Izhaja vsak četrtek. Cena mu Jat K na loto. (Za Ncmftljo 8 K 80 vin., sa Ameriko in druge tu*e državo 4 K 00 vin.) — Posamezne Številke se prodajajo po 10 vin.
uuoa. nmuvuiuo) * vmiui.ov.jv	...
aeratl pat Upravnlfltvu »Domoljuba", LJubljana, Kopitarjeva ulica.
Stev. 24.
V Ljubljani, dne 16. junija 1910.
Leto XXIII.
Mala zemlja je zdrava.
Naša domovina je lepa. Na razmer-ho majhnem prostoru tolika razlika! .Gore, ki jim skalne glave krijejo leto ^n dan ledene krone, malo proč od njih J»a doline, kjer pripeka južno solnce, zeleni lovor, rodi smokva in se smeje rumena citrona. Živinoreji se ponujajo Jiajlepše planine, rodovitne ravni pa pokrivajo njive, ki iž njih kali žitno klasje. Obširni gojzdi se raztezajo po igorah in senčijo doline; na južnih bre-puljkih pa poganja zelena trta. Premogov e žile se bogato skrivajo v globoči-Jiah; rude raznih vrst še čakajo, da jih (vzdigne pridna roka. Ob južnem in jjužnovzhodnem robu našega doma se pa odpira višnjevo morje in se ponuja, !da na svojem valovitem hrbtu ponese Sadove našega truda v širni svet. [Bistre, skokonoge reke, ki se pretakajo |po naših dolinah, kažejo svoje vodne •moči in kličejo, naj jih umni obrtnik porabi v svojo in splošno korist.
Kakor ustvarjena je naša lepa fcemlja za blagostanje in izpričuje resnico Vodnikovih besedi: Slovenec, jtvoja zemlja je zdrava! Vendar ne jtnore preživiti svojih otrok. Za obrt tal povolj; naši najkrepkejši možje in mladeniči pa nosijo preko morja prodajat jBvoje mišice tujemu kapitalu in hodijo fca kos kruha bogatit tuje ljudi. Od orja nimamo druzega takorekoč nič, ego da naši rojaki opravljalo na ladi-jah kaka težaška, slabo plačana dela.
elika trgovina je tako vpeljana, da marsikatera vrsta naših izdelkov roma (najprej na Dunaj ali na češko in se lodondot vrača zopet nazaj k nam in Halje na jug pod tujim imenom, podra-Eena za prevoznino in dobičke nosredo-toalcev.
Dozdaj so v naši državi imele severne dežele skoraj edine veljavo in pomen. Ves obrt, vsa trgovina se je razvijala tam gori; nas so pustili v nemar _v vseh ozirih. Zdaj se je jelo vendarle daniti. Vedno bolj spoznava avstrijski obrtnik in trgovec, da je bodočnost naše države samo na jugu in vzhodu, pred vsem na Balkanu. Četudi neradi, bodo morali vendar le spoznati, da vodi pot tjakaj samo skozi našo domovino in da samo izobraženi, gospodarsko trdni in narodno osamosvojeni Slovenec in Hrvat moreta držati odprta vrata v dežele, kjer se dobe glavni kupci za naše izdelke. Leta 1907. se je na Balkan prodalo za 300 milijonov kron našega blaga. Vsega skupaj se je izvozilo v tuje države to leto za 2.457,300.000 kron; potemtakem je šlo več nego 12 odstotkov v balkanske države, zlasti tkanega blaga, kovin, sladkorja in piva.
Angleži bodo, kakor smo že pisali, kmalu vpeljali carino na tuje blago in s tem obtožili zlasti Nemcem njihove zunanje trge. Velika nevarnost je torej, da se potem Nemci vržejo na Balkan in nas, če ne bomo pametni, izpodrinejo. Zdaj imamo v Avstriji po tovarnah nekaj nad tri milijone delavcev. Kaj bi bilo, ko bi velike tovarne ne dobile več kupcev za svoje blago in bi vrgle na stotisoče dclavcev na cesto? To bi se seveda silno poznalo tudi za kmeta, čegar živini in drugim izdelkom so ravno delavci stalni in zanesljivi kupci.
Zato jc sveta dolžnost našo države pridobiti si prijateljstvo balkanskih, po večini slovanskih narodov. Ne rečemo, da ni v tem oziru požrtvovalni obisk našega cesarja v Bosni in Hercegovini mnogo pomagal, toda za trajno taki obiski ne morejo ohraniti vpliva. Dokler bodo Srbi in Bolgari videli, da so njihovi rojaki v Avstriji, Slovenci in
Hrvatje, samo takorekoč naroda drugtf vrste, manjvredni ljudje pred državo, dokler se bodo morali bati, da si z ožjo zvezo z Avstrijo nakopljejo na vrati nemško in madjarsko kopito, toliko časa ne bomo imeli med njimi zvestih prijateljev.
Kakor smo že rekli, se .zdaj obrača' na boljše. Razmere silijo vlado in kapi-, taliste, da pričenjajo računati z nami Naši poslanci porabljajo v državnem zboru vsako priliko, da poudarjajo po< men naše domovine in našega ljudstva. Počasi padajo stoletni predsodki, pola-i goma se kruši nemška pohlepnost in upati smemo, da bo zdrava pamet premagala nenasitno požrešnost nemške politike, ki je hotela iz naše domovine napraviti nemško pokrajino.
DRŽAVNI ZBOR.
Naša vlada je sedaj v nemali zadregi radi laške fakultete. Ker je opazila, da zelo vplivni politiki nočejo ničesar slišati o tem, da bi se ustanovila laška fakulteta v Trstu, ker dobro vedo, da bi služila le za razširjanje in utr-j jevanje protiavstrijskih iredentističnih mislij, zahteva sedaj od svojih strank na vsak način, da ji dovole ustanoviti laško fakulteto n^ Dunaju. To pa zopel razburja Nemce, ki trde, da bi se s tem omadeževal čisto nemški značaj Dunaja. Lahi pa groze, da izstopijo iz vladne večine in glasujejo proti proračunu, če jim vlada ne zagotovi pravne fakultete do torka, ko se ima pričeti podrobna razprava o proračunu v zbornici, Bicnerth je torej v nevarnosti, da s« mu kar čez noč razkadi njegova večina
ti
v zbornici. Zato poizkuša z lepo in grdo pripraviti Nemce do tega, da se udajo in glasujejo za to, da se da Lahom pravna fakulteta na Dunaju. Grozil je celo, da odstopi, Ce večina ne ugodi njegovi želji in opisaval je celo svojim neposlušnim varovancem, kako bodo v
Italiji (0 lludi> če ne dobG avst,,iiskl Lahi svoje fakultete. Krščanski socialci so menda pripravljeni glasovati za to, da se ustanovi lašlca fakulteta le provi-zorično na Dunaju za tri leta. Nacijo-nalcem je pa tudi to preveč, ker so sploh zoper vsako nenemško visoko šolo. Skoraj gotovo se bo pa stvar zopet zavlekla, ker so se češki poslanci postavili na stališče, da se ta stvar nc sme rešiti brez Slovencev ali celo proti njim. Zelo čudno vlogo pa igra pri tem vprašanju znani Ploj. Na vsak način bi se rad izmuzal, da bi mu ne bilo treba odločno nastopiti proti laški fakulteti in proti vladi, dokler vlada ne da nam slovenskega vseučilišča. Predlagal je, naj bi imeli jugoslovanski poslanci sejo, da sklepajo o postopanju glede tega vprašanja. Slovensi klub mu je pa odgovoril, da je zanj še vedno merodajen sklep Narodne zveze, da se ne dovoli laške fakultete, dokler vlada ne izpolni naših želja po slovenskem vseučilišču. Ravno isto so sklenili tudi Plojevi ožji tovariši v Jugoslovanski zvezi in s tem pokazali, da so Ploja in njegovih sebičnih spletk že siti.
Vprašanje rešitve narodnih sporov v Avstriji s pomočjo okvirnega narodnostnega zakona jo zopet obtičalo. Parlamentarna komisija čeških poslancev namreč ni zadovoljna z načrtom takega okvirnega zakona, kot ga je izdelal češki agrarec Bukvaj. Kot sc čuje, pripravlja sedaj poslanec Kramar nov načrt,
V	Poljskem kolu je nastalo precejšnje nesoglasje med posameznimi strankami. Govori se celo, da bo moral odstopiti sedanji načelnik Glombinski in napraviti prostor drugemu.
V	zbornici je bila zadnji teden posebno zanimiva debata o ogrskih volitvah. Povod za debato so dale interpelacije poslanca Korošca in drugih poslancev, zakaj so se rabili avstrijski vojaki pri ogrskih volitvah proti nema-žarskim narodnostim. Bienerth je odgovoril, da je zahtevala ogrska vlada vojake samo za vzdrževanje reda. Po g 3. brambenega zakona sc pa sme uporabljati armada tudi za vzdržavanje reda v državi, stroške pa mora plačati ona državna polovica, ki vojaštvo zahteva. Dr. Korošec je predlagal, naj se vrši v prihodnji seji debata o tej izjavi ministrskega predsednika. Predlog je obveljal, zato je bila v četrtek velika debata, kjer so govorniki kar od kraja prijemali ogrsko vlado radi nepostav-nosti pri volitvah. Notranji minister je sicer zagovarjal ogrsko vlado, a sramotnih ogrskih volitev ne spravi nobena lepa izjava več iz zgodovine.
Zbornica je sprejela načrt zakona, po katerem se zviša svota, ki se uradnikom sme zarubiti. Dosedaj je znašala
2»
ta svota letno 1G00 K in pokojnina 1000 kron Po novem zakonu se zviša prva svota za 400 K in druga za 200 K. Vlada je utemeljevala svoj načrt z draginjo. — Dalje je sprejela zbornica izpremem-bo obrtne postave, po kateri je moral delavec ali posel plačati gospodarju škodo, ki je temu nastala, če je delavec ali posel zapustil službo prej kot 14 dni po odpovedi službe in je bil povrhu še zaprt. Nasprotno je pa mogel zahtevali samo plačo za one dni, kolikor ga jc gospodar prej spodil iz službe, kot 14 dni po odpovedi službe. Po tej postavi se je delavcem in poslom očividno godila krivica. — Zbornica je tucli sprejela načrt zakona, po katerem se zviša pokojnina vdovam pred 18. majem leta 1890. umrlih državnih uradnikov in uslužbencev ter starim vpokojenim uradnikom, uslužbencem in orožnikom, kar bi znašalo prvo leto krog 2,945.000 kron, potem seveda vsako leto manj. — Sprejet je bil tudi zakon, po katerem bodo kolka proste vloge, priloge itd. glede pašnih pravic itd. Vlada je tudi izjavila, da hoče prevzeti stroške za večletna dela glede osuševanja notranjskih kotlin.
V petek sc je pričela proračunska debata v zbornici. Poslanci kažejo zanjo kaj malo zanimanja. Glavna razprava traja do torka, ko sc prične po drobna. To misli predsednik Pattai razdeliti na štiri dele. Trajala naj bi skupno 99 ur; 9 ur bi govorili poročevalci, ministri, vladni zastopniki, ostale ure naj bi se razdelile r^ed posamezne klube po razmerju števila poslancev. Raz-prava naj bi bila končana do 24. t. m., da bi lahko do konca mcpcca rešila proračun tudi gosposka zbornica. Ker so pa ugovarjali češki radikalci, katoliško narodni poslanci ter Slovenski klub, da bi so omejil čas govornikom, ni še gotovo, če bo stvar res šla tako gladko. — Vlada želi, da bi zbornica rešila do 15. julija vsaj še predlog o laški fakulteti in vsaj del finančnega načrta: zvišala naj bi žganjarino in osebno dohodnino, da bi dobile dežele, ki so nekatere v zelo slabem stanju, večje državne prispevke.
Odseki.
Proračunski odsek je končal razpravo o proračunu. Pri razpravi o proračunu finančnega ministra sta so toplo zavzela za tobačne delavce poslanca Korošec in Gostinčar. Pri tej razpravi se jo tudi poročalo, da imamo sedaj v Avstriji 40 bivših ministrov, ki dobivajo skupno na leto 727,960 kron. — Sedaj je pričel odsek razpravljati o vladni predlogi glede ustanovitve laške fakultete na Dunaju. Ker se vlada nič ne zmeni za slovensko vseučilišče, jc pričel poslanec Gostinčar z obstrukcijo v odseku. V petek je prekinil svoj govor pod pogojem, da ga lahko nadaljuje v prihodnji seji. Čo ga bodo podpirali ostali jugoslovanski in češki poslanci, ki so v odseku, bo laška fakulteta gotovo preprečena, dokler se nc ugodi slovenski želji po vseučilišču.
Ustavni odsek je sprejel načrt zakona po katerem bodo smele biti tudi žen, ske, ki so stare nad 21 let, članice po,, litičnih društev.
OGRSKO.
Vladna zmaga pri volitvah v dr-. ; žavni zbor pravzaprav ni Khuenovai zmaga, temveč pomeni obnovitev sta- ^ roliberalne vlade, katero program se vil marsičem loči od Khuenovega. Staro-!] liberalci so znali vedno igrati vlogo:; prijateljev nagodbe iz leta 1867., dasi sol imeli mnogo skritih in odkritih prijateljev v prekucijskili strankah, šlo jim je samo za to, da so veljali na Dunaju kot varuhi dualizma in prijateljskega razmerja med obema državnima polovicama. Zato jim je tudi naša vlada. kolikor mogoče povsod odnehala. Zato | pomonja zmaga sedanje vlade gotovo J izgubo za našo državno polovico. -J Kliuen jc poročal cesarju o izidu voli-1 tev. Poročal mu je tudi, kako so se vršile, seveda je pri tem precej zamolčal. Kot sc govori, so veljale vlado to- j litve nad 12 milijonov kron. Posamezni j mandati so veljali 60 do 100 tisoč kron. | Za en sam glas so ponekod plačevali vladni agitatorji po 1000 kron in še več, ; Tudi ogrski Slovenci bi bili lahko dobili en mandat, če bi bili zavedni, a v svoji nezavednosti se dajo voditi le od učiteljev in uradnikov, ki so pa zagrizeni Mažari.
BOSNA.
Kot se govori, namerava priti i otvoritvi deželnega zbora prestol naslednik Franc Ferdinand. — Bosaih ski Hrvati so zelo užaljeni, ker jih jt vlada o priliki cesarjevega obiska tako« prezirala. Zato ji napovedujejo br« razlike strank neizprosen boj. — Odsto-I pil je sarajevski župan Kulovič in osem moliamedanskih svetovalcev. Odstop j( v zvezi s porazom mohamedanske samostojne stranke pri saborskih volitvah
DEŽELNI ZBORI.
Zaključena sta nižjeavstrijski in tržaški deželni zbor. Zadnjega jc za-j ključila vlada zato, da preneha imuni- , teta nekaterih laških poslancev, ki soj se širokoustili proti Avstriji na izletu| v Milan.
BALKAN.
Razmere med Turki in Grki so radij Krete vedno bolj napete. Turki nabira} jo prostovoljce za boj proti Grkom. Nameravajo tudi baje izgnati vse Grke iz Carigrada in so že pričeli po mnogih pristaniščih bojkot proti grškemu blagu, ki ga ne puste izkrcavati. Grki so pa tudi zelo razpoloženi za boj. Žagi'0' žili so cclo kralju, ki biva v Rimu, da mu nc bodo pustili stopiti na Grško, & ne prinese dovoljenja velevlasti, da Kreta anektira. Položaj je kaj resen 'n bati se je vojske med obema državama, če se ne posreči mirna poravnava.
aacaa!ac3c3c3nc3c3c3c3r3raan
LISTEK
□
n a
□aiZ3C3aaC3C3DC3C3C3C3C:JDCTa
Črna žena.
fgodovin. povest. — Priredil Javoran. (Dalje.)
V.
Po oni nesrečni bitki, ko bi bil Bre-gar kot najemnik v boju zoper Turke kmalu izgubil življenje, so ostale na-ijemniške čete še vedno na meji; avstrijski stanovi so nabrali celo novih jCet in jim jih poslali v pomoč. Nekaj joddelkov je šlo še dalje proti jugu in jpzhodu in so se utaborili tik ob levem bregu Save, preden slednja dobiva od jjesne pritok Drino. Tu so krožile čete hrabrih bojevnikov; prekoračili so jtudi Savo in si postavili i na njenem Jlesnem bregu malo taborišče v obliž-Iju mesteca Bjelina. — Bjelina je bilo jtakrat prijazno in snažno mestece, sre-Šli širne ravnine, okroginokrog obdano X bogatim koruznim poljem.
Četrt ure od mesteca proti Savi je jkazalo sredi iz koruznega polja svojo Slamnato ntreho nizko, a zidano poslopje. Zunanje lice te hiše ni bilo ravno mnogo različno od drugih koč rev-tnih tamošnjih seljakov. Le ozek vrt je Obdajal hišo okolinokoli, kar pri drugih kočah nikjer nisi mogel opaziti. •Na vrtu so cvetele vkljub jesenskemu času rdeče vrtnice, pisane akacije in "Svetle solnčnice. — Notranjščina hiše (je pa kazala vse drugačno lice. Tlak je Ibil res samo iz rdečkaste ilovice kakor idrugod, a stene so bile nanovo pobeljene in na njih so visele žive slike svetnikov in razni okraski, bakrorezi |n celo jelenovi rogovi. Nove mize, lično izrezljani stoli in okoli peči klop so (tvorili pohištvo. Hiša je imela štiri so-ibe, vse podobno opremljene. Če bi še itlak ne bil iz ilovice, pa bi človek mislil, da je stopil v kmetiško hišo na Dolenjskem.
Bilo je proti koncu oktobra, neke-j£a krasnega popoldne. Zjutraj se je privlekla od Save sem gosta, z vodo hapojena megla in se razprostrla nad hišo in poljem kakor težka, temna ode-'ga. Opoldne je privel jug, odpihal megleno strašilo in tako razjasnil nebo. »daj se je pokazala ravnina v vsej svoji ifcarni krasoti; kakor na temnorumeno ezero ob večernih solnčnih žarkih se je aslanjal tam daleč v nepregledni da-javi na njo jasni nebesni svod. — Po-lamezna drevesa so štrlela proti nebu akor mračne sence brez določnih obrisov ali kakor grozotni strahovi, ki ne mste popotniku, da bi se jim upal pri->ližati. Nad vdrtinami semtertja valovitega polja je potajno valovil rezki ečerni zrak. — Na zemljo je polagoma egala skrivnostna tajna jesenskega ečera. Tam daleč so se na obzorju za-eli vzdigovati gosti oblaki od zemlje
proti nebu. V nje se je uprl veter in jih obdeloval in izpreminjal v najrazličnejše podobe in postave. Zdaj so se vzdigovala cela pogorja s snežnoodeti-mi vrhovi in mračnimi dolinami, zdaj so se na njihovem mestu zvijali strašni zmaji v medsebojnem boju, potem so zopet rastli iz zemlje utrjeni gradovi z močnimi stolpi. In te slike so izpre-minjale od trenotka do trenotka svojo barvo, od temnordečega do zlatožolte-ga in od umazanovijoličnega do svetlo-zelenega.
To čarobno poigravanje z oblikami in barvami v oblakih je opazoval z bistrim očesom neki mož, ki je sedel na leseni klopi pred hišo. Njegov obraz je razodeval lepe, možke poteze in raz glavo so se mu vsipali črni gosti lasje. Brada in lasje so kazali semtertja že nekaj sivih las. — Mož je bil v belih hlačah, rdečem telovniku z gosto na-
w%KiP^
T . !.■' v"f J"-
;; M',"-', ii,11«^""1
.....
Na leseni klopi pred hišo je sedel mož, čegar obraz je razodeval moške, lepe poteze . . . Kar naenkrat je zastokal in polglasno vzdihnil...
sitimi kovinskimi gumbi in v žoltem volnenem jopiču. Na nogah je imel opanke. — Taka je bila noša ondotnih prebivalcev. — Čim dalje je mož opazoval oblake, tem bolj žareč je postajal njegov pogled. Kar naenkrat je zastokal in vzdihnil napol glasno:
»O, da bi bile resnično gore in ne samo oblaki! Ali pa da bi mogel odpluti s temi oblaki proč, daleč proč pod .snežnike k svoji — Zaliti in ljubljenemu detetu. — Moja Zalka? — Ali je moja? — O, Bog, saj še misliti ne smem na njo brez krivde ... In tukaj imam ženo in vendar je nimam.«
Bregar — nihče drugi namreč ni bil ta mož — je podprl glavo z rokama in se globoko zamislil. — Čez nekaj časa se je pokazala skozi vrata neka poštama žena, se ozrla milosrčno na moža in nato rekla'
»Gospod, danes še nisi nič jedek
—	Greš v sobo?«
»Hvala lepa, Dombruša«, ji je odgovoril mož, »ne potrebujem.«
»Gospod, nikar ne zri vedno naprej v oblake! V oblakih so duhovi, ki prinašajo mračne misli in ponoči zle sanje.«
»Ni res, kar praviš, Dombruša; kadar zrem v oblake, imam vedno prijazne sanje; zame jc noč bolj dobrotna ka< kor dan.«
»Vem, gospod, da si nesrečen. — Pa saj še nikogar nisem videla srečnega, kdor je vzel za ženo ciganko . . . Cigani nimajo srca.«
»Pač, pač, Dombruša, srce že še imajo; toda njihovo srce je kakor veter, danes vroče kakor ogenj, jutri že ledeno mrzlo. Obstanka nimajo nikjer in nikjer miru — potovati morajo neprestano kakor veter in kakor oblaki.«
»Veter in oblaki gredo, pa zopet pridejo; toda tvoja panicka1 je že sedem tednov z doma in se nikdar ne pokaže.«
»Ali ni nekdo pripovedoval, da so se v okolici pojavili cigani?«
»Videl jih ni še nihče; ampak pravili so, da so čuli v Plevlju godbo in iz tega so sklepali, da so najbrž cigani
—	Nemara je bilo pa le kako ženitova-nje, pri katerem oskrbe godbo domači mladeniči.«
»Kolikokrat pa prihajajo cigani te kraje?«
»Ni vedno enako, gospod. Včasih pridejo na leto štirikrat, celo petkrat, včasih jih pa celo leto ni. Najrajši pri-dejo, kadar je semenj ali kaka posebna slavnost.«
»Na ta način ne bom videl Nigan« še cele tedne, morda še več mesecev?«
»Nič gotovega ni, gospod; nemara pa se prikaže prav kmalu. — Čula sem, da pride prihodnji mesec v Bjelino nof oddelek brambnih čet; takrat bo življenje v Bjelini. To vedo cigani — cigani vedo vse. — Lahko se zaneseš, da ob tej priliki ciganov ne bo manjkalo.«
»Ali bo pa prišla tudi Nigana?«
»Gotovo, gospod; cigani so radovedni in iščejo zabave kakor bučel« medu na lepih cvetovih. — In če pa< nicka pride, ji bom povedala, da je hudobna in da je bil gospod zelo žalosten ter da je jokal zaradi nje.«
»Dombruša, tega ji ne smeš pove' dati!« je zaukazal mož; »če bi zaradi nje jokal, bi ji s tem napravil največje veselje. Potem bi še hitreje zopet odšla, da bi se večkrat mogla veseliti nad mojo žalostjo. Ne poznaš Nigane, Doni* bruša.«
»Ji pa porečem, da je bil gospod v& sel in da je cel dan prepeval.«
»Toda, Dombruša, lagati vendar ni smeš! . . . Sploh ničesar nimaš praviti Nigani! Z njo bom govoril jaz. Jal bolje vem, kaj ji moram povedati.«
»Če tako zapoveš, gospod, bom po slušno molčala.«
1 Panicka — gospa,

Po teh besedah je starka zopet izginila v hišo. - Mož je še dolgo sedel pred vrati na klopi in razmišljal. Počasi «o obledeli žareči oblaki, od reke sem je privel hladen veter in temne sence so legle na zemljo. Šele, ko se je popolnoma zmračilo, je šel France v sobo, _ v ravnih pokrajinah se ne nna-Či posebno dolgo, ampak dan se umakne noči skoro trenotno. V sobi je bila že tema. France je sedel k mizi in se zamislil v pretekla leta. Čez nekaj časa mu je Dombruša prinesla večerjo, katero je použil skoro vznevoljen.
France je ravno hotel iti spat. kar zasliši od zunaj mehke glasove. Nekdo je igral na gosli milo, v srce segajoča pesmico. Mož je pazljivo poslušal, toda pesem jc kmalu utihnila in v naslednjem trenotku je stopila skozi vrata ženska postava, zelo čudno našemljena. Njena obleka je kazala najrazno-vrstnejše pestre barve: svilen rdeč oprsnik je bil bogato vezan z zlatom in srebrom, nad njim je valovila široka, svetla halja, po kateri so se vsipali po hrbtu razpleteni črni lasje, okoli vratu se je oklepal niz blestečih biserov, j na čelu je pa družil lase zlat glavnik, i sredi katerega je žarel pravi demant, j kakor svetla zvezda. Ženi pa so se is- I krile tudi oči prav tako kakor dragi i kamni. Razkošni obleki primeren je bil tudi ves njen zunanji izraz in nastop. Počasi in samozavestno se je bližala možu, a kar naenkrat se mu je vrgla na rame in rekla napol boječe, napol zaupljivo:
»Pozdravljen Radko! — Zopet sem prišla in dolgo več ne bom odšla z doma.«
France se ji jc šiloma umaknil. Tedaj se je zgrudila pred njim na tla, ga zopet prijela za roko in vzdihovala:
»O, Radko, ali mi res nočeš poka-, zati nobenega znamenja svojo ljubcz-! ni? — Kako težko sem te pogrešala in kako sem sc veselila zopetnega svidenja!«
»Tako, tako!« ji je zasmchljivo odgovoril mož; »zato si mi pa tudi ušla in me pustila tako dolgo samega . . . Jaz sem se pa že navadil in ostanem lahko sam.«
»O, Radko, saj sem vendar tvoja žena, tvoja Nigana!«
»Res si žal moja žena —■ toda pravzaprav nič več; zakaj neštetokrat si mi bila že nezvesta!«
»Jaz — tebi nezvesta, Radko? Ni res. Nikoli nisem ljubila drugega, kakor tebe!«
»Pa si prelomila dano besedo. Ali se še spominjaš, kaj si mi prisegla po poroki in potem zopet tam gori ob Savi pod gorami?«
»Radko, saj som pa Judi resno mislila, toda duh je močnejši kakor moje srce. — Kakor hitro 1110 dohiti duh pustinje, me zgrabi in s silo me tira proč — daleč proč v prosti svet, med vihre in vetrove, pod jasno z zvezdami posejano nebo — in tedaj se moram potikati kakor izgubljena duša. Sem žal uboga, nemirna ciganka.«
»Zopet si torej priznala, da ne moreš ostati, in zato tudi jaz ne maram nič več živeti skupaj s teboj. — Če bi bila ta hiša moja, si lahko uverjena, da bi ne bila smela prestopiti njenega praga — za nobeno ceno ne! Tako ti pa hišo zopet vračam. Stori z njo, kar ho-
češ .. . Jutri odpotujem domov p0(| snežnike.«
»Domov? — Kaj praviš? — p0(j snežnike?« je kričala žena vsa iz sebe-»ne smeš! S tem hi storil veliko hudo! bijo! Pomni, da sem jaz tvoja žena in i nobena druga — nikar torej ne krSj svoje dolžnosti! Prisegel si mi pri ()Ce, tu in Sinu . . .«
»Nigana, rajši pometaj pred svoi jim pragom! Ti imej pred očmi svoje dolžnosti — zase pa že sam vem, kaj moram storiti in kaj opustiti.«
Pri teh besedah je žena strastno vzkipela in pihala kakor razdražena mačka:
»In če pojdeš na Kranjsko, bom šla za teboj! Kakor veš, pot znam najti. In če zalezem ono, kateri si daroval srce, jo takoj umorim — to ti prisezara pri svojih pradedih in pri svetlih zvezdah. — Zahodom jo ali pa zastrupim. — Potem umorim tudi tebe!«
»Nigana«, je zakričal mož osorno. »strašna si, kakor divja zver! — Sicer pa ne grem k Zalki in otroku, ampai poiskal si bom v svoji domovini kak skriven kraj, kjer bom samotarih«
Ponovno jc ovila ciganka svoje roke okoli njegovega vratu in sc mu sladkala.
»O, ljubi Radko! Pri meni moraš ostati. Tvoje je mojo srce in moja duša. Ti si zvezda mojih oči, gorak žarek moje duše . . . Ljubim te kakor dan solnce in noč luno . . . Nikoli več te nc bom zapustila — res ne. — Toda' zopet me moraš ljubiti in ne tako Im1 do pogledovati s svojimi dobrimi o i-mi. — Nikdar več te ne bom pust a samega!«
Na delo za 10. juliji Prosimo voditelje organizacij »Slov. kršč. soc. zveze«. naj imajo takoj razgovore o prireditvah za 10. julij na podlagi danes v »Društveniku« objavljenega oklica. Za ponedeljek 4. julija zvečer pripravite povsod kresove, za nedeljo 10. julija pa so organizirajte, da bo korporativna udeležba društev z zastavami pri dopoldanski službi božji veličastna in da se tudi popoldanske manifestacije kar najbolj slovesno izvrše. Ze sedaj v vsakem kraju združujte ljudi za pristop k podružnici »Slovenske Straže«, da 10. julija nastopite že z gotovimi dejstvi. Pokažimo, da je in bo naša ljudska organizacija najboljša bramba domovine !
»Gospodarska zveza« v Ljubljani je
imela dne 6. t. m. svoj redni občni zbor. Kakor smo iz poročila skupščino »Zadružne zveze« spoznali, je ista delala 7, velikim uspehom v denarnem poslovanju, »Gospodarska zveza« pa si je 41
prevzela težko nalogo dela za osamosvojitev našega ljudstva na trgovsko-gospodarskem polju. Nasproti izkoriščanju je združevala »Gospodarska zveza« lconsumente, da posreduje dobavo blaga naravnost od producenta. V preteklem letu je imela »Gospodarska zveza« blagovnega prometa skupno s pomožno akcijo za dobavo sena in krmil z državno podporo nad 8 milijonov kron. Blaga se je prodalo brez pomožne akcije za 2,761.534 K 33 h. Da se sprevidi ogromno delo, povzamemo iz poročila le nekatere podatke. Spečalo se je 60 vagonov fižola, 29 vagonov koruze, 149 vagonov krompirja, 17 vagonov kajnita, 100 vagonov Tomaževe žlindre, 16 vagonov smrekovih storžev itd., poleg tega je preskrbovala »Gospodarska zveza« dobavo volov za mornarico v Pulju. »Gospodarska zveza« prične v kratkem z izvozom in razpečavanjem živine sploh, da pomore kmetskemu ljudstvu svojo živino dobro prodati. Ta
sklep je gotovo z veseljem pozdraviti, saj bode le v povzdigo kmetijstva. Koncem leta 1909 jc štela »Gospodarska zveza« 83 zadrug, članov je bilo 552 »Gospodarska zveza« si je prevzela tu- i di hvalevredno nalogo pospeševati <1>! mači obrt. Domači obrtnik je bil do.sk. navezan lc na mošclarje. Ako se lje posredovanje pri prodaji doma.'ili obrtnih izdelkov, bode pridobila »Go-[ spodarska zveza« veliko zasluge za povzdigo domačega obrta. Vsekako c »Gospodarska zveza« organizacija, zasluži zaupanje slovenskega ljudslva.i Po začrtani poti gre vztrajno nupi'e.iii namen svoj dosegla bo tem preje in si-gurnejše, čem zaupljivejšc se je boiic oklenilo slovensko ljudstvo.
Odkrita beseda. »Slovenski Naro:'« priobčuje clne 11. t. m. vest, da l>°'r(l korni poveljnik Sifkofski dali svojo hčer civ. poročiti. To vest priobčuje po zaglavjem »General, ki ni klerikalen Dobesedno pristavlja: »Avstrijski S
moral, ki so ni zbal premogočne klerikalno gospodo«. Sicer smo že velikokrat povdarjali in tudi dokazali, da je, kar govore in pišejo o njihovem verskem prepričanju, lo golo hinavstvo, katerega sc poslužujejo, kadar jim kaže, da bo neslo, a ta notica tembolj spričuje, kakšne pojme imajo liberalci o katoliškem "prepričanju. Pod besedo »klorikalizem« razumejo isto, kakor »katoliško«. Katoliška cerkev, ne pa klorikalizem obsoja civilne poroke. Če .[torej proslavlja »Narod« moža zato, ker [ise ne pokori cerkvi, se pač bolje ne more osvetliti namen »Naroda«: Gonja proti katoliški cerkvi. Ali ne daje »Narod« s tem naravnost dokaz, da ni protiklerikalen, temveč protikatolišk list. Ali je vest o generalu resnična ali me, pustimo, kaže le, s kako slastjo zabeleži nedolžni »Narod« s svojim vernim nadzornikom dr. Tavčarjem vso, t karkoli jo v protiglasju s katoliškimi nauki.
V' Katekizem v roke vzeti bi pač nc s škodovalo urednikom »Slovenskega [Naroda« zlasti, ker tako radi pišejo o naukih katoliške cerkve. Ker je pro-vzvišeni gospod knezoškof v svoji podučili in vzgojevalni knjižici z naslovom »Dekletom« zapisal, da se ne more zveličati, kdor je po svojem zadolženju izven katoliške cerkve, ga kar lepo »Narod« proglaša »modernistom«, češ, da jo katoliška cerkev vedno učila, da nik-ido, ki ni kršen, ne bode zveličan. Ako je dopisnik oče, naj vpraša svoje otroke, če žc obiskujejo šolo, kaj govori o \em katekizem, če pa ni, naj si kupi katekizem, da ne bode drugič brez potrebo spravljal v blamažo »Slovenskega Naroda«. Takih gimpelnov, kakor »Slovenski Narod«, pač nima zlepa kak list za dopisnike
Za načelnika pcs'aje južne želczm-ce v Trstu jc imenovan na mesto pokojnega g. Mohorčiča g. Andrej Žbona iz
Grgarja.	. , .
Kmetijsko poučno potovnnje v Švico, katero priredi deželni odbor, bode rvelezanimivo. Za predavanja so se Kglasili različni kmetijski profesorji. Švicarska vlada gre na prošnjo avstrijskega poslanika izletnikom posebno na roke. Na Rigi polje izletnike posebni vlak. V Bcrnu bo sprejel izletnike avstrijski poslanik in ravnatelj državnih kmetijskih uradov. Po jezerih bodo izletnike vozile posebno ladije. Deželni odbor bode preskrbel dvajsetim udclcž-nikom popolnoma prosto vožnjo. Na to potovanje, ki se vrši dne 11. julija, zno-(va opozarjamo, naj se oni, ki se hočejo potovanja udeležiti, nemudoma eglase deželnemu odboru.
Zmaga S. L. S. v Podgorju. V Podgorju pri Kamniku je župan oval več ilet mož, ki se je dal popolnoma voditi od kamniških liberalcev. Podgorci so 'dobri pristaši S. L. S. Da so imeli takega župana, je pripisovati edinole brezbrižnosti in zvijačam ob času volitev. Letos so vendar pometli z županom Je-rajem. Izvoljen je za župana odločen pristaš S. L„ S. g. Jožef Mrak. »Sloven-
ski Narod«, oziroma njegov dopisnik iz Kamnika je ves iz sobe, ker jc ljudstvo uvidelo, da možje, katere komandira-jo kamniški liberalci, niso za župane.
Iz finančne službe. Predsedstvo finančnega ravnateljstva v Ljubljani je imenovalo davčne oficijale Strmolo, Drol, Strnad, Vencajz, Klaccn in Ne-deljko za davčno upravitelje, davčne asistente Cirk, Mazgon, Praznik, Ju-traš in Jelšnik pa za davčne oficijale.
Prepoved prometa s prešiči v Kočevskem okraju. Ker se je v kočevskem okraju zelo razširila prešičja kuga, je prepovedala deželna vlada izvoz kakor tudi uvoz prešičev za rejo in pleme v sodne okraje Velike Lašče, Ribnica in Kočevje.
Deželno pametno društvo za bolne na pljučih pošlje lotos deset otrok v Gradež; štirje od teh so iz Notranjske, po eden iz Gorenjske in Dolenjske in štirje iz Ljubljane.
Kova cerkev sv. Jožefa v Ljubljani. V kratkem prično čč. oo. jezuitje z gradbo nove cerkve sv. Jožefa, ki bode stala na vogalu Elizabet,ne in Ciril-Me-todove ulico. Cerkev bo zidana v romanskem slogu in prostorna približno GOO m2.
Na smii obsojenega Rejca je senat priporočil najvišji milosti.
»Slov. Narod« moral priznati laž. »Slovenski Narod« je popolnoma iz celega med svet zagnal laž, da si je pro-vzvišeni gospod knezoškof na nepošten način pridobil neko hranilno knjižico. Stvar je bila od začetka do konca zlagana. Ne lo, da ni bilo govora o kaki nepoštenosti, ampak o dotični knjižici gospod knezoškof prav nič vedeli niso. Sedaj je bil »Narod« prisiljen prijaviti, da so bile navedbe njegovega članka »popolnoma neosnovanc«. »Slovenski Narod« mora sedaj poleg pečata lažnji-vosti nositi tudi vse sodnijske stroške.
Na mesto v Ameriko v smrt. Alojzij Kastclic, ISletni mladenič iz Zagra-dca jc že vse pripravil za odhod v Ameriko; naročil je tudi vožnjo karto; v par dneh jo mislil oditi, pa ga nenadoma pljučnica položi na bolniško posteljo, kateri jc podlegel v enem tednu. Ravno bi se imel voziti po visokem morju — pa je odplaval domov! R. i. p.
V Radečah pri Zidanem mostu bo v nedeljo dne 26. junija sv. maša na prostem in sicer na Žabkarjevi ledini. Potem bo istotam velik mladeniški sestanek popoldne ob 4. uri pa javna telovadba »obsavsltega okrožja« Orla na savskem brodu »pri Čotu«. Svira zagorska godba.
Tečaj za gozdne in lovske čuvaje v Radovljici. Kranj sko-primorsko gozdarsko društvo bo priredilo v mesecih julij-avgust 1910 v Radovljici šestte-denski tečaj za gozdne in enotedenski tečaj za lovske čuvaje v slovenskem učnem jeziku. V ta tečaj se bodo sprejemali izključno le na Kranjsko pristojni in v prvi vrsti taki prosilci, ki že služijo kot gozdni ali lovski čuvaji. — Podelilo se bo obiskovalcem tečaja 8 podpor po 70 kron in obiskovalcem eno-
tedenskega tečaja za lovsko pazništvo 10 podpor po 20 kron. Prošnje, ki se morajo vložiti najpozneje do 20. junija 1910 pri kranjsko-prirnorskem gozdarskem društvu v Ljubljani, morajo biti lastnoročno pisane ocl prosilca samega in ima prosilec v njih dokazati: 1. da jo dopolnil 18. loto; 2. da je dovršil ljudsko šolo in da je vešč slovenskega jezika v govoru in pisavi; 3. ima doprinesti nravnostno spričevalo; 4. od gospodarja (pri katerem je uslužben) izdano spričevalo o dosedanji gozdarski ali lovski službi; 5. zdravniško spričevalo o sposobnosti za službovanje v goratih krajih, poslednje velja pa le za one prosilce, ki dosedaj še niso v gozdarski ali v lovski službi; 6. potrjeno ubožno spričevalo v slučaju, da nameravajo prositi za podporo; 7. od vseh prosilcev brez izjeme se zahteva od c. kr. notarja ali od občinskega urada poverjen reverz, s katerim se zaveže prosilec, da se bo preživljal za dobo tečaja na lastne stroške. Šestedenski tečaj za gozdne paznike se prične z 18. julijem 1910 in enotedenski tečaj za lovske paz-> nike 22. avgusta 1910 v Radovljici.
Pozor! Širi se novica, da hodita po (Gorenjskem dva sleparja, ki ljudstvu prodajata lurško vodo in pobirata denar za cerkev. Pazite, če bi so pojavila ta dva ptiča v kaki hiši, naznanite takoj orožništvu, da ju spravi v varno zavetje.
ltfa deželni kmetijski šoli na Grmu
se razpisuje službeno mesto provizor-nega strokovnega učitelja za sadjarstvo, oziroma vinarstvo. S tem mestom so združeni prejemki VII. plačilnega razreda deželnih uradniko", ki je enak X. plačilnemu razredu državnih uradnikov z letno plačo 2200 K in aktivi, tetno doklado 672 K. Prošnjam jo priložiti dokazila o domovinstvu, o telesnem in duševnem zdravju, nravnosti, pred izobrazbi, strokovni sposobnosti, dosedanjem službovanju in znanju slovenskega in nemškega jezika. —. Prošnje jo vlagati pri deželnem odboru vojvodine Kranjske v Ljubljani do dne 15. julija t. 1.
KNEZOŠKOFIJSKI ZAVOD SV. STANISLAVA.
Naznanilo o sprejemu v kn.-šk. zavod sv. Stanislava v št. Vidu nad Ljubljano za šolsko leto 1910/1911.
V	kn.-šk. zavod sv. Stanislava se sprejemajo telesno zdravi in nravno nepokvarjeni mladeniči, zlasti taki, o katerih je upati, da se bodo po dovršenih gimnazijskih študijah posvetili du-. bovškemu poklicu.
V	šolskem letu 1910/1911 bo v zavodu šest gimnazijskih razredov. Go-jenci dobivajo v zavodu vso oskrbo, namenu primerno vzgojo in pouk v obsegu in po načrtu, kakor to velevajo avstrijski šolski zakoni.
Za mladeniče iz ljubljanske škofijo je cela plača 400 K na leto, za mladeniče iz drugih škofij pa 500 K. Plačuje se v mesečnih obrokih naprej, najprimernejše po poštnih čekih, ki jih
5'
daje zavod na razpolago. Nekoliko gojencev se sprejme tudi brezplačno ali po znižani ceni, kolikor to dopuščajo sredstva zavoda. Vendar morejo dotič-ni gojenci to dobroto le tako dolgo uživati, dokler se je po svoji pridnosti in po svojem lepem vedenju kažejo vredne. _ Šolnina se ne plačuje; le za sprejem v I. gimnazijski razred se plača pristojbina 10 K, pri vpisovanju v druge gimnazijske razrede pa 4 K za učila; vrhu tega plača vsak gojenec 1 K za knjižnico.
Prošnjo za sprejem, naslovljeno na kn.-šk. ordinariat v Ljubljani, morajo vsi učenci osebno v spremstvu svojih starišev, oziroma njih namestnikov izročiti vodstvu zavoda. Na prošnje, ki bi jih učenci poslali po pošti ali po kaki drugi poti, pa sami ne bi prišli za časa k hišnemu vodstvu, bi se moglo le v izrednih slučajih ozirati.
Posebe je pomniti:
1.	Učenci, ki hočejo vstopiti v prvi gimnazijski razred, morajo oddati svojo prošnjo od 5. do 15. junija. — V četrtek, 9. junija, bo vodstvo zavoda sprejemalo prošnje v Ljubljani v kn.-šk. palači, v pritličju na desno, od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne; druge dni pa se sprejemajo prošnje v zavodu v Št. Vidu. Prošnji je priložiti: a) krstni list; b) izpričevalo o stavljenih kozah; c) izpričevalo o dovršeni ljudski šoli s pripomnjo, da se je izdalo, ker hoče učenec vstopiti v gimnazijo; d) izkaz o imetju, čc prosi, da bi bil sprejet brezplačno ali po znižani ceni.
2.	Učenci, ki so z dobrim uspehom dovršili prvi ali drugi gimnazijski razred na kaki drugi gimnaziji, pa bi želeli v drugi, oziroma tretji gimnazijski razred priti v zavod, naj oddajo svojo prošnjo, vsa gimnazijska izpričevala in druge zgoraj naštete listine do petega julija.
3.	Kar zadeva starost prosivcev, se .e morejo sprejeti oni, ki bi morali iti na vojaški nabor pred osmim gimnazijskim razredom.
Kdor bi želel bolj natančnih pojasnil, naj se obrne do podpisanega vodstva.
V Št. Vidu nad Ljubljano, dne 10. maja 1910.
Vodstvo kn.-šk. zavoda sv. Stanislava.
oaaDaananananiLiuna - Q
(ionnjshe noufce
o	__
aaQaaaannaaaaannn
g Iz čemšenlka (pri Zagorju). Prvo nedeljo v juliju bomo imeli novo mašo (samo cerkvena slovesnost). Novomaš-nik P. Rafael Grobljar, Erjavčev iz Cemšenika, je v nemškem viteškem redu m študira v Briksenu na Tirolskem kjer bo na praznik sv. Petra in Pavla posvečen. Pridigoval bo č. g. P Valeri-jan Učak iz Ljubljane. Začetek ob deseti uri.
KAMNIŠKI IN MEKINJSKI OREL napravita dne 19. t. m. popoludne skupni Izlet v Stranje s slav. kamniško godbo na čelu. Odhod iz Kamnika ob pol 2. url popoldne.
Spored :
1.	Rajalni nastop.
2.	Proste vaje.
Rajalni odhod.
4.	Orodna telovadba:
a)	bradlja,
b)	drog.
5.	Rajalni odhod.
6.	Petje moškega zbora.
Začetek telovadbe ob 4. uri. —
Zavedno ljudstvo kamniškega okraja, pridi v prav obilnem številu k znameniti prireditvi, da vidiš na lastne oči, kako lepo in krepko sc razvija krasna organizacija Orlov med drago nam slovensko mladino. S skupnimi močmi za skupni napredek I Torej: Na veselo svidenje v Stranjah I Na zdari
g Iz Moravške doline. Radovedni so naši »prijatelji«, kdo je pravi dopisnik »Domoljuba«. Da bodo vedeli, kar še ne vedo, jim bodi povedano. Slavno znano limbarsko goro gotovo poznate. Raz nje jc po moravški dolini diven razgled. Dopisnik pride često na goro ako oncli še sploh ne biva — ter se ozira po prijaznem moravškem svetu. Sedi za mizo pod košato lipo, opazujoč s teleskopom. Vse vidi, vse opazi; izve skoraj vse dogodke in novice. Tudi časnike dobiva; »Narod« mu pošilja moravški nadučitelj, »ciganskega psa« pa mu donaša Vaški sokol. Baje imajo tam neko blagajno, v kateri je neizčrpna zaloga ciganskih psov. Tudi »Domoljuba« in »Slovenca« bere. Vi ne veste, g. urednik, kako grdo ju gledajo liberalni listi, malo manjka, da se na mizi ne zbijejo. Pa dovolj o tem, mnogo drugih novic imam povedati. Ko bom vse po vrsti povedal, se bom pa podpisal. — Na limbarsko goro je napravila izlet trojiška šolska mladina z gosp. učiteljem. Izleta se jc udeležil moravški kaplan g. Lovšin, daroval na gori sv. mašo, pri kateri so šolarji ganljivo prepevali. Taki izleti so za šolarje velekoristni, še v poznih letih nc bodo pozabili onih dni ter sc živo spominjali dobrih vzgojiteljev. In dobrih vzgojiteljev danes med ljudstvom manjka. Zato pozdravljeni, ki se trudite vzgojiti mladino v verskem duhu, ki spoznate, da je krščanska vzgoja temelj življenja, vi, ki niste sužnji gnjilega liberalizma. Vaše delo blagoslovi Bogi — To ga »pihne«! Kdo? Liberalni »Slovenski Dom«! Komaj se je vrinil v nekatere kmečke hiše — pravih naročnikov ima pri nas malo, več so ga razpošlje zastonj, ali iz usmiljenja ali dobrote, ne vemo — že se baha, koliko naročnikov ima. Prava sreča zanj, da je vjel med moravškimi liberalci dopisnika. Ta se je že parkrat zaletel v našega g. kapelana, ki se pa dopisunu prav iz srca smeje. O dopisniku bi lahko marsikako zanimivo povedali, a 1 je precej črn, zato ne gremo v njegovo
bližino. Čujemo, da bo »Slovenski dom« redno prinašal moravške novice. Le korajžo, gradiva se ne manjka! Vzame naj v roke poštni urad in apelira na pristojno mesto, kaj ima rned uradnimi urami v uradni sobi opraviti različna jara, gospoda ; kajti ni nam znano, da bi bila c. kr. poštna direkcija koga našla-vila, da bi pasel radovednost s pregle. dovanjem razglednic in drugih poštnih stvari. Ošvrka naj tisto gospodično uči-teljico, ki ob raznih večerih hodi z zna-nimi pobalini, to vendar ne vpliva bla-žilno na vzgojo šolske mladine. Nadejamo se takih in enakih poročil, da bi le ne bili prevarani. — N a V r h p o 1 j u je pogorela »Karolova« koča zjutraj 19. maja. Ker so bile za tisto jutro napovedane radi Helijeve repatice grozovite reči, so se nekateri norčevali, da sc je vnelo vsled dotika kometovega repa. Moravsko gasilno društvo je do-šlo na mesto nesreče, ko je že skoraj pogorelo. Ker jih Vrhpoljčani niso pohvalili, je dopisnik v »Slovenskem domu« strašno hud. Zolč se mu menda ni razlil in se bo lahko še jezil, kadar bo prilika. — C e s t e so v moravški dolini v jako slabem stanju. Ker jarki ob cestah niso bili iztrebljenj, jc naliv ponekod odplavil ves nasip, da je videti le golo, grapasto kamenje. Opozarjamo cestni odbor, naj z nasipanjem cest predolgo ne odlaša. — Veličasten kres na čast presv. Srcu Jeiu-sovemu je gorel v četrtek k prazniku, na Limbarski gori. V "dolini sta bila videti samo dva, nekje so celo pokali streli, di ugod pa je bilo vse tiho. Naj ne bo tako h kresu, zlasti pa nc na predvečer praznika sv. Cirila in Mi o-da. Moravčani, več ognja! Naj ne bo grička, kjer bi 4. julija zvečer ne plapolal kres na čast slovanskima apo. o-loma! — Pri podružnici s v e, tega M o h o r a je bila v ponedeljek, 30. moja vesela slavnost. Naš pevski zbor je imel ta dan čast spremili k po, roki vrlega svojega člana, ženina Kopača iz ugledne Remzove hišo v Pri-. krnici in nevesto Ivanko Klopčič, članico Marijino družbe iz istotako ugledne Hrovatove rodbine iz Svinj. Kako so spoštovali pcvci-tovariši svojega člana, priča, ker so se v polnem številu udeležili slovesnosti* ter prepevali v cerkvi pri sv. maši. V spomin na veličastni dan poroke je zložil pesnik Limbarski skromen sonet, katerega poganja pevski zbor na tem mestu svojemu pevcu-tovarišu:
Zapel jo zvon na gričku svetegaMoliora; v cvetočem jutru biserne pomladi Te pelje pot med trnjem in prepadi na griček, kjer žari se solnca zlata zora'*
Pač strma pot je truda in napora a sam ne boš, ob Tebi je nevesta, ki vrla bo Ti tovaršica zvesta, v družini pomočnica in opora.
O bodi cela Ti prihodnost srečna, tovarišev Ti pevski zbor čestita, naj z njo Ti vzide sreče zarja veČnai
Gloj, čas jo kratek, pot je kamenita; lc cel, značajen mož v življenju bodi in blagoslov To spremljal bo povsodi.
P o d ruž ni c o »Slovenske Stražo« namerava ustanoviti naše izobraževalno društvo. Njen namen bo vršiti narodnoobrambno dolo, podpirati slovensko obmejno šolstvo in častiti velika slovanska apostola sv. Cirila in Metoda. Tudi liberalci imajo družbo pod patronanco slovanskih zavetnikov, ne sicer da bi ju častili kot svetnika, marveč ljudstvu za štafažo. In kako naj liberalci, ki v nebesa in svetnike no verujejo, uspešno delajo za tako družbo. Pa tudi zaupati jc težko ljudem, ki niso naši prijatelji. Zato živela »Slovenska Straža«, živeli njeni ustanovitelji! Vaše delo najde med ljudstvom rodovitna tla in obrodi stoteri sad. Vi pa, somišljeniki, pridite in pristopite k društvu v obilnem številu! — Ustanovni shod imenovano podružnice, ki bo 10. julija, obeta biti lep za naše somišljenike. Fantje-igTalci bodo predstavljali novo igro »Slovanska apostola«. Skoraj gotovo nastopi tudi društveni pevski zbor. Natančneje o vsporedu bomo šc poročali. — Opazovalec z Limburskc gore.
g Iz Selške doline. — Volilni od me v i. »Bilo je lepo jutro« dne 30. maja. Železniški liberalci so za gotovo mislili, da je zanjo izšlo solnce in vse jc bilo pripravljeno na slavijo zmage ln na izhod svobodomiselnega solnc.a nad Železniki. Sokol je čakal, da bo ,i>ausrukal« v paradi, godba je bila naročena, pripravljene zastave, vozovi s '»fanami« so čakali, da jih zasedejo zmagovalci, pri liberalcu jc bilo pripravljenega en škaf pristnega vina in poleg škafa korec, da bi šlo hitreje ... vse, kar svobodno misli in čuti v Železnikih je bilo zatrdno prepričano, da vzide dan, dan, kakoršnega še niso videli Železniki —veliki dan zmage svobodne misli — zlasti so drhtela težkega pričakovanja nožna ženska solcoliška srca . . . Kar vzdrči ura v cerkvenem stolpu, kladivo so zamaje in vdari na zvon dvanajstkrat, v stolpu je zazvonilo poldne: Zdrava Marija! Oglasil sc je /veliki zvon sv. Antona v znamenje zmago misli v resnici svobodne, misli katoliško. In načelnik Sokolov je škr-jtaje z zobmi komandiral »Razhod«! in škafa ni bilo več. Fance so izginile in godci so nehali vglašati svoje inštrumente in dobro ljudstvo sc jc oddahni-IIo in zaklicalo: Hvala Bogu in Mariji! fcast pa našim vrlim ženam, ki so tako pogumno vršile svojo dolžnost in čo jui sedaj »Gorenjčev« mazač napada, je to njim le v čast, kajti pošten človek je •listi, ki ga zmerjajo — barabo. Volitve so potrjeno in dne 27. t. m. se vrši volitev župana. — Liberalna jeza. Jakob Dermota je podražil po volitvah našim ljudem mleko na 30 v. No, naj le bo, saj niso samo liberalne krave na svetu. Morda nas bo še prosil, naj hodimo zopet kupovat k njemu. Dalje sta bili naznanjena dva naša pristaša oro-
žnikom, češ da sta okoli 11. ure ponoči kričala pred neko hišo: Zmaga itak naša! in s tem kalila nočni mir in zbudila iz sladkega spanja nekega lepega liberalca in njegovo družino. Prič je pa dosti, ki bodo pričale, da sta oba v tem času sladko počivala v svojih posteljah. Naznanjeni sta bili tudi dve ženski, da sta na isti način kmalu po deveti uri (ko je še skoraj dan) — kalile nočni mir, ki so ga liberalci sedaj po tako napornem volivnem boju tako krvavo potrebni. Na to neumno in zlobno maščevan jažel j nost rečemo to-le: Dajte nam mir! Če ne, bomo govorili mi in potem se bo videlo, ali imata §§ 3. in 5. v varstvo volivno svobodo kaj moči ali sta samo zato tukaj, da liberalci delajo proti njima Kakor vidite so sc liberalci spravili sedaj na ženske. Oj ti vitežki narod, ki so to premagalo — kakor ti sani trdiš — pri volitvah — žen ske! Pa si so delal tako močnega, pa so to zmagale žensko in niti ne sramuješ so to javno priznati v »Gorcnjcu«. Oj ti vitežki narod!
g Iz Trž/čn Umrla je gdč. Terezija Ahačič, stara 83 let. — 9. t. smo imeli hud naliv. Treščilo jc v električno centralo pod Cegelšami; strela je tako po kvarila en stroj da so za tisti dan morali prenehati /. delom v predilnici. — Odgovor vNapreju«. Jaz podpisana sem pričakovala od »Napreja«. kdaj bo med svot raztrobil moje »šti-kelce«. Pa za enkrat moj up je šel po vodi, le jadrajmo za njim, znabiti ^c mi le izpolni moja želja, ker siccr »Nn prej« nc bi držal besede; to bi bilo pn vendar malo značajno. Iz zadnje števil ke tega lisln sklepam da bi bila mojo poglavitna pregreha, ker včasih stavim v loterijo. Vendar jaz v tem ne najdem toliko hudobije da bi so moral poš eni svet zgražati nad menoj, pekel pa se je tresel veselja v nadi da bo zavoljo tega imel v meni eno žrtev več. Pričakujoč da ostanete pri besedi. Vam kličem: O le naprej, o le naprej, dokler jo šo vetru koj! — Elizabeta Pretnar.
g Bohinjska Srednja vas. V nedeljo, 19. t. m. priredijo Orli jeseniškega okrožja javno telovadbo v Srednji vasi. Telovadba se bo vršila na prostem. Isti dan dopoldne pred drugo sv. mašo od pol 9. do 10.1)0 poučen mladeniški tečaj s predavanji. K tem predavanjem ste povabljeni vsi, posebno stnriši, da boste šo boljo spoznali, kakšen namen imajo telovadna društva. Telovadba se bo vršila popoldne ob pol 4. uri, in sicer so na vsporedu redovno vajo, proste vajo in vaje nr orodju. Pri telovadbi ho igrala društvena godba z Jesenic. Po telovadbi bo veselica na vrtu Hodni-kove gostilne v Srednji vasi (petje, godba, šaljiva pošta). Prireditve se udeleži tudi izobraževalno društvo. Ob prihodu zunanjih društev okoli 8. ure zjutraj se vrši vsprejem in pozdrav pred Zadrugo. Po sklepu podučnega tečaja sc podajo /bruni v izprevodu z zastavo izobraževalnega društva na "čelu k sv. maši ob 10. uri. Ker bo cela prireditev povzročila precej priprav in
stroškov, se je nastavila sledeča vstopnina: za javno telovadbo sedeži 1 K, stojišča 20 vin.; vstopnina k veselici 20 vinarjev. K obilni udeležbi vabi vse. odseke Orla, k. s. izobraževalna društva, zlasti bližnja, pa tudi vse druge prijatelje katoliške rnladcniške organizacije, zlasti domačine odbor »Savico« in Orla v Bohinjski Srednji vasi. — Kakor čujemo in beremo, so nesramna nakana nemškega planinskega društva, zasesti naše triglavsko pogorje, vendar ne bo posrečila. Žalibog, da je med ljudstvom še vso premalo narodne zavesti. Ako bomo šli v tem oziru tujcu tako na roke kot doslej, bo v Bohinju kmalu Nemoč gospodar. Ob jezeru imamo n. pr. državni hotel, ki pa ima zagrizeno nemškonacijonalno osobje. Pred nekaj časom so domačine, ki so peli tam slovenske narodno pesmi, takorekoč »vun vrgli«. Na slovenska zahtevo te k večjemu prav debelo pogledajo. Slovenci bodimo seveda na lastni zemlji lopo pohlevni in veseli, da nas sploh ne poženo . . . Pred kratkim se je neka nemška družba, vračajoč se od Savico, pred hotelom »Zlatorog« ot jezeru začudeno popraševala, »kaj dela slovenski hotel tukaj?« No, to je žc pač višek nemške nadutosti in omejenosti. V svojem zemljepisnem znanju gotovo niso še prišli ti ljudje preko pruske meje. — V sredo, 15. t. m. je bilo slovesno otvorjeno duhovniško letovišče pri Sv. Duhu ob jezeru. — «U kanci« stavi vilo g. Ludovik Štricclj, načelnik ljubljanske požarne hrambo. — Slap Savice je vsled tajajočega sc snega ob tem času nenavadno lep in veličasten. Bržkone je v velikih množinah se topeči snc.s- t udi vzrok vodnemu deževju, ki je tudi letos kakor lani, pokazilo že precej sezono. Obeta sc pa skoraj obrniti na bolje.
g Koroška Bela. Veselica, ki jo je priredilo slovensko katoliško izobraževalno društvo 12. junija na Koroški Boli, so je kljub slabemu vremenu dobro izvršila. Nebo nam jo bilo sicer nemilo, a naši fantje sc niso ustrašili tega, ampak so pogumno nastopili v ša-loigri »Dr. Vseznnl in njegov sluga Štipko Tičolc«. Ljudje so vstrajali do konca, četudi so morali biti pod dežniki, saj so pa fantje tudi dobro pogodili svoje vlogo in so nam napravili veliko smeha in zabave. Fantje lc tako naprej! — Velik del zasluge, da so jc društvena vcselica tako izvršila, pa gre društvenemu orkestru jeseniškega katoliškega delavskega društva, ki nam je rade voljo prihitelo na pomoč s svojo izvrstno godbo. Bog povrni! Sedaj smo tudi dobili pogum in kmalu bomo zopet pokazali, kako gremo naprej. Kaj bomo vprizorili, pa naj ostane za enkrat še tajno, da bodete drugi bolj radovedni. Vam bomo že naznanili, kdaj nas zopet obiščite.
g Iz Žabnico. V torek, dne 7. t. m,
popoldne ob i. so se pripeljali k nam presvetli lcnezoškof opravit svojo višje-pastirsko službo. Sprejeli smo jih slovesno. Sprejema sc je udeležila tudi
7<
šolska mladina z zastavo, dekliška Ma rijina družba z zastavo, tukajšnji odborniki obeh občin, cerkveni ključarji in več drugih vernikov. Pozdravili sta Presvetlega s prisrčnim nagovorom učenka Pavlina Šifrer in prednica Marijine družbe. iZa dostojni sprejem smo bili postavili 12 večjih mlajev z deveterimi pozdravnimi napisi, mnogo manjših mlajčkov, jih vse okrasili z zastavami in venci in cerkev okinčali zunaj in znotraj, da je dobila res praznično lice. Naslednji dan so premil. nadpastir delili zakrament sv. birme. Birmanih je bilo 75 otrok: 34 dečkov in 41 deklic. — V četrtek je pri nas močno treskalo. Strela je udarila tudi v spodnjebitenj-sko cerkev in jo nekoliko opraskala ln okrušila. Zunaj na polju je omamila tudi nekaj ljudi. Vžgala ni nikjer.
g Iz Kranjske gore. Naš liberalni župan dr. Tičar se je delal nekaj časa navidez nepristranskega, a v tem času, kar je on v Kranjski gori, sc je mnogo zgodilo, kar nam da misliti. Okoli njega se zbira cvet najhujših liberalcev, kateri po gostilnah in povsod, koder hodijo, zabavljajo čez Slovensko Ljudsko
Stranko in sovražijo f____ Ravno v teh
letih, kar je dr. Tičar v Kranjski gori, eo se vzdignili razni pisači, ki mažejo zlobno dopise v liberalne liste in napadajo duhovnike. Zdi se, kakor bi kdo izpustil jato besnih psov z verige, ki napadajo vsakogar, ki jim ni všeč. Ali jc -to samo slučaj? Na dopise umazanih listov nc bomo odgovarjali, ker bi se s tem le sami umazali; a toliko povemo, da bodo za vsak dopis, ki bo prišel od tukaj v liberalne liste, prizadeti prejeli dvojno plačilo v naših listih, ter jih borno neusmiljeno pokazali v pravi podobi. Dr. Tičar in njegova senca Pra-protnik se spravita nad može Ljudske Stranke, se jim prilizujeta in jih pregovarjata, da bi jih spravila na svojo stran. — Ko jc bila zadnja občinska volitev, je dr. Tičar postavil v prvem razredu za odbornike najbolj strupene liberalce in pa sebe kot kandidata za županski stolec. Pametnejši uradniki bo sc branili voliti znanega Slavca, pa dr. Tičar je toliko časa nanje pritiskal, da so se vdali, češ, da je Slavcc najbolj odločen sovražnik klerikalcev. In take odbornike se drzne dr. Tičar vsiliti pošteni občini kranjskogorski! Ali je to samo slučaj? Letos se je dr. Tičar pripravljal, da bi s pomočjo liberalcev naskočil posojilnico in jo dobil v svojo oblast, pa je bilo grozdje prekislo. Ali Jo to samo slučaj? — Ko je začelo tu-Kajsnje izobraževalno društvo zdaj ži-valineje delovati, vzdignila se je zopet zoper naše društvo vsa liberalna garda dr. ličarjeva, kakor na komando od
korenom o procesiji sv. Rešnjega Telesa izobesili poleg slovenske tudi cesarsko zastavo. — Dr. Tičar je vpeljal tukaj zloglasno liberalno Prosveto in Akademijo in krošnjari z njo po Gorenjski dolini, da bi si pridobil privržencev. In tega najnevarnejšega liberalca je menda katoliško slovensko izobraževalno društvo v Ratečah povabilo, naj pride v društvo s svojo Akademijo predavat. Ali je to verjetno? — Županova garda je že zdaj postavila svoje kandidate za prihonje občinske volitve. Kadar pride čas, jih bomo brez usmiljenja pokazali pred svetom. Praprot nik bi najrajše naredil za župana znanega Joka, svojega najboljšega prijatelja in zaupnika; in mislimo, da bo všeč tudi dr. Tičarju, ker zna najgrje
zabavljati čez f____ Naj bo dovolj za
danes. Priclc še.
JaS n Zldn ?ga. (učnega Čuvaja Janka) in zabavlja in psuje člane Ali Je to samo slučaj? Pokaza se je zlas
ar. nearjev, kateremu je zadnji čas tako zrasel liberalni greben, da že vsem preseda in gre splošni glas da se mora odstraniti od tajništva" Hudoval se je ta človek celo zaradi tega, ker so Pod-
O I
g K. s. izobraževalno društvo v Kranjski gori vabi na društveno prireditev, ki se vrši v nedeljo, dne 19. t. m. v Kristanovem salonu. Spored: 1. Govor, govori govornik iz Ljubljane. 2. »Pri gospodi«, šaloigra v dveli dejanjih. 3. »Krčmar pri zvitem rogu«, burka. 4-. Prosta zabava, med katero poje mešani in moški zbor ter igrajo tam-buraši. Vstopnina po navadi. Ura se naznani po lepakih. K obilni udeležbi vabi odbor. — Odbor s. k. izobraževalnega društva se je na zadnjem občnem zboru sestavil sledeče: Predsednik Janez Žerjav; podpredsednik Lo-rcnc J akcij; tajnik Josip Frohlich; tajnika namestnik Jakob Tarman; blagajnik Martin Iirovat; blagajnika namestnik Jan. Košir; zastopniki posameznih vasi so: Miha Grilc, Krist. Cuznar, L. Arih ml, Jan. Oman. Novi člani naj se oglase pri enem izmed imenovanih odbornikov. Članarino je določil občni zbor na 20 vinarjev mesečno. — Društveni prostori so nam delali doslej največ preglavice. Zgornji prostori kaplanije so postali pretesni, zato je odbor sklenil, da društvo samo popravi in priredi zgornjo sobo pri Kra-vanji v društveno sobo. Posestnik Žerjav TKravanja) nam jo brezplačno prepusti za tri leta. Bodi mu na tem mestu izrečena za to srčna hvala! Odborniki in tudi drugi društveniki so s hvalevredno požrtvovalnostjo obljubili delati tlako, darovati in navoziti potrebni materijal. Vendar bo poprava stala tudi v denarju kakih 150 kron. Ker društvo samo še nima sredstev, upamo potrebno svoto nabrati potom prostovoljnih darov. Zato se obračamo tem potom do svojih prijateljev: imejte za nas odprto srce in odprt mošnjiček! Tudi najmanjši dar dobro došel! — L u m p a r hj a, ne moremo drugače imenovati čin, ki si ga je v temni noči zopet nekdo privoščil nad našo društveno naznanilno desko. Prvič jo je vrgel samo v blato, to pot pa jo je nesel v hišnico, menda da bi voda izprala iz nje napis, ki ga tako strašno bode. Pa l lsnica je bolj pametna kot njen nočni obiskova ec, in deske ni hotela vzeti s seboj. .Vsem »prijateljem« našega dru-
štva in naših desk pa povemo, da ima. mo še toliko lesa doma, da ga nam tio bo zmanjkalo, četudi nam vsako noč eno izmaknete. Samo pazite, da nied tem nc pridejo vaše bulice z desko v kako neljubo dotiko! — Seveda je sc-daj zelo važno vprašanje, kdo je to sto. ril. Liberalci so jo seveda takoj pogrun. tali, da mi sami. Bravo! Patent na iz-najdbo! Mi si pa ne bomo glave belili nad tem, kdo je storilec; išče naj pa žandarmerija, ki ima stvar v rokah. Kar se nas tiče, so odgovorni za I o du" ševni očetje naših krokarjev, zabavlja-* čev in razgrajačev, liberalna gospoda ki si je z večletnim delom take ljudi vzgojila. In med temi sprejmi pred vsemi Ti, oče vseli teh očetov, naš pre. ljubi Aman s svojim adjutantom vred iskreno čestitke k temu uspehu! Kar je poštenega v Kranjski gori, bo dalo odgovor na take lumparije s tem, da bo pristopilo k izobraževalnemu društvu.
g Iz škofje Loke. Nekaj časa sem so v »Narodu« in »Gorenjcu« strasini napadi skoro čez vso duhovščino našega okraja. Splošno jc znano, da je stalni dopisnik liberalnih listov neki Nadilo, pisar pri naši mestni libemlni posojilnici. Seveda na take čenče ne bodo odgovarjali duhovniki, ker imajo drugega dela dovolj, ampak to sc nam čudno zdi, da dopisnik vedno napada Blažeškovo mamico. Zdaj smo izvedel/, kaj je temu vzrok. Nadilo se jc namreč tam ženil, pa je dobil — korbico — in to jc vse maščevanje liberalne jezice< Od več strani slišimo pritožbe, da naših Orlov ne puste nekateri tukajšnji liberalci pri miru. Zlasti se v tej surovosti odlikujejo pomagači pri kovaču Luz-narju in pa tisti bledolični Ziherlov fantek, ki vedno stoji s predpasnikom na pragu svoje prodajalne in čaka na klerikalne groše. In naši ljudje so .šo tako neumni, da te ljudi še z denarjem podpirajo! Zakaj pa imamo naše posojilnice in naše trgovine? Ko je le dni tisti Ziherlov fantek nekoga nahrulil s »čukom«, pa je ta pogumno pred njega stopil in ga za brado prijel, je pa temu bledoličnemu Sokolu takoj korajža v, hlače ušla, da se je izgovarjal, da ni nanj mislil. Sploh bi pa naš Sokol kmalu nehal delovati, tako se jc izra-. zil javno en Sokol — trgovski pomoč-: nik, — samo da starološki Jožek svoj mošnjiček zadrgne. Zadnjič je napravil naš Sokol izlet v Kazino in tam priredil javno telovadbo, kjer stoji ena sama! hiša in ni nič ljudi, da bi jih občudovali. Ko so se postrv najedli, so se tako prekucovali, da so se ljudje na glas smejali. Nekdo iz Selc pa je dejal: »Kaj bodo ti stari dedci, kar je mladih fan-, tov, so pa tako vsi pri našem Orlu!« — Tako je prav: mladi k Orlom, penzijo^ nirani liberalci pa k Sokolom!
Naklo nad Kranjem. Na binkoštno nedeljo je predaval pri nas domači g, nadučitej g. Petrič o povzdigi živinoreje, oziroma mlekarstva. V čez 2 uri trajajočem govoru nam je g. predavatelj razložil zelo važne nauke, katero
je nabral iz raznih strokovno poučnih knjig in časopisov. Jedro njegovega govora je bila razlaga o molži dr. Hege-leyjevega načina kako dobivati več in boljšega mleka. Razlaga je bila zelo zanimiva, ko je g. predavatelj obenem podal tudi sliko, o skrivnostni sestavi mleka. Kaj se z mlekom vse združuje. Razlaga o mlečnih bacilih, komur ta še ni znana, bi bila za vsakega kmeta tako potrebna, kakor sploh posoda za mleko. Le žal, da jc bilo za ta govor od tetrani občinstva premajhno zanimanje. Želeti bi bilo, da bi se g. predavatelja naprosilo pri drugi priliki to predavanje ponoviti.
Podbrezje. Deželni oficijal g. Jernej lErman je predaval v kat. slov. izobraževalnem društvu o predmetu: »Nekaj misli o zvezdoznanstvu s posebnim ozi-rom na Halleyev komet«. Hvaležnih poslušalcev jc bila dne 15. maja polna društvena soba.
D"
novice
□ o
naaanaaaaaannnaan
NA MLADENIŠKI DAN V RADEČAH.
Povsod se probuja zavednost, povsod postajajo mladeniči vedno zaved-Incjši, vedno krepkejši junaki v boju za ■slovenske narodne svetinje, v boju za vero in dom. Tudi dolenjsko »obsavsko okrožje« se mora docela probuditi, saj eo ravno ti kraji predvsem poklicani, Ida korakajo v prednjih vrstah v boju ■za vero in dom; kajti ravno ob Savi in ■južni železnici so žrela, v katerih se izgubljajo naši mladeniči versko in narodno.
Na noge torej somišljeniki, na noge obsavci, na noge pošteni mladeniči, zdramite se! Ne dajte se zasmehovati od ljudij, ki preklinjajo, kar je vam sveto, ki se norčujejo iz vas in vaših dragih, iz mišljenja vašega in mišljenja vaših očetov! Proč s tistimi, ki mole tujim brezverskim in protislovenskim spridenccm izdajalske roke nasproti in hočejo tirati v pogubo vas in vaš dom! Pokažite, da ste na svoji zemlji vi gospodarji in da si od dedščine svojih očetov ne daste uropati ničesar, Hiti zemlje, niti poštenosti in poštenega mišljenja!
Da se v obsavskem obližju toliko .potrebna verska in narodna zavednost razširi v najširše sloje, k temu pripo-imoči so gotovo v prvi vrsti sposobni imladeniški sestanki in dobro premiš-Ujene prireditve, s katerih se naj kakor \i žarečega ognjišča širi zavednost v vsa Brca, na vse strani.
Zato prihitite v nedeljo dne 26. junija na velik mladeniški sestanek tja, kjer je shodišče treh važnih pokrajin: gornje in spodnje Dolenjske in štajerske savinjske doline: V Radeče pri Zidanem mostu. Obsavsko okrožje Orla bo korakalo v prednjih vrstah slovenske mladine. Vršila se bo služba božja na prostem, potem pa bo mladeniško
zborovanje na istem mestu. Priglašeni so za govornike prvi izmed organizatorjev slovenske mladine. Popoldne pa bo obsavsko okrožje Orla nastopilo z javno telovadbo mladeničev Orlov nedaleč od trga Radeče na brodu čez Savo »pri Čotu«.
Vsled tega vabimo nele mladeniče in somišljenike obsavskega obližja na to važno prireditev, ampak tudi vrle somišljenike iz bolj oddaljenih slovenskih, posebno pa še dolenjskih krajev. Prihitite k nam v obilnem številu, naj bo že po železnici ali na ozaljšanih vo-zeh ali pa peš!
Spored bo sledeči:
1. Po dohodu vlakov sprejem ob savskem mostu v Radečah pri radeš-kem postajališču. Železniške zveze so jako ugodne, ker je ravno bližnji Zidani most križišče treh važnih železniških črt. Vlaki dojdejo:
Od Ljubljane ob 8. uri 55 minut na Zidani most. Tu naj udeležniki prestopijo na zagrebški vlak in se peljejo do Radeč; dohod ob 9 uri 28 minut. Vozni list naj si vsak vzame koj do Radeč.
S Štajerskega ob 8. uri 5 minut.
V smeri od Zagreba ob 7. uri 44 minut (izstop na postaji v Radečah).
Ob 10, uri služba božja na prostem, potem mladeniško zborovanje istotam.
3.	Ob pol 1 uri skupno kosilo.
4.	Ob 4 uri javna telovadba Orlov z »moreško«-sabljanjem na savskem brodu »pri Čotu« (dober četrt ure od Radeč, lep izlet!). Svira zagorska godba.
5.	Po javni telovadbi velika ljudska veselica: godba, petje, šaljivi prizori, umetni ogenj itd. Za red in dobro postrežbo bo vse preskrbljeno.
Železniške zveze za odhod so tudi ugodne. Vlaki odhajajo z Zidanega mostu (Zidan most je od Radeč komaj pol ure):
Proti Ljubljani ob 7. uri 28 minut in ob 10. uri 44 minut.
Na Štajersko ob 8. uri 7 minut in ob 11. uri 3 minute.
Proti Zagrebu ob 8. uri 31 minut (iz postaje v Radečah).
Slovenski mladeniči, bratje, somišljeniki, na vsak način, kakor uvidite, imate lepo priliko za veličasten, pod-učen in zabaven izlet v naš kraj. Narodna dolžnost tirja, da 26. junija dan na radeško pohitite stran!
d Iz štange. Shod sv. Antona smo obhajali v ponedeljek, to je 13. junija, in ga bomo še v nedeljo, 19. junija. — Žito lepo raste in kaže. Tudi mrva je lepa. Sadja pa razen jabolk ne bo veliko. Cvetelo je vse krasno, a redni dež je veliko pokvaril. — Ta teden je tudi k nam prišel nek tat; kradel je pri Tomažiču v Dragovskem in pri Šmicu na Sirmanskem- hribu. V Litiji je pa v ponedeljek na semajni dan vzel daril-nico z oltarja v cerkvi. Šolarji so pravili, da so ga v Kresnicah dobili in zvezali. Da bi bilo le res. — Naših ljudi je že 70 v Ameriki. Za našo duhovnijo veliko.. Pa še silijo! Doma pa manjka
delavcev. Narobe svet. Bog daj ljudem pamet in malo zadovoljnostil
d Dobrepolje. Dva občna z b o * r a. Dne 29. maja je bil občni zbor poso-i jilnice in kmetijskega društva. Posojil-i niča je imela v petnajstem upravnem letu 1,355.436 kron prometa. Hranilnih' vlog je imela 940.881 kron in posojil 1,029.740 kron. Raznih podpor občinam in društvom se je dalo tekom leta 4017; kron, a je bilo vendar še dobička 1298 kron. Rezervni zaklad znaša 22.431 K< Udeležba na občnem zboru je bila silno velika. Nad 200 zadružnikov je bila navzočih vsled agitacije župana Mu-i starja, ki bi bil rad prišel v načelstvo; iz katerega ga je bil vrgel lanski občni zbor. Toda zadružniki so z veliko večb no odklonili njegovo kandidaturo in izvolili stari odbor. Tudi sicer ni mogel ta mož mirovati na občnem zboru; zai letaval se je v tega in onega; prav mu ni bila šola, orgljanje in take stvari, ki na občni zbor posojilnice prav nič ne spadajo. Na občnem zboru je še zatrje-: val, da mu je korist posojilnice prva stvar, a takoj po občnem zboru je začel hujskati proti posojilnici in drugo jutro je nesel dve hranilni knjižici, ki pa seveda nista njegovi, v liberalno kmečko hranilnico v Ljubljano. To je seveda silno značajno! Mož se je pokazal zopet v tisti barvi, kakor je bil takrat, ko je še volil z liberalno stranko. Odslej ni več agent samo za »Vzajemno zavarovalnico« in kotle, ampak tudi za liberalno kmečko posojilnico. Prav ta-, ko, samo to naj pazi, da na lovu za no-i vo provizijo ne izgubi stare. — K m e -ti j sko društvo obstoji štirinajst let. Lani je imelo denarnega prometa 206.654 K in blaga je prodalo za 77.744 kron. Čistega dobička je imelo 1113 K in rezervni zakladi znašajo okroglih 10.000 K. Namesto Mustarja in Pregla sta bila izvoljena v odbor Jernej Ma-rolt iz Kompolj in Franc Strnad iz Ceste. — Živinorejska zadruga je imela prošli teden nesrečo. Poginil ji je mlajši bile. S pomočjo kmetijskega društva zida svinjake za mrjasce in pripravlja sprehajališče za bike in mrjasce.
d Toča v Ajdovcu. Državni poslanec Jaklič je v državnem zboru vložil predlog za podporo oškodovanim kmetom.
d Izborna kupčija. Aj, aj! 20.000 kron provizije je spravil posredovalec med Zandonattijem in liberalno posojilnico ribniško. Od veselja je potem tlačil večji bankovec (pa ne tisočaka!) v tistega angeljčka, ki berači po gostiH niškili mizah za liberalno cirilmetoda-i rijo.
Vinica. Sklicujoč se na § 19. tiskov-! nega zakona sprejmite z ozirom na no^ tico v »Domoljubu« št. 192 z dne i2, maja 1910. pod rubriko: »Zlata doba»< Belokranjska beda. Alkoholizem in iz-* selništvo — sledeči popravek: Ni res, da bi jaz fabriciral vino v kleteh, res je, da sem vedno prodajal le pristno-vina. = Juraj Štcrk-
f;niomeij. Dan 7. junija je za Črnomelj zgodovinsko znamenit. Ta dan so namreč naši liberalci v občinskem odboru vzdignili — obslrukcijo. G. župan Skubic je sklical sojo prejšnjega odbora in povabil k nji tudi oba namestnika drugega razreda, da bosta žrebala, kdo vstopi v odbor namesto odstopi v šega g. Malneriča. Liberalcem to iz nekakega vzroka ni bilo všeč, pa so hoteli spraviti na glasovanje neko resolucijo. Ker pa je bilo (ako postopanje zoper dnevni red, je gosp. župan takoj z;.Ujučil sejo. Tako se je končala prva ohštrukcija črnomaljskih liberalcev. - Naše izobraževalno društvo je napravilo v nedeljo dne 5. t. m. izlet v Draga tuš Da smo se dobro imeli, ni treba praviti. Dragatuščani so nas ljubeznjivo sprejeli in radi poslušali naše po je in tamburanje. Veliko zanimanja je imel za nas ondotni gospod nadučitielj Kosec. Nekaj dni preje je bil v Črii iinlju, pa nas je svaril, naj nikar ne hodimo v Dragatuš, češ, da so tam ljudje precej »žlehni«. No, mi se za to izlilo dosti zmenili. Le nekoliko smo p leciali po Dragatušu, odkod bi mordn prišli tisti »žlehni«, pa srno videli le : -kaj fantalinov, na poseben način u i formiranih. Ko smo vpraševali, kdo h' i o bili, se nam je reklo, da so to g. Ko a »jegr-i«. Pravijo jim tudi i/Ofcernarji«, kar je najbrž isto, kar nemško »Oberhavcr«, to je po naše »mnlpiv epaei«. No. nas so se bali in nam le od daleč delali parado. Za nami jc prišlo tudi nekaj »naših sokolskih čukov;; pripeljali so seboj par deklet in z njimi urili pete po hreščečih zvokih harmonike. Pamet jim jo namreč že popolnoma všla v pete; da bi si jo še odtod :zbili, skačejo in teptajo, da bi se skorr-j tia vdrla. Da, Orel se dviga v jasne . rve. a Sokol jo postal vrabič, ki lo po zemlji čivka.
liibnfea. Živinorejska in praš'čje-rejska zadruga za župniji Ribnica in Dolen;-'vas sc najvljudneje zahvaljuje slavnemu županstvu in občinskemu odbor1! občine Jurjevica za 100 K, ki jih je zadrugi dal v podporo. Ne veseli nas to toliko zaradi denarja in podpore same. ampak najbolj zato. ker vidimo, da so v odboru možje, ki nas razumejo, da bomo le s skupnim delom povzdignili živinorejo v naši dolini. Vsak začetek je težnk a mi napredujemo ou todna do tedna in če vidimo, da nas podpirajo možje, ki so vneti za napredek živi-noreie dobimo novega poguma. Lepa in dobičkanosna goveja živina bo v čast in korist naši dolini. In oprostili so bomo tudi	.....-i........ ' • - ■
j 1; ......... »«"•»»" učinka razglasa viaaa
zopet zaprtijo na prašiče za cel okraj. Kdo je jo vzrok — ali mi kmetje? Mi imamo le škodo — na tisoče vsako leto. Zalo naprej z združenimi močmi — Odbor.
d št. Ruperl. Hranilnica in posojilnica je imela preteklo nedeljo svoj letni občni zbor. Računski zaključek jc prav ugoden. Od lanskega
leta se je vložilo čez 30.000 kron več, namreč 134.000 kron. Na posojilo se je dalo 135.000 K. Skupni promet znaša 581.000 kron ali 81.000 kron čez pol milijona. Stanje hranilnice je prav ugodno. Poleg hiše pred cerkvijo in posestva, kjer jc mlekarna, ima še 6000 K dvojega denarja. Lansko leto so hoteli liberalci s tem, da so agitirali zoper ljubljansko kranjsko hranilnico, škodovati tudi naši hranilnici, češ, stara hranilnica bo falirala. Zlobnost in hudobija! Nc bo falirala nc! Lastno premoženje in čez 350 zadružnikov ter poštenost načelstva je porok za vsak vinar tako, kakor za tisočake! Z Bogom za ljudstvo in vsak poštenjak z vso vnemo za hranilnico! —Mick a r-n a tudi lepo uspeva sodaj pod novim vodstvom in v novih prostorih. Udov je že čez 130. Podprta jo sedaj že tako, da no more pasli nikdar, če bodo le udje izpolnovali pravila poštenosti. Brez podpore sove nobena mlekarna nc moro prospevati, posebno ne, ako ne poznajo roda in medsebojnega zadružnega smisla, katerega manjka ravno še Dolenjcu precej. •— Vlak na Brez-j c in Bled je pokazal, žal, v pravi luči, kaki so liberalci povsod. Duhovnikom vedno očitajo bisago in jih zmerjajo, sami bi se radi pa zastonj vozili na stroške tistih, katere zmerjajo, ln brumne duše, kaj pa te?!
Vače. Za načelnika v zagorskem zdravstvenem zastopu jc bil dne 9. t. m. izvoljen soglasno naš vrli pristaš g. Anton Mrva, posestnik in trgovec na Vačah. — Pri županskih volitvah za občino Kandrše jc bil za župana soglasno izvoljen vnovič Janko Obreza, za svetovalce pa Josip Zaje, Janko Zaje, Franc Lav t ar ter Pankrac Ko-kole, vsi odločni pristaši S. L. S. in večinoma naši farani. Sploh jc okolica dobra, na Vačah pa širi in vzdržuje li-beralstvo posamezni kričač, ki se ga pa daljo sliši nego tristo molčečih. — Občinski svetovalec Blagajna bo — kakor sc sliši — od liberalnega občinskega odbora na Vačah dobil »zaupnico«, katere pa no bo treba z grožnjami izsiliti. Če bo res, bo ravno tak liberalni »švindel«, kakor tisti podpisi 4. in 5. marca. — Vprašamo predsednika »Kmetijske podružnice«, kdaj bo na dražbi oddana košnja mrvo v kmetijski drevesnici? — Nevidnemu gasilnemu društvu na Vačah bodo Sokoli vrnili eno trompeto, toda — kdaj? — Na Vačah neki človek sliši na ime Blagajna. Po postavi mu morajo stariši še celo otroke pošiljati v poduk. Šolarji pa pravijo doma, da ga ni treba nič pozdraviti s »Hvaljen bodi Jezus Kristus« niti ko pride, niti ko uide iz šole. Ko otroci molijo, cn baje molči. Najnovejši čas se med podukom zabava z izdelovanjem fotografij. V večernih urah pa še vedno zbira šolarje v sokolski telovadnici. Pa presneto je na nas hud, ker pravimo, da je deželni šolski svet to prepovedal. Bog je visoko, car je da-lcko. Telovaditi pa znajo fantiči! Dne <24. pr. m. je šel čez trg g. kaplan ob.
hajat, a tik za hrbtom se jc znani so-koiič na glavo postavljal. Ko sta šla dno | O. t. m. krajni šolski predsednik in ka-tčhot čez trg, so šolski sokoliči za nji, 1 ma iz sokolske telovadnice osle kazali. Kar so žc v Litiji pozabili, to znajo še naši sokoliči ter vpijejo »čuk« nad onimi, ki jih Blagajna ne mara. Vzgoja je pa taka! — Tudi nova »izobrazba«, ki je še na Vačah ni bilo, se sedaj širi. Dne 26. pr. m. so imeli Sokoli ponoči na trgu tekmo v taki kletvi, ki kriči do državnega pravdnika. V nedeljo, dne 5. t. m. sta dve žejni sokoliči ujeli ene- ' ga tička iz Gore, da so ga v Jeklinovi gostilni skubili celo noč. Drugi dve sokoliči sla prišla isti dan obiskat dva fanta iz Št. Vida nad Ljubljano, ker menda gori nimajo policijske ure, ki bi kar stala in tudi ne deklet, ki bi hote, le krokati. Iz gostilne je sokolstvo hodilo od 9. ure zvečer do pol 3. ure zju, traj rjut pred kaplanijo. Dne 11. t. m. je naš g. kaplan dobil za bero na vezna vrata eno golido stranišča. »Stranki stranišča« pa častitamo. Izobraženi ljudje si iščejo zadoščenja pri sodišču, le naši pravdanja vajeni »naprednjaki« se v onemogli jezi, kadar še laž nič ne pomaga, zatekajo v — stranišče. Naj nam no zamerijo, če bomo odslej iz-kvarjenim propalicam rekli »Sokoli«, Sedaj saj vemo, kakšen mora biti »Sokol« in koliko se ga coni. V nedeljo dne 12. t. m. jo šol čast vačanskih sokolov v Ljubljano zastopat s par tovariši ce\o Kofetelnov »mladenič«, ki je bil pri ve, likonočni procesiji aretiran. Vse to jo bilo treba kronati zopet s cclonočnim krokom. Krajni šolski predsednik Pi-tus, ki ga vsi brez razlike strank potrebujemo in čislamo, ter občespošto-vani krajni šolski nadzornik Jakopič naj si pa v čast štejeta, če jih Blagaj, netova stranka nc mara. Nam je to prav. Ker pa mi nismo nikogar na trgu zmerjali, ker so otroci naših somišlje, nikov vedno celo BlagajneAtt skazovali dolžno čast, ker smo mirno prenašali sokolsko slavnost ter se niti enega ]»la, kata ne dotaknili, zato pa tudi kot c. kr. avstrijski državljani zahtevamo, da pristojna oblastva ukrenejo vse, da se nc bo napadalo tako nečuveno najbolj-t ših občanov, Marijine družbe, duhov-* ščine itd. Kdor je zanesel razpor s posojilnico, občinskimi volitvami, »Slovenskim Narodom« in tako Sokolarijo , — proč z njim.
Hranilnica in posojilnica v Ribnici v lastni hiši štev. 3 in 4, obrestuje hranilne vloge po 4,\l°\0. Daje posojila za cel okraj v poljubni visečim po 5°j o na intabulacijo, po 5'h"h na poroštvo. Hranilne knjižice drugih posojilnic sprejema kot gotov denar in se njih obrestovanje nič ne. prekine.	1556 3-i
d Utopil se je v Krki 131etni Anton Špilar, ki se je učil pri svojem stricu v Kostanjevici pekovske obrti, X nedeljo
okrog pol dveh se je šel pri kostanje-viškem mostu kopat, četudi ni znal dobro plavati. Naenkrat mu je zmanjkalo tal, in kljub temu, da je bilo nekaj ljudi navzočih, ga nikdo ni mogel rešiti.
n Z Blok. Strela je udarila 4. t. m. v neki skedenj na Mramorovem, razklala šperovec na strehi in dasi je poslopje s slamo krito, ni nič užgala. Izredna sreča! — Tat je vlomil v podruž-niško cerkev na Studenem. Priplazil se je skozi okno. Prav posebno brihten ni bil, ker bi že lahko po zunanjosti spoznal, da ga tu ne čakajo bogve kaki zakladi ali denarji. Cerkvica je silno revna. Moral se je z malim zadovoljiti. Odnesel je nekaj purifikatorijev (kelh-ne rutice) in pa dva mala kovinska in štiri steklene svečnike. Še ti niso bili cerkvena last, ampak cerkovnikovi. — [V nedeljo, dne 5. junija, se je pokazala onemoglost in trhnoba liberalne stran-čice na Blokah. Poskusili so ustanoviti podružnico liberalne Ciril-Metodove družbe. Lepaki so vabili na najobilnej-šo udeležbo. In res! Prišla sta baje kar cela dva na shod, stari in mladi Kloba-ear iz Runarskega. Vabili so z jedjo in pijačo, pa vse ni nič pomagalo. Kakor beže uši od mrhovine, tako gredo liberalci od svoje stranke.
Zveza nepolitičnih društev v Vipavi naznanja vsem članom in članicam, da sc bode vršil njen občni zbor v nedeljo dne 3. julija ob 4 uri popoldne v Orlovi telovadnici s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo predsednika; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. volitve novega odbora; 5. slučajnosti; 6. Ustanovitev podružnice »Slov. Straže«; 7. Skioptično predavanje. Z ozirom na važnost dnevnega reda se že sedaj opozarjajo vsa bratska društva, da pošljejo prav gotovo svoje odposlance. Pristop k predavanju imajo vsi člani in članice naših izobraževalnih društev ter je prost. — Za odbor »Zveze« v Vipavi: Jos. Božič t. č. tajnik.
n Vipavske novice. Vipavsko kopališče se je že oddalo svojemu namenu! Kopališka sezona se je pričela; zlasti ob nedeljah je mnogo ljudi — ki se vesele v prijaznem vipavskem paradižu. (Velika večina ljudstva je zadovoljna s to napravo in pripozna velike zasluge za to res vnetemu g. županu. Vsa čast mul Ko tujci zvedo za to res mično letovišče, upamo, da ga letom za letom obilneja posetijo. Vipavska občina dobi stalni dohodek. — Vipavsko okrožje Orlov ima svoj letni občni zbor 19. junija t. 1. v Batujah. Brate predsednike, načelnike in njihove namestnike opozarjamo, da se zanesljivo udeleže! Za-ičetek ob četrti uri popoldne. Na zdar! t-- 3. julija sc ustanovi, kakor čujemo,
podružnica »Slovenske Straže« za vipavsko dolino. Pozor somišljeniki! Na agitacijo za »Slovensko Stražo«!
n V Rakitni je priredil shod dne 5. junija državni poslanec g. Gostinčar. Govoril je o delovanju državnega zbora in S. L. S. Ljudstvo se mu je skazalo hvaležno, ker ga je prišlo poslušat v obilnem številu.
Štajersko. V olivni boj v slovenj egraš k em okraju. Z vso silo so se vrgli liberalci v boj za kandidata Kaca. Ker se čutijo same preslabe, zanašajo se na pomoč nemčurskih štajercijancev. Lepi narodnjaki ti liberalci. Na shodih nastopajo liberalci skupno z nemčurji. Naj le delajo kolikor jim drago, dne 4. julija bodo bla-maža liberalcev temvečja. — V M a r i-boru delujeta dve hranilnici; pri obeh sodelujejo tudi duhovni, vsled česar ljudstvo ne more spoznati, katera je ljudska in katera liberalna. — Taščo ubil. Pri Sv. Štefanu pri Žusmu je v soboto 4. junija Martin Pist.ivšek, ubil svojo 56 let staro taščo Lizo Koren, nakar se je sam javil sodišču. — Iz Savinje so potegnili v soboto dne 4. junija mrtvo truplo Ivana Pirca iz Topovelj. Ker je bil odpuščen iz pol-zelske tovarne je popival okrog in ko se je vinjen vračal iz gostilne domov iz Št. Petra se je prevrnil iz mosta v Savinjo. Ni ga skoraj tedna, da ne bi zabeležili nove žrtve alkohola s Štajerskega.
Koroško. Nadporočnik H r e-g 1 i c h se je ustrelil v oči in je popolnoma oslepel. — Od vlaka povožen. Na progi pri Otočah pri Celovcu so našli razmesarjeno truplo moške osebe, ki je prišla pod vlak. Glava in noge so bile odtrgane, pljuča in drob razmetane. Kdo je nesrečnež, se še ni dognalo. — Umrl je v Celovcu nagle smrti bankir Suppan, ki je bil tu di deželni poslanec za mesto Celovec. Pripadal je zmernejšim Nemcem in se ni zadiral krivično na Slovence. Oče bankirja Suppana je bil Slovenec, doma iz Krope na Gorenjskem. — S e 1 e. Po hudem in težkem volivnem boju so zmagali Slovenci z večino odbornikov. Vse sleparije in denar Siidmarke ni mogel odvzeti nam zmage. — Borov-1 j e. Občinskih volitev so se letos udeležili tudi Slovenci. Dasi niso zmagali, vendar so dosegli vsaj lepo število vo-lilcev, namreč 132. — Celovec. Kako zanimanje je med celovškimi meščani za občinske volitve, najlepše osvetljujejo zadnje volitve. Od 3000 volilcev se je udeležilo volitev le 178.
Goriško. Umrl je dne 1. junija na svojem domu v Oseku štanjelski kurat č. g. Anton Glešič v starosti 39 let na j etiki, — Državnozborske vo-
litve bodo 26. t. m. Slovenci se skoro gotovo ne udeleže volitve. — V Tolminu se ustanovi novo katehetsko mesto. — Lega nazionale, dru-> štvo za ustanavljanje laških šol, je imela svoje glavno zborovanje v nede-. ljo v Gorici. Kljub silni agitaciji je le kakih šest hiš imelo razobešene zasta-: ve. — Št. F e r j a n. Pri občinskih vo-s litvah so liberalci popolnoma pogoreli; S. L. S. je zmagala z 12 glasovi. — Vi Št. Petru pri Gorici so otvorili preteklo nedeljo Zadružni dom. Isti dan se je vršil tudi občni zbor posojilnice v novem domu. — Banca p o p o 1 a * r e je imela občni zbor delničarjev, ki izkazuje, da je imela banka izgube 1,783.785 kron.
MARIJINIM DRUŽBAM.
Osrednje vodstvo Marijinih družb
prosi svoje članice in člane, da se polnoštevilno udeleže slovesnosti v nedeljo, dne 10. julija. Dopoldanske cerkvene slavnosti naj. se Marijine družbe udeleže s svojimi zastavami.
Osebam, ki mnogokrat tožijo nad pomanjkanjem teka, pokaženim želodcem ali sploh motenjem prebave, prinese dnevna vporaba 3 jedilnih žlic zelo mile Franc Jožef-ove grenčice največjo olajšavo. Pri izredno bogati vsebini žvepleno-kisle soli se priporoča Franc Jožef-ova grenčica pred vsem v onih slučajih, kjer se mora želodcu dovajati male množine tekočin. Priporočana od prvih zdravniškfh avtoritel svetovnega slovesa.	lč
»Skrivnost najdenke«, znana, zanimiva povest, ki se je tako izredno priljubila vsem bravcem, ko je še izhajala v »Domoljubu«, je sedaj na razpolago z lepo naslovno sliko. Povest velja 60 v, kartonirana 90 v in se dobi v »Katoliški Bukvami v Ljubljani« ter v »knjigarni Ilirija v Kranju«.
Naše Gorenjce opozarjamo, da dobe enako kakor v Ljubljani, tudi v »knjigarni Ilirija v Kranju« molitveni-ke v največji izberi in po nizkih cenah. Ta knjigarna ima tudi zalogo vsako: vrstnih pisarniških potrebščin, podob., kipov, rožnih vencev, podobic v finih izvršitvah in zelo nizkih cenah. Kei ima knjigarna Ilirija v Kranju neposredno zvezo z najboljšimi tovarnami po celi Evropi, se dobe tu najboljše izdelane devocijonalije po nainižjih cenah.
naaaaaaapanctPPaag 0
________D
DCsaciaaaarciaoaE^pCT
I Za kratek čas
REŠITEV UGANKE.
To - bak.
Rešitev je poslalo 286 rešilcev, izmed katerih jih samo pet ni prav rešilo, ki so tako-le sklepali: Brada, žveplen-ka, smodka, planika, nagel — duliteč.
Izžrebani so bili:
1.	Kranjc Anton, posestnik v Dobcu št. 11, p. Begunje pri Cerknici. Slemenik: I z d a j a v e c.
2.	Franc Kramar, Matena, p. Ig-Studenec pri Ljubljani. »Malo življenje«, dr. Detela.
3.	P o 1 d a K o v a č i č, Smerje 37, p. Prem. Sardenko: V mladem j u t r u.
itfS™,

Popolna Itrnna za dojentke, otroke in bolnike n,i želodcu.
jsFs^c fiSsetiissfio mJska.
K .ISO v vsaki lekarni in drogerlji.
Ljubno, dne 30. majnika 1910.
Gospod
Franc S tu p i ca, vele tržeč
v Ljubi j a ni.
Podpisani posestniki kupili smo pri Vas 3 vratila (gepelne), 1 mlalilnico in 1 slamo-reznico.
Postavili smo si stroje sami in Vam moremo danes sporočiti, da delujejo isti dosedaj izborno in v našo popolno zadovoljnost, tako se Vam tem potom prav lepo zahvaljujemo za točno in dobro postrežbo.
Ob enem priporočamo vsakemu kmetovalcu, da si nabavi tako jednostavno vratilo, ki mu je v najtežjih kinetskih delih kakor mlaiev, rezanje, i. t. d. najboljša in najcenejša pomoč.	1636
S spoštovanjem
Kokalj isjnaoij, Cokel Mon, Praprotnik Jožef.
na Igu pri Ljubljani, išče zanesljivega, poštenega
hlapca in deklo
ki se na kmetijstvo razumeta. Služba se nastopi lahko takoj. - Viktor Koechler, župnik, pošta: Studenec pri Ljubljani,	1677 2—1
Mnenje gospoda dr. I g n a t i e f f - a
T i r n o v o.
Gospod J. S c r r a v a 11 o ,
T r s t.
Z ozirom na delovanje in moč Vašega Serravallovega Kina-vina z železom imam čast Vam naznaniti, da ono zaseda svoje mesto v terapovtiki, ker je krcpilen in organizem obnavljajoč pripomoček in je, kakor sem jaz sam izkusil v svoji klijenteli, dobro zdravilo za nekatere bolezni, n. pr. za malokrvnost, za razne šibkosti in druge nadloge organizma. Nazadnje je tudi lahko vžiten, kar je tudi znamenito. Z eno besedo: z njim sem jako zadovoljen v svoji praksi in kjer je potreba, ne zamujam pripisati Scrravollovo Ki-na-vino z železom.
T i r n o v o, 12. oktobra 1909.
Dr. I g n a t i e f f.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE: Praga, 8. junija: 49, 6, 58, 29, 84. Gradec, 11. junija: S, 69, 89, 12 , 85. Dunaj, 11. junija: 14, 34, 28, 4C, 82.
leposlovni citscčlllL-
Joni ln M"
stane za cc!o leto K 10 — Naroča se v Ljubljani.
od žensk slrižcne In zmešane plačam samo jaz najdražje, licr jih rabim za lastili izdelek.
EPetailek
627 irlzer 10-1
Ljubljana, Sv. Pelra c, 32 v Levčevi hiši.
. i,1.*
Le pri nas
Zelo ugoden nakup
48metr.0stankov
cefira, voile, fliinele ln dru-geqo perlln. blaga, krasne, dolge 1—8 m, izbrane pošilja po povzetju franko za 18 lt dobro znana razpo-1518 šiijalnica 15-1
V, J, Havlfček a bratr,
Podibrad (Češko).
Vzorci teh oslonlcov se ne pošiljajo. Vzorce modnega bla<in ln ltiamifakture z najnižjimi cenami razpošiljamo franko.
''Umetne $obe
Brez ruvanju zobnih korenin sc ustavljajo ame-rikanskl umeini zobje, posamezno ali cela zobovja, izvzemSt nedelje In praznike vsak dan od S. ure zjutraj do B. zvečer v konc. zobarsk. atelje
O. Seydl
055 Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 7.
P o š k c!
Lencaster . od K 28-— Floberipuške . , 8-50 Pištole . . , . 2--Samokresl . „ „ 6-—
Poprave ceno. iilustri-rani cenik franko. 870
F. Dušek, Opočno 123, Češko.
Kuverte s firmo, ■ račune itd ■
Izvršuje natančno po : naročilu : : Katoliška: : tiskarna : v Ljubljani.
zapraMe
3 krat redilnejSi od koruza EO kg z vreCo K11-50 od tovarne. I, za zrejo, ll, pitanje.
zvISa množino mleka pri kravah za 1'/, do 2 Ilira na dan. K7-60 —>'— za 60 kg od tovarne,
Zdr, tovarno za krmila a. dr,
Dunaj II., Praterslr. 15.
Prospekt.Goldgrube'zastonj,
1554	12_,
Eašljajoče osebe opozarjamo ug oglas o Tli.vmomel Scillae, to je prepa-rat, katerega zdravniki večkrat priporočajo.
legaBornoini

V trajno delo i sprejmem takoj Jože! Huinar, krojaški mojster, po ,ta Podineiecj Primorsko.	1696 1—»
p Ženitbena ponudba.
Sumcc star '10 let z 9000 K denarja, se želi poročiti na deželo, z blago gospodično a|i S? vdovo, staro 26 do 38 let, ki bi imela neka/ premoženja. Ponudbe naj se pošiljajo pod 4')* desna roka" poste resiante Trst. 1667
V-^riV^V^tf
i
ct> i
<b- "
Majhno posestvo
ječe iz liišc s kletjo, dobro zaraščenega gozd:i in njiv, skupaj 9 oralov, 11 mernikov posetve, ob drž. cesti med Lukovico in Krošnjo. Več se poizve pri M. LeSn,ak, Devica Marija v Polju $1.23 pri Ljubljani. 1643
Na enem se lahko redi pet glav živine in na drugem sedem glav živine. Več se izve v Kozarjah štev. 10, tričetrt ure od Ljubljane. 1550 1-1
Razširjajte Domoljuba, učenca,
takoj Alojzij Trink, mizarski mojster, Ljubljana, Linhartova ulica štev. 8.	1659 1-1
Kliisc^nicarski HčetitES
se sprejme takoj pod ugodnimi pogoji v pouk pri Janezu Eakovec, Begunje, Gorenjsko. 1714
Lepo posestvo ^S^pstS
v Lomoh štev. 16, občina Črni vrh nad Idrijo, vsled družinskih razmer. Posestvo sestoji iz hiše, hleva, vezanega kozolca in svinjaka, vse v dobrem staiin. Dalje 284 ha zemljišča: njive, senožeti, gozd in pašnik, tudi dokaj sadnega drevja. Po dogovoru se prodajo tudi konji in druga živina in gospodarsko orodje. Več se poizve pri Francu Z;flonu, Lomeštov.16	1677 1-1
parnlki- velikani, katerih vsaki obsega 20—25.000 ton, torej še enkrat večje kakor druge ladje. Pojasnila daje:	1703
FR. SEUHIG Lfabljana
Motinrska ulica št. 28.