POLNO NOVO LETO 19541
Naš kolektiv si bo tudi v bodoče prizadeval,
da bo v celoti ustregel svojim interesentom z najkvalitetnejšimi deli. Izvršujemo hitro in solidno vsa v gradbeno stroko spadajoča dela kakor tudi vsa mizarska, elektrotehnična in druga obrtna dela. — Naj živi leto 1954, bilanca naših uspehov!
N 108
Hotel Pošta* in gostilna .Baloh*
JESENICE
ieli vsem svojim gostom, izletnikom in turistom ter vsemu potujočemu občinstvu srečno in veselega zadovoljstva polno novo leto 1954!
JESENIČANI IN POTNIKI! Naša restavracija in drugi lokali vam nudijo najprijetnejši oddih in užitek ob poslušanju radia ter ob priznanih najboljših mrzlih in toplih jedilih naše prvovrstne kuhinje. Pijače iz naše hladne kleti vam bodo tudi v bodoče pregnale vse skrbi in veseli boste z občutkom največje sreče
počivali v naših hotelskih sobah	N	107
TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO JESENICE
z vsemi svojimi 18 poslovalnicami v zahodnem delu Visoke Gorenjske želi vsem svojim odjemalcem, potrošnikom, sorodnim podjetjem in vsemu delovnemu ljudstvu veselo in srečno ter uspehov polno novo leto 1954!
GOSPODINJE, DELAVCI IN KMETJE1 Vse kar potrebujete v svojem dnevnem življenju (živila, manufaktumo, špecerijsko, galanterijsko in drugo blago), si lahko nabavite v naših poslovalnicah po najnižjih dnevnih cenah ob solidni postrežbi naših uslužbencev
N 10*
»DOM JANEZA PORENTE«
Kranjska gora
želi vsem svojim gostom, vsem članom društev Partizan ter vsem ostalim športnim društvom in vsem delovnim ljudem srečno in zadovoljno novo leto 19541 Dosedanje zadovoljstvo vseh naših gostov, ki so Iskali pri nas miru in oddiha, je naš največji ponos. Tudi v bodoče boste doživljali v našem Domu najlepše dni svojega življenja!
Vrtnarstvo Brečko
N 102
KMETIJSKA ZADRUGA V BOHINJSKI SREDNJI VASI
S SVOJIMI POSLOVALNICAMI: SIRARNO, LESNO PROIZVODNJO TER TRGOVINO V SREDNJI VASI IN NA JEREKI želi vsemu svojemu članstvu in vsemu delovnemu prebivalstvu srečno in zadovoljno novo leto 1954!
Kakor doslej, se bomo tudi v bodoče trudili, da zadovoljimo slehernega človeka z našimi izdelki in blagom. Naj živi kmetijsko zadružništvo v našem lepem Bohinju!
TRGOVSKO PODJETJE
»R02CA«, JESENICE
želi vsem svojim odjemalcem in vsemu delovnemu ljudstvu srečno in veselo novo leto 1954!
V naših poslovalnicah boste tudi v bodoče najsolid-neje postreženi po zmernih cenah!
N 104
DRŽAVNO OBRTNO PODJETJE
Splošno mizarstvo, pleskarstvo, črtkoslikarstvo, obrtno žaganje lesa
JAVORNIK -KOROŠKA BELA
želi vsem svojim naročnikom in vsem sorodnim podjetjem srečno in uspehov polno novo leto!
Prepričajte se o nizkih cenah naših hvaljenih in kvalitetnih izdelkov!
N 86
JESENICE na Gorenjskem želi vsem svojim odjemalcem in vsemu delovnemu ljudstvu srečno in zadovoljno novo leto 1954!
N 97
KINO BOHINJ
BOH. BISTRICA
želi vsem svojim obiskoval-	i
cem in vsemu ljudstvu za-	!
dovolj no In veselo novo	j
leto 1954 ter se še vnaprej	j
vljudno priporoča!
N 82	:
! •••••••*••«•••••••••••••••••••••••••••••••• J
Franc Šlibar
stavbeno in pohištveno mizarstvo JESENICE na Gorenjskem želi vsem sorodnim podjetjem in svojim odjemalcem veselo in srečno novo leto 1954!	N
•••••••••••••••••••••••v;
Krajevna klavnica-mesarija
BOH. BISTRICA
želi vsem svojim odjemalcem in vsemu delovnemu ljudstvu veselo in zadovoljno novo leto 1954 ter se še nadalje vljudno priporoča!
N 91
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR BOHINJSKA BISTRICA
ždi vsem svojim volivcem ln volivkam tar vsem delovnim kolektivom srečno ta uspehov polno novo leto 19541
N 8S
KljuSavničarsko-kleparsko podjetje
BOHINJSKA BISTRICA lell vsem svojim naročnikom in vsem delovnim ljndem srečno ln uspehov polno novo leto 1854
TRGOVSKO PODJETJE
»SAVICA« Bohinjska Bistrica
želi vsem svojim odjemalcem in vsemu delovnemu ljudstvu srečno in zadovoljno novo leto ter se še nadalje priporoča!
N 95
N 100
Krajevno gostinsko podjetje Stara Fužina - Bohinj
a svojimi poslovalnicami Srednja vas, Češnjica in Jereka želi vsem svojim gostom, izletnikom in turistom srečno in mira polno novo leto ter obljublja, da bodo naši gostje tudi v bodoče kar najbolje postreženi!
M 89
Krajevno gostinsko podjetje
»Črna prst«
BOH. BISTRICA
želi vsem svojim gostom, izletnikom in turistom srečno novo leto ob uživanju naših gorskih lepot in se še nadalje priporoča za naklonjenost! N 93
I &••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••»•• J
Henrik Svete
stavbeno in pohištveno mizarstvo JESENICE — Pod gozdom j
želi vsem svojim odjemalcem in sorodnim podjetjem srečno in uspehov polno novo leto 1954! n 98
HOTEL »JEZERO« Bohinj
želi vsem obiskovalcem Bohinja in vsem svojim gostom zadovoljno, srečno ta veselo novo leto ob uživanju krasot našega gorskega venca nad jezerom!
Obljubljamo točno in solidno postrežbo po zmernih cenah
M 91)
Državno gostinsko podjetje
JAVORNIK - Koroška Bela
želi vsem svojim gostom in vsem delovnim ljudem veselo in uspehov polno novo leto ter se še nadalje vljudno priporoča!
N 94
KMETIJSKA ZADRUGA
BOHINJSKA BISTRICA
s svojimi poslovalnicami:
prodajalno, žago, sirarno, mesnico
želi vsem svojim članom, odjemalcem ter vsem delovnim ljudem veselo in srečno novo leto 1954!
Kot pionirji socialističnega zadružništva na vasi obljubljamo, da bomo s svojimi kvalitetnimi izdelki zadovoljili vse naše potrošnike, prepričani, da bo tako zadružna misel vedno bolj cvetela in rodila bogate sadove za vse delovne ljudi.
NAJ ŽIVI SOCIALISTIČNA MISEL NA VASI!
N 101
RESTAVRACIJA
»TRIGLAV« - JESENICE
želi vsem svojim gostom in potujočemu občinstvu ter vsem delovnim ljudem srečno in veselo novo leto 1954!
Dosedanji sloves naše izvrstne kuhinje ter izbrana vina, žganje in druge pijače z zmernimi cenami in solidno postrežbo bomo v bodoče še izboljšali
N 10«
KINEMATOGRAFSKO PODJETJE JESENICE
S KINODVORANAMI »RADIO«, »PLAVŽ«, »JAVOR-NIK-KOROSKA BELA IN LETNIM KINOM
želi vsem svojim obiskovalcem, vsem delovnim ljudem in sorodnim podjetjem veselo in zadovoljno novo leto 1954!
Tudi v bodoče se bomo trudili, da bomo svojim obiskovalcem nudili najiizbranejše filme sodobne proizvodnje
N los
LiudsitB
odbor mesine
občine
želi vsemu prebivalstvu našega industrijskega mesta, vsem občinam in vsem delovnim kolektivom naše socialistične domovine veselo in srečno ter uspehov polno Novo leto 1954!
Pri tej priliki vabimo prebivalstvo Jesenic, da v novem letu še tesneje sodeluje v ljudski oblasti in tako pomaga krčiti pot k blagostanju in zadovoljstvu slehernega delovnega človeka!
1
esemce
N 109
DELOVNI KOLEKTIV
16^ r
Ce
želi vsem kovinskim podjetjem, širom socialistične Jugoslavije, vsem ostalim delovnim kolektivom, vsem delovnim ljudem in končno slehernemu državljanu srečno in veselo, zadovoljstva in uspehov polno novo leto 1954!
Mi, jeseniški kovinarji, svečano obljubljamo, da bodo tudi v bodoče vsi naši proizvodi — od navadnega žeblja do najdebelejše ladijske pločevine — uživali dosedanji svetovni sloves. Z našimi rokami in z našim razumom hočemo čimprej zgraditi vzotrno socialistično družbo, vredno naših velikih učiteljev — Marxa, Lenina in našega
priljubljenega maršala Tita!
Naj živi novo leto 1954 — velik korak naprej v sodobno, napredno in človeka dostojno življenje!
N Ul
♦
$
t
*
DELOVNI KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA
»HUBELJ« - AJDOVŠČINA
želi vsem svojim strankam mnogo uspeha v novem letu 1954 ter se priporoča še za nadaljnji obisk njegovih poslovalnic
X 134
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR POSTOJNA
Čestita vsem delovnim kolektivom in vsemu prebivalstvu okraja Postojna z željo, da bi uspehi v letu 1954 kar največ doprinesli k izgradnji socializma!
N 58
AVTOPREVOZ
TOLMIN - Tel. 25 podr. IDRIJA - Tel. 9
Opravlja prevoze vseh vrat blaga v tuzemstvu to v inozemstvo (Italijo to Trat) po konkurenčnih cenah.
V svojih modemih delavnicah izvršuje vsakovrstna popravila.
Preprodaja vse naftne derivate s permanentno službo.
Prepričajte se!
KOLEKTIV AVTOPREVOZA TOLMIN S POSLOVALNICO V IDRIJI 2ELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1954!
X 68
LJUDSKI ODBOR MESTNE OBČINE POSTOJNA
čestita vsemu prebivalstvu Postojne in okolice k novemu letu, želeč mnogo uspeha pri nadaljnjemu delu to izgradnji socializma!
X 51
OKRAJNO MIZARSKO PODJETJE »DIVAČA«
Z OBRATI V DIVAČI, DUTOVLJAH IN VRHOVLJAH
Izdelujemo vse vrste spalnic, kuhinjskih oprem, opreme za lokale itd. iz vseh vrst lesa. Na zalogi imamo več vrst spalnic odlične kvalitete.
Znižali smo cene! Prodajamo posameznikom in grosistom. Izkoristite priložnost.
VSEM ODJEMALCEM IN DOBAVITELJEM IN VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU ŽELIMO SREČNO TER USPEHA POLNO NOVO LETO 19541
N *
>
e
♦
■>
TRGOVSKO PODJETJE
PRERflD" - Portorož
K metliška zadruga z o. I.
SiiovlJe
ZeHmo srečno novo leto 19541
x tu
želi vsem svojim strankam mnogo sreče in uspehov v novem letu 19541
X 3
Kmetijska zadruga z o. j. IZOLA
Srečno novo loto 19541
..............................      n	H»
DELOVNI KOLEKTIV IN UPRAVNI ODBOR
KMETIJSKE ZADRUGE VRHNIKA
S SVOJIMI POSLOVALNICAMI SADJB-ZELENJAVA — STARA VRHNIKA IN LIGOJNA
ždi cenjenim strankam uspeha polno novo leto 1954 ter se še ▼ nadalje priporoča za obUen obtok!
X IT
ŠČETINE
USNJENA
KONFEKCIJA
IndustKCja
Vji&nika
Vsem nailm poslovnim prijateljem
SREČNO NOVO LETOI
N 1»
Kmetijske zadruga j o. j.
Dolenji Sogaiec
čestita In želi za novo leto 194M mnogo uspehov vsem svojim odjemalcem in delovnim ljudem I
X 1*4
SREČNO NOVO LETO 1954 mi
SIRSKA BANKA D. D.
KOPI«
x m
TRGOVSKO PODJETJE
PIRAN
Zeli vsem svojim odjemalcem srečno novo loto 19641
X us
Kmetijska zadruga Koper in okolica
x. z o. I. • Koper
Vsem svojim članom želimo srečno In uspehov polno NOVO LETO
1 9 5 4!
x m
SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 19 5 4 2BLI
Jndustnjsko podjetje
SaloeiH - 9iran
X »S
Bostona »Lovec« in bif6 Rakek
Selita srečno novo leto vsem svojim goataml Priporočata sel
NM
LJUDSKI ODBOR MESTNE OBČINE VRHNIKA
fell vsem delovnim ljudem svojega obmoija
srečno in uspešno novo leto 19541
X ss
TRGOVSKO PODJETJE S ALKOHOLNIMI m BREZALKOHOLNIMI PIJAČAMI NA DEBELO
»VINO« CERKNICA
muh svojim odjemalcem pristna istrska, dalmatinska to štajerska vina ter vseh vrat žganja in likerjev ter obenem želi uspešno to srečno novo leto 19541
X n
TRGOVSKO PODJETJE
»VINO« RAKEK
nudi tvojim odjemalcem istrska konsumna to sortna vtna ter vfflfco črno to belo vino ter plaveč po naj nitjih dnevnih cenah to tek vsem cenjenim odjemalcem V M« 1954 obšlo uspeha!
X so
Srečno in veselo novo leto 1954
želi vsem odjemalcem In dobaviteljem PODJETJE
AA
..VINO
SOLKAN
X 49
Lesni obrat »Ljubljanski vrh«
VERD - p. VRHNIKA
čestita za novo leto vsem zadrugam-dobaviteljlcam to svojim neposrednim dobaviteljem lesa!
Odkupujemo vse vrste hlodovine in druge gozdne sortimente po najvišjih dnevnih cenah. — Proizvajamo in prodajamo vse vrste mehkega in trdega rezanega lesa, jamski in celulozni les ter tesane trame po ugodnih prodajnih cenah
N l«
ISTRA BENZ
D. D. — KOPER — TEL 65
SVOJIM STRANKAM ŽELIMO SREČNO NOVO LETOI
X 116
Koper — Telefon 92
Vsem odjemalcem srečno novo leto 1954!
X 114
Rvtopodjetje „ADRIA“
KOPER • Tei. 77
 .......h	„	....
Vsem svojim strankam želimo srečno
■	NOVO	LETOI
X 118
PREMOGOVNIKI BAKOVIČI
rest it rt jo r>sem delovnim kolekt vom in še posebej svojini potrošnikom za novo lot • 1854 z že jo, da z uvajanjem norih gospodarskih ukrepov krenemo vsi le izpolnitvi svojih nalog, k znižanju cen svojim proizvodom, k izboljšanju kakovosti in k dvigu druibim-ffa standarda
Našim poslovnim prijateljem želimo srečmt novo leto 1954
Delovni kolektiv
Livarne
»&t\tJcJLa«
Tovarna kuvert, papirnatih vrečic In kartonaže
BEOGBA-, V O. VODA MIŠ.ČA 41 PoStnl predal 526
Spojim ooslovnlm priiateljem, kakor tudi vsem delov im ljudem naSe soci-listčne domovine čestitamo za njvo leto 1954
im temper
Kikinda
Beograd, UlicS 29. novembra 129
Talefon 30-047
čestita vsem sv jim poslovnim prijateljem n HoiVo Iste 1954
ŽELI VSEM SVOIIM POSLOVNIM PSI-3AT.UEM SREČNO NOVO LETO 1954
ČI STITA ZA NOVO LETO 1994 SVOJIM ZAVAROVANCEM, l‘ OSLOV N IM PRIJATELJEM IN SODELAVCEM
'I EIl JIM ŽELI POSLOVNE V Si EH E F NOVEM LETU,
DELOVNI
KOLEKTIV
TOVARNE
FARMACEVTSKIH
IN KEMIČNIH
PROIZVODOV
želi vsem delovnim ljudem in svojim poslovnim prijateljem mnogo uspeha v novem letu 19U4
I
Svojim potrošnikom čestitamo za novo teto 1954
N uradni
/2
P
V
d
Magazin
Naš kolektiv je Irdno o.i sočen. da tudi v letu 1954 prednjači v nizkih cenah predmetov široke potrošnje in da bo v vsakem času dobro založen s kakovostnim blagom
TRGOVSKO PODJETJE
Narodni • Mnpun
BEOGRAD, KNEZ MIHA ILOVA ULICA 5
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦M ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Svojim poslovnim prijateljem in socieiavcem iz ustanov čestita za novo teto
1954
PODJETJE ZA IZVOZ IN UVOZ
Biograd
Vlajkcvičeva 10
K#
ealožnllko podjet). •Borba, v Beogradu Kardeljeva ol Sl, telefon 24-001 - OrednIStvo Ljubljana Kopitarjeva al #rtll tel 23-261 do 2J-284 - Odgovorni urednik -Ljudske pravice Borbe. Ivan Šinkovec ~ Uprava Uubljan* Kopitarjeva »d. 2, telefon 23 261 do 23-264 - Telefon za naročnino In oglase 21-030 - Mesečna naročnina ta naSo državo 250 dla u tujino
600 din - Čekovni cačun pri NB 60U-T-1#. postni predaj 42 - Tlak Tiskarn* »Ljudske pravice. - PuStnlna plačana v gotovini