Cena Din 1* Štev. 136. V Ljubljani, sobota 18. funffa 1938. Leto 11 Tuji tisk o pomenu zasebnega obiska predsednika dr. Stojadinoviča v Italiji: Prijateljstvo med Jugoslavijo in Italijo -temelj današnje evropske politike Ljubljana, 18. junija. AA. Predvčerajšnjim dopoldne je odpotoval iz Ljubljane v Benetke dr. M. Stojadinovč, predsednik ministrskega sveta in zunanji minister, s soprogo v spremstvu šefa kabineta dr. Protiča. Gospod predsednik vlade bo obiskal v Benetkah jugoslovanski paviljon na mednarodni razstavi. Potovanje gospoda predsednika vlade je strogo zasebnega značja in bo trajalo samo nekaj dni. Pred odhodom iz Ljubljane je velika množica, zbrana pred hotelom »Union«, prisrčno pozdravljala gospoda predsednika vlade. Predsinočnjim ob 20 je dopotoval v Benetke predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič z gospo v spremstvu šefa kabineta dr. Dragana Protiča. Na meji v Postojni je predsednika ministrskega sveta in zunanjega ministra pričakal naš poslanik v Rimu Boško Hristič. V pristanišču v Benetkah je pozdravil predsednika vlade italijanski zunanji minister grof Cia-no. Po prisrčnem pozdravu je dr. Stojadinovič v družbi grofa Ciana in svojega spremstva odpotoval v Grand Hotel, kjer so za jugoslovanskega predsednika vlade in ministra zunanjih zadev rezervirani prostori. Predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič je s svojo soprogo, zunanjim ministrom grofom Cianom ter s člani svojega spremstva včeraj dopoldne obiskal umetniško razstavo Biennale. Za časa njegovega obiska v jugoslovanskem paviljonu — Jugoslavija tokrat prvič razstavlja na tej razstavi — je nek jugoslovanski dijak prosil italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v imenu svojih mnogoštevilnih tovarišev, ki so na povabilo italijanskega ministra za narodno kulturo prišli v Italijo študirat, da izrazi duceju navdušenje jugoslovanske mladine za velikega voditelja italijanskega naroda in za divno Italijo, katero so mogli obiskati in jo spoznati samo po zaslugi italijanskega ministrskega predsednika. Grof Ciano se je zahvalil ter obljubil, da bo sporočil Mussoliniju pozdrav jugoslovanske mladine. Zatem so se gostje vrnili na otok Lido h kosilu. Rim. )8. junija. AA. Vsi današnji listi priobčujejo na prvih straneh poročila o obisku Eredsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča v enetkah. Listi popisujejo sprejem, ki ga je doživel dr. Milan Stojadinovič snoči pri svojem prihodu v Benetke, in pišejo o večerji, ki jo je priredil visokemu gostu na čast italijanski zunanji minister grof Ciano. Tisk poudarja prijateljstvo med Jugoslavijo in Italijo in med obema zunanjima ministroma, ter piše. da sla se včeraj kopala v morju, opoldne sta bila pa skupaj na kosilu v družbi svojega spremstva. Ves italijanski tisk naglasa zasebni značaj tega sestanka v Benetkah. Ta sestanek je logična posledica dobre soseščine med Italijo in Jugoslavijo. Prijateljsko razmerje nn Jadranu je. temelj miru v Evropi in splošne varnosti. >Popolo d’ Ttaliac, list, ki ga je ustanovil predsednik italijanske vlade Mussolini, pravi, da pozdravlja dr. Stojadinoviča ne samo italijanska vlada, ampak tudi ves italijanski narod. Odlični državnik dr. Stojadinovič, piše list, _ je ustvaril skupaj z italijanskim zunanjim ministrom mir. ki vlada danes na Jadranu. Ustvaril je to z veliko lojalnostjo in z zavestjo medsebojnega razumevanja. List »Telegrafo«, ki je znan po svojih zvezali, z zunanjim ministrom, pravi, da je prijateljstvo med Jugoslavijo in Italijo danes temelj evropske politike. Po sodbi dr. Stojadinoviča ni to prijateljstvo z Italijo samo diplomatska potreba njegove domovine, temveč je tudi globoko zasidrano v njegovem prepričanju, v njegovem okusu in kulturi. Bukarešta, 18. junija. AA. Listi prinašajo poročila o obisku predsednika jugoslovanske vlade in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča v Benetkah. »CuventuU prinaša vest »Ra-dio-Presa« iz Benetk; po tem poročilu je ta obisk po uradnih izjavah popolnoma zasebnega značaja. List prinaša tudi brzojavko iz Benetk o banketu, ki ga je italijanski zunanji minister grof Ciano priredi' snoči dr. Stojadinoviču na čast. V kratkem izvlečku citira list tudi pisanje >Tribune« o novi dobi, sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo. Pariz, 18. junija AA. Večina pariških listov poudarja pomen obiska jugoslovanskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča v Benetkah. Listi prinašajo daljša ali krajša poročila iz Belgrada in Benetk. Tako pišejo sEpocjuet, »La Rcpublique< in »Intran-sigeantt, da je obisk dr. Stojadinoviča čisto zasebnega značaja. >Temps< in »Information« vidita v sestanku med grofom Cianom in predsednikom jugoslovanske vlade dr. St oj adi n o vičem dokaz za prijateljstvo med Jugoslavijo in Italijo, vendar pa poudarjata, da je ta sestanek popolnoma zasebnega značaja. Tako piše tudi list »Petit Bleu< v članku pod naslovom »Prisrčno razmerje med Italijo in Jugoslavijo«. List popisuje nato gijajni sprejem, ki ga je doživel predsednik jugoslovanske vlade dr. Stojadinovič v Benetkah. Največja poplava na Kitajskem v zadnjih stoletjih: Voda in bolezni uničujejo kitajsko ljudstvo Šanghaj, 18. jun. o. Današnje poročilo iz poplavljenega ozemlja pravi, da vodovje Rumene reke vedno bolj prodira v o razven športnega bazena tudi bazen za otroke in neplavače. Kopališče bo zavzelo 10.000 kvadratnih metrov 4emljišča Proračun predvideva, da bi po tem načrtu stalo kopališče skupno nekaj manj kakor (,400.000 din. Občinski od-, r v.Kranj" je načelno pristal za projektirano kopališče, vendar se mora proračun vsaj za nekaj skrčiti. Ob 80 letnici švedskega kralja Gustava V. je bila velika vojaška parada, katero je gledalo 150.000 ljudi. Po paradi je nastarejši švedski protestantovski pastor imel molitve za kralja, katere je za njim ponavljalo vse ljudstvo. Za 200 milijonov kitajskih dolarjev bankovcev bo izdala kitajska narodna banka v kratkem. Vesti 18. junija Dopolnilne volitve za ameriški senat bodo letos novembra. Tedaj bodo na novo izvolili tretjino senata. v Poljski prosvetni minister Sventoslavski je včeraj prišel na uradni obisk v Bukarešto. španska nacionalistina vlada je protestirala v I anzu zaradi poleta francoskih vojaških letal cez nacionalistično ozemlje. Nemški vojaški zakon so z zapovedjo vrhovnega poveljnika nemške vojske Keitela raztegnili tudi na Avstrijo. Najvišje romunsko vojaško sodišče je po dvodnevni razpravi zavrnilo pritožbo voditelja TTke Železne garde Codreana in potrdilo obsodbo rednega vojaškega sodišča, ki je Co-dreanti dal 10 let prisilnega dela. Vse vesti o razvrednotenju ameriškega dolarja so po mišljenju vladnih krogov brez podlage.^ Amerika bi svoj denar razvrednotila edi-: no, ce bi jo k temu prisilile druge države. • t> ?se, • v v z zemskimi ostanki sv. Andrejo iiobole je včeraj dospel v Varšavo Bivši avstrijski podkancler Stahremberg bo te dni obiskal Nemčijo. Italijani so povabili filmsko igralko Greto Garbo, da bi igrala za neko italijansko film?ko družbo v filmu mednarodnega značaja, čigar dejanje bi potekalo v Benetkah in Neaplju, v Moskvi so prijeli in postavili pred sodi-sce sedem komisarjev za razdeljevanje živeža ce* d.a,.so restavracijam in ljudskim k n Nin jan t pošiljali pokvarjeni živež in s tem delali proti koristim sovjetske Rusije. Pouk litvanščine bodo s prihodnjim šali s n letom uvedli na več poljskih vseučiliščih. Skupina angleških industrijcev, ki potuje po Italiji, je včeraj dospela v Rim, kjer so ji priredili slovesen sprejem. V atensko pristanišče je dospelo francosko sredozemsko brodovje pod poveljstvom admirala Abriala. Admiralu so grške oblasti priredile slovesen sprejem. „ bančnih uradnikov je demonstriralo cceraj sredi Pariza. Do neredov ni prišlo, ker je demonstrante policija razkroplia. Romunski delovni minister Ralea, ki potuje po Nemčiji, je včeraj obiskal svojega nemškega tovariša Seldtea. Dogovor o letalskem prometu sta podpisala Litva m Poljska. . Več nemškim listom so prepovedala prihajanje francoska oblastva v Siriji in Libanonu. . -.laponski cesar je odlikoval Mussolinija iu italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana z najvisjimi japonskimi odlikovanji. ... y°dilelji armenske manjšine v Palestini, Siriji m Lgipfu se pogajajo s svojo vlado za preselitev (10.000 armenskega prebivalstva iz po. krajine Aleksandrete, ker se Armenci boje tur-sedfa* P Ja’ Turčija to pokrajino za- Češkoslovaški poslanik v London« Masa-rvte je včeraj obvestil zunanjega ministra lorda llahfaxa o razgovorih, ki jih je praška vlada imela zaonje dni z zastopniki čeških Nemcev. Zasedanje ameriške poslanske zbornice se je z včerajšnjo sejo za letos končalo. Prihodnje zasedanje se prične šele v januarju 1959. Na judovskem vseučilišču v Jeruzalemu se je začela stavka, s katero hočejo študentje doseči znižanje visokih šolnin. Turška vojska bo v kratkem zasedla Antiohijo m pokrajino Aleksandretto, take vesti se sirijo po tej pokrajini v zmedi, ki jo povzročajo tam volitve. Braziljsko sodišče za varstvo države je obsodilo drugo skupino udeležencev pri nedavnem desničarskem uporu na daljše zaporne kazni. Posebne prostore za Jude je določila mestna uprava po vseh kopališčih v Gdansku. Za novega vrhovnega poveljnika nemške mornarice je Hitler imenoval admirala Bohma. ?0 letnico rojstvo praznuje danes madžarski kraljevi namestnik Ilorthv. Po njegovi želji ne bo nikakih večjih zunanjih proslav. Glavni del svečanosti bo v zahvalnih službah božjih, ki jih bodo darovali danes po vseh cerkvah. 200 novih ljudskih kuhinj so postavili po raznih avstrijskih krajih v času, odkar je Nemčija zasedla Avstrijo. V njih so do zdaj razdelili 545.000 kosil. Mohamedansko-jakonsko zvezo za boj proti komunizmu nameravajo ustanoviti v kratkem. tako poročajo japonski listi. Bivši romunski ministrski predsednik Tata-resoo je dopotoval danes v London in bo imel tam važna finančna posvetovanja. Francosko poslansko zbornico so včeraj poslali na počitnice do jeseni. S tem je Dalačflem- vi vladi zagotovljenih še nekaj mesecev živije-nja, čeprav so komunisti pri zadnjih burnih sejah skušali izzvati krizo vlade, z zahtevami, na j Francija takoj z vso svojo vojaško silo hiti na pomoč barcelonski vladi. Baltiške države bodo v kratkem priobčile skupno izjavo o svojem razmerju do Zveze narodov. I ako so sklenili na zadnji seji zunanjih ministrov teh držav. Turška letalka Sabina GogČ-en, poliče r je nk a Kemala Atafurka je na svojem poletu po Balkanu včeraj srečno dospela v Sofijo. Danes bo letela iz Sofije v Belgrad. N«mčifa ne bo plačala avstrijskih dolgov Berlin, 18. junija. AA. (DNB.) Nemško časopisje kritizira zahtevo, po kateri naj bi Nemčija priznala avstrijske dolgove v tujih državah. »Ber-liner Borsenzeitung« dokazuje, da gre tu za politične dolgove, kakršno je n. pr. lozansko posojilo. »Naj berejo — piše list — zapisnike francoske narodne skupščine od božica do januarja 1932. V njih stoji zapisan stavek, ki ga je spregovoril sam predsednik francoske vlade Paul Boncour: .Držati Avstrijo za vedno proč od Nemčije, to stane nekaj sto milijonov frankov.* Nihče ne more od Nemčije zahtevati naknadnega podpisa pod tak protinemški ukrep.« Škofja Loka se prenavlja Ljubljana, 18. jun. Kdor že dalj časa ni bil v Loki in si jo predstavlja kot staro nespremenljivo podeželsko mesto, bo oh prihodu vanjo sedaj prijetno razočaran. Zgodilo se je čudo. V zadnjih par letih se je starodavno mesto začuda pomladilo. V kapucinskem premestju te pozdravijo nove stavbe, na pokopališče vodi nova široka cesta. Pred cerkvijo oo. kapucinov so podrli nekdanji obzidan dvor, namesto njega pa vodijo do svetišča veličastna, skoro Plečnikova stopnišča. Zid se je umaknil živahnemu domačemu kamnu; ves prostor bo po definitivni ureditvi gotovo razveseljeval obiskovalce. Z mosta se že čudiš novim podpornim arkadam pod nunskim zidom, ki razširjajo pot v Vin-carje in bo na tem mestu ob šumeči Selščici nastalo najbrže eno tihih in prijetnih sprehajališč kot jih Loka še potrebuje. Klopice ob straneh bodo dobrodošle tujcem in domačinom. Še mladostnemu Koširjevemu mlinu pod mostom se je zahotelo po prenovitvi, ko pa je toliko novega okrog. »Pod nuami« prideš na Mestni trg, ki še kliče po ureditvi, kakem zelenju, obnovitvi starega znamenja itd. Vendar srečaš povsod, na zgornjem in ^spodnjem trgu prenovljene hiše, znamenje, da Ločani svoje mesto hočejo napraviti lično in privlačno. Tudi vedno več cvetja je na oknih. V »Karlovcu«, kjer bi človek mislil, da se ne da sploh nič napraviti, so novi gospodarji Loke že pričeli širiti ceste in postavljati lične in prijetne nove ograje. Tudi tu bi se marsikak kotiček z malimi stroški še dal prenoviti. Lastniki hiš sami bi se potrudili, če bi jim kdo dal primerna navodila. Posebno kliče po novem redu še mogočen klanec, ki veže Mesini in Spodnji trg. Brata se zagovarjata zaradi uboja in telesne poškodbe Maribor, 18. junija. Dne 30. januarja t. 1. so se zbrali fantje iz Trotkove in sosednjih vasi na Ločkem vrhu v kleti posestnika Friderika Mavriča. Tam je prodajal Jožef Uršič svoje vino po 3 din liter. Med pivci je bil tudi posestnik Jakob Mlinarič. Tega so fantje pregovorili, da jim je dovolil, da smejo v njegovi hiši plesati. Fantje so vzeli s seboj dekleta in vsa družba se je preselila k Mlinariču, kjer je bilo kmalu vse veselo in razposajeno. Okrog 22 pa je eden izmed fantov — 36 letni zidar Anton Kovačič, ki ga poznajo vsi kot izzivača in pretepača, nenadoma odšel iz sobe, ko pa je prišel nazaj, je imel v rokah nabito lovsko dvocevko ter je zaklical navzočim, maj takoj izpraznijo hišo, ker bo sicer streljal. iV tem trenutku je skočil proti njemu Petek Tirane ter je odbil namerjeno cev, pri tem pa se je puška sprožila in strel je zadel v podboje vrat. Takrat pa je priskočil Franc Breznik tor je prijel Antona Kovačiča za rame. Ta pa je ■naglo izročil puško svojemu bratu 28 letnemu Rudolfu Kovačiču. Naenkrat je bi! pa Anton Kovačič na tleh in ko se je zopet dvignil, je zaklical svojemu bratu »Rudolf, sedaj pa lec. V tem trenutku je počil strel in Breznik Frane se je zgrudil, zadet v trebuh. Istočasno pa je Anton Kovačič potegnil nož ter je hudo ranil Franca Repiča. Breznika so prepeljali v bolnišnico, pa mu zdravnik niso mogli več pomagati. V nekaj dneh je umrl zaradi zadobljenega strela. Oba brata Kovačiča sta se zaradi tega dogodka znašla danes pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Oba tajita zlonamero svojega dejanja ter trdita, da sta ravnala v silobranu, kar pa je le malo verjetno, ker zatrjujejo priče povsem drugače. Razprava ob času poročila še traja. Zaradi nekaj kosov lesa je gozdni čuvaj Franjo Kumič ubil kmeta Teodorja Jankoviča iz Medinaca pri Virovitici. Kmet je šel v gozd, da bi »i nasekal nekaj kolov. Pri delu ga je zalotil gozdni čuvaj, ki je kmeta pozval, naj neha sekati. Čeprav se je kmet pokoril povelju, je čuvaj vseeno ustrelil proti njemu in ga zadel v trebuh. Šibrc so kmetu preluknjale drobovje, da je na posledicah umrl. Jankovič 'je bil revež s kopico otrok, ki so sedaj oropani svojega skrbnika. Popravi! V našem poročilu o sprejemu poljskega svetnika sv. Andreja Bobola v Ljubljani in o nočni procesiji je bil zadnji odstavek, ki so nanaša na razsvetljavo ljubljanske postaje ob tej priliki, napisan na podlagi dobljenih informacij, ki pa so se pozneje izkazale v glavnem za neosnovane, kar s tem dajemo na znanje. Na eni strani ima že lepo naravno ograjo v košatem drevoredu, na drugi strani pa pa močno kazi umazano in neenako zidovje. Najcenejše in lepo bi bilo, če tu vsadi občina ravno vrsto topolov, ki bodo tudi to cesto izpremenili v živ-1 jen je. Sploh bi bilo prav, če tudi v malih mestih poživimo kamen z zelenjem. Ali ne bi mogli zasaditi par dreves pred cerkev sv. Jakoba, nekaj zelene ograje pri stranskem vhodu v uršulinsko cerkev, par topolov tudi pred Kapucini itd. Z malimi stroški se napravi lahko veliko lenega in ljubkega. Poseben dogodek v loškem gospodarskem in kulturnem življenju pa je novi most iz Loke v Puštal. Človek se ob njegovem loku spomni na lepe zgradbe mostov v večjih državah. Ob tej priliki so tudi prostavili in dvignili cesto v Puštal, postavili potrebne in lične kamnite ograje, stopnice itd. Tudi ob Poljanščici je velika nova betonska škarpa. Novi loški gospodarji, ki so pod vodstvom župana g. M. Ziherla storili za Loko več kot se je v istem času storilo za katerokoli naše mesto, bodo lahko v nedeljo, 19. t. m., ko bo blagoslovljen novi most, zrli na svoje delo s prijetno zavestjo, da so se res oddolžili svojim volivcem, da so mestu ne samo vladarji, ampak predvsem vestni in napredni gospodarji, ki jih občuduje lahko marsikatero mesto, ki kljub bogatejšim sredstvom ni storilo nič posebnega za svoj napredek. Vsak obiskovalec staroslavne Loke le še želi, da bi se v prenavljanju tega bisera naše zemlje ne ustavili, marveč še napredovali in dopolnjevali. Dal Bog, da bi tudi banovina in drugi naši oblastniki s svojo pomočjo še bolj podprli pametno vodstvo Škofje Loke. a Železniki Tukajšnja prostovoljna gasilska četa praznuje letos svoj 40 letni jubilej ustanovitve. Proslava bo v nedeljo, dne 10. julija 1938, in bo združena z župnim zletom škofjeloške gasilske župe v Železnike. Ob tej priliki IkkIo odprli tudi novi Gasilski dom in preskusili novo motorno brizgalno. S p o -r e d : v soboto 9. julija ob 9 zvečer baklada, godba in petje na trgu. V nedeljo 10. julija ob 10 sv. maša v cerkvi na pokopališču za umrle člane in dobrotnike gasilske čete. Popoldne od 1 do pol 2 sprejem gostov in formiranje čet na Češnjici, nato sprevod skozi trg do konca in nazaj pred novi Gasilski doin. Tu bo otvoritev, pozdravni ter slavnostni govori in vaja z novo motorno brizgalno. Po končanem sporedu bo na vrtu gostilne pri >Meru« vrtna veselica. Celjsko kulturno društvo se snuje Celje, 17. junija. Po dolgem presledku se je zbral v posvetovalnici mestnega poglavarstva širši odbor CKT, da tako nekako zaključi obširno delo, da poudari končen efekt velikih dni, ki so doprinesli to, kar si je želel pripravljalni odbor. Veliko dela, veliko skrbi in truda je unel odbor, mnogo ljubezni so pokazali naši umetniki in literati, mnogo truda so pokazala celjska pevska društva in Glasbena Matica, zato pa je bila prireditev CKT kronana s presenetljivimi uspehi. Velik idealizem posameznikov in vsestransko razumevanje in podpora celjske mestne občine ter banske uprave sta pripomogli, da so dnevi CKT uspeli ter s svojimi materielnimi pribitki dali podlago in temelj za ustanovitev novega Celjskega kulturnega društva. Blagajnik g. Sader je referiral o finančnem uspehu. Prejemkov je bilo 52.236, izdatkov 39.581, saldo znaša 12.654 dirfarjev, ki se skoraj ujema s-podporami celjske mestne občine in banske uprave, ki sta prireditev močno podprli. Podpore so znašale 12.400 din. CKT je kril samo stvarne stroške. Blagajniku se je za njegovo težko in odgovorno delo zahvalil g. prof. dr. P. Strmšek. Na zaključni seji se je govorilo tudi o čistem pribitku, ki ga je dala prireditev. Precej je bilo takih, ki 60 stali ob strani, kritizirali in hoteli tudi pri tej prireditvi pokazati svojo umazano politiko. Prireditev CKT je uspela, dosegla svoj cilj in dala slovenskemu Celju pečat slovenskega kulturnega središča. Kar je CKT ustvaril, mora živeti, mora ustvarjati in združevati tudi v bodoče. Zato se bo v Celju ustanovilo Celjsko kulturno društvo, ki bo imelo iste cilje, da bo s predavanji, razstavami, koncerti in drugimi prireditvami ter s tiskom širilo kulturna stremljenja posameznikov in skupin v Celju in celjskem okrož; ju. Na zaključni seji je bil izvoljen pripravljalni odbor, v katerem so: župan g. Mihelčič, prof. dr. Strmšek, Gerlanc, ravn. Sancin, inšpektor dr. Kotnik, Sirk in Koš. Ta odbor bo sestavil pravila, jeseni pa bo občni zbor. To društvo bo razpolagalo s pribitkom, ki je naložen pri Mestni hranilnici. Prof. dr. Pavel Strmšek se je ponovno zahvalil vsem, posebno zahvalo pa je izrekel celjski mestni občini, banski upravi, celjskim trgovcem, tisku, vsej javnosti in vsem tistim, ki so sodelovali pri veliki celjski prireditvi. Smrtna žrtev divje vožnje z motorjem Kočevje, 17. junija. Lep pooldanski dan na praznik sv. Rešnjega Telesa je zvabil skoraj vse kočevske meščane in v bližini mesta stanujoče ljudi na sprehode v kočevske vasi. Med njimi so se nahajali tudi orožniški narednik v pok. Rankel, poslovodja rudniškega konzuma Štibernik in ponesrečeni upokojeni orožniški narednik in upokojeni rudniški poduradnik Gladnik Gustav. Ko so se imenovani trije ob pol 6 zvečer vračali z vasi Cvišlerje, ki je štiri kilometre oddaljena od Kočevja, se je pripeljal iz Kočevja proti Cvišlerjem na motornem kolesu pravilno po desni strani ceste in z veliko brzino, ne da bi pri tem dajal kakršnekoli signalne znake, sin kočevskega veletrgovca Macher Ivan in se zaletel v Gladnika Gustav. Podrl ga je na tla in ga tako hudo poškodoval, da je nesrečni starček še istega dne poškodbam podlegel. Kolikor je iz dosedanje preiskave znanega, zadene krivda za nesrečo motorista, ki je pri vhodu v vas veliko prehitro vozil, ne da bi pri tem dajal predpisane signalne znake. To namreč potrjujeta pri nesreči navzoči priči, upokojeni orožnik Rankel in rudniški poslovodja Štibernik Jože. Sicer se je smrtno ponesrečeni Gladnik res nahajal na levi strani ceste, ki je prav toliko široka, da se dva voznika komaj srečata, vendar bi se ponesrečeni vozilu lahko pravočasno izognil, če bi vozač dajal po zakonu predpisane znake. Preiskava se v tej smeri še nadaljuje in upamo, Zavarovalni agent - požigalec Orožnikom jo priznal 17 požigov, sedaj pa zopet vse taji Maribor, 18. junija. Pred malini senatom mariborskega okrožnega sodišča se zagovarja danes 38 letni posestnik in zavarovalni agent Stefan Škerlak iz Moravcev v Prekmurju. Obtožnica mu očita celo kopico svojevrstnih zločinov, ki jih je zagrešil ta mož ter so ga slednjič spravili na obtožno klop. Ti zločini so bili namreč požigi In Škerlak jih je izvrševal kot zastopnik zavarovalnice zaradi tega, da bi si povečal krog svojih zavarovancev. Nič manj kot 17 požigov mu očita obtožnica. Začeli so se leta 1932. ter so se vršili vse do leta 1937. Požigal pa je zdaj gospodarska poslopja, zdaj hiše, pa zopet šupe, povrhu vsega pa šest velikih kopic slame. Motiv požigov je bil nenavaden. V njegovem kraju je bilo malo kmetov zavarovanih za primer požara. Malokdaj je gorelo v njihovih vaseh, pa sa jim je izdatek za zavarovanje zdel odveč. Škerlak, ki je imel zastopstvo zavarovalnice, pa malo posla, je svoje sovaščane kmalu podučil, kako nevaren postane lahko požar. Zdaj je gorelo tu, zdaj tam in strah pred požari je zalegel. Po vsakem požaru se je dalo nekaj kmetov zavarovati. Ko pa je zanimanje za zavarovanje ponehalo, pa je zopet kje zagorelo in že so bili tu novi interesenti. Te požare pa so zasledovali tudi orožniki v Puconcih z budnim očesom in končno so prišli do prepričanja, da jih izvršuje Škerlak zaradi svojih lastnih koristi. Prijeli so ga in osumljenec se je vdal ter je priznal orožnikom vseh 17 požigov, povrhu pa je še pri vsakem tako natančno opisal vse okolnosti, da je bilo jasno, da jih je izvršil vse samo on. Ko so ga potem orožniki oddali sodišču v Murski Soboti, je začel Škerlak počasi tajiti. Nekatere požige je priznal, drugih pa ne. Ko pa jo prišel v preiskovalni zapor mariborskega okrož- nega sodišča, je še ostala priznanja preklical in je zatrjeval, da je popolnoma nedolžen. S tem izgovorom se zagovarja tudi danes. Pravi, da je orožnikom priznal iz strahu, da ga ne bi tepli. Potetn je priznal na sodišču v Murski Soboti zopet iz strahu, da era sodišče ne izroči nazaj orožnikom. Šele v zaporih mariborskega okrožnega sodišča ga je ta strah minil in sedaj ima pogum, da izpove resnico. — Razprava ob času poročila še traja. da bo neprevidni vozač za tragično umrlega Gladnika Gustava, ki je bil znan kot velik prijatelj Slovencev ter je že dolgoletni naročnik »Slovenca«, prejel po zakonu zasluženo čim strožjo kazen, ki naj bo tudi še drugim v Kočevju se nahajajočim neprevidnim vozačem v opomin in svarilo. izjava V zadnjih časih se širijo po Ljubljani neresnične in zlobne govorice, kakor da bi mo-jo kavarno »Metropol« v Ljubljani posedali prolinarodni ali prolidržavni gostje. Izjavljam, da so vse le govorice zlobno izmišljene in bom primoran proti razširje-valcem takih vesti in neresničnih govoric predlagati uvedbo kazenskega postopanja. Franc Miklič, lastnik hotela »Metropol«, Ljubljam. Razne nesreče in eksplozija steklenic Ljubljana, 18. junija. V Veliki Loki na Dolenjskem rojeni 17 letni pomožni delavec Ludvik Praznik je včeraj postal žrtev neobičajne eksplozije. Praznik je zaposlen pri sodavičarju Rudolfu Morctu tam na Opekarski cesti. Včeraj popoldne je na voz nalagal zaboje sifonskih steklenic, da jih odpelje raznim gostilni-« čarjem. Prijel je za neki zaboj in ga nekoliko potresel. Kar je mahoma eksplodirala ena steklenica, nato pa je sledila še druga dveh steklenic. Na vse strani leteči kosi stekla so ga zadeli tudi v levo roko in mu jo močno razmesarili. Ob 17.17 ga ja reševalni avto prepeljal na kirurgični oddelek eplo« šne bolnišnice, Ljubljanski reševalci so v četrtek zvečer prepeljali na kirurgični oddelek 33 letnega šoferja Via* ‘ dimirja Avsca, Ljubljančana. Avsec se je popoldne na praznik z motociklom odpeljal na izlet v oko* ' lico. Med voinio je padel s kolesa in si zlomil levo nogo. Danes ob te. In njlkrat BORIS Življenie po smrti SKRIVNOST LADJE ,BETTY BONN' Kino Matica 21-24 . Maria1Andcrgastt^heouS? Loo» Znižane cene I Pod udarom kazenskega paragrafa Ljubljana, 17. junija. Mali kazenski senat vodi zadnje čase zanimive procese. Danes zopet zanima javnost kokainska afera, ki datira že od leta 1936 naprej. O kokainskih sleparjih, proti katerim se je danes začela glavna razprava. Na tem mestu poročamo o drugih zadevah. Kriva priča gre v lapor Mnogi ljudje ne upoštevajo svetosti in resnosti prisege pred sodiščem. Prepričani so, da lahko sodišče potegnejo in sodnikom lahko natvezijo kake CLtsd/uu*-*-" v^fa^eJ Planil 6em k njemu in zavpil: »Kaj vendar delaš? Ali se hočeš ubiti? Zakaj ne priviješ kosa?« »Kaj morem za to,« mi je odgovoril možakar, »ne utegnem se brigati za to. Pred nekaj dnevi me je odlomek kovine ranil, saj vidiš mojo glavo in roko, toda moram delati naprej, ker bi sicer ne dosegel količnine, ki mi je naložena.« »Zakaj pa ne zahtevaš od doktorja listka?« »Ta listek je dovoljeval, da je človek ob bolezni lahko ostal doma,« »Saj sem bil pri zdravniku, pa mi ga ni hotel dati, češ da nimam vročine.« Opazil sem bil že precej delavcev pokritih z obvezami po vseh tvomiških dvoranah. Dobra tretjina jih je nosila znamenja nesreč. Zdaj pa sem razumel, zakaj mora biti tako. Kar sem videl na svojem novem mestu, je vedno bolj večalo mojo nezadovoljnost. Odločil sem se, da bom jasno spregovoril. Prilika za to se mi je ponudila že nekaj dni na to na zborovanju »Tovariši,« sem začel, »rad bi povedal 6voje mnenje o vzrokih strahovitega zapravljanja, ki vlada v tovarni, in o tem, kako bi ga odpravili, Delavci ne sabotirajo in uničujejo samo izdelkov, marveč celo stroje. Ljudem dajejo tako malo časa za izdelavo, da jim je nemogoče delati tako, ne da bi kazili ali izdelkov ali strojev. To sem opazil tudi iz pripomb v razgovorih z delavci po raznih oddelkih tovarne. Tožili so zaradi količin, ki so jim naložene po pravilniku, razen tega sc jim pa zdi, da imajo pomanjkljivo hrano. Če jih ne boste bolje plačevali in či jih ne boste bolje hranili, ne boste nikdar zatrli škode. Ravnatelji in voditelji delavnic se za te pomankljivosti ne brigajo, to jih ne zanima. Izpolniti program m potegniti nagrado, ki jo za to dobe samo voditelji in najvišji uslužbenci — to je edino, za čemer streme, Ne razumejo ali pa nočejo razumeti, da zdaj res izpolnjujejo pogoje, določene za proizvodnjo, da pa sc bodo pokazale resne težave, ko bodo stali pred jačejke, komunistične celice v moji vrsti, stroji, neuporabnimi bodisi zaradi nemar-Zborovanje se je začelo s sporočilom nosti, bodisi zaradi napačnega ravnanja, od okrožnega odbora stranke. To je za- Po mojem je treba ves ta delovni htevalo, da je treba odpraviti pomanjklji- način spremeniti. Svoje delo moramo vosti in zmanjšati izdelovalne stroške, uravnati tako, da bomo dosegli kar naj-Tajnik je nato razložil, kaj pričakujejo od več uspehov, vendar pa pri tem ohraniti nas, da bi to dosegli. Nekaj govornikov strojem in orodju vso njihovo uporabnost, je tajnikove predloge vneto podpiralo. Dokler bodo delavci imeli tako zase, Ta trenuaek sem povzel besedo jaz- kakor za svoje rodbine pomahjliJuvo hra- no, ne bodo svoji nalogi obračali potrebne pažnje in bodo še naprej uničevali izdelke in stroje. Prisiljeni so, da delajo z vso naglico, zato ne morejo preprečiti nezgod, ki so v tovarni izredno pogoste.« Ko sem nehal, je vstal tajnik, da bi mi odgovoril. Omenil je razna vprašanja, ki so jih omenili prejšnji govorniki, toda predvsem se je bavil s tistimi, ki sem jih obravnaval jaz. »Tovariš Smith«, je začel, »je dober tovariš in zvest človek, a ne razume ničesar o delovnih pogojih, kakršni so v navadi tu. Je novinec v sovjetski Rusiji. Ko bo kaj dalje pri nas, bo uvidel, da je politika, katero zastopa stranka, dobra.« Odbor je nato sprejel sklepe iz tajnikovega poročila. Potem so imenovali nov odbor, ki naj skrbi, da bo tovarna izvedla vse, kar je priporočil tajnik. Ko sem odhajal v stanovanje, me je veliko članov stranke prijateljsko trepljalo po ramenih in mi čestitalo zaradi prejšnjih pripomb. Izpraševal sem jih: »Zakaj pa ne vstanete in tudi vi ne ugovarjate?« »Nam je to prepovedano. Mi smo Rusi, ne tujci kakor si ti,« so mi odgovarjali .., X. poglavje. Primer Vasilij« Vasiljeviča. Vasilij Vasiljevič jc bil strugar v mojem odelku na Elektrozavodu. Živel je v skupni hiši z Izraelov-skem, kjer je prebivalo kakih petsto delavcev. Delil je sobo « tovarišem, ki je delal v drugi skupine Ob 5,30 da tovarniška sirena prvo opozorilo, Vasilij je v prvi delovni skupini. Plane iz ppifejje,’ natakne edjne hlače, umazane od olja in vse raadežaste ter bos plane na dvorišče, da se uredi. Za vse stanovalce v hiši so tri stranišča. Pred njim čaka že petindvajset ali trideset tovarišev. Tistemu, ki čaka pred njim, pove geslo. »Vi poslednji, jaz za vami«. S tem si je zagotovil mesto na stranišču, kadar bo prišel na vrsto: potem se naglo vrne v sobo, da se obleče. Noge si ovije z nekaj umazanimi cunjami in vprav hoče obuti čevlje, .ko zapazi, da so sc mu zaradi vlage v stanovanju razlepili gumijasti podplati. Zakolne, vrže oči okoli sebe, da bi odkril konec vrvice ali niti, da bi z njim popravil škodo. Toda ne najde ničesar. Besen zabriše čevlje v drugi kot in zavpije: »Čto djelat?« kaj zdajl Bos steče spet na dvorišče in zapazi, da je zamudil vrsto. Spet se postavi v kačo z neizogibnim: »Vi poslednji, jaz za vami.« Potem 6e vrne v sobo, da bi rešil vprašanje čevljev. Nenadno ga obide srečna misel: vzame vrvico, ki se drži spodnjice in si z njo priveže podplate. Ker pa nima zdaj ničesar, da bi mu držalo spodnjice, se mora ločiti od njih za ta dan na ljubo čevljem, ki mu več koristijo. Ko se apet vrne k stranišču, ga je spet nekdo prehitel. Zdaj mora ostati v vrsti, če hoče, dg bo prišel do cilja. Vasilij ima v sobi vrč, ki ga je sinoči napolnil z vodo. Vzame je požirek v usta, ki jo pljune v prgišče in z rokami nagto potegne čez oči. Obraz si posuši z rokavovim kosom cunje, ki jo je potegnil iz žepa. Pripravljen je na odhod. Toda med tem zasliši drugo tuljenje sirene, ob sedmih Nima za pot na delo nič več kakor pol ure. Dvajset minut s tramvajem, deset peš, komaj komaj, če bo šlo, vse po sreči. romane. Temu pa ni tako! Gotovo bo Jože Okorni sedaj skesano premišljeval, da je bil tako neumen in se je dal speljati na led. Zaradi krive prisego se množc procesi in obsodbe. 2c letos, 12, januarja, je bil pred malim sena« tom večji proces proti čedni družbi izsiljevalcev, Ti so vzeli na piko v prvi vrsti osebnosti, ki so morebiti nagnjene k abnormalnim in nemoralnim dejanjem. Od njih skuša ta družba izvabiti kolikor mogoče več denarja. Ker se pri takih izsiljevalskih aferah obravnavajo intimnosti, je jasno, da so take razprave tajne. Pri zadnji obravnavi so bili udeleženi tudi starejši maloletniki. Nekateri izsiljevalci so takrat prejeli primerne kazni od 2 do 6 mesecev strogega zapora. V torek so prišli pred mali senat trije, prav elegantni izsiljevalci-polnoletniki. Povsod so lovili svoje žrtve. Tako po dežlt kakor tudi v mestu. Nekateri, v prvi vrsti iz strahu, so dajali tem kriminalnim tipom primerne in tudi visoke odkupnine. Tako je postal žrtev teh izsiljevalcev, ki so pravi ljubljanski gangsterji, tudi neki Ljubljančan. Natvezli so mu zgodbo, da ima simpatije do nekega mladeniča in kakor hitro ne plača večje vsote, ga bodo javno v časopisih ožigosali. Revež, boječ se škandala in za svoj položaj, jim je izplačal 1340 dinarjev. Gotovo bi ga še molzli, pa so prišli v kriminal. In tudi tri stare kmete so skušali po isti metodi olajšati za večje vsote. Zanimiva je zgodba nekega okoličana-invalida. Je že prileten. Lani na pomladanski sejem je prišel v Ljubljano, Zavil jc v neko gostilno na Starem trgu. Tam se je seznanil z nekim visokim mladeničem, ki mu jc ponujal le naprodaj boljšo obleko. Odšla sta na njegovo stanovanjc. In tu jc mož doživel nekaj groznega. Nato pa je pri drugih vratih vstopil drugi neznanec, ki je insceniral prizor, da je kmet dal do 300 din odkupnine. Zločinstva izsiljevanja obtoženi trije mladeniči so svoja dejanja v glavnem priznali. Zadevo s kmetom 60 tajili in navajali nekega Jožeta Okorna za bistveno razbremenilno pričo. V sredo opoldne se je razprava nadaljevala, Jože Okorn je lepo in moško govoril za obtožence, ki so bili nanj posebno ponosni. Močno pa se je zapletal v protislovja. Državni tožilec g. Branko Goslar se jc dvignil in v smislu § 235 k, p. predlagal, da se uvede proti priči Jožetu kazenski progon zaradi namernega krivega pričevanja, da se proti njemu odredi pre' iskovalnl zapor in da se zasliši priča ga. Fani Me* serko. Senat jc ugodil zahtevam državnega tožilca« Po daljšem posvetovanju je bil objavljen sklep v gornjem smislu. Priča Jože Okorn je pobledel. Ne' kaj je jecljal in je skoraj hotel vse preklicati. Bil® p aje prepozno! Jože Okorn je romal v preiskovalni zapor. Glavna razprava proti izsiljevalcem pa 'Kolo«. 2© 11 dni ni ne duha ne sluha o homoljskem razbojniku Pavlu Dokiču, katerega zasleduje nič manj kakor 300 orožnikov. Kljub skrbni preiskavi orožniki niso mogli najti nobene sledi, ki bi vodila do razbojnikovega skrivališča. Preiskava je otež-kočena zaradi vedenja prebivalstva, ki je vse naklonjeno hajduku ter si vsak dan izmišlja nove ‘ kombinacije o hajdukovem skrivališču, pa vse samo. zato, da bi preiskavo spravili na napačen tir. Vendar pa prevladuje mnenje, da se hajduk skriva v kaki votlini, v katero je že prej znosil nekaj živeža, ki mu omogoča, da 6e nemoteno skriva. Čeprav že 11 dni niso ničesar videli ali pa čuli o razbojniku, so oblasti odločene tako dolgo preiskovati gozdove, dokler ga ne bodo prijeli. Ogromen požar je sredi tedna uničil velik del vasi Rasteš pri Gostivarju. Pred tremi meseci so prebivalci doživeli prvo katastrofo: požar je uničil več kot polovico vasi, da je ostalo okrog 300 ljufii fcrea strehe. V četrtek pa je spet izbruhnil ogenj. Ko »o ljudje delali na polju, 6e je vnela sredi vasi hiša, v kateri je neka kmetica zakurila ogenj v krožni peči. V hipu se je vnela ta hiša in za njo še vse bližnje, ki so biile krite s slamo. Gasiti niso mogli, ker so tam vse hiše zgrajene iz lesa in pokrite s slamo. Tako je sedaj v vasi okrog 400 ljudi brez krova. Svojo mater je * nožem napadel 14 letni Mika Purič iz Prijepolja, ko je slišal, da živi ona nemoralno. Puričeva mati je že več let živela z nekim uradnikom v nedovoljenih odnosih. Vse mesto je vedelo o njej in njenem prijatelju povedati marsikaj. Ko je sinu Miki prišlo vse to na uho, se je sklenil nad nemoralno materjo maščevati. Ko je prišlo nekega dne med materjo in očetom do prepira zaradi materine nezvestobe, je Mika skočil v .kuhinjo, vzel dolg nož in z njim naskočil mater. Prizadejal ji je tako težke poškodbe, da mati naj-brže ne bo več okrevala. Na deset let težke ječe je belgrajsko sodišče obsodilo nekega cigana, za katerega tudi na razpravi niso mogli ugotoviti, kako se piše.^ Cigan, ki je moral pred sodišče zaradi večjega števila velikih tatvin, je za sebe navedel dve rodbinski imeni in dejal: eno ime je cigansko, drugo pa srbsko. Ko bo na sodišču pregledali arhive, so našli istega cigana že večkrat zabeleženega in obsojenega kot tatu, pa vselej pod drugimi imeni. Vsega skupaj so jih našteli šest. Kljub vsej tej navidezni zmedi imen pa je preiskava ugotovila, da je človek s toliko imeni izvršil že lepo število zločinov, nakar ga je sodišče poslalo za deset let za zamrežena okna. S strašno prometno nesrečo, ki se je pripetila lani v bližini Lepoglave pri Varaždinu, se je včeraj začelo baviti varaždinsko sodišče. Kakor znano, so se takrat peljali na avtobusu dijaki koprivniške gimnazije na izlet. Ko je avtobus zvečer prečkal železniško progo, je pridrvel vlak in butnil vozilo v stran. Dva dijaka 6ta obležala na mestu mrtva, dve dijakinji sta bili hudo ranjeni, 16 pa lažje. Sodišče je obtožilo kot odgovornega za nesrečo Šoferja Antona Horvata, češ da je s svojo neprevidnostjo povzročil nesrečo. Šofer se zagovarja, da j« bilo nesreče krivo deževno vreme in pa nezaščitena Železniška proga. Za njegovo krivdo pa govori največ dejstvo, da se ni ravnal po železniškem predpisu, da se mora ovtomobil pred vsakim prehodom čez progo ustaviti in mora šofer ugotoviti, čc se bliža kak vlak. Priče dijaki, ki so se vozili v avtobusu, so izpovedali, da je šofer vozil zelo previdno, da pa zaradi mraka ni mogel pravočasno opaziti preteče nevarnosti. Razprava, za katero vlada kajpak veliko zanimanje, bo trajala Še nekaj dni. Tri francoske križarke bodo obiskale prihodnje dni naša dalmatinska pristanišča. Vse tri vojne ladje imajo po 10.000 ton. Najprej bodo obiskale Boko Kotorsko, kjer bodo ostale tri dni. V Split bodo prispele 23. t. m. Ttidi tu bodo ostale tri dni. Splitčani bodo brircdili Francozom nad V60 *večan sprejem. Dolgotrajna razprava proti kokainistom posrečile, ker 60 bili interesenti pre- Ljubljana, 18. junija. Mali kazenski eenat, ki vodi obravnavo proti kokainskim goljufom, so tvorili: 6. o. s. g. Ivan Kralj kot predsednik ter gg. Ivan Brelih in Fran Kovač kot sosodnika. Obtožence eo branili: dr. Miran Bleiweis-Trsteniški, dr. Zdenka Brejčeva in dr. Muc Razprava je včeraj bila osredotočena le na zasliševanje obtožencev. Dejansko je bilo v treh obtožnicah obtoženih 15 oseb, od katerih je bilo gprva 5 odsotnih, tako da je na zatožnih klopeh sedelo le 10 obtožencev. Odsotni obtoženci K razpravi niso prišli: trgovski potnik Martin Svete, ki je po prvi prestani kazni zaradi kokainskih sleparij odpotoval v Nemčijo. Tam v Darmstadtu, kjer je središče tovarn za izdelovanje kokaina, ee je zapletel v afero ter je bil areliran. Obsojen je bil tam na daljšo kazen, ki je še ni prestal. Drugi je bil odsoten Valentin Jagodic, ki so ga kokainisti sami osleparili, pa je on naprej sleparil s kokainom in saharinom. Jagodic, ki se je rad bahal z denarjem, je odpotoval v Ameriko, menda v Kanado. V kokainsko afero je dalje zapleten 39 letni trgovski pomočnik Emil Babič iz Ljubljane. Temu vabila k razpravi niso mogli dostaviti, ker je neznanega bivališča. Četrti, ki ni dopoldne prisostvoval razpravi, je bil oženjeni delavec Matija Novak iz Logatca. Državni tožilec dr. Julij Fellaoher je brzojavno pozval logaške orožnike, da naj Novaka privedejo v Ljubljano. Novak je na poziv orožnikov sedel na kolo in se pripeljal v Ljubljano. Popoldne je razpravi prisostvoval in se primerno zagovarjal. Ljubljančan Edi Kolesa, šofer in mehanik, je obtožen zločinstva krive prisege. Tudi on ni prišel k razpravi. Državni tožilec, ko so mu povedali, da se Koleša nahaja v Laškem, je pozval _ tamkajšnje orožnike, da naj ga privedejo. Koleša pa je bil že v Ljubljani, a se ni javil sodišču. Hodil je okrog. Ko je drž. tožilec zvedel, da je Koleša v Ljubljani, je o tem obvestil detektive, ki so Ko-lešo proti večeru privedli v glavno razpravno dvorano štev. 79. Koliko je bilo odškodovancevT Po vseh treh'obtožnicah, katerih čitanje je včeraj trajalo poldrugo uro, posnemamo, da so kokainski sleparji opeharili 10 interesentov za 175.700 din. Nekatere obmejne trgovce, ki se skrivaj bavijo tudi s tihotapstvom, so ti ljubljanski prefriganci prav pošteno oskubli in jih opeharili za večje vsote, tako nekega notranjskega trgovca za 36.500 din in neko žensko, ki rada tihotapi čez mejo kokain, 6aharin in drnge stvari, so olajšali za 44.500 din. Kokainisti so poskušali še druge osebe oslepariti za večje vsote, pa se jim špeku- lacije niso vidni. Zagovor glavnih obtožencev Zagovor glavnih obtožencev je bil živahen, mestoma rafiniran in trajajoč nad 4 ure. Prvi obtoženec Pavel Širok, trgovec s starim železom, rodom iz Solkana pri Gorici, ki je bil že obsojen nad 1 in pol leta robije, je napel vse svoje živce in zmožnosti, da bi pariral vsako vprašanje sodnikov. Z živahnimi gestami in s pravcato_retoriko je skušal sodnike pridobiti za svoje stališče, da je dostikrat delal tudi solidne in poštene posle, pa so ga drugi prevarili. Njemu je obtožnica naprtila do 6 težkih primerov goljufije. Prav čedna figura je tudi trgovski potnik Josip Mauser, rojen v Bos. Brodu, ki pa zna govoriti čisto slovenščino. Tudi on je bil družabnik glavne kokainske družbe. Udeležen je bil pri vseh večjih sleparskih kupčijah in je bil svoj čas zaradi takih sleparij že obsojen na robijo. Mauser je glede nekega večjega posla zatrjeval: >\r6e je bil 6amo lufgešeftk Specialist za kokain Fran Hladnik je prav zanimiva kriminalna osebnost. 2e njegov profil je vsega zanimanja in študija vreden, prav tako tudi Širokov. Hladnik je pri kupčijah nastopal kot italijanski trgovec, ki kupuje kokain, pod imeni: Deverdis (Zeleni), Peruzzi in Sandrini. Raznim trgovskim ljudem se je rad pobahal s svojo dobro rejeno listnico. Mnogim je kazal debele pakete bankovcev po 100 din. Paketi naj bi vsebovali do 50.000 din. V resnici pa je bil zgoraj pristen stotak, prav tako spodaj, v sredi pa je bil navaden papir. Razprava je sicer pokazala, kakšna trgovska morala je vladala med temi specialisti za kokain, širok je cinično pristavil: »Takrat je vladala prava epidemija za kokainom. Vsakdo je hotel naglo obogateti! Predsednik: »Res. Ljudje so bili kar nori na kokain!« Ostali obtoženci Med ostalimi obtoženci so prav zanimivi pojavi. Vsakomur je vzbudil pozornost obtoženec Josip Nickovsky, trg. potnik, stanujoč v Zagrebu. Oblečen je v svetlosivo obleko, prikrojeno po nenavadni modi, ki je v Ljubljani še nismo videli. Je visok človek in zelo sličen kakemu filmskemu igralcu. Ima tudi nastop filmskih junakov a la Manjou. — Oprešnik je kodrolas, po poklicu slikar. Ta slika in potem slike prodaja okrog. — Kališnik je poseben original, ki se znebi kake prav poštene. Ostali so tvorili skupino, ki jo sleparila po Gorenjskem s kokainom in saharinom. Zaslišanje obtožencev se je zavleklo pozno v noč. Danes bodo zaslišane mnoge, k razpravi vabljene priče. Sodba bo pozno v noč izrečena ali pa mogoče šele v ponedeljek. Zanimanje občinstva za ta procee ni posebno veliko. Zastopniki gugoslov. mest v Ljubljani Ljubljana, 18. junija. Kakor smo že poročali, bo v nedeljo prvič v Ljubljani skupščina Zveze mest kraljevine Jugoslavije ter bo naše mesto ob tej priliki prvič lahko pozdravilo večino županov in drugih predstavnikov mest vseh jugoslovanskih banovin. Že danes dopoldne se prično važne seje, ki se bodo nadaljevale še popoldne, a zvečer se gostje na povabilo predsedstva mestne občine ljubljanske udeleže predstave »Gioconda« v opernem gledališču. V nedeljo, 19. t. m., se ob 10 prične redna glavna skupščina Zveze mest krajljevine Jugoslavije v dvorani Trgovskega doma v Gregorčičevi ulici, kateri bo predsedoval zagrebški župan dr. Teodor Peičič. Po običajnem dnevnem redu bo predaval tudi član ljubljanskega mestnega sveta univ. prof. dr. France Stele o kulturnem razvoju mesta Ljubljane. Ob 13.30 priredi predsedstvo mestne občine ljubljanske v čast gostom obed v verandni dvorani Uniona, po obedu si pa ob 16 gostje v treh skupinah prično ogledovati kulturne in socialne zanimivosti mesta, a v ponedeljek ob 7.30 se z avtobusi odpeljejo na Bled in v Bohinj. Od 72 jugoslovanskih avtonomnih mest je sedaj v tej važni organizaciji včlanjenih 68 mest. V predsedstvu organizacije so poslevodeči predsednik zagrebški župan dr, Teodor Peičič ter predsednika belgraj&ki župan Vlada Ilič in ljubljanski župan dr. Juro Adlešič. V Ljubljani sta bili doslej sicer že dve seji upravnega odbora, pred kratkim pa tudi konferenca socialnopolitičnih in zdravstvenih referentov, ko so se hkrati v Belgradu sestali' tehnični referentje mestnih uprav. Prvič bo naše mesto sedaj deležno časti, da se predsedniki in predstavniki mest zbero na glavno skupščino svoje Zveze v našem mestu, zato jih pa naša javnost gotovo pozdravi z V60 gostoljubnostjo. Izpred obrtnega sodišča Kako se odpoveduje nameščencem Mnogo je še službodavcev, ki ne vedo ali pa nočejo vedeti, kako se odpoveduje trgovinskemu in pisarniškemu osebju. To naj pokaže sledeči primer: Drago je bil v lesni industriji manipulant in skladiščnik; prijavljen je bil tudi pri Pokojninskem zavodu v smislu predpisa § 1, odst. II. zak. o pok. zav., ker je bilo njegovo delo pretežno umstvenega ali duševnega značaja; smatrati ga je bilo tedaj za nameščenca. Za 30. septembra mu je bila služba pravilno odpovedana in bi bilo moralo tega dne službeno razmerje prenehati. Toda lastnik mu je rekel, da lahko še nadalje ostane nekaj časa v službi. Dne 15. decembra je bil Drago odslovljen brez odpovedi, nakar je iztožil plačo do 31. marca, torej za tri in pol meseca. Lastnik je odklanjal plačilo, češ da je obdržal Dragota samo še za nekaj časa, da ga je smel tedaj poljubno odpustiti. Lastnik je bil obsojen na plačilo. Razlogi: Besede »za nekaj časa« bi se pač dale smatrati tako, da je bil Drago sprejet samo za čas prehodne potrebe; v tem primeru pa bi bil mogel lastnik v prvem mesecu vsak čas, toda le proti odpovednemu roku enega tedna prekiniti službeno razmerje. S potekom prvega meseca 6e je do tedaj začasna služba spremenila v neomejeno, katera se je mogla ra*' rešiti le s pravilno odpovedjo. Taka odpoved pa se mora podati najmanj šest tednov pred koledarskim četrtletjem; dne 15. dccembra je mogel lastnik odpovedati službo le za 31. marec, do tega dne je imel Drago pravico do plače, najsi je bil do tega časa v službi ali če je bil poprej brez zakonitega razloga odpuščen. Zahtevajte povsod naš list! Olimpijski program se je začel Sinoči so naši najmlajši, na katerih sloni olimpijska proslava, s svojo večerno plavalno prireditvijo na ilirijanskem kopališču otvorili letošnji olimpijski dan. Slabo vreme — med prireditvijo samo je namreč začelo pošteno deževati, in pa ftlaba reklama —■ miting je "bil namreč prvotno določen za danes zvečer, sta privedli na ilir. kopališče komaj dobrih 200 gledalcev. Miting ni bil samo domača prireditev ilirske plavalne sekcije, ki je pokazala, da je Ilirija pritegnila v svojo vrsto lepo število mladih plavačev in plavalk, ampak se je tudi v športnem oziru lepo predstavila za začetek plavalne sezone. Na včerajšnji prireditvi sta izborni Cc-rer Tone in Finčeva Draguša postavila dva nova jugoslovanska rekorda, Rezultat Cererja na 200 ra Prsno s časom 2:51.7 je krasen mednarodni rezultat. Tudi nov jugoslovanski rekord Draguše Fin čeve 100 m hrbtno v času 1:30.4 je zelo lep, brez dvoma pa bo Finčeva ta čas letos še izdatno izbolj' šala, saj je včeraj plavala «ama brez vsake konku renče. V imenu olimpijskega odbora v Ljubljani je prieditvi prisostvoval dr. Ivo Pirc. Prireditev sama se je začela z malo zamudo in je trajala tja do 11 zvečer. O uvozu tujih miselnosti Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Dovolite mi, gospod urednik, da Vas opozorim na nenadzorovan uvoz tujih miselnosti, ki bi ga jnogli in morali iz več razlogov zavračati. Med koledarji, kakršne dele trgovci ob Novem letu, se je pojavil letos tudi koledar, ki je vreden posebne pozornosti. Na naslovni strani je stalo, da je namenjen katoličanom, češ da vsebuje imena katoliških svetnikov. O tem sicer nikjer ni sledu, pač pa je posebnost tega koledarja, da ima vse zadnje strani potiskane z nacistično in rasistično propagando vodilnih nemških političnih ideologov in izreki klasičnih filozofov, v kolikor so za tako propagando uporabni, Pri tem se spomnimo, kako smo dobivali neko leto iz zamejstva pomaranče, zavite v Papir, ki je bil potiskan s protijugoslovansko propagando. Naš narodni ponos bi zahteval, da tak uvoz vedno zavračamo, ne oriraje se na to, kakšno tujo miselnost predstavlja. V tem ne sme nihče videti afronta proti kaki tuji državi. Nihče nam tudi ne sme zameriti, če «e branimo one znane nič kaj častne vloge iz zgodbe o kukavičjih jajcih v tujem gnezdu. Saj 6 tem tudi sami razpihujemo bujno fantazijo in pričakovanja one peščice prenapete-žev, ki se čutijo pri nas v narodnostnem oziru tujce in ki porabijo vsako priliko, da izzivajo na ■vse načine, na primer z nogavicami ali klobuki, če bomo na to nekoliko bolj pazili, menda ne bomo zato še nestrpneži. Ali ne mislite tudi Vi tako, gospod urednik? O koledarju Vam pišem iz posebnega razloga. Po okupaciji Avstrije so celo v našem čisto slovenskem kraju ljudje povpraševali, če bo že kmalu Prišel Hitler. V svoji nevednosti so si obeta‘li povratek dobrih predvojnih razmer. To je naša narodna sramota, ki kaže iti z njo pod mernik. Je Pa dejstvo, da je bil to uspeh premetene propagande, ki je prišla po mojih ugotovitvah s Štajerskega. — Vaš naročnik z Dolenjskega. Slov. KonHce Gostovanje ljubljanske drame z Beuedettijevo komedijo »Rdeče rože« bo v nedeljo, dne 19. junija ob pol devetih zvečer v Prosvetnem domu. Odlični člani ljubljanske drame, ki so odigrali to igro v Ljubljani ter najrazličnejših krajih dravske banovine z naj večji m umetniškim uspehom, so ustvarili s to igrivo, duhovito, salonsko komedijo predstavo, ki kaže vse odlike prvovrstno naštudirane in podane igre. Za predstavo vlada pri nas veliko zanimanje. Vstopnice dobite v predprodaji. Kraj Barometer- 1 sko stanje 1 Tempe* ratura v Cc Uelattvna | vlaea v % 1 O, C ■Sc P Veter Pada- vine • 03 cfl*? ca • *® °§ (smer, jakost) m/m vrsta Ljubljana 764-8 2>8 140 71 7 Ei 0-8 dež Maribor 765-2 19-4 9-U 80 0 0 — — Zagreb 765*9 20-0 13-0 70 4 0 — — Belgrad 765-3 19-0 10-0 80 5 WNWS — — Sarajevo 767 1 i-: 9-0 80 5 0 — — Vis 765-1 20-0 16-0 70 4 SE, — — Split 764-5 '27-0 160 40 3 NE. — — Kumbor 762-6 25-0 2-0 30 6 NE, — — Rab 764-9 25-0 17-0 60 3 SSE, — —• Dubrovnik 764-0 26-0 15-0 40 5 NE, — — Vremenska napoved. Spremenljiva oblačnost, sicer lepo vreme. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes. Včeraj je bilo do 8.20 popolnoma jasno, nakar se je nekoliko pooblačilo, vendar pa je ostalo do 9 večinoma jasno. Ob 9 je pričela oblačnost naraščati in se je skoraj popolnoma pooblačilo, Ob 11.40 se je zopet pričelo jasniti in je ostalo večinoma iasno do 16.50. Ob 17 se je zopet pooblačilo. Deževalo je od 19,10 do 21.40. Ponoči je bilo deloma oblačno. Koledar Danes, sobota, 18. junija: Marko. Nedelja, 19. junija: Julijana. Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmayer, Sv. Petra c. 78. Obvestila Tivar obleke prispele, prekrasne nove stvari, cene znano nizke. Sedaj Tivar obleke v vsako hišo, Tivar obleke za vsakogar. Glavna zaloga Anton Brumec, Ljubljana, Prešernova 54 nasproti glavne pošte. Boks in rokoborba. Danes zvečer ob 8.30 bo nastop težko-aletov v dvorani Delavske zbornice. Nastopijo najboljši težko-atleti iz Ljubljane, Kamnika in Trbovelj. Vabljeni vsi prijatelji tega športa. Izkoristite priliko — samo 180 din Vas stane dvodnevni izlet v Trst, na Doberdob, Sveto Goro, Kalvarijo v dneh 9. in 10. julija. V tem znesku je vračunana vožnja, prenočišče, prehrana in skupni potni list. — Hitite! Prijave sprejema Zveza bojevnikov v Ljubljani, Kolodvorska ulica 25, samo še do 23. t. m. — Potrebni podatki: Ime in priimek, očetovo in materino ime in dekliško ime ter priimek, rojstni kraj, dan, mesec in leto, poklic, bivališče (točen naslov), pristojna občina, slika v velikosti 6X9 cm z lastnoročnim podpisom na prednji strani. Na državni realni gimnaziji v Kočevju bo sprejemni izpit za I. razred v petek, dne 24., in v soboto, dne 25. junija t. 1., ob 8. uri. Učenci (-ke), rojeni 1. 1925., 1926., 1927 in 1928 naj prineso s seboj spričevalo o uspešno dovršenem IV. razredu in krstni list; prošnje se bodo sprejemale do 23. junija. Frančiškanska prosveta M. 0. v Ljubljani vljudno vabi vse svoje člane k udeležbi za procesijo sv. R. T. frančiškanske župnije, ki se prične jutri v nedeljo točno ob 8 zjutraj. Zbirališče članov vseh odsekov je določeno na Marijinem trgu, desno pod stopniščem glavnega vhoda v cerkev. Naša prosveta se uvrsti za Najsvetejšim. Prosim za čim večjo udeležbo. — Predsednik. 1.500 ton premogovega zdroba potrebuje lotos mestna klavnica ter bo premog veljal okoli 280 tisoč dinarjev. Razpis dobave je objavljen v »Službenem listu« 18. t. m. ■% Naš klavirski pedagog prof. Janko Ravnik nam predstavi v ponedeljek, dne 20. t. m., v veliki Filharmonični dvorani menda svojo najboljšo učenko, gospo Osterc-Valjalo Marto. Letos je absolvi-rala visoko šolo klavirskega oddelka našega drž. konservatorija in na samostojnem jutrišnjem koncertu izvaja naslednja dela: 1. Scarlatti: Suita, 2. Schubert: Varijacije v li-duru, 3. Chopin: Fan-taisie Polonaise, 4. Gianneo: Suita, 5, Cerepnin: Tri koncertne .etude in Janko Ravnik: Valse nie-lancholique in Valse earacteristique. Na koncertni nastop Marte Osterc-Valjalo še prav posebno opozarjamo in vabimo. Koncertni nastop je v ponedeljek ob 18.15 v veliki Filh. dvorani. Zadnje tri produkcije drž. konservatorija v tekočem letu bodo v torek, 21., v sredo, 22. in v petek, dne 24. t. m., vsakokrat ob 18.15 v veliki Filharmonični dvorani. Podrobni sporedi za vse tri produkcije se bodo dobili v knjigarni Gl. Matice po 3 din in veljajo obenem kot vstopnica v dvorano. Pevski zbor Glasbeno Matice ljubljanske ima 27. t. m. ob 21. uri v Hubadovi pevski dvorani redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Prihodnja vaja mešanega zbora bo v torek, dne 21. t. m., ob 20. uri. Odbor. Ravnatelj stolnega kora mons. Stanko Premrl in prof. Matija Tomc, oba honorarna profesorja orgel na ljubjanskem drž. konservatoriju sta nam pripravila s svojimi učenci za nocoj res užitka poln večer. Ob en četrt na sedem bo v Hubadovi dvorani orgelska produkcija gojencev drž. konservatorija, na kateri bodo nastopili naslednji gojenci: Rijavec Janez, Snoj Venceslav, Jelenc Olga in Arh France iz Sole prof. Tomca, Hanc Josip, Bohinc Stanko, s. Judita Pipan in br. Salvator Majhenič iz šole mons. Premrla. Vse prijatelje orgelske igre opozarjamo na produkcijo, ki začue ob 18.15 v Hubadovi dvorani poslopja Gl. Matice v Vegovi ulici. Promenadni koncert. Turistični odbor za mesto Ljubljano priredi danes 18. junija ob 19 v >Zvezdi« promenadni koncert Igra godba Narodnega železničarskega glasbenega društva >Slo-ga< pod vodstvom dirigent* g, Svetela Herberta. Uubliansko gledališče DRAMA. - Začetek ob 20 Sobota, 18. junija: »Izpit za življenje« Red Sreda. Konec dramske sezone. OPERA. — Začetek ob 20. Sobota, 18. junija: »Gioconda«. Red A Nedelja, 19. junija: >Grofica Marica«. Izven. Zui- žane cene od 24 din navzdol. Ponedeljek, 20. junija: zaprto. Drama Ljubljanska drama zaključi svojo leloSnjo sezono v soboto 18. t. m. s Skvarkinovo komedijo ilzpit za življenje«. Predstava je za abonma Sreda. S to predstavo dobe abonenti reda Sreda polno število dramskih predstav. Sprememba dneva pa je bila potrebna, ker imamo še eno sredo v sezoni, la pa je rezervirana za operno predstavo. priskočili strežaji in spustili stopnico pri kočiji. Človek je videl lahko celo njihove zlate gumbe. Po kratkem premoru je kočija spet krenila in zavila za hišo. s,- -^a st°Pn'.('a.h d° Rradu je zdaj bik) nekaj časa kaj živahno, štirje služabniki so vlekli po stopnicah navzgor moža z belo nogo, katero je togo stegoval pred se. Služabnike je vodil podjeten hišnik. Na vrhni stopnici je stala ženska in čakala. Drugi služabniki so izginjali v hišo, e kovčegi in torbami. Celo na to daljavo je bilo moči razločiti svojevrstno rumeno obleko, človek je pa tudi lahko videl, da žena drži nekaj v roki. >Bog ve?« se je utrgal gledalcu na hribu iz prsi kratek vzklik. / naglim, skoraj obupanim gibom je odtrgal pest listja z grma in ga jezno razsul v zrak. Štirje moški tam pri gradu so pa medtem vlekli svoje živo breme e težavo čez zadnjo strmino. Po vsem videzu to ni bil lahek grižljaj zanje. Ko so že skoraj prišli na vrh, se je eden spotaknil in ves sprevod se je začel nevarno opotekati. Zdaj pa Je bolnikova palica srdito zaplesala nad njihovimi glavami in hrbti, da so kar planili v odprto žrelo vhoda. Žena je zdaj stala sama. Videti je bilo, kako gleda po pokrajini, kjer so se sence gostile. Zdelo se je, da so pri vsem tem razburljivem prevlačevanju in prenašanju bolnika nanjo čisto pozabili. Na toliko dobre sreče gledalec tam gori za grmom prej ni bil drznil upati. Morda je zdaj žena gledala naravnost proti njemu. Zalo se je s spretnim skokom zavihtel na skalo, ki je oglato molela čez greben, ki ga je skrival. Tam je raztegnil plašč daleč od sebe in ga zavihtel. Pri tem je skakal in »topal in mahal e klobukom. Postava na stopnicah je za trenutek stala kakor da so jo prebodle puščice. Potem je tudi ona vrgla roke divje v zrak iti pomahala 3 predmetom, ki ga je držala v roki. To izmenjavanje znamenj je trajalo nekaj sekund, potem 6e je žena naglo obrnila in odnesla vso luč dneva s eeboj. V veliki dvorani na gradu Besanceu je pod krožnim svečnikom sedel don Luis. Položili so go bili v naslanjač, kjer je zdaj pestoval nogo. Nekajkrat je bil moral stopiti na njo, in bolečina od tega ga še ni pustila. Mara je planila k njemu, da bi mu pomagala, pa je samo na kratko revsnil na njo. naj se ne dotika povojev Naj gre gori in se preobleče za večerjo. Glas, s katerim je to dejal, je osupnil celo služinčad. Ni bilo ravno moči reči, da bi bil markiz nevljuden, a zadostoval je glas. V tem razburjenju je Maria skoraj pobegnila iz sobe. Mali predmet, katerega je nosila pri sebi kot ljubo punčko, je stal pozabljen na mizici. Besanski hišnik je med tem premišljal, kako naj bi nadomestil strežnika, ki jih je prej dobil s palico in je zaradi tega bila njegova roka za teden dni nerabna. Ni bilo drugega, kakor da bo sam stregel pri mizi. Monsieur je bil težaven človek. O tem ee ni dalo dvomiti. Zato je bilo bolje, če ni človek ničesar tvegal. Tudi je gospod de Be-senee strogo zapovedal, da je treba tem gostom streči skrbno. Hišnik je vrgel kratek pogled na bolnikovo obličje. Nato se je priklonil in ga za trenutek ni bilo, a se je takoj spet prikazal z majhno, trebušasto temnozeleno steklenko. Donu Luisu se je obraz spremenil. Z veščim očesom je gledal koko hišnik vleče zamašek iti ni našel ničesar, nad Čemer bi lahko spodtaknil. Nebeški vonj kakor iz koška svežih zrelih breskev, ki leže na soncu, je napolnil sobo. Z lepo natančnostjo in mirno roko je hišnik nalil za dva prsta pijače v kozarec, ki ga je prej skrbno obrisal. Potem ga je podal donu Luisu. Ta je z užitkom vohal to cvetje in sporazumljiv pogled je romal od enega moža pa do drugega. _ Hišnik se je priklonil in dejal: »Letnik Ma!plaquet, ekselenca.« Markiz je počasi pil. Bij je pivec in pol, toda na la prebogati okus pa le ni bil pripravljen. Bilo je že skoraj preveč. Za las bi se bilo markizu zaletelo. Oči so mu zasijale. Ne bi si bil mislil, da je na svetu kje taka pijača. Že ta vonj! Že samo to je bilo vredno poti iz 1 ariza sem. Poživljajoča gorkota in hkratu čudovito prijetna trdnost sta ga spreletavali. Zbadanje v nogi je ponehalo. Strežnik je spregovoril: »Monsieurju se ni treba premikati.« Prižgal je ogenj iz smolnatega lesa. Ogenj je živahno prasketal in metal koničaste 6ence čez bakreni zglavnik in marmornati rob na kaminu, kjer sta se dva satira drug drugemu bedasto smehljala skozi pletivo listja in grozdja. Markiz ni bil prvi plemeniti gospod, katerega je stari hišnk zdravil s konjakom proti protinu. Glavno pri tem je bilo vedno, da je bolnike najprej pomiril: >Zdaj pa zdaj ho prišel služabnik e kropom. Ekselenca. Ničesar ne sme manjkati.« Potem je spet natočil nekaj malega. »Večerjo bomo prinesli tudi sem. Potem bom dal za okseleneo pripravit! sobo v pritličju. Stopnice si lahko prihranimo. Nisem vedel, da so ekselenca bolni, če ne bi bila soba doli prpravljena že ko ste prišli. Po večerji bo pa takoj na razpolago. Potem ekselenca lahko gredo k počitku, če hočejo ne da bi jim bilo treba iti no sto-pnicah. < 1 Hervey Allen: 5 Antonio Adverso, cesarjev pustolovec »Monsieurju se mudi,« je zamrmral in vtaknil novec v žep. Jezditi za kočijo je bilo kaj lahko. Na sveže popravljeni cesti so se njene široke kolesnice tako razločno risale, kakor da bi bila peljala čez nov 6neg. Kočije same pa seveda ni bilo videti. Na^ gričku nad vasjo je tujec stopil s konja in se še enkrat prepričal zaradi kočije, preden je odjezdil na ravan. Vprav se je hotel spustiti v skok, pa je onkraj globeli zapazil na griču oblaček prahu. Kočija je vzniknila izza gozdiča in se jasno zarisala na obzorju. Opazovalec je s svojega mesta lahko videl celo, kako se nekdo sklanja iz voza in govori z jezdecem, ki se je v odgovoru obrnil na sedlu. To je trajalo trenutek, potem je vozilo izginilo čez grič. Tujec je spodbodel konja in zdrvel po klancu, preskočil nizko ograjo, preprečkal nekaj travnikov in bil spet na cesti. Vas je zdaj ležala za njim. Jezdil je naglo po bregu navzgor. Na eni strani je imel gozdič, na drugi vinograde. Malo pred grebeuom je skočil s konja in vrgel kobili vajeti čez vrat. Kobila je mirno obstala na mestu. Jezdec je plašč zavil tesneje krog sebe, se sklonil k tlom in planil nekaj korakov naprej. Poteiji je skočil s ceste. Skril se Je za ugodnim grmom in gledal v dolino na oni strani. Dolina ni bila kaj globoka: širna obdelana pokrajina v mehkem soju francoske večerne zarje. Spredaj je ležal park gradu Besance. Izpod širokega drevja so se tu pa tam lesketali kipi kakor za-nieglene svetilke. Pot se je kačasto vila po nasadih do gradu. Grad je bil stara stolpičasta stavba. Prednje krilo pa je bilo novo in je imelo visoka zaokrožena renesančna okna. Pred njim je stala vrsta stožčastih drevesc v čebrih. To je bil nekak mali Versailles, tiste vrste, kakršnih so pod zadnjima kraljema poganjali iz tal po vsej Evropi. Tujec je še gledal, ko je začel pršiti na ploščadi vodomet Okna v pritličju so se rumenkasto zasvetila, kakor da kdo hiti iz sobe v sobo in prižiga 6veče. Med dvojno živo mejo se je spet pokazala kočija. Pri vožnji proti gradu je zavijala v pol krogu in se ustavila pred vhodom. V zraku, ki je bil jasen, kakor zrcalo, je človek videl, kako so Slučaj - iznajditelj , . .... 1 General Franco pri paradi nacionalistične vojne mornarice v sredozemskem pristanišča Vinarozu, ki so ga nacionalisti osvojili to pomlad Ob stoletnici Zeppelinovega rojstva Te dni je minilo ravno 100 let, ko je bil v Konstanci rojen grof Zeppelin. Življenje malo-katerega iznajditelja je tako polno ekstrfemov, kot je bilo življenje Zeppelina. Ko je stopil pred javnost s svojo novo idejo, je moral računati, da ga bodo dolga leta zasmehovali kot nevzdržnega fantasta in da ga bodo 'ovirali pri delu. Pa tudi malo jih je pionirjev na polju tehnike, ki bi že pri prvem uspelem poizkusu uživali toliko spoštovanja, kot ravno Zeppelin. Poslednja leta njegovega življenja ga je nemški narod častil kot narodnega junaka. Mladi grof se je najpreje posvetil vojaščini; prav posebno se ni odlikoval v tem poklicu Leta 1863 je izbruhnila vojna severnoameriških držav proti Južni Ameriki. Mladega poročnika je zamikalo, da bi se prijavil, zato je zaprosil za dopust in odpotoval v Ameriko. Tu se je boril na strani severnoamriških držav. Na ta način je prejx>toval vso Ameriko in se poleg drugega naučil upravljati z vodilnimi baloni. To ga je že z vsega po-četka izredno zanimalo. Po končani vojni v Ameriki se je vrnil v Nemčijo. Leta 1870. se je udeležil tudi vojne proti Francozom. Pri vojakih je ostal še nadaljnih dvajset let. Šele leta 1890. je dal slovo vojaškemu stanu kot polkovnik, pa ne zato, da bi počival, ampak, da bi končno rešil vprašanje zrakoplovov, s katerim se je bavil že toliko let. Premišljeval je, kako bi gradil velike balone, katerim bi bilo pri letenju mogoče poljubno spreminjati smer. S takšnim prevoznim sredstvom bi lahko zmagali v vsaki vojni. Računal pa ni z avtoriteto poklicnih učenjakov. Helmholtz je bil oni, ki je takrat izjavil, da so takšni poizkusi brezmiselni, kajti po njegovem prepričanju je pri velikih balonih zračni pritisk na kroglo tako močan, da se zračna ladja ne bi mogla premakniti z mesta. Zeppelin je pa mislil, da je njegova zamisel prava; prusko vojno ministrstvo, katerega je prosil podpore, je najprej vprašalo za nasvet — Helmholtza. Čudno ni bilo, da so pomoč odklonili. Zeppelin se jo obrnil na ljudstvo, da bi zbral sredstva za gradnjo svoje prve zračne ladje. Šele leta 1900. se je dvignil prvi »Zeppelin«. Sicer se je pri dviganju zlomila ena ročica, tudi krmilno platno se je raztrgalo, toda drugače je šlo vse po sreči. Tudi motorji so še slabo delovali, toda za močnejše je bilo treba denarja in spet denarja. Vendar je sedaj vsa Nemčija postala pozorna in z zanimanjem zasledovala delo »letečega grofa«’. Ko se je ponovno obrnil na javno pomoč, so mu izročili veliko vsoto, ki mu je omogočila nadaljne delo. Zaprek vseh vrst seveda ni primanjkovalo. Leta 1906. se je pripetila najhujša nesreča. Zrakoplov je treščil na zemljo in Zeppelinu ni kazalo drugega, kot da je vrgel model med staro železo. Za trenutek se je zdelo, da so vsi izgledi za več let uničeni, vendar je znal Zeppelin vedno najti ljudi, ki so mu stavili sredstva na razpolago in devet mesecev kasneje se je dvignila v zrak nova zračna ladja. Neutrudljivo je delal stari mož, premagal l železno voljo vse udarce usode. Spet se je zgodila nesreča, pri kateri je zgorel ves zrakoplov. Takrat je zbiral ves nemški narod, največ mali ljudje, da so delavnico v Friedrichshafnu spet postavili. Ljudstvo je zbralo ogromno vsoto šest in pol milijona mark. S tem denarjem se je pač dalo nekaj napraviti in doseči. Nekaj let pred svetovno vojno je mogel Zeppelin že izdelovati velike in varne zračne ladje. Vsakdo ve, kakšno vlogo so igrale te zračne križarke v svetovni vojni, sicer v drugačni obliki, kot si je zamislil Zeppelin v začetku svojega dela. Kakšen vojaški uspeh so dosegli nemški »Zeppelini«, ko so se pojavili nad Londonom! Stari grof ni dočakal konca svetovne vojne. Umrl je leta 1917, oboževan od vsega nemškega naroda. Programi Radio Ljubljana Sobota, /S. junija: 12 Pisan spored vam gotovo je všeč, saj plošče izbrane res lepa so reč — 12 45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Pisan spored vara gotovo je všeč, saj plošče izbrane res lepa so reč — 14 Napovedi — 18 Za delopust (igra Rad. orkestar) — 18.40 Dolenjska mesta v dobi čitalnic (g. prof. Jarc) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nae. ura — Ifl 50 Pregled sporeda — 20 O zunanji politiki (g urednik dr. Al. Kuhar) — 20.30 Kako je brusil Železnikarjev »Brus«. Slovenski humor iz začetka devetdesetih let. Za radio nabral in pripravil Niko Kuret. Izvajajo člani rad. igral, družine, sodelujeta Jožek in Ježek, glasbeno ilustracijo na klavirju oskrbi prof. Lipovšek. — Z2 Napovedi, poročila — 22.15 Za vese: konec tedn«”(igra Radijski orkester). Drugi programi Sobota, junija: Bcloiad; Ju Narod, pesmi, 21 Koncert podporno zadruge gledal, osebja, 21.45 Orkester in tamburice — Zaareb: 20 Franc, klavir, glasba, 20.30 Tenor, 21 Violina, M.30 Vok. konoert, 22.20 Orkestralni koncert — Praga: 19.25 Zab. program, 21.15 Serenade — Varšava: 20 Oddaja za Poljake v tujini, 21.10 Pihala. 22.10 Zab. program — Sofija: 19.30 Violina, 20 Flavta. 21.40 Lahka glasba, 22 Zabav, program, 23.30 Pie«, glasba — Budimpešta: Festival v proslavo rojstnega dne kraljevega namestnika Horthya, 21.30 fig. orkester. 22.20 Klavir, 23.10 Jazz — Trst-Uilan•• 21.00 Straussova opereta iKavalir z rožo« * Bogat trgovec se je vrnil s potovanja iz Afrike. Svoji ženi pravi: »Ljubica, tako rad bi ti bil prinesel malo opico, pa mi kapitan ni dovolil!« »Nič zoto, ljubi mož,« je odgovorila njegova zena,« sem prav zadovoljna, da si ie ti prišel!« Učitelj se je trudil, da bi neposlušnim učencem dopovedal, kaj je dolgočasnež. iKako pravimo človeku, ki venomer govori in govori, četudi ga nihče ne mara poslušati?« »Učitelj,« se je oglasil Rebrnikov Nacek. Pri marsikateri veliki in važni iznajdbi je igral slučaj veliko in važno vlogo. Brez števila legend in pripovedk se plete o epohalnih iznajdbah in izumih. Iz vseh teh pripovedk pa je mnogokrat težko najti pravo jedro in resnico. Pravljice o frančiškanskem menihu Bertholdu Schvvar-zu, ki je iznašel smodnik, se konča z dejstvom, da je Albertus Magnus že sto let popreje poznal učinek salpetra. Menihova zasluga je le ta, da je praktično uporabil smodnik. Tudi pravljični samo-var za čaj Jamesa Watsa so poznali nekaj stoletij preje, kot ga je iznašel neki nadarjeni pisatelj. In končno še Nevvtonovo slavno jabolko. Ta slavni angleški fizik je po pripovedki sedel na svojem vrtu in baje opazoval jablano. Ko je opazil, da je jabolko padlo z veje na zemljo, mu je naenkrat postal jasen zakon o težnosti. Znan je njegov izrek: »Našel sem!« Podobna pripovedka kroži-o Arhimedu, ki je svoj znameniti zakon iznašel, ko je sedel v kopalni kadi. Požar prinese srečo Naravnost fantastični in neverjetni so včasih dogodki, ki pomagajo pri novih izumih. Leta 1725. je požar uničil trgovcu in drogistu Fran?oisu iiousseau-ju vse imetje. Rešil si je le golo življenje. Iz žalostnega pogorišča in pepela je hotel trgovec rešiti vsaj raztopljene zlate in srebrne novce. Pod ruševinami pa je našel eden od njegovih sinov ostanke zgorelega predala, v katerem je Rousseau spravljal želatino, smolo in cinober. Zaradi vročine ob požaru so se vse te tvarine stopile v eno samo maso. V to čudno brezoblično niaso pa je padlo tudi nekaj novcev. Trgovec je s pomočjo kladiva in klešč izvlekel kovance iz mase in pri tem opazil razločen negativen odtis kraljeve slike, ki je bila na novcu. Tako je nastal prvi odtis kovanca. Ko je hotel Rousseau svojo slučajnostno iznajdbo praktično uveljaviti, je naletel na veliko nezaupanje. Toda slučaj mu je še pomagal enkrat! Vojvodinja Longueville je zbolela na posledicah zastrupljenja. Zdravniki so ugotovili, da se je vojvodinja zastrupila z zeleno ploščico, ki so jih takrat splošno uporabljali za pečalenje in katere je bilo treba ovlažiti z ustnicami. Rousseau je takoj ponudil svoj pečatni vosek in od tedaj naprej je začel uporabljati Rousseaujev pečatni vosek kralj Ludvik XIII., Richelieu, dvor in končno ves svet. Drogist je v enem samem letu zaslužil več, kot je bilo vredno njegovo pogorelo premoženje. Čevljarski vajenec in pivo Da hranimo pivo, ki ga hočemo obdržati dobrega v steklenicah, gre zahvala nekemu čevljarskemu vajencu iz Lichtenfelsa. Mojster je pobiča poslal po bamberško pivo in namesto, da bi mla- di deček prinesel pivo iz najbližje gostilne, jo je mahnil po pivo naravnost v Bamberg. Ko se je vrnil, so se mu seveda vsi smejali. Ves jezen je vzel steklenico s pivom, ušel in zakopal steklenico v gozdu pod nekim drevesom. Nekaj let kasneje je kot Wallensteinov konjenik prišel zopet pred lichtenfelska mestna vrata, skozi katera je kot čevljarski vajenec nekoč zbežal v svet. Spomnil se je mojstra in svoje zmote, poiskal kraj, kjer je takrat zakopal steklenico s pivom in jo nato odnesel začudenemu mojstru. Mož je steklenico takoj spoznal. Ža šalo so pokušali — kakor so mislili pokvarjeno pivo. Za čuda pa so ugotovili, da je pivo še mnogo boljše. Od kdaj so moški ovratniki Skoraj neverjetno se sliši, da so moški ne-prišiti ovratniki stari komaj dobrih sto let. V ameriškem mestu Troy je živel leta 1826. čevljar Montagu, ki je zelo ljubil snago. Žena je morala stalno skrbeti, da je imel vedno čisto perilo. Čevljarjeve srajce so bile še čiste, ko je bil ovratnik, ki je bil prišit na srajco, že davno zamazan. Žena se je nad večnim pranjem zelo jezila. Nekega dne pa je jezna potegnila s srajce ovratnik, da bi si prihranila delo. Ko ga je hotela spet prišiti, se domisli, kaj če bi pripela ovratnik z gumbi, da bi imela v prihodnje manj dela. Na ta način si je olajšala delo, sosede so jo začele posnemati in tako je nastal moški ovratnik, ki ga danes uporablja ves svet. Kaj nastane iz otroške igrače Danes si ne moremo misliti avtomobila ali kolesa brez zračne polnitve. Ta iznajdba je doprinesla kolesarski industriji neverjeten porast in vendar se je zgodila brez namena. V letu 1888. je daroval irski zobozdravnik John B. Duneop svojemu sinku trikolo. Takšna kolesa so bila takrat zelo v navadi. Kolo je imelo cele gumijaste obroče. Desetletni fant je prav z veliko težavo vozil po slabo tlakovanih ulicah, zato je oče obljubil svojemu otroku, da bo njegovo trikolo najboljše in najhitrejše v vsem Dublinu. Izdelal je lesen obroč, preko katerega je ovil gumijasto prevleko. Za ventil je uporabil sesalko sesalne steklenice nekega dojenčka. Gumijaste obroče je Dunlop nato prevlekel z platneno krpo. Končno je s pomočjo primitvnega ventila napolnil cevi z zrakom. Prve poskusne vožnje na dvorišču so mladega fanta zelo zadovoljile, tako, da si je kmalu upal tudi na cesto. Tu so ga vsi z zanimanjem in občudovanjem ogledovali. Dunlop je dobil patent za svojo iznajdbo in v maju leta 1889. so že izdelovali kolesa s takšnimi obroči. Nekaj let kasneje je otroška igrača postala artikel in kolesarska industrija se je ueverjetno in ogromno razvila. Ob 900 letnici sv. Štefana, prvega madžarskega kralja so v pozlačenem vagonu vozili po raznih madžarskih zgodovinskih mestih zlat relikviarij z desnico sv. Stefana »SlovcntkJ dom« Uhaja mk delavnik ob II Metana naročnina H Din. ta Inoirmatvo » Din Uredništvo. Kopitarja .Ilce «/111 Telefon loot do <004 Uprava, Konltarlev. »lir. 4. U JngMlov.a.ko tUkarno * Lj-bljanl, K Ut UdajatelJ. Ivan Rakavec Urednik, Jote Rollfek. uprava. Kopitarjev. «,|jCa 4