St. 189 Mtiiia plati« f gotovini (losts hi m n nm* ,. -i««- «i io« avgusta 1923. Posamezna sievtika 20 cent. Letnik xlviii Izhaja. tzvgemSi pondeljek. vsa' AsUkega it 20. L nfđstropje pisna k m iprejtaijo, AbIcb Oarbee. — Lastnik suh sa meae: L 7.—, t mestec 4 Hrc več. »a uprave WL 11# cDlNOST Posamezne Številke v Tista in okoHel po 90 cenL — Oglasi se Hrokosti ene kolona (72 mm.) — Ogtosl trgovcev ta okilulkoa mm po 40 < osmrtnice zahvale, poslanice ta vabila po L 1.—, eglaal denarnih mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. bese*, najmanj pa L Z — naročnina In reklamacije ae poUtJajo iskljeteo upravi Edinosti. v Trato, alica en FrančiSka AslSkega štev. 20* L nadstropje. — Tetefo« utednlitva ftn nprave H4K Mussolini nadjonalist V svoji knjig? «It TrentinO* označuje Benito Mussolini teoretični pangermani-jcem in opisuje glavne v nanje in notranje, duševne. karakterne potvae nemškega plemena iz posameznik dob njegovega zgodovinskega razvoja. Po besedah avstrijskega Nemca Rennerja označuje Mussolini kot program pa »germanizma;: mirno ali nasilno priključitev k Nemčiji « man je germanskih dežel»: severnih ozemelj Italije, vzhodne Francije, nemške Avstrije in vseh iralih narodov na severu, kjer prevladuje nemški element. To so bile sanje, ki so razdre vate nemško mladino. Tu omenja Mussolini neki zemljevid, ki je kazal, kaka bo Evropa okolo leta 1950. Vse središče Evrope bo nemško. Vsi mali narodi, ki obkoljajo Nemčijo, izginejo* in jih pogoltne nemško cesarstvo. Meje Italije se potisnejo k Vidmu, a Trst bo nemški! Težko dat bi Trst politično- postal italijanski. Je Nemčija, ki preži nanj. Če bi Trst postal Nemški. bo srednjezemska hegemonija Anglije neizbežno iz pod kopana in Malta utegne postati ne mrka utrdba, "Tako označuje V naslednjem pog'avju govori Mussolini o italijanski obrambi proti temu nemškemu napadalnemu delovanju- Pravi, da Lega Nazionale pač brani jezikovno i talija ns t vo, absolutno pa da ne vrši političnega dela. Na njenih prireditvah vihra često črno-rumena avstrijska zastava. To- pomeni, da hoče Lega Nazionale iskati opore v avstrijskih zakonih. Temu naglalanju avstrijskega podaništva je bil — pravi Mussolini — morda namen, da prepreči, sume in preganjanja od strani avstrijskih obla^iev. (Ta ugotovitev Mussolrnija je za nas dragocena v označbo zavratnosti -in zlobe tistih, ki danes na škodo nas Jugo-slorvenov v Julijski Krajini kujejo1 tista večne obtožbe z austriakantstvom le na podlagi dejstva, dia smo v časih avstrijske vladavine iskali v avstrijskih zakonih opo-y v borbi za svoje pravice in dia srno se v ta namen obračali do avstrijskih oblastev. Tu pa priznava Mussolini, da so nekdanji 'talijanski državljani Avstrije delali — Isto!i Mussolinijeva ugotovitev diaje onim klevetnikom temeljito po zobeh.) __ Mussolini ugotavlja nadalje, da so "bili ____f_ visoka mesta v birokraciji vojski ter so srditi sovražniki vsake roani- ska — daje sicer po kakega člana. Legi Nazionale, kako podporo m mnoga piato-niška priznavanja. Kimetje so austriakanti. Novinci iz nekaterih - trentinskih dohSi prepevajo, ko- prihajajo v mesta, protiftali-janske pesani, žalijo Italijane ip vzklikajo: Živela Avstrija! Med duhovščino — pravi Mussolini — so boli v prejšnjih časih tudii taki, ki so se borili za jezikovno in politično rtalijanstvo. Danes (1911) jih ni več! Mestna proletarijat se ne priznava k Lagi Nazionale. Ne pomaga in ne škoda — je brezbrižen. Pretežno večino v Legi tvorijo mali trgovci, age®fcje, učitelj, rokodelci. Na to opisuje Mussolini obrambno delo «Lege» in društva «Pro-Cultura». Avstrijska vlada toierira obstanek Lege Nacionale in ji postavlja le navadne bkokratične zapreke. Pangerroanisti pa nočejo razorožiti ter opisujejo Lego Nazionale kot društvo, ki ga pjodj^pira iredentistična družba «Dante Alighieri>. To je velika stoletna borba med germanizmom in romanizmom! Mussolini pa ne obupuje glede bodočaio-sti itaKjanstva v Trentinu, kakor srao po-vediali že v prvem članku o knjigi njegovi. Uverjen je, da zmaga italijanstvo. Svojo vero opira na uverjen je, da Nemci niso sposobni za poljedelstvo v onih kraph, V dvojezičnem pasu da mora končno prevladati jezik, ki ga govori gospodarsko delavno prebivalstvo. (Tu moramo že pripomniti, da to isto velja v še povečani meri na pr. glede našega Krasa, rivke, vse vipavske doline do Gorice, Bttda in naše Gore. Tudi tu daje poljedelstvu fce sAoven-skčr; prebivalstvo delavno moč. Ne4edtanji socsi^alist Musso&ni je s tem izrekel sodbo in "obsodbo o poizkusih za peifcalijaačeva-nje tega našega ozemlja. Ce je bita njegova tedanja sodba pravilna, potem so enostavno nerajzumi^ve smaraice in cai^i sedanje uprave v naših krajih, ki jr fe na čehi — g. Mussolini!) In vendSar ga razumemo. Iz njegovega opisa narodnih in jezskotmiih botjev v Trentinu, iz njegovih obtoži* na naslov Trentincev, govori izrazit in vnet italijanski — nacifonalist, najintenzivnej-se nacijo-nalno čustvovanje. Po tem takem je> razumljivo, če ta nacionalist v prejšnjem ___________ „o______L- _ M- - ,socijalistJčneim formatu, sedtaij, ko je prišel Italijani v Trentinu sami, ki so omogočali do rac ar in oblasti skuša praktično udiej-delo vc Iksbundistov. Tako je na pr. škof | stvovati to, kar je čutil že tedaj. Storil je v Tridentu prodaj vclksbundistom bližnji le velik korak dalje in se ne meni več za •. Castello di Pergine», a posredovalec na svojo lastno besedo v svoji knjigi iz leta tej kupčiji je bil in sledi včasih j stvom bivšega socijalista Mussolinija, zno-coportunističnim kriterijem». Mnogi iren-ramo imeti pred očrni dejstvo, da je bil tinski plemenitaši sc pri «Legi Nazionale»| Mussolini ttpdfi kot socijalist — mcijoinalist — cdsotni. Mnogi odlični Trentinci so bili1 polne krvi ter da je ta njegoK- naežjona-najhujši preganjalci italijanskih patrijotov i lizem sedaj, v dnevih moči in siave, prišel v Benečiji in Lombardiji, a sedaj (1911.) do polnega razmaha. Italija PopoJarska stranka ne bo krenila na levo Izjave triamvira Rodsno-ja in posl. Cappe Olcrožnica triumvirata — Don Sturzo pride v Gradež RIM, 9. Vprašanje sodielovanja socijalne "demokracije s fašizmom je stopilo zaenkrat v ozadje; tukajšnje časopisrje se je pričelo spet zelo baviti s krizo v popolar-ski stranki Posebno zanimivi so komenta k izjavam, ki jih je podal triumvir posl. Rodino v pogovoru z dopisnikom lista «Stampa». Predvsem ugotavlja tisk, dia je ■značilno, da je Rodino sploh dovolil, da se njegove izjave objavijo v «Stampi» in ne v Hstu «Popolo», ki je uradno glasilo po-polarske stranke; to naj bi pomenilo, dSa se Rodino ne strinja s pisanjem časopisa «Pou polo». Rodino naglasa v prvi vrsti strankino kompaktnost; glede stališča popo-tar-ske stranke odločno zavrača očitke, da je stranka vladi sovražna. Glede ponovnih trditev, krenila popolnoma na levo, je posl. Cappa v pogovoru s posl. Farinaccijem rekel: < Duša italijanskih katoličanov, govorim o mladini, še posebno o delavskih masah in srednjem meščanstvu, je in bo ostala s po- po! a rs ko stranko y k^ikor!e-ta izraza, skih oblasti - PoTljailfc Vendar 'pa ta doku- vero v demokracijo m svobo^oo m zfru^ t ^ bo obja^ - ti dtve koncepciji na v^h pol^ mišljena bo ^ ^^ ^ ^ m k rsčanske tradicije. Popolarska stranka nd in tudi ne postaja stranka levice. Imamo sicer v stranki, kakor prej, nekaj takozvanih skrajnežev, ki jih nekateri radii imenujejo miglkrlce (po poslancu Miglioliju). /Toda ti predstavljajo danes kakor prej le jgolovo strujo, ki je v veliki manjšini. Triiumr^at je sestavil okrožnico na vsa pokrajinska tajništva, ki jo bo razposlal bržkone jutri. Okrožnica vsebuje navodila o zadlržanju strankinih pristašev pri upravnih volitvah in pojasnjuje strankino stališče -tiapr m fašizmu. Poleg tega vsebuje baje '^irrcno izjavo, dia hoče stranka sodeAovi fašhdovsko vladto ter zavrača trditev v piogiasu ministrskega sveta, da so popo-ai sovražniki fašizma. Reševanje reškega vprašanja RIM, 9. 1 fcaiijansko-jugosiovenska konferenca paritetne komisije je naietela zopet na težkoče, ker skušajo jugoslovenski delegati spraviti reško m zadrško vprašanje v stik. Veficfer pa je pričakovati, da se bodo presnosiš^e katii te ovire. Danes zjutraj je dSolspela na Reko vest, da je reško vprašanje rešeno in to z maskirano aneksijo. Ta vest pa ni še potrjena. Boiogna praznuje 751etzuco izgona Avstrijcev BOLOGNA, 9. Ob priliki 751etmce, odkar so morali Avstrijci zapustita mesto, si je Boiogna naidlela svečano ofcJeko. Vozovi cestne železnice so vsi okrašeni z Zastavicami, pred spomenik na zgodovinskem trgu 8. avgusta so postavili krasne vence. Požar v Faenzž — Obđnsfca palača poškodovana FAENZA, 9. V trgovini, ki se nahaja v spodnjih prostorih občinskega doma je izda je stranka bruhnil ogenj, ki je uničil tudi prostore občinskega gospodarskega oddelka. Not papežev protest PARIZ, 9. Papež je izdhl državnemu tajniku nov nalog, naj protestira pri francoski vladi proti novim nasiljem franco-skih oblasti v Porusrju. Vendlar pa ta. doku-^ bo o^iavljen kakor prvi, ampak Lsijen^đ. t carao izrnčpr« fra-rM-rv-L-; A,. ^ vzame na znance. ga Ju90ste¥iia Tarifi v osebnem m tovornem prometu se podvoje BELGRAD, 9. V ministrstvu saobraćaja se __ izdelujejo novi železniški tarifi. Novi tarifi bi imeli stopiti v veljavo že 1. avgusta, a so morali uveljavljenje odložiti na 15. septembra, ker ni bilo mogoče do 1. avgusta izvesti potrebnih priprav. Tarifi osebnem prometu za 50 do se zvišajo v ^"Vhoće stTn^Tc^rati 100odstxrfW Pri potekih v^cih se bo ^^ - - plačalo v III. razredu 30, v II. 60 m v I. 90 par za vsak kilometer. K temu priđe še 15 odstotkov prometnega davka. Pri brzotvlakth bo stal vsak kilometer za III. razred 60, za II. 90 in za I. 120 par, poieg tGiornale dTtaiia» pravi, da don Sturzo apueti v kratkem Rim in se poda v rradež. te za bt»woBaio in ft*vomo blago za 100 odstotkov. Transport blaga, ki mt prevaža že sedaj po 7.nirfr?mih tarifii, se podraži za 30 - 50 odstotkov. Pogoji za madžarsko posoplo — Obvestitev madžarske vlade BELGRAD, 9. Današnja «Politika > poroča iz Bukarešte: O konferenci v Si na ji javljajo, da je bal prvi in glavna predknet razpravljanja vprašanje madžarskega posojila. Pri tem vprašanju so bale stavljene od! strani jugosiovenekega zunanjega ministra dk*. Nmčica ve^^oe težkoče. Končno je kraljevina SHS pristala z gotovimi .predpogoj na to posodilo. Pred vsem je zahtevala, da se posije v Pešto predstavnik kraljevine SHS v vojno kontrolno komisijo. Po telefonskih veeteh iz Bukarešte je rumjunski zunanji minister Duca informiral tamošnjega madžarskega poslanika o sklepih konference male e*iteote v Stnaji. Po njegovem obvestilu zavisi ukinjanje generalne zastavne pravice od izvršenja gotovih pogojev. Postaviti se ima nevtralen kontrolor, kakor dr. Zinumermann za Avstrijo, kateremu bi se dodhi predstavnik nuale entente. Izvršiti se kna nadalje razorožitev madžanske vojske in razpustiti vse stakne vojne organizacije ter omogočiti kontrola nad vsemi tredentistićn inu orga-niaacijami. Pogodi za sprejem Graje v malo eateato BELGRAD, 9. Iz zanesljivega vira se poroča, da se je na konferenci male enten-te v Sinaji razpravljajo zelo podrobno o vprašanju vstopa Grške v wmXo entento. Med prisotnnmn detegalk je prišlo do sporazuma, da se Gička sprejme v malo entento, toda še le nekotiko pozneje. Grčija mora urediti najprej svoje notranje razmere in utodSti položaj. W je nastal po revoluciji. Dr. Brejc postane poslanec? BELGRAD, 9. Današnja «Pravda» poroča iz Ljubljane, da namerava^ posl. Stanovnik podati ©etasvko m da pride na njegovo mesto v parlament dr. Brejc, bivši predsednik pokrajinske vlade v Sloveniji Parastoe za Hardingoin t Belgradu BELGRAD, 9. Povcdom smrti predsednika Združemah držav Haidfcnga se je vršil danes dopcMbe v tukajšnjem ameriškem poslaništvu; svečan parastoe, kateremu je prisostvoval ameriški poslanik, ves diplomatski zbor, zastopniki vlade g. Velizar Jankovič, ^ l^ko Peric in g. Todorovič, direktor potttičnega oddelenja zunanjega nwaistrstva ifcd. Dvor zastopal general Zečevič. ________ Čehoslovaška Zlati zaklad PRAGA, 9. V Prerovu so našli pri gradnji palače nove poŠte 10 kg težak zlat zaklad v vrednosti 20 tisoč čeških kron. Francija Rumun&ka kraljica v Parizu PARIZ, 9. Romunska kraljica, ki potuje zasebno, je danes prispela semkaj s svoja hčerko Heano. Za razorožitev PARIZ, 9. Začasna kc-misija Društva narodov za razorožitev je odbbrila v drugem čitanju načrt za dbgovor tftede vzajemne pomoči Neksaieri zastopnža ntsa pristali na vse točke, kfi se tičejo medseboine obrambe. Tako se je francoski zastopnik odločno postavil paoti d/oJočitvi. dia smejo tudi države, ki niso vpisane v Društvu narodov, vžavati prednosti, ki jih daje db-govor o vza^eJEoi parnocl Dogovor bo ostal y veijavd 15 let ter se bo nato obnavljal od leta do letaj. Vtis CuDOvega govora v Franci^ PARIZ, 9. Lista zatrjujejo, da pomeni sicer Ctmov govor v nemškem državnem zboru izzivanje Francije in Belgije, da pa vendar izdaja zadrego, v kateri se nahaja nemška vlada ter opravičuje trancosko-belgijsko »tališče. Posebno važnost pripisujejo pariška Kfeti onemu deki govora, kateri govori o raeločaranju nemške vlade radi zadržanj Anglije-Francoski poslanik pri Vatikanu v Parizu PARIZ, 9. Gosp. Jonart, poslanik pri Vatikanu'je dospel sinoči. Belgija Belgija bo posredovala aied Londonom in Parizom PARIZ, 9. Dopesmik «Excetsiora» v Bruslju poroča, db misli Belgija posredovali med Loaatjonjofn in Parizom. Najprej se bo skušate Belgija sporazumeti s Francijo o minfitmalnean načrtu z ozirom na nemške obveze in sicer bo predlagala, da bi se od Nemčije zahtevalo le poplačan je škode, ki ste joi Frakcija m Belgija utrpeli v vojni, t. j. bč pet milijard1 zlatih mark. Francija bi s svoje strani predložila nadalj-ne račune Angiiji ki bi odpustila medza-vezniške vojne dolgove ter se zadovoljila, da ji bi Nemčija izplačala- svoto, ki jo saima dolguje Zedjajenfen državam. Anglija Italija na strani Francije v odškodninskem -vprašanju LONDON, 9. V tukajšnjih krogih ni italijanski odgovor napravil ravno ugodbega vtisa; odgovtor ni namreč pov9ean ravno takšen, kakršnega je napovedal Bakhvtn v skega vprašanja od poravnave medžavezni-ških dolgov, ne ugaja prav nič angleški vladi. Francoski in belgijski listi ugotavljajo z zadoščenjem to dejstvo; kajti s tem odgovorom se je Italija gotovo precej približala francoskemu stališču. Angleška vlada zavrnila Rakovskega LONDON, 9. Sovjetska vlada je preklicala imenovanje Rakovskega za načelnika sovjetske trgovinske delegacije za- pogajanja z Anglijo. Angleži o Vatikanovem posredovanju o odškodninskem vprašanju. LONDON, 9. «Daily Telegraph* piše v zadevi Wirthovega bivanja v Rimu in njegovih ponovnih pogovorih z državnim tajnikom Ga-sparrijem, da stavi Nemčija veliko upanja na Vatikan, da bi omilil francosko akcijo v Po-^urju. List dostavlja, da je vseka,ko preuranjeno trditi, da bi Vatikan sam posredoval za vzpostavitev stikov med Berlinom in Parizom; vendar pa bi se tozadevna pogajanja lo.hko vršila potom Vatikana. Nesnglla Nemčija vztraja na pasivnem odporu Otvoritev nemškega parlamenta — Govor kancelarja Cuna — Ostri protesti komunistov BERLIN, 9. Včeraj je bil otvor jen Rešchstag, za katerega za sedlanje vlada silno zanimanje. Poslanci so prišli skoro polnoštevilno, tribune so bile natlačeno polne. Sejo je otvoril predsednik Loewe s kratkim! spominskim govorom za umrlim predsednikom ameriških Zed inje njih držav Hardiugoim, takoj nato je oddal-besedo •državnemu kancelarju Cunu. Ko je stopil Cuno na govorniško tribuno, so dvignili komunisti silen hrušč in tiušč in klicali: «Proč z zločincem! Proč s komijem Stin-nesa!» Med oglušt^očimi vzkliki je nato kancelar Cuno povzel besedo in razpravljal najprej o zasedbi Pontrja s strani francoske armade. Izjavil je: «Prebivalstvo nemškega zasedenega ozemlja bo kljub vsem težkočam in nasilstvom francoskih okupacijskih oblasti neomajeno vztrajalo- pri svojem dosedanjem pasivnem odlporu. Ne za-htevajmo nikakih čudežev, ampak zaupajmo sami vase. Dokazali smo že ponovno svojo dobro voljo, toda Francija zahteva za vsako ceno od nas: cia pozovemo prebivalstvo v zasedenem ozemlju, naj preneha s pasivnim odporom. Toda sedanja nemška vlada ne bo nikdar privolila v to francosko zahtevo. Kajti, ako bi odnehali v tem vprašaijjju, potem bi lahko nastopali Francozi še z drugimi zahtevami in bi nam podvalili kak dokument, v katereim bi prišli še z novimi zahtevami, češ, da se to strinja z versaillesko mirovno pogdobi1. Zato bomo raje vztrajali pri pasivnem od-poru, vendar pa brez vsakih nasilstsv proti okupacijskim cb las tvom in četam.» Kancelar Cuno se je bavil nato z notranjim gospodarskim položajem Nemčije. Opozarjal je, Ja se mora sanacija doseči za vsako ceno, ne oziraje se na stanove ali na kake posatmezae gospodarske kroge. (Komunisti vpijejo prek in prek in protestirajo. Kancelar Cimo je rocral pomn-no prekiniti svoj govor. Hrušč se je še povečal, ker je vladna večina ^odgovarjal* komunistom s piotiklici. Sele će a nekaj minut je mogel Cuno nadaljevati svoj govor.) V svrho sanacije obupnega gospodarskega položaja je Cuno napovedal celo vrsto reform, med drugim nove davke in pospeševanje gospodarstva. Tiskanje bankovcev se bo omejilo in dovolil uvoz sacno za najnujnejše predmete. Državna banka se nahaja pred važnimi važutisoi-političnimi nsa-logaani, ki se morajo rešiti za vsako cena Vsi delodajalci naj vpsštevajo neprestano mencajoče se življenjske razmere in temu primerno regulirajo tudi mezde sv>oj?m nas ta vijencem. Sicer pa naj bo geslo nemškega naroda: Več plačevati in več delati! Vlada je na svojem mestu. Ona pa more voditi uspešno politiko le tedaj, ako bo imela v parlamentu za seboj močno večino. (Kfcici: «Cuno der Starke!*.) Že več kakor osem mesecev je, »otdikar sem prevzel vodstvo vlade. (Poslanec Ledeboiur: «Kotj najbolj nesposobni kancelar!*.) Prevzel pa j sem vlado samo zato, da služim z vsemi i svojimi močmi domovini Vlada se bo mo- j gla upirati francoskim zahtevam samo to-| liko časa, dokler bo uživala zaupanje Re-ichstaga!? (KBci komunistov: «Odstopite že vendar enkrat!».) Popolna desorganizacija berfžnsfce borze Dolar pr«s^el pet milijonov — Trgovci oz sprejemajo več nemškega denarja BERLIN, 9. Valutna kriza v Nemčiji zavzema 'od dneva do dneva vedno večje dimenzije. čeprav* je bilo danes na borzi zelo malo povpraševanja, je bila na deviznem trgu kljub temu tako popolna desorgani-zacija, da o kaki regularni trgovini sploh ni mogoče misliti. Dozdeva se, da je francoska vlada vrgla na nevtralna tržišča ogromne množine mark. Vse devize so danes zepet poskočile za 50 odstotkov napram včerajšnjemu dnevu. Dolar je poskočil že preko 5 milijonov, angleški Kart pa preko 25 milijonov. Devize naraščaje še cd ure do ure. Kakor na devizinem trgu, tako se je tudli na efektnem trgu pojavila velrka desorga-nizacija in ni skoro nič blaga na trgu. Cene so se radi tega podvojile, oziroma potresle. Ob zaključku borze je noti ral angleški funt že 28 milijonov, dočim je dolar za spoznanje padel. Draginja na berlinskem trgu. postaja že naravnost neznosna. Krompir se prodaja na debelo po 120.000, masik> po 800 tisoč mark za fctant, vendar pa ga ni mogoče dobiti niti v verižni trgovind. Govedina s Lane 400 tisoč funt, en sam slaimsiik 50 tisoč mark. Pomanjkanje denarja je tako občutno, da zahtevajo trgovci ccBct v prodaji na drobno plačilo v inozemski valuti. Lahko se reče, da je marka spk>h prenehala biti plačilno sredlstvo za velik del nemškega gospodarstva. Zasilni boni MONCHEN, 9. Bavarska državna* banka je izdala bone po 500 tisoč mark, da od-pomore vsaj nekoliko silnemu pomanjkaoju denarja, ki se je pojavilo na Bavarskem, Francoski protiukrepi radi nemških atentatov BERLIN, 9. Kot represalijo za bombo, ki je bila. vržena v soboto v DusseUorfu, so Francozi zopet proglasili osemdnevno oi cimet no zaporio za vse zasojener ozemlje in je vsako izvažanje in uvažanje blaga prepovedano. BERLIN, 9. «Vossische Zeitung* poroča rz Essen-a, da s»o Kruppcve tvornice po-oolnoima odrezane od dobave premoga, ker so Francozi v soboto zaključili razne prikljiiične proge. Posamezne delavnice so btltei že včeraj za to brez pare in električnega Loka in so morale ustaviti obra-Lou vanj-e. Novi bankovci v Nemčiji. BERLIN, 8. Kakor poroča «Berliner Ta^e-blatt». si ho6e nemška vkda pomagati i z ft-nančne krize z izdajanjem novega papirnatega denarja. Projektirani So- novi 10, 20, 50 in 100 milijonski bankovci, ki se že tiskajo. V proroet pridejo ti bankovci v najkrajšem času Nenrska marka se raoidno približuje sovjetskemu rub. Iju. ___ fi^slrils Velescjm avstrijskih proizvodov v Albaniji DUNAJ, 9. Avstrijski napori za zopet no uveljavljanje na starih inozemskih tržiščih so razvidni iz pobude dunajske trgovske zbornice, ki bo letošnje jesena organizirala v glavnih krajih Albanije vziorčne velesej-me avstrijskih proizvodov. Albanska viada je obljubila svojo poanoč. J ožila železnica DUNAJ, 9. Danes ^e je vršila f seja» upravnega sveta Južne železnice, lustere so se L'disležiii senator Brocchi in italijanski delegati. Popoldne generalni komisar Z i mm ermartn konferiral z italiban»sk«n* delegati o raznih aktualnih vpi a^anjih' Južne železnice. Amerika Splošna tišina ob Hardiugovem grobu WASHINGTON, 9. Ameriška vfada je odredila, da bo morala vladati med žalnim obredoan za Hardingom v Campi-doliju popolna tišina na vsem o-zemlfu Ze» dinjenih cb^av. Vse dleto bo počrvaio ladje na morju se bodo ustavile za 5 mlinut. DNEVNE VESTI ga še 15 odstotkov prometnega davka. I dolnji zbornici Posebno* točka« v kaiteri V blagovnem prometu se povišajo tarifi' Mussottm povdhnt ne^očljrvost odSkodnio- Pozor kmetovalci in posestniki Zakon o davku na zemlj. doh. predpisuje, da morajo dobiti občine do 25. ijutrja imenik vseh .posestnikov, kateri bodo plačevaH davek na zemljiški dohodek. Ta imenik mora vsebovati: a) Ime, priimek, očetovstvo in bivališče posestnika; b) občino, v kateri leži zemljišče; d) E'javljeni čisti dohodek; e) odmerjen dohodek, teri je bil potrjen od davčne oblasti. (Ta dohodek mora biti označen s številkami in z besedami). Občine morajo dati ta imenik prizadetim na vpogled do 10. avgusta. Kmetovalec torej ne bo prejel nikakega obvestila da dom, kc katerega bi razvidel, koliko davka mu je davčna oblast odmerila, amtpak podati se mora na občinski urad na podlagi javnega razglasa občine ter tam pregledati gori omenjeni imenik in dognati, koliko davka mu je odmerila davčna oblast. Proti tej odmeri t vi je dovoljen ntok na okrožno davčno komisijo; utok se mora predložiti v občinskem uradu. Rok za ta otok poteče dne 20. avtfnsta. Po-vdarjamo, da je letoSnja odmerite v davka na zemljiški dohodek skrajno važna, ker bo tvorila podlago za bodočnost, in da kmetovalec zato ne sme Stediti ne truda ae časa, da pride do pravične odmeritve davka. Vsak kmetovalec naj ae torej takoj poda na občinski urad, naj pregleda imenik in naj uloži utok, če spozna, da mu je odmerjen previsok davek. Glede na to, da je postopanje za, odmerite^ ocenjenega davka novo za davkoplačevalce in za ootastva, se bo gotovo dogodilo, da v kaki občini ni še imenik na razpolago, odnosno, d* občina ni še izdala tozadevni razglas. To naf kmetovalca ne moti. Zakaj, zakon predpisuje točno rok 20. avgusta za uiok in ta rok je obvezen. Davkoplačevalec se mora podati oa občinski urad in uradno dognati, da imenik n) še na razpolago oziroma, da je prepozno dospel na občino. A dolžnost občinskih, u rado« je, da eventualne zakasnelosti predočijo davčnim oblastvom, da se doseže od finančnega ministrstva podaljšanje tega' roka, kakor s« je to zgodilo pri drugih prednjih rokih, —i Radj popolnosti naj omenimo, da mora občmsj glasom zakona vrniti goriomenjene imenika ob enem z predloženimi utoki davčnemu ob* lastvu do 25. avgusta. Kniturno slika Iz Istre Dne 9, januarja t. L okoli 3. ure po poteod je v Filipanih (na VodnjanŠtint) ndiia nekd skupina zločincev v stanovanje župnika. Ket to bila vrata zaprta, so jih polili z benzinom in zažgali. Župnik se je refril s skokom skoz| okno. V stanovanja je ostala eamo župnikova 1 intelektualci. Ugotavljamo to, ker je «Sera» m —— ^ *----i— ---- —-- ' te (Jni priporočala gospodom* pri «Edinosti», naj si naročijo boljše in spretn^e urednike, ki bodo poznali popolnoma italijanski jexikf Naj vrnemo milo za drago. Priporočamo gospodom pri (prostozidarjev). Poročilo iz Puie pravi, da pride tja sam Giun-ta, da ugladi zopet razburkana valov je. Razkol med popolari, razsulo socijalistov, popolna zbaganost v liberalnih in demokratičnih vrstah in seda; s« vedno množeča trvenja v edino disciplinarni stranki fašistov — vse to Drui!«Mi« vesti Javna knjižnica šentjakobske «£itahiice» posluje redno vsako nedeljo od 10.—11. ure predpoldne v navadnih prostorih (stara policija), Član je lahko vsakdo. Vpisnina znaša 1 liro in odškodnina za rabo knj^h 1 liro mesečno. Opozarjajo se vsi člani, da se strogo drže pravil. Sprejemajo se darovi knjig. Rodoljubi, ki imajo doma knjige, ki jih ne rabijo, so vljudno naprošeni, ađ jih blagohotno poklonijo knjižnici._ Iz tržaškega iivlienia Človeški plod t cerkvi. Cerkovnik cerkve Sv. Antona Novega je včeraj popoldne našel na levi strani cerkve, blizu neke apovednice, velik papirnat omot, katerega je radovedno odvil. Tedaj je prišel na dan človeški plod, ženskega spola, star približno 3 mesece. Ko se je tAož zavedel presenečenja, se je podal na kvesiuro ter tam naznanil dogodek. Policijsko oblastvo je daJo plod prenesti t mestno bolnišnico, kjer ga bodo zdravniški izvedenci rezali. Požar v miramarskem parku. Včeraj popoldne js izbruhnil v miramarskem parku ogenj; začela jc goreti suha: trava v bližini grajskih hlevov. Ogenj se je kmalu razširil na drevje in je ogrožal ves park. O požaru so bili obveščeni mastni gasilci, ki so nemudoma prihiteli na lice mesta z dvema vozovoma. Po večurnem gašenju je bil ogenj popolnoma pogažen. Škoda je znatna. Zdi se, da je povzročil ogenj ogorek tleče cigarete, ki ga je kak neznanec nehote vrgel v travo. Tatovi ©plenili stanovanje. — Bogat plen. Tatovi so menda vedeli, da se je predsinočnjim trgovec Salvator Spina, stanujoč v ulici Ni-colo Macchirvelli št. 1, podal s svojo ženo na večerni sprehod. Stanovanje je ostalo brsz; KoparaU mmpad pri Sv. Jakobu. V noči od 8. na 9. £ m., okoti 2. ure zjutraj, se je vračal domov po uficf Guandia kovač Edvard Mar-con, star 38 letf stanujoč v Isti uli« v hi£i št. 35. Ko je dospel do mesta, kjer se ulica Guar-dia križa z uuco S. Zenonc, je skočil nenadoma izza vogala proti ujema neznanec, ga šiloma zgrabil za prsa ter grozeč zahteval, naj mu izroči listnico. Marcon je sprva obstal osupljen, nato se je skušat postaviti lopovu v bran. Tedaj je napadalec izvlekel nož ter začel slepo udrihati z njim po Marconu. Medtem ko je ta skušal kriti udarec z rokami je lopov s spretno kretnjo 6egel v notranji žep Marcorinove suknje, iztrgal listnico ter se nato spustil v diviji beg. Krvaveč iz mnogih ran na glavi vpijoč na pomoč je Marcon nekaj časa tekel za roparjem, a ta se mu je kmalu izgubil izpred oči. Kmalu potem je Marcon srečal nekega orožnika, kateremu je povedal, kaj se mu je pripetilo. Vid'3Č, da br bilo zasledovanje roparja skoro gotovo brezuspešno, je orožnik spremil ranjenca na rešilno postajo, kjer mu je zdravnik obvezal rane. Nato so ranjenca prepeljali v mestno bolnišnico. Sprejeli so ga v kirurgični oddelek. Okreval bo v 10 dneh. V Marconovi listnici je bilo spravljenih okoli 50 lir. Orožniki iščejo roparja, a dosedaj niso imela tozadevna poizvedovanja ae nobenega uspeha. Dve nesreči prt đdo. Mehanik Jurij Fianich, star 23 let, doma iz Reke, vslužben na par-ntku Ugo Bassia, ki je zasidran v prosti luki Duca D'Aosta, je včeraj po fdne delal v prostorih za stroje. Nekateri L . jači so pa čistili peči ter razkladali pepel. Nesreča je hotela, da 4K je odtrgat koš pepela, ki je padel v strojne prostore ravno Fianichu na levo nogo ter mu jo zlomil. Ponesrečenca- so z avtomobilom rešilne postaje prepeljali v mestno bolnišnico. Okreval bo v 4 tednih. — Včeraj predpoldne so prepeljali v mestno bolnišnico 16-letnega Josipa Stare, stanujočega pri Sv. Križu št. 48. Mladenič je doma pri delu prišel z levo roko pod slamarezmeo, ki mu fe odrezala kazalec in prvi člen sredinca. Sprejeli so ga v kirurgični oddelek. V zapora je kradla.! Pred kratkem so ptoi-licžjski agenti pai pomočuem očišćenju » v starem mestu aretirali 20-lefcno Jcsipkio Bona par te, radS vlačuganstva. Zaprli s& jo skupno s 24-lfetnoi Marijo Stiel v celcoi na kvesturs, Meditem ko je Stietovsa pofiop spala; spanje — pravičnega, ji fe Bonaparte i&radia iz nogavice 14 Kr, ki jih je imeLa Stelcva taoi skrbno spravljene^ Taitica. se bo morala zagovarjati pred sodSSfceni tudi za ta greh. VsstI z Gori Skesa «Bralno in pevsko draštvo na Bfjafc priredi v nedeljo 2. se p t veselico. Kot glavna točka, je na sporedu Petrovičeva veseloigra v treh dejanjih -Ploha . Prosimo sosedna društva da ta dan upoštevaj* te ne prirejajo veselic, ampak raje polet« na Br|e k veseli zabavi.» Sortna nesreča v cementni tovarni t Anhovem. V tovarni cementa v Anfeorem ob Soči bs je predsmočnjim pripetila težka nesreča, ki je uničila mlado človeško življenje. Okoli 19. .je večja skupina delavcev porivala prazne železniške vozove pred skladiščem tovarne; med temi delavci se je nahajal tudi 231etni Pavel Vatentimčič iz bKžnje vasi Dsskle. —i Mladeniču, ki se j« upiral z ramo ob vagon, se je nenadoma spodrsnilo; padel }e tako nesrečno, da \e pniel s spodnjim delom telesa pod vagon. Kolesa težkega voza so mu šla preko nog ter mu jih odrezala v stegnu. Nesrečnega mladeniča so nemudoma prepeljali v bolnišnico usmiljenih bratov v Gorici, a že med potoma je revež umrl vlsed številne izgube krvi. Družina Gustinčič je pri tej nesreči izgubila v zadnjih letih četrtega sina; eden se je lani tudi smrtno ponesrečil na delu ,dva pa sta padla v zadnji vojni, V Bukovici pri Vo loj idr agi je bila te dni aretirana trgovka Frančiška Beltram, ker je osum.^na. da je razpečevala ponarejene bankovce. T » t i - j. i-.*- i vtctilli Euienuu, uiauuraur^ l*- — so znaki, kako razarano ,e sedanje polteno; Radzorstv£t zalo ni bilo tatovom težko priti tnijenic \ y njegovo notranjost. S pomočjo ponarejenih ključev so nemoteno odprli vrata, prebrskali vse prsd3le, odprli šiloma vse omare v sobah ter sc obilno naložili z raznim perilom in dra tt „S&ri{ \ nedeljo 5. t. m. je umrl na Dunaju Va- -i;v< -r. i, ;u, ju:iiii UQ V t-- ----- . t . •• "-1 1 V treslav Jagič, učenjak svetovnega slovesa in i gocenostmi, ki so jim pnsle v roke JU) so največji slavist sedanje dobe. To je bilo v nc- dokončali svoje -ntinfa!f@ s® ¥$ak§ priliki ,Dijaške Hatice Borzna ooroflia, Valuta na tržaškem trgu. Xr»tf 9. avgusta 1923. • ••••ti • ••«•• t • •••••• PODLISTEK ftNNIE VIVANTI- KIRKA Koma a Marije Taroovske. - Poslovenila G, B. Eliza Perrier strese z glavo, potem odgovoril Moja duža je bila ginjena ob teh priprostih z mehkim glasom; «Ne gospa. Domotožpe švi-! in naravnih pojavih. . • a _em (16) XIII. «na KaKsen nacm.'» » ---. ; ' vrnila ,Mc Švicarke imamo domoložje po zunanjih | Dozdevalo ee mi je, da m je slovesno rečeh — po gorah, po jelkah, po pokrajinah A ve Rusinje čutite domotežje po onemu, kar nosite v sebi.» Tfoka, v nočni srajci, in Tanja, ki je. sesala poljub. , ... Izšla sem t* gozda in se znašla pred streliščem. Služabnrttvo je postavilo zopet v»e v red: pištole, karabinke, municijo m zdelo se da pričakuje obnovijeoa v«fa •tekkrnc s glavo gumljive punčke, eta pHtekla vaa ve- je, seia. ___ . . . __ J „ ., r _ 1.:__ ^KMilltnm DOni- «Gremo v Švico?» vpraša Tjoka, ki §e sli- • Vsi povabljenci so spali oni večer v naši : pogovor: «Kako veseljeJ* lasi. (Tudi enega izmed čeških godcev smo ----------1 paši; drugo jutro spečega na divanu v knjiž- ^ Nihče ni prišel na zajuterk. Le Boževskij je {Vstal zgodaj in jezdil v gozd. Zbudila sem sc okrog osmih ter pozvonila. Prišla je Eliza Perier ter odprla okna, Po-jzdrevil me je sveži aprilski zrak in žgolenje, Iti >e prihajalo iz gnezd; * Eliza, je li lepo vreme,.. ?» ♦ Da gospa.» *Ne čutiš li domotožja po tvoji Švici ob pogledu na gorovje?» «Da gospa.:> In Eliza se je pripognila, da fclvigne moje čevlje, le da pokrije rudečico lic fo čela. «Tue vi-jolice, vedoč, da so brez vonja, so pripogibale skobca in Živce iz jekla?» - sramežljivo droben vrat. Upognjen praprot je Z nasmeškom mi je dal karabinko; vzela Spomnila tem se z globokim občutkom poni zanja na pijanost poteklega većera. In zopet si pravim: «Odslej bo aoje življenje preprosto m pristno?. Vc nt esel gla« me prestraše. •Dobro jutro gospaU .. Bil je Boževskij, ki me je pozdrav0,zaroa-Ijal z ostrogami in odkril date kodre. Dozdevalo se je, da mu je podelUa jutranja jeza lepoto in prevzetnost. . , - Odvrnila sem pozdrav, pokimaje le a glavo in sem se hotela odstraniti. Toda on me je prijel za roko in me zadržal. «... «Čemu se vračate? Vsi spijo- Ostanite ttt in vežbojte malo.» Tako rekoč, poisce malo karabinko in jo nabasa. «Kaj ne, da imate vid ogrske krone avstrijske krone •..««»••• češkoslovaške krone dinarji # % • « # , tej' •••••••< m?rke dolarji francoski franki • , švicarski franki angleški funti papirnati •••••• iTeča^: Trst« 9- avŽusta 1923. Cosulich • 7TV »T •• 3^5 Dalmatin ....... • • .........250 Gerollmich ................1160 Libera Triestina •••••••••••••« 4-lfj Lloyd It 15 0.1250 0.1750 0.0320 0.0830 67.76,— 6&25 25.—.— 25.30 11.25.— 11.75 0.0005 0.0007 23.25 23.35 132.50 133 — 427.—.—430.— 106.00 106.90 Lussino • . . • • Martinoiich . • . . Oceania • . . • . Premuda • • . . • Tripcovich . « . • Ampelea • • • • • Cement Dalmatia Cement Spalato • • ••••• • . • ••*••••••• • •••••••«••••• 645 133 110 615 2fc."> 500 270 227 Hali oslasi •« računajo po 20 sto«, beseda. — Najmaajša pristojbina L 2.—. Debela črke 40 atol. beseda. — Najmanji« postojbina L 4—* Kdor išče službo, placa polovično cena KOLO, elegantno, skoraj novo, amerikansko, protizavora in dve zavori se proda po nizki ceni. Commcrciale 44 vrata 10. 1101 UČENKA, poštenih starišev, s primarno šolsko izobrazbo, se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom na deželi. Prednost imajo poštene kmečke deklice. Ponudbe pod «Mar-ljiva* na upravništvo. 1091 VDOVEC, 50 leten, Gorenje, z otroci in velikim premoženjem, želi znanja v svrbo že-nitve s Primorko, v starosti od 30—40 let, ki bi imela veselje do otrok in gospodinjstva ter bi jo veseliTa primožitev v Jugoslavijo. Ponudbe r3jante plača več kot drogi Pertot, via S. Francesco 15. II. 45 Itfetareg awaisB iaHai mrt. TrŽSttO EMfikG in bronllnica rcgistrovaua zadruga z omejenicn poroStvom uradufe v svoji lastni hfii uSica Torrebianca štev. 19, 1. n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vlogo za čekovni promet, ter jih obrestuj« mr po 4% večje in stalne vloge po dogovoru. Daj« posojila na vknpžbe, menjicč, l \ stave bi osebne kredite. — Obrestn i mera po dogovoru. Uradne m za strank« od 9 A 13. Ob nedeljah in praznikih je urad za m t. Št telef. 25-€7. KRONE, srebro, zlato in platin kupujem. Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzini 46. 855 URADNICA zmožna knjigovodstva, korespondence, stenografije, strojepisja, slovenščine, nemščine, srbo-hrvaščine in deloma italijanščine išče službo. Ponudbe pod «3-Ietna praksa» na upravništvo. 1075 ZLAT, srebrn in papirna? denar se kupuje in prodaja po zmernih cenah. Menjalnica vit Giacmte GalHna 2, (nasproti hotela Mon-cepisio). Telefon 31-27. Govori se slovenja PIANINO ali glasovir v vsakem stanju, kupi uglaSevaleč Andrej Pečar, Trat, via Molino a vento 5, III. (6) G. DOLUNAR Trst — Via Ugo Polonio 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz —izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje pisalnega L t. d. papirnatih vrečic iT valčkov raznih velikosti lastnega izdelka, 30 lnseriroite v „Edinosti mm m pum viokov JUŽNI KOLODVOR, Trst, Tržič, Čenrinjan, Portogruaro - Benetke, Odhodi: 0.15 o; 5.— eks.; 5.35 brz.; 9.40 o.;: 10.10 brz.; 14.— eks.; 15.40 o.; o.'y 19.05 eks. Dohodi: 0.40 ek«.; 5.40 o.; 8.15 o; 10.05 eks.; 14.— brz.; 15.40 eks.; 19.23 o.; 23.25 eks. Trst, Gorica, Kormin, Videm (Udine). Odhodi: 6.05 o.; 8.— o.; 9.40 o.; 13.10 o.s 16.40 brz.; 18.— o. Dohodi: 8.15 o.; 10.45 o.; 12.40 brz.; 16.5C o.; 18.50 o.; 22.45 o. Trst, Nafcrežina, Divačo, 5t. Peter, Postojna. Odhodi: 0.40 eks,; 5,15 brz.; 7.00 brz. 8.30 o.; 11.00 brz.; 16.10 o.; 19.45 brz. Dohodi: 3.30 eks.; 7.15 o.; 9.25 brz.; 12.20 o.; 18.30 brz.; 20.30 o.; 21.20 brz.; 23.50 o. KOLODVOR PRI SV- ANDREJU (državni). Trst, Koper, Bnje, Poreč. Odhodi: 5.40, 8.50% 12.35, 18.30*. Dohodi: 8.30*, 1X30, 17.55% 21.25. Trst, Gorica« P od brdo. v 5.35 brz.; 6.10 o.; 16.30 brz. t Odhodi: 17.25 o. Dohodi: 23.45 brz. 7.45 o.; 1225 biz.; 21.15 o.*. Trst, Herpelje, Buzet, Pula, Odhodi: 5^5 o,; 12. 55* brz.; 18.25 o. Dohodi: 7.35. 10.05 o.; 15.50* brz.; 21.32 * Ne "»ozi ob nedeljah. Mule vss tiskarske dela točno in solidno = 3ŠI.2S i zvijal svoje zelene liste v hiperbolah kakor poeti iz Šestega stoletja. V vejah nad mojo glavo — skriti v novih listih — so pošiljali ptički iz svojih mehkih grl dolge glasove, tihe in tople. sem jo ter jo položila na ramo. ^^ Ciljala sem, kolikor mogoča skrbno ter ho-[gJ tela piitirniti na sprožilo, ko stegne Bosev-' skij z naS**> geeto roko In položi 1M Frank Sakser Stata Bank: new-york o Vugeslavo d« ChUe: valparaiso Izvržuje vse bsnžne PREJEMA io vldse ulizice fer ii& ekrestnja po 3*U °U • vloge na Sro-raara po 4% Na odpoved vezane floge obrestuje po najugodnejših pogojfc, U P sporazumno s stranko določa od slučaja do stučaia. i Dale v najem varnostne predale (safes)......... Zavodov! uradi, Trieste: Via Cassa cM lUsparmlo S — Via S. N!col6 9. (Lastna palaćad UHO tL Vil m 267S. Daialia mi II !.n 1812.30 b ri 1L» Il IL i m I «1