Današnja številka stane I Dinar. ■•■•■■■■■ i ■ *•■■■■ ir* »« * ■ a • »c " * ; Posamezno Storilke t Na- ■ 1 Tadno Din —*50, ob no- 2 • dcljali »in 1*-. 5 »TAHOH* izhaja vbiU (Im, raz v en ■ JJ nedelje in praiuikor, ob 18. uri x * ■ da.umom nafiledniei^a dne ter stane Z S mesečno no pošti D 10’—, za ino- • ■ lemstvo D 18 —, dostavljen na dom r 2 O 11* —, na ixka*nice D 10*— ^ Inserati po dogovoru, , 2 Naroča »e jri upravi ^TABOK-?’ ■ MAH1B0K. Jurčičeva ulica Ste*. v Poštnina plačana v gotovini. T1 ABOR j Posamezno številke: ffn. j : radne Din —*50, ob no* • • deljaU Din 1*—# 5 URKDNIŠT, O go nihaj* t Mari- i J boru, Jurčičeva ul. it. 4f i. nad- ■ ■ ni-ropje. Toleion interurb. št. 276. 5 ■ OPRAVA se nahaja v Jurčičevi * ■ ulici št. 4t pritličje, desno. Tele- 5 JJ Jon it* 24. SHS poštuodekovui ra* • cim štev. 11.787. “ Na naročila bre* donaija se n« «>*ira* — Bokopiei se ne vračajo. Leto: III. Maribor, četrtek 25. maja 1922. Številka: 119. Proti Wrang!ovcem. Zadnja poročila so nekoliko popravila *n ublažila alarmantne vesti o komunistični revoluciji v Bolgariji. Izgleda, da ne Src za socialnp revolucijo, marveč za Političen manever enega najzvitejših balkanskih lisjakov, g. Stambulijskega. Zatrjuje se, da sta se Stambulijskij In Čiče-rin sporazumela glede ukrepov, ki jih izvede Bolgarija proti Wranglovcem. Na ^ način je Jiotel Cičerin zadati ostro ra-flo ruski emigraciji, ki silno ovira »aklimatizacijo« sovjetizma v Evropi, na dru-Si strani pa ima Stambolijskij interes na tem, da se s pomočjo bolgarskih komunistov ohrani na površju in zada rano domačim nacionalistom. Bolgarska »revolucija« je v ozki fcvezi z vestmi o VVranglovih pripravah pohod v Rusijo. O teh pripravah se je Sovorilo tudi že v naši skupščini; vlada ,e odločno odbila sumničenje, da je v kaki zvezi z Wrangloni, a Wrangl sam je °i> istem času izjavil, da so govorice o Negovi akciji izmišljene. Navzlic temu Pa se ta gospod vede kakor »glavnoko-ttandujuščij« t. j. kot predstavitelj suverene mednarodne sile in ravnokar nadzoruje ostanke svoje armade, ki so razsuti po naši«državi. . • Pogrom, ki ga je vprizorila bolgarska vlada proti Wranglovim vojakom, je tisk ruske emigracije označil kot črno nehva-(f.lnost. Bolgarov do ruskega naroda, ki »h je osvobodil in ki je podpiral vse nji hove težnje. Wrangel pa je prav po.,vojaško zagrozil z maščevanjem. Priznavamo, da je položaj ruske inteligence, ki se jc zatekla .v emigracijo, jselo tragičen. Težko je v* tujini; hladno ie nebo in hladna so srca. Nič ne more nadomestiti Rusije. A še težje je živeti v negotovosti, brez dela in brez kruha, narezan na podporo in usmiljenje. Problem ruske emigracije je težak in bolesten problem, kakor je rusko vprašanje samo. — Nitj v tujini niso utihnile strasti in nasprotja, tudi tu je ruska inteligenca kakor razkropljena čreda. Neskočne diskusije, mučni očitki in spori, politični umori (Nabokov), vse to s'o simptoni težkega duševnega in moralnega stanja, _ ki se v rijem nahaja velik del ruske inteligence. Mi nočemo ničesar očitati, ker nismo Sodniki nad Rusi. Dasiravpo smo mnenja, da bi bila največja škoda/ če bi se v, Rusiji obnovil carlstično-fevdalni režim, priznavamo tudi calrističnim pristašem pravico do svobodnega mišljenja. Najmanj snio Slovani upravičeni, da bi metali na koga kamenje. Trdimo pa, da je caristič-tto gibanje enako ekstremno kakor komunistično. Nobena teh oblik ne odgovarja sedanji strukturi ruskega naroda, nobena ga ne more dvigniti na ono mesto, kamor spada. Ruska revolucja je dejstvo, zgodovinsko dejstvo, kakor je bilo že .več »epohalnih revolucij .v svetovni zgodovini. Mi vidimo, da se na njeni ostrini lomi meč črezvičajke, da jakobinski fanatizem Prehaja v šolo gospodarske in politične realnosti. Mi Slovani in gavsezadnje tudi ves civiliziran svet — imamo interes na tem, da postane Rusija močna in krepka. Prejalislej mora izginiti tiranija klike; vlada se mora demokratizirati. Ne gre Pa, da se še enkrat odpro ruske žile in 'da zacurlja ruska kri od Ukrajine do meje Vzhodnega solnca. Mi ne moremo podpirati akcije, ki bi šla za tem, da bi sc ro Rusiji obnovila meščanska vojna. , Tragedija ruske inteligence je v fem, da ni mogla nikdar razumeti pravih potreb ruskega naroda. Nikjer se niso vodile tako neskončne diskusije o narodni Psihi, narodni kulturi itd. kakor med rusko inteligenco, a nikjer tudi ni bilo toliko Pasivnosti, tolko mrtvega .kapitala kakor Velika automobilska nesreča pri Pesnici. Pesnica, 24. maja. (Izv.) — Včeraj zvečer krog 7. ufe je peljal tovarni avtomobil zdravilišča Slatina Radenci v smeri iz Radgone proti Mariboru. Avtomobil je bil naložen z zaboji s slatinsko vodo. Razen tega je bilo na avtomobilu še 10 oseb. Iz sedaj še nepojasnjenega vzroka je zavozil šofer v bližini železniškega vijadukta pri Pesniškem' dvoru v cestni jarek, vsled česar, se je avtomobil zvrnil, Dva moža sta prišla pod avtomo- bil, Ki jima je zdrobil noge, ostali potniki pa so bili od zabojev več ali manj težko ranjeni. Oba težko ranjena so prepeljali z vozom rešilnega oddellca v mariborsko bolnico, ostalim pa je rešilni oddelek na licu mesta prožil prvo pomoč, na kar so se podali v domačo oskrbo. Avtomobil, ki je precej poškodovan, so danes skušali dvigniti iz jarka, kar se pa doslej še ni posrečilo, ker ni na licu mesta za to potrebnih priprav. . . ; -•; t ■' Dr. Ninčičevo poročilo o sporazumu z Italijo. Beograd, 24. maja. V včerajšnji seji min. sveta je dr. N inči c poročal o pogajanjih z Italijo. Lloyd George je stavil posredovalne predloge in sicer: 1. Zadru se dajo gospodarske olajšave: a. do 15 km široko zaledje kot neutral-na cona, preskrba živil iz naše države do nekega letnega maksima. dobava vode iz našega ozemlja; 2. Italija izprazni pet dni pred podpisom tretjo cono; 3. za razmejitev z Reko se določi komisija 6 članov (3 naši in 3 italijanski); razmejitev se izvrši tekom enega meseca na podlagi rapallske pogodbe in Sforzinega pisma, nakar Italija ta-laoj evakuira Reko, med našo državo in Reko se pa vzpostavi promet. Dr. Ninčič je izjavil, da teh predlogov ni sprejel in tudi rii dal od Ll»yd Georgea predlaganega podpisa, ker ni imel in-štrukoij od vlade. Vesti italijanskih listov o podpisanem sporazumu so torej neresnične. Tudi min. svet po dr. Ninčičevem poročilu ni sprejel nika-kega sklepa, ker jo Pašič samo za 5 lem široko zono za Zader. malo antanto in Poljsko. Bratianu je na to odpotoval v Pariz, kjer je vprašal Foeha za svet, obenem pa tudi francosko vlado, kad namerava, storiti, [ —o Iz češkoslovaškega parlamenta. Praga, 24. maja. Včeraj se je vr- Obrambna pogodba med malo antanto in Pčljsko. DKTJ Pariz, 24. maja. »Journal« če bi postala Rumuntia žrtev zunanje-piše, da je Bratianu pred odhodom iz ga napada. Priporočali so mu naj skle-Gonove izdelal obrambno pogodbo med ne tozadevno pogodbo s pripombo, da Prancija ne bo nikoli pozabila skupnosti vzhodne obraml>e. Vzdrževanje ravnovesja na vzhodu tvori del programa varnosti Francije,, so_ ufeajinski časlnikV vsi i* Galicije. Izjavili so, da so se hoteli maščevati za zatiranje Ukrajincev na Poljskem. I±„.Zvezni kancelar Sohober in. zunanji neš je imel obširen ekspoze o konfe- ^inistor sta Skirmuntu osebno izrazi- - la obžalovanje radi tega dogodka. Plačila Nemčije v letu 1922. I^KU Pariz, 24. maja. »Journal« poroča o zadnjih predlogih nemškega finančnega ministra dr. Hermesa, ter piše,,da je ta izjavil, da je začasni moratorij končnoveljavno odobren. Nemčija mora plačati 750 milijonov zlatih’ mark v gotovini, 1450 milijonov v blagu in razen tega kriti stroške za med-zavezniške komisije in izenačeval ne urade, V oelem potrebuje Nemčija po današnji vrednosti 225 milijard papirnatih mark, da poplača vojne dolgove v letu 1922. Hermes upa, da bo dosegel šila otvoritvena seja narodne skupščine. Min češkoslovaške preds. dr. Be- renci v Genovi in o nasprotjih’, ki so se tam pojavila med državami antante. Izjavil'je, da je rešitev vseh vprašanj, o katerih se je razpravljalo v Genovi, možna samo na podlagi kompromisa, Sovjetski delegati so morali pViznati polom svoje politike in svojega gospodarstva. Glede obnovitve stikov z Rusijo hodi Češkoslovaška, srednjo pot ter želi obnovitev odnošajev z Rusijo in sodelovan je na gospodarskem polju. Mirov, pogodbp se morajo izpolniti in propasti morajo vsi, ki hočejo izzivati novo konflikte v Evropi. V državah' male antante bodo narodne manjšine uživale vse pravice m svo-. to evoto iz frebitkov državnih- dohod-boseme, ki so zdruzljive z interesi teh ,koV( ix de ^ Oroixovega posojila in držav. Skupna mednarodna diplomat- potom prisilnega posojila v znesku 40 ska akcija malo antante m Poljske na g katerim ge bo v kratkem genoveki konferenci se> je sijajno ob- bavil državni zbor. Ti predlogi veljajo nesla., Potrebna bo tudi v bodoče. Lar samjo m bodočnost, ne nudi- stopniki male antante so si v Genovi j0 OILe mrnjogti, ki jo zahteva repa-pnibonli ugled m utrdili pozicijo svo- raoijski odbor. Francija zahteva dolili dt)»avv 1 gotrajne garancije in ni dvoma, da bo Sovjetski centralni Komite odobril to ^di dosegla. nemško-rusko pogodbo. ^ • > * ■1 Borza. - DKU Berlin, 23. maj‘a. »Rn^- 1 Zagreb', 23. maja. Devize: Bea*lin Press« poroča, da je centralni elčlsebu- 22.50.do 23, Bujkarešt ^5 do 48» Milan tirvaii komite v Moskvi traitificiiral nem- 361! do 362, ček 358 do 361, London 308.50 do 313, Newyor 69 do 69.75, Pariz 630 do 637, Praga 132.50 do 133.15, Ou-riib 1320 do IffiO, Dunaj 0.705 do 0.7175, Budimpešta 8.10 do 8.25, valute: dolar 68.50 do 69, avstr. Krone 0.74 franki ško-trusfcb pogodbo,1 sklenjeno v; pallu. •:;! ' ' •./ ■■■■ Napad nkra^nskili častnikov na poljskega zunanjega mihistra. >. DED! Dunaj, 23. maja. Ko Je Set 530» napoleona! 250 do 260, Ume 860. poljski zunanji minister danes iz svoje ^ Curfli, 24. maja. (Izvirno. Predsobe v hotelu »Imperijal« v čajni ea» ibomaa.) Pariz 47.30, Zagreb 1.87, Lon-lon, so ga na hodnjku trije možje ob- ‘don 23.34, Berlin 178, Praga 9.95, Mi-metali z jajci. Eno jajce mu je priie- lani 26.90, Newyork 5.1245, Dunaj ifcelo v čelo, druga p« so mu pomazala 0.05/», žig1, krone 0.05 Budimpešta obleko. Hotelsiko osobje in navzoči po- 611, Varšava 13, Bukarešta 3.95« licijski agemt so storilce prijeli ter jih1 ■ - jpfvliaj-M.-Plrm ae na Mob/mjIa. da, Tudi v emigraciji ta inteligenca nft razume položaja, tudi tu se puli za besede in za teorije, tudi tu živi pod sugestijo stoletnih napak, ki so privedle ruski narod k obupu. Dogodki v Bolgariji so bolestni — tako z občečloveškega kakor s slovanskega stališča. Vprašanje jo težko in udarci tembolj skele če jih zadaja zlobna, neodkritosrčna roka. Zakaj Stambolijskij je imel dovolj sredstev in načinov, da bi takoj v začetku razorožil Wranglovce. Če so oni zlorabljali gostoljubnost, je pa bolgarska vlada zlorabljala bedo ruskih emigrantov. Wrangel ni Napoleon, ruska revo* lucija ni gola kopija francoske revolucije. Wranglovih pustolovščin, kakor rečeno, ne moremo zagovarjati, ker ne spadajo v okvitf onih teženj,, ki jih danes goje vsi evropski narodi, in tudi slovanske države. Niti Wramgel nit5 Trookij — najmanj im nova vojna! Dr. Radoslav Pipuš:_ Prekmurske železnice (Dalje.) IL X V gospodarskem oziru tezi Prekmurje, odkar je odrezano od Madžarskega, proti Ptuju in Mariboru. Ptuj im Maribor sta naravna trga, kje® spravljajo Prekmurci svoje pridelke v denar in si spet nabavljajo svoje potrebščine. Razun tega postane Maribor kot sedež pokrajinske oblasti tudi politično središče za Prekmurje. Prekmurje mora torej dobiti čim krajšo zvezo s Ptujem in Mariborom. Tej zahtevi pa proga Murska Sobota-Idu-tomer-Ormož nikakor ne odgovarja« V tem oziru ta proga ni veliko boljša, kakor proga Murska Sobota-Lendava* Čakovec. V vojaškem oziru bi se s progo Ormož-Ljutomer-Murska Sobota dosegel mali napredek nasproti progi Murska Sobota-Lendava-Čakovec, ken? je prva proga bolj oddaljena od držav« ne meje. Vendar tudi v obrambnem.1 oziiru proga Ormož-Iautotruer-Mursk® Sobota ne zadostuje popolnoma. Vojaški oziri zahtevajo, da se gradi! jo železnice tako. da se ž njimi v najkrajšem času lahko pride od središča države do vseh mej, da pa železniška proga vendar ni tako blizu meje, da bi jo sovražnik lahko uničil že pri prvem napadu. V tem oziru bi bila vsekako mnogo bolj priporočati proga Mari-bor-Ptuj-Murska Sobota. To bi bila proga, ki bi peljala od Murske Sobot« proti jugozapadu čez Muro in Mursko polje/ po ščavniški dolini in na to po Pesniški dolini proti Mariboru. Najlažje menda bi se ta proga dala izpeljati v ravni črti od Murske Sobote mimo Male nedelje proti sv. Andraža v Slov. goricah. Tukaj bi se železnica delila, tako da bi ena proga šla po Pesniški dolini proti Mariboru, druga proga pa v Ptuj. Ozemlje tukaj ne cliala nikjer posebnih težav. Prekoračiti bi bilo treba samo neznatno nizko in ozko razvodje med Ščavnico in Pesnico, Drugod pa bi železnica lahko teida povsod po dolini, kjer bi ne bilo treba nobenih dražjih naprav, niti dragih’ mostov niti dragih predorov. Zvezala bi se lahko z Južno železnico tam, kjet se križa glavna proga Južne železnice s pesniškim potokom, tako da bi se odtod do Maribora rabila glavna proga Južne železnice. Prevelikih stroška* bi tudi ne povzročila direktna zveza med Pesniško dolino in Mariborom. Treba bi bilo predreti le nizek griJf med Dravsko in Pesniško dolino. Ta proga, vštevši postransko progo Sv. Andraž-Ptuj bi merila približno 60 do 80 km. Proga bi se najbolje izpeljala v ravni aeti od Murske - Sobota, čea Ldu^ Stran S, ________ ——Mn*———iw^—<■<—O ei—w—*w •tomer proti sv. Andražu. V tem slučaju, in če pride kod a j do proge L.juto-on or-Var aždin-Kopr ivn i ca, bi tudi Ljutomer postalo važno križišče dveh svetovnih prog. Taka proga bi v vsakem oziru najbolje zadostovala ne« samo gospodarskim potrebam Prekmurja sameda, ampak tudi ffospodarekim potrebam Murskega polja, Slov . goric, Maribora in Ptuja, pa tudi vojaškim zahtevam in državnim interesom sploh. Ko so je pred 40 leti sprožila misel, zvezati Mursko polje, predvsem Radgono z Južno železnico, se je resno u-važoval tudi projekt gradnje železniške proge iz Maribora preko Slovenskih goric do Radgone. Že takrat so je uvidela potreba, z železnico zvezati Slov. Gotice z njihovim naravnim tržiščem, to je z Marjborom. Ker pa teče železnica Špilje-Radgona vodno v ravnini, dočim bi. železnica M ari bor—Radgona vsaj med Sv. Lenartom in Radgono, morala teči po hribovitem ozemlju in bi bila torej nekoliko dražja kakor proga Špilje-Radgotna, so se odločilni ■faktorji deloma iz financijelnih ozirov, deloma pa gotovo tudi iz narodnih ozirov, ker so železnico rajši privoščili Nemcem kakor Slovencem, odločili za progo Spilje-Radgona. Vendar kaže to, da so jo žo takrat spoznala potreba železniške zveze Maribora z Murskim poljem. Konec prihodnjič. Politične vesti. . * Klerikalne metamorfoze. Mi smo svojčas objavili memorandum, ki so ga poslali štajerski zaupniki Sli? ljubljanskemu vodstvu. V tem memorandumu so naglasa potreba republikan-eko-klerikalne politiko. Klerikalni listi so takrat udarili po nas, češ, memorandum je izmišljen, stranka ostane to, kar je bila. — Resolucija sprejeta na seji vodstva SLS dne 21. maja v Celju, pa potrjuj**, da se je republikansko gibanje v klerikalni stranki ojačilo in da »ne samo posamezniki, cele organizacije eo enodušno priznavajo na republikansko stališče. Strankino vodstvo bo to vpoševalo kot oja-čenje svoje dosedanjo opozioijonalne taktike, katero odobrava ogromna večina slovenskega ljudstva.« Tako celjska resolucija. Izpolnilo so je to, kar smo vedno trdili: klerikalna stranka hočo imeti v svojih vrstah republikance in monarhiste, realccijonarce in komuniste, tako da jo pripravljena »za vsak slučaj«. Vprašanje jo samo, ali so bodo ti nasprotni elementi še dolgo držali v skupnem obroču. Ljudska knjižnica Narodni dom, I. nadstr. posluje ob nedeljah od VjlO.—VaH* ure in ob Četrtkih od x/„19.—Vj20. urt> Mladinski oddelek ob sobotah od 18. do 19. ure. lil©]©®©]©©®®©®©©®!«! Ivan Kejžar: Zgodovina Sflovanske čitalnice v Mariboru. (Govor ob proslavi 60-lotnioe.) (Dalje.) Ko so Nemci videli to veliko množico Slovencev in njih navdušenje, so »tuf nor ji« obstoječi- iz nemških mladičev, trg. pomočnikov in mleonozobih dečkov sešli na Felborjevem otoku, ter tam sklenili, da hočo jo Slovence naučiti »poštenja«. Po popivanju, ki je trajalo celo popoldne, so navalili na večer pred dvorano, kjer so zapeli par nemških izzivalnih pesmi. Ko to ni nič pomagalo, so poslali s framkfurtar-ekimi trakovi okinčanega tuirnerja v dvorano, toda nek njegov prijatelj Slovenec, ga je vzel pod pozduho tor mn mirno in vljudno vse razkazal, na kar jo ta mirno odšel. Njegovi tovariši pa niso bili nič kaj zadovoljni z njegovim uspehom, navalili so na njega kot izdajico, kar jo rodilo pretep, ki jo končal z razbitimi cilindri. In ko so ob 8. ponoči nesli Slovenci svojo zastavo K čitalnico in ko so turnerji zastavili ...........•.......... rk' JDneraa kronika. — Nekateri naročnfkl »Tabora« so v torek prejeli mesto »Tabora« po pomoti »Marburger Zcitung«, vsled pogreška, ki se jo zgodil v ekspediciji lista. Naj nam oprostijo, v ostalem pa prosimo v podobnih slučajih nerodnosti za- takojšnjo reklamacijo, lci je poštnino prosta. — »Klerikalni napad na državno mejo pri Št. liju«. Prejeli smo in objavljamo: Ker je dognano da g. narodni poslanec Žobot Franjo z njegovimi privrženci širi neresnično vest, da je Mariborsko tajništvo SKS v zvezi z dopisom pod gornjim naslovom, izjav^ lja podpisani tajnik, da je priprav-ljen, ako so mu moro le najmanjša zveza z gornjim dopisom dokazati, plačati iz lastnega za Jugosl. Matico K 5000 in enak znesek za tiskovni sklad SKS. Vabi eo predvsem g. narodni poslanec Zebot kot poštenjak, da svojo trditve dokaže, da česar bi imela Jugosl. Matica lep dohodek. Konrad Brus, tajnik SKS v Mariboru. — Za obmejni promet v pasu 10 km so v Avstriji prav posebno zanimajo. Izvedeli smo, da so si renegatski »Purgarji« v Lučanah žo omislili prolazni-ce za izlete v obmejno ozemlje. 33aje jih posebno \Ječe k Sv. Duhu, kjer je krasen raztrled, pa tudi žemljice in izborni »Šentjurean« jim diši. saj v Avstriji stane liter cvička 1600 K, dočim dobi v našem ozemlju izvrstno vino po 40 do 48 K. Nadejati so je pravca-. toga navala »hamstrerjev« in nemških vinskih bratcev v obmejni pas! Našo oblasti naj pri vidiranju prav pazno postopajo, da ne bo neljubih incidentov ob meji! •— Pekre pri Mariboru. Naša vas — nekdaj priljubljen Mdorado nem-škutarskih Mariborčanov — se j_o ^lokaj spremenila! Prav Tadi jo obiščejo ob popoldnevih mariborski izletniki, da uživajo sveži zrak in lepoto pomladne naravo. Tudi gostilno se lahko merijo z Onimi v Limbušu, čeravno jih ni toliko. Priselila sta se 2 nova gostilničar ja-domačina, ki sta »a stalno prevzela 2, preje nemškutrski gostilni: g. Kmetič gostilno »Pod Pohorjem«,« g. Hartman gostilno Lovrenčič, katero hoče preurediti v moderno izletniško restavracijo. Tako imamo z g. Zorkom tri narodne gostilne, kar je velikega pomena za mariborsko — nekdaj re-negatsko okolico. Vsekakor priporočamo občini, da skrbi tudi za Jopo cesto, sicer kolesarji ne bodo radi zahajali semkaj. Tudi požarna hramba je sedaj pod slovenskim vodstvom. Le® napredek! — Zidani most. V nedeljo 21. t. m., ob 15. uri popoldan so jo v Loki pri Zidanem mostu postavil temeljni kamen za novi gasilni dom. Blagoslovil je g. župnik Sket ter z lepim nagovorom gasilce podbudil k zavedanju njihove dolžnosti. Nastopilo je več govornikov, med katerimi se je najbolj odlikovala gospica Staas Jurlcova. Po svečanosti je bila prosta zabava pri g. Zupančiču. V pondeljek smo opazili naše vrle fante lepo okrašene z narodnimi trobojnicami, ki so v redu 5n trezni šli k naboru _ v Laško. — V ljubljanskem vlaku jo neki gospod pot, jo zastavonoša, neki pravnik iz Prage, zaklical: »Kdor se drzne napasti našo zastavo, bo pustil svojo kožo tu«, »o se turnerji mirno razšli. Ta slavnost ni bila samo prva slovenska slavnost v Mariboru, ta slavnost je tudi položila temeljni kamen preporodu Slovencev no samo na štajerskem, temveč v celi Slovenji in bližnji Hrvatski. Kmalu po slavnosti, 23. 9. 1862., je zadela čitalnico prva bridka izguba. Na ta dan je namreč umrl soustanovitelj in iskren prijatelj in mecen čitalnice, knezoškof A. M. Slomšek. Svojemu mecenu je prvič v Mariboru javno na grobu zapel čitalniški zbor zbrano pesem »Blagor mu«. Dne 1. 8. 1868. jo čitalnica slovesno praznovala 1000 letnico Cirila in Metoda. Ta slavnost, ki jo je poeetilo žo čoz 6000 ljudi, se je obhajala v Brand-hofu na posestvu grofa Brandisa, kor je mestni magistrat zabranil proslavo v mestu. Na slavnost so prihiteli zastopniki iz Zagreba/ Varaždina, Karlovca, Samobora, Ljubljane, Colja, Ptuja in Koroške, tako, da so znašali dohodki 982.17 coldinairjev. Povodom 5 0B* ......... ........................ pozabil na stranišču torbico, v kateri jo imel 200.000 K. Takoj so je vrnil, a torbice ni £OČ .bilo. Nastopilo jo takoj orožništvo ter zastražilo oba vhoda voza. Tat eo jo toga ustrašil tor nesel torbo nazaj v stranišče, kjer so jo potem našli. O tatu seveda ni sluha no duha, — Radeče pri Zidanem mostu. V nedeljo 21. t. m. jo vprizoril dramatični odsek »Sokola« iprro »Dolski župnik«. Glavno vlogo je izborno igral g. Ludvik Punčuh, kateremu gre vso priznanje. Dvorana je bila natlačeno polna. — Dražba lovov. Dno 22. t. m. bo jo vršila pri Sv. Lenartu v Slov. goricah dražba sledečih lovov: Drvanja, zakupnik Gregor Vakaj, Nasova, letna zaiku/pnina 1550 K. — Korena, zakupnik Alojz Šiker iz Sv. Marjete o. P.» letna zakupnina 6200 K. — Krombcrg, zakupnik Viktor Senekovič iz Krcon-berga, letna zakupnina 1600 K. — Sv. Lenart, zale upnik Srečko Krajnc iz Sv. Lenarta, letna zakupnina 3000 K. -— Zg. Ročica, zakupnik Franc Stupica iz Sv. Lenarta, letna zakupnina 300Q K. — Šetarova-Radohova, zakupnik dr. Milan Gorišek iz Sv. Lenarta, letna zakupnina 2200 K. — Zimica, zakupnik Adolf Dimnik iz Sv. Lenarta, letna zakupnina 3.100 K. — Voina obrtna.šola. Pisarna upravo vojno tehniških zavodov v Kragujevcu sporoča, da se bodo sprejelo za šolsko leto 1922.-23. v prvi razred Vojne zanatljiske škole (Vojna obrtna^ šola) v Kragujevou 50 (petdeset) učencev. — Volitve v pridobnlnsko komisijo. Trgovski gremij v Mariboru nam poroča: V nedeljo dno 28. t. m. se vrše volitve članov v pridobninske komisije in sicer za vse štiri razrede osebno v pritličju okrajnega glavarstva v Mariboru. Kandidatje, določeni na tozadevnih sestankih, eo sledeči: Za I. razred, v katerem voli cela mariborska pokrajinska -oblast Karl Worsche, trgovec v Mariboru, Rudolf Stermecki, trgovec v Celju; namestniki: Anton Tonejec, trgoveo v Mariboru, Peter Majdič, veleinduetrijev v Celju. Za II. razred voli istotako cola mariborska pokrajinska oblast Ivan Šoštarič, trgoveo v Mariboru* Alojz Zniderio, trgovec v Mariboru, Anton Cvenkol, trgovec Sv. Peter v Savinjski dolini; namestniki: Aleksander Starlcel, trgovec v Mariboru, Karl Loibnor, trgovec v Celju, Franc Korošec, trgovec v Gornji Radgoni. Za IH. razred voli samo mesto Maribor: Karl Jančič, trg. v Mariboru, Karl Robavs, pekovski mojster v Mariboru, Armin Ellinger, trg. v Mariboru; namestniki: Maks Durjava, trgovec v Mariboru, Ferdo Potočnik, mizarski mojster v Mariboru, Ivan Lorber, slikar v Mariboru; za IV. razred voli samo mesto Maribor: Josip Beranič, čevljarski mojster v Mariboru, Franjo Bureš, urar v Mariboru, Ludovik Sabukošok, trgovec v Mariboru; namestniki: Jože Volčič, mizar v Mariboru, Ivan Sojč, kipar y Mariboru, Ignao Božič, krojač v Mariboru. Ker so zgorajšnje volitve za vse pridobitne kroge velike važnosti, se vsi trgovci in obrtniki poživljajo, da se jih polnoštevilno udeleže. __________ te proslave je izdala čitalnica zgodovino sv. Cirila in Metoda, ki jo je iz češčine prevel prof. Majciger. Pa še drag dar nam je naklonila 1‘. 1863. naša čitalnica. Že lota 1862. je načela med svojimi člani nabirati usta-novnike za Slovensko Matico. Priglasilo se jo 40 članov z ustanovnim© po 50 goldinarjev in na njihov predlog »e je 8. marca 1863. pod predsedstvom dr. Lovro Tomana sklenila ustanovitev Slovenske Matice in sioer povodom pto-slave lOOOletnice sv. Ciril in Mtetada, ki se je ta dan obhajala v Ljubljani. Pravila Slovenske Matice so bila potrjena 4. 2. 1864., na kar so jo vršil 11. 5. 1865. ustanovni občni zbor, katoroga sta se udeležila dir. Sernec in dr. Prelog, ki je ob tej. priliki podaril Slovenski Matici krasno majoliko % napisom »Mar i bor«, ki je med navdušenimi Kdravicami krožila od, ust do ust. Izmed Mariborčanov so boli izvoljeni v odbor Slovenske Matice dr. Serneo, dr. Ulaga, dr. Dominkuš in Miklošič.^ Tudi leta 1863. je proslavila Čitalnica svojo drugo obletnico: pri kateri sta prvič nastopili *operni pevki Čehinji Kletarjeva in ŠVendlerieva, ter Maribor 25. maja 1922, ; - .n-.-- :rtšce Iz življenja ko* roških narodnjakov. L Vso avstrijsko časopisje, posebno pa koroško z glasilom IIeima.tsdiensta »Koroška domovina« na čelu hočejo prepričati svet, kako dobro se nam Slo-1 vencem godi pod avstrijsko-republi-knneko upravo. Nobena stranka, nobeden časopis — razun »Koroškega Sloj 'vanea« — nima Jjoliko samozavesti m resnicoljubnega čuta, da bi ovrgel take nesramno trditve in povedal svetu, da smo Slovenci na Koroškem uboga para, brez vseh pravic, brez varnosti življenja, da se nam požigajo domovi, kadar se to zljubi raznim lieimat-dienstlerjem, da jo organizirano vse ■nomčuretvo z raznimi uradi proti so-deželanu-Slovencu. Slovencem, ki smo imeli še za časa vojne enega državnozborskega in dva deželna poslanca, še sedaj najnedolžnejše igre in pri-redit\ ’ niso dovoljeno in čo jih že politična oblast dovoli, pa organizira Hei-matdienst svoje bando z raznimi sodniki, drugimi uradniki in župani na čelu, da tako onemogočijo -prireditev in prav po zverinsko pretepajo Slovence. Zdi so nam, da stojijo vsi uradi, od deželne vlado do najmanjšo občine S svojimi uradniki, orožniki, policisti, financarji itd. v službi Heimatdionsta in ne avstrijsko države. Pri vsakem koraku, ki ga napravi Slovenec, vadijo že jugoslovensko iredento, tako sebrea vzroka zapirajo Slovenci, so puste tedne v ječi, no da bi eo zaslišali. Da S® moje trditve resnične, bodo outattelj* spoznali iz sledečih vrstic. Dne 24. 7. 1921 je bil brez vsega vzroka v bližini meje aretiran I. M. od finančno stražo v Ločah. Odpeljali so ga na stražnico tor tam natanko Prf* iskali. Moral se je sleči takorekoč do nagega. Prodno pa je bil aretiran, ja našel na cesti dva letaka, ki jih je V-taknil v žep. Ko je financa našla le-taka pri. njem, ga je takoj odpeljala na orožniško postajo v Blačo. Financarji so se Sklicevali na to, da nobeden ne zna slovansko citati, četudi je eden od: teh služil 7 let na Primorskem. Ko dospe I. M. v spremstvu finance na orožniško postajo v Blačo, ga takoj nahruli stražmojster Schling!, da jo 20 dobro znana oseba, da je nosil že leta 1919 pisma Slovencem preko Karavank in da je bil že tedaj zasledovan kot izdajalec. Na vprašanje, zakaj s® ga aretirali, ga nahruli orožnik, da naj molči, ako ni vprašan. Opoldan istega dne ga je orožništvo odvedlo v Beljak na policijo, kjer je bil ob 4. uri popoldan zaslišan. . Vržejo ga na to v zapor s trdim ležiščem tor ga puste brez vse hrane do opoldan 25. 7. Bil je torej ravno 36 ur brez vse hrane. • Ob 4. uri popoldan je bil zaslišan zopet od policijskega komisarja, rodom Slovenca, a strastnega nemčurja« ki ga je med drugim tudi vprašal, kaj je hotel z letaki, Na odgovor, da nič, ker jih jo samo na cesfti pobral, mu ročo komisar, da je bil najet od tam (Jugoslavije) za propagando, da mora letake razdeliti. To komisarjevo trditev pa je ovrgel s tem, da mu je pove- Slovenki ge. dr. Dominkuševa In grofica Thurn. Leta 1864. jo čitalnica kropko nadaljevala započeto delo. V čitalnici s® je pojavil prvi srpski časopis in sicer »Srpski dnevnik«, ki ga je pošiljal Iva® ^ Gjorgjevič iz Novega Sada. Občni zbor 23. aprila 1865. je sklenil prirediti veliko Slomškovo slavnost, ki se je 24. 9. jako svečano obhajala. Javnosti bo so udeležili dr. Blei-wois, dr. Toman, dr. Kosta, Herman in Einspiler, ki so z mariborskimi rodoljubi stvorili odbor za _ Slomškov spomenik. Na to slavnost je prihitelo na predvečer tudi 60 članov Južnega Sokola iz Ljubljano pod vodstvom tajnika, dr. Supanca, ki ga je na kolodvoru pozdravil predsednik • ce, dr. Sernec, pozdravil pa prvio in zadnjič, šo nekdo drugi, namreč nemški Turnverein, Dr. Supanz je govorniku turneirju prijazno podal roko pozdravom »Na zdar« nakar so skup no odkorakali v mosto, ter drugi dan celo skupno nastopili. (Dalje prihodnjič«! umwnM«rDfcu in dve častni darili po 4000 'Din, je darovalo ministrstvo v Beogradu,, 250 Din., daroval g. Alfred pl. Rossman.it im dve častni darili g. podpolkovnika Ravniharja. Rezultati so bili sledeči dne 20. maja: 1; Prvenska enovprežna dirka. za triletnp konje. Daljava 2100 m. Dobitki 425 Din.: Jožef Seršen, Veržej: Visla, častno darilo in 1 danilo, (1.58 minul, na 1 ikim), Ivan Bund eri, Veržej: Koketka 2. 1(2.15), Jožef Vanpotič, Lukavci: Valček 3. (2.1(5), Martin Makovec: Gerlova.: AdaAija 4j(2.41). 2. Glavna enovprežna dilrka. za. 3 do 10 letne konje, ki še miiso pridir-kali 750 Din. Daljava 2100 m. Dobitki 450 Dim.: Peter Novak Sp. Krap je: Vesna 4 let, 1. (2.08); Anton Peršak, Šailjnci: Šerifa 5 let, 2. (2.17); Martin Makoi’ec, Gerlova: Fuilma 7 let, 3. (2.-23); Franjo Žnidarič, Grabe: Slava 6 let 4. (2.25); Anton Slavič, Grabe: Pavlina 7 let, 5. (2.14). 3. Prvenska dvovprožna dirka. za triletne konje. Daljava 2100 m. Dobitki 575 Din. Kokeika (Buder! Ivan, Veržej) im Adalija (Martin Makovec, Geillova.) 2 (3.02), Visla (Jožef Seršen) in Valček (Jožef Vaupotič, Lukavci) 1. (2.-28. Dne 21. maja: 5. Prvenska enovprežna dirka za triletne konje: Dolgost 2100 m. Dobitki 500 Din. Visla. 1. (2.00); Koketka 2 (2.14); -Vailček 3. 2.17); Adalija 4. (2.42). 6. Glavna enovpi*ežna dirka. za 4 do 10 letne konje. Daljava 2100 m. Dobitki 450 Din. Vesna., 4 let. (Novak Peter, Sp. Krapje) 1. (2.05); Pavlina, 7 let, 2. (2,10); Slava, fi let 3. (2.20); Lunica, 7 let, (Franc Babič, Gor. Kraipje) 5. (2.22); Fulma, 7 let, ti. (2.54). 7. Posebna enovprežna dirka za 4 do 10 letne konje. Daljava 2100 m. Dobitki 575 Din. Zajc, 4 let (Matija Do-mainjko, Sv. Jurij ob Ščavnici) 1, (1.457); Pina, 6 let (Miha Filipič, Sta-ravas), častno darilo, 2. (1.451); Valsa 8 let, 3. (1.50); Preda 7 let, 4. (1.52). 8. Glavina dvovprežna dirka. za 41etne in starejše konje. Daljava 2800 m. Dobitki 750 Din. Pina 6 let, Ptredia 7 ilet 1. (2.02); Zajc 4 leta — Valsa 8 -let 2. (2.04); Elina 13 let—Prinzes-Hiim 13 let 3. (2.10); Pa-Mina 7 let — Slava 6 let 4. (2,21). Kakor je iz rezultatov razvidno, jo dirka lepo uspela im kaže, kako zelo je razvita 'konjereja v ljutomerskem o-kraju. 'Ni dvoma, da se bo z Anicijativ-mAm delom in ipodporo državnih činite-ljev razvijaila na tej poti ter »e povzpela do onega mesta, :ki ji gre v naši državi. Ne pozabite naročnine! Mariborske vesti. Maribor 24. maja 1922. CENJENE DOPISNIKE opozarjamo, da dopisi, ki pridejo v uredništvo po 10. uri dopoldne, za številko dotič-nega dne ne morejo več priti v poštev. m Pošlopje za sedež mariborske oblasti. -O tem se je svoječasno že toliko irazmotrivalo in1 pisalo, da bi si vsakdo -lahko mislil, da je to vprašanje že rešeno. A kadrov smo izvedeli iz tozadevnega dopisa v vašem ,listu pod -gorenjim naslovom, -se je baje do danes ni našlo primernih prostorov za to našo oblast. Ako iz kateregakoli vzroka ne bi mogla, država iza mariborsko oblast zidati uradnega poslopja, potem pač ne preostaja nič drugega, kakor da si pokrajinska olblast v Mariboru zgradi sama svoje poslopje), za katero naj najame -potrebno posojilo in dobi mogoče primerno subvencijo od strani države. Tak zgled bi bil gotovo tudi jako umesten za. vzpodbudo zg rojenja novih hiš za naše milijonarje in bančne zavode. Mesto Maribor ima v svoji sredini in predmestjih toliko lepih ata v,hiše, kakor -ne kmalu drugo mesto; treba, je sarmo malo dobre volje in .podjetnosti. K predlogu vašega dopisnika o tej stvari, da bi se naj vp oral bila Gi rstma yer je va hiša na Aleksandrovi cesti za okrajno glavarstvo, bi pristavil z ozirom na veliko pomanjkanje privatnih stanovanj v-prašanje, kam ise hoče vtakniti potem 300 strank z mnogobrojniimi družinami, ki stanujejo v imenovanih hišah. Nadalje bi stala preureditev te hiše v uradne -namene več milijonov, a bi še ne odgovarjala modernim zahtevam, kajti, tudi ta hiša ima povečini samo velike sobe, ki se ne dado zlahka spremeniti v uradne prostore. Ker pa živimo v -dobi »centralizma«, nasvetoval 'bi kot človek samo -s takozvanim domačim razumom* da. ise poslopje sedanjega okrajnega glavarstva razširi na severni strani z novim traktom, ki bi s primernimi .lokali'gotovo zadostoval vsaj prvemu nameščencu potrebnih uradov. Po tem takem bi bila vsa politična ter finančna oblast pod eno -streho, s čemur bi bilo vsemu prebivalstvu mesta in vse -pokrajine najbolje ustreženo, tako da ne bi bilo treba iskati okrog, kakor je to- v drugih mestih, kjer je vsak urad v drugem kotli. Ako bi1 predlagana dozidava severnega trakta s časom ne zadostovala, naj bi se postavilo na celo poslopje še eno, oz. tretje nadstropje; -kaj,ti prej ko slej se ibo itak moralo gotovo zgraditi novo poslopje, ki bo pa vedno ceneje, ako se ž njim ne odlaga, saj nas je vsak dan bolj naraščajoča draginja menda vendar že -neka j naučila oz. izučila. Domačin. m Mizerija naše električne naprave. Prejeli smo: Varali smo se vsi tisti, ki so mislili, da. bo z ozirom na veliko električno podjetje v Fa.li, Maribor kar najboljše električno razsvetljen. Mnogo jih je, ki so težko plačali visoko izdatke za upeljavo električne luči v nadi, da bo vsaj v tem oziru življenje prijetnejše, kakor prej pri petrolejki ali pri plinu. Celo zimo je bilo pri luči vso polno nedostatlkov. Vsak hip .ie ugasnila za ikiraltek čas a-li za dalj časa. V stanovanjih ravno tako kakor v trgovinah in drugih lokalih, so si morali '.pomagati ljudje s svečami itd. Slišali pa smo vedno polno olbljub, da bo vse to v kratkem, 'boljše. Obenem pa so posamezne tvrdke priporočale tudi še dnuge električne naprave v gospodinjstvu in isicer pri zvoncih, v kuhinji itd. Gorje tistim* ki -so -bili tako neprevidni in so se zanesli na velikost faMkega podjetja, kamor pri vsaki priliki peljemo vse tujce, ki izstopijo v Mariboru. So v drugih mestih majhna, podjetja z majhnim številom inženerjev; vendar pa f-unkci-jonirajo 'ta podjetja popolnoma brezhibno in brez pritožbe, tako, da .res ne razumemo, zakaj ise ml s falsko elektrarno tako ponašamo. Res je sicer, da ni zorano, čigava je krivda na večnih pritožbah. Aili je to krivda falske elektrarne ali pa tvrdke »Elin«, oziroma mestnega električnega podjetja, ki ima dotok električne zveze v svoji oblasti? Čez dan navadno sploh ni električnega toka, tako, da je mno- gokrat več dni nemogoče likati ali uporabljati -kak hišni zvonec in tudi drugih nedostafkov je vse polno. ‘Planilo, ki je samo na sebi jako veliko, pa. se izterjava brez ozira na vse te pomanjkljivosti tako dolgo, dokler ne bo odjemalcev minula potrpežljivost in bodo segli k samopomoči. m Nova reklama v Mariboru. Dne 23. maja se je poskušala na gradu na Trgu Svobode nova filmska reklama, pri čemur se je pokazalo precejšnje število -reklam, med katerimi je nekaj prav lepih, -dočim so nekatere jako slabo čitljive. Po izjavi .lastnika, je bil to samo poskus, .jočim ima naročene -nove ploščo po najnovejšem sistemu, lci bodo odgovarjale v vsakem oziru. Pričakujemo od lastnika, da bo svoje podjetje popolnoma izpolnil. m Važna prirodopisna zbirka je prešla s pomočjo »Ljudske univerze« v last tukajšnjega »Muzejskega društva«. To je krasno, strokovno urejena zbirka metuljev in hroščev, plod 30-letuega dela mariborskega, ljubitelja metuljev g. tajnika. Peyerja. Zbirka vsebuje vse vrste metuljev, ki se pojavljajo pri nas in mnogo takih, ki so že izginil L Poseben del -zbirke so eksotični metulji. Kakor izvorno, bo zbirka, v bližnjem času izležena na ogled. Vsekakor je t-rebn pozdraviti, da .je ta dragocena zbirka prešla v domače roke. m Ljudska knjižnica posluje ta četrtek dne 25. t. m. iradi praznim dopoldne od H10. do K> 11. ure. m 3. Redna seja občinskega sveta mariborskega se vrši v torek, dne 30. maja 1922 ob 19. uri v mestni posvetovalnici s sledečim dnevnim aedom: 1. Poročilo predsedstva in overovanje zapisnika zadnje .redne seje; 2. Predlogi in vprašanja; 3. Poročilo odsekov; 4. Personal-ne zadeve. m Protituberkulozna liga. Na zadnji seji PTL je poročal predsednik, da je od zdravstvenega odseka v Ljubljani došlo vabilo, da se pošlje pregledno poročilo o nastanku in dosedanjem delovanju lige kakor tudi o ustanovitvi ambulatorija, da ise -more o stvari poročati ministrstvu za zdravstvo. — Poročila, ki so došla od raznih šolskih vodstev, dokazujejo, kako globoko je že s prvim prosvetnim predavanjem o tuberkulozi pronikla misel za obrambo pred jetiko med šolsko mladino, ki je ob enem tudi najboljša raz-širjevalka ideje, — Za natančno določitev vseh podrobnosti, kako naj- se izvede zdravniška preiskava šolske mladine* se sestavi poseben odbor, ki bo proučil stvar. Ta odbor, ki mu .pripadajo gg. zdravniki doc. dr. Matko, dr. Leonha-rd, dir. Karel Ipavic, dr. Jankovič, dr. Jurečko in kot zastopniki šolskih oblasti za mesto nadzornik Fink in za okrajni šolski svet nadzornik Liohtemva-llner, ter za srednje šole ravnatelj dr. Tominšek, se sestane prihodnje dni k posvetovanju, imenovani zastopniki šol se bodo obrnili do vseh šol svojega področja zaradi zbiranja potrebnih .podatkov o šolski mladini. — Mestni zdravnik dr. Leon hard sprejme ponudeno imisijo, da odpotuje na željo PTL v Gradec in prouči vse ondotne naprave glede šolske bigi jene s posebnim ozirom na pnofilakso proti tuberkulozi. — Ligi je došel dopis, v katerem se po opisu nesnage in sktrajno nehigijeničnih razmer v neki tukajšnji pekarni naproša liga za posredovanje, da se ti nedostal-ki odpravijo. Dopis se je s primernim priporočilom izročil obrtni oblasti, da v svojem delokrogu ukrene potrebne korake. — Odbor je pri tem izrazil željo, da bi se podobni nedostatki, kjerkoli se opažajo, takoj naznanili pristojni oblasti, da se morejo čimprej odpraviti. m Koncert kubanskih kozakov v Mariboru. Dne 31. maja priredi v Gotzovi dvorani vojni pevski zbor kubanskih kozakov (30 pevcev) koncert, ruskih pesmi, Zbor ni identičen z onim ki je že gostoval v Mariboru. Vojni pevski zbor je priredil v naši državi čez 300 koncertov,, tako v Srbiji, Banatu, Bački, Sremu, v Zagrebu itd. Vsi koncerti so krasno uspeli. Iz Maribora se poda v Ljubljano, v Dalmacijo in na to v Pariz. Prepričani smo, da bo koncert nudil toliko užitka- kot prejšnji ruski koncerti, ki so imeli v M-ari-boi u velik uspeh, m Ljudska univerza. iV petek ob 20. (X.) uri predava v mali kazinski dvorani g. dr. Jan o ibanikovoih. Pridite v obilnem 'števila. m Za ubogi vdovi je podaril g. N.N. znesek 200 Din. La g. dr. Škapin 50 Din. v našem uredništvu. .Vrlima človekoljuboma ih vala v imenu 'ubogih vdov in otrok! m Od/tek ainaterfotografov SPD v Mariboru naznanja, da odpade napovedani izlet na Urško, ker ise koča na tej gori otvori šole a 1. junijem radi predpriprav za obisk turistovskega kliu)ba »Skala«, .kateri priredi (propagandno taro na Pohorje na binkoštno nedeljo in ipondeljek. Kakor doznava-mo, obišče nas ibaje 200 gostov. Podrobnosti »lede v kratkem. m Mestno dravsko kopalfšče zopet odprta Kopališče se je prenovilo ter je neplavalcem poseben betoniran pro,-slo:- na razpolago. m Lepa družba« Svoječasno smo po ■ ročali o tihotapstvu in nemčurskem nagnjenju y, iv in ozdi ravnik a Sirka, pozneje pa o presrčnem prijateljstvu g. župana Grčarja do tega človeka, kateremu je kot, predsednik stanovanjskega urada nakazal, čeprav je sam s soprogo, stanovanje obstoječe iz sedmih sob ter njemu na ljubo vrgel iz stanovanja, oziroma v neprimerno stanovanje številno družino. Kakor pa smo sedaj Izvedeli, namerava župan G rčar storiti za svojega ljubljenca šo korak dalije ter ga namestiti kot veterinarja pri mestni klavnici. Po našem mnenju je it o zadeva moralnega prestiža naše mestne občine in bi se radi tega morali zanimati zanjo tudi mastni svetniki veeh strank. Kaznovanega 'tihotapca in znanega, sovražnika našega naroda, ki je poleg tega še .taik mož .beseda., da je pač vpisal svoje častito iime med darovalce PTL, da bi si s (tem pridobil naklonjenost ter mu je Liga: 'tudi že izvršila diplomo, se je pa, ko je bilo treba znesek tudi plačati — premisliil ter je morala radi tega Liga diplomo uničiti, vendar ne moremo 'trpeti v mestni, službi. Če pa županu Grčarju tako ugaja družba tega1 častitljivega prijatelja!, naj si ga vzame v službo za osebnega zdravnika ali tajnika. m Velika kavarna. Najmodernejša kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. — Dnevno koncerti. Pokrajinska obrtna razstava v Mariboru. Razpis lepaka. Odbor Pokrajinske obrtne razstave, ki see vrši od 8. do 17. septembra v Mariboru, razpisuje natečaj za oficijelen lepak. Za tri najboljše osnutke so razpisane nagrade in sicer po 2000, 1000 in 500 K. Lepak se sevala nagradi razentega še z običajnim honorarjem. Lepak mora imeti poleg slike, katere motiv si umetnik lahko poljubno izbere, še sledeči tekst: »Pokrajinska obrtna razstava v Mariboru, 8.—17. septembra 1922.« Osnutki naj se pošljejo najkasneje do 1. junija t. 1. odboru pokr. obrt. razstave v Mariboru, Aleksandrova cesta 22. Osnutki naj bodo šifrirani ter v zapečateni kuverti pod isto šifro, ime in naslov pa naj se označi na posebnem listu, ki naj se priloži osnutku. Paviljoni na obrtni razstavi. Stranke, ki nameravajo na Pokrajinski oln^ni razstavi postaviti lastne paviljoni, morajo odboru predložiti tozadevne načrte najkasneje do 1. junija 1.1, v odobren je, nakar sc še bo lahko pričelo s stavbo. Prodaja okrepčil. Stranke, ki nameravajo ob priliki razstave prodajati v razstavnih prostorih okrepčila, naj pravočasno vlože tozadevne prošnje pri odboru v svnho dovoljenja in sklepa tozadevne pogodbe. Celjske novice. Javna akademija naprednega dija- štvla se je vršila v soboto zvečer v Narodnem domu. Obisk je bil lep. Prišlo je mnogo dijaštva iz raznih krajev, zlasti hrvatskega iz Varaždina, Zagreba itd. V nedeljo dopoldne je nekaj (preveč vročekrvnih hrv. mladeničev izzvalo na ulicah neprijetne incidente, ki se jih oibsoja lin se ne smejo več po navijati Državna himna »e ne sme peti .na vsak korak na ulici in tako profan ilrati. Nedeljski koncert »Mladosti« je bil žal skrajno zanikrno obiskan. Malo več obzirnosti do mladine, ki goji resno in res lepo umetnost, s strani občinstva, kii ibo prihodnje dni gotovo napolnjevalo cirkus Renlov, je gotovo ua mestu, simpatični 'hrv. pevci, ki so ibili povrh še med vožnjo iz Maribora v Celje Okradeni — nekdo je izmaknil košaro z vsem notnim arhivom, ki je Teprezentirall ogromno vrednost! — gotovo niiso odnesli iz Celja najlepsih spominov na umetniško vzgojo našega občinstva. Po/ar je v petek zvečer upepelil gospodarsko poslopje posestnika A. Ma-hena v Trnovljah pri Celju. 'Živino so ksreči rešili, poslopje je zgorelo do zidovja. * Jadranska banka je pričela s prezidal vanjem svoje hiše .v Aleksandrovi ulici. Prizidala ibo velik kompleks, dvignila sedanje poslopje za — kakor izvemo — več. nadstropij, naplavila v novem skupnem poslopju tudi več o-rr.t niških in trgovskih lokalov M več->e število stanovanj. Druge banke do-»lej še niso pričele zidati, tudi ne Pra-štediona in ne Zadružna zveza. Na mestnem magistratu je nastopil te dni svoje mesto kot uradni pred stojnilk g. Ivo Šubic, v činu nadkomi sarja. G. Šabič je znan kot eden najboljših naših političnih uradnikov in je le (razveseljivo, da se je odločil in prevzel to mesto. Priprave za celjsko obrtno razstavo so vrše s ipolno paro. Zadeva Nemške hiše je — kakor čujemo — stopila v nov stadij. Vložena je ponovna tožlxa na razveljavljenje pravno neveljavne kupne pogodbe., katero je odbor (razpuščenega društva »Deutsehes Hans« sklenil s fiktivnim konsorcijem. Pričakovati je v doglednem času presenečenj, ki gospodom nemškega konzorcija ne 'bodo ljuba. . ,„ ''Narodno gledališče. Repertoar: Sreda, 24. maja: Zaprto. Četrtek, 25. maja: »Caričine Amacon-ke«. Izv. Soboto, 27. maja, Parma: »Caričine Amaconke«. Ab. C. Nedelja, 28. maja, Sehoathan in Ka-delburg: »Gospod senator«. Izven. Caričine Amaconke. V četrtek, dne 25. maja se vprizori v tak, gledališču zelo priljubljena opereta našega skladatelja Viktor Parme in sicer »Ciriči-ne Amaconke«. Gospod skladatelj Vik. Parma 'bo to svoje priljubljeno delo tudi osebno vodil oz. dirigiral. Sokolstvo. oPešlzlet »Sokolskega društva v Mariboru« se vrši v četrtek, 25. t. m. k Sv. Urbanu. Članstvo naj ibo zbrano ob 13. (1.) uri popoldan v Narodnem domu. 'Prinesite s seboj — po potrebi okrepčila, ker gostilničar na tako veliko število obiskovalcev ne ibo pripravljen. Načelnik. o Sokol v Hočah vprizori na bin-‘koštni pondeljek v Sokolskem domu Ksaver Meškovo dramo »Mati«, na kar že sedaj opozarjamo sl. občinstvo in bratska društva. o Manifest »Gornjesavinjskega Sokola« v Mozirju ob svoji štlridesetlet-nici dne 28. maja 1922. Letos praznuje Češki Sokol šestdesetletnico svojega krsta v zlati tmafcuški Pragi, kjer sta mu bila kuma Fiigner in Tyrš, neustrašena prvoborrtelja slovanske sokolske ideje, misli, silo in vzajemnosti. Češki Sokol je vz rasel kmalu kakor mogečno lipovo drevo, razširjajoče svojo krepke veje širom slovanskega sveta vkljub vsem viharjem in vetrovom. In v tej dobi so pod seneo tega košatega lipovega razpleta položile iblage rojenice tudi »Gornjesavnnjski Sokol«. Pred 40 leta! Gornjeeavinjčani — narodnjaki —, ki jim je še živo tlela v prsih misel ajLvrsika, ki so čutili v rokah »Sokola« meč, ki 'prebije stoglavi hidri reakcijonarstva in tiranstva glavo, so ustanovtili takrat »Sokola« — stražo ob (bistri Savinji s sedežem v Mozirju. Slovenske alpe so mu ščitile tukaj do danes svoje gnezdo! »Hrast se omaja in hrib. Zvestoba Slovencev ostaja.« Bila je to zvestoba, kd je vztra-jatla do zmage, ko 'bomo na lastnih tleh lastni gospodai'ji raavilli svoj prapor, odičeni s sijajem odvzete nam kraljeve ■krone, ki so nam jo po prevratu naklonila in diči zopet naš prapor v osvobojeni Jugoslaviji. Že med svetovno vojno, ki so jo naši neprijatelji povzročili, da bi nas ugonobili, je potekel spominski dan naše slavnosti. Kdo bi se bil drznil takrat imisditi na Itako praznovanje obletnice ? V teh 40 letih je »Gorajesavinjski Sokol« prebil vse faze notranjih in zunanjih ibojev, slovenskih narodnih društev: Le malo veteranov se jih še spominja; zabeleženi so v naši kroniki, ki ibo ostala del slovenske zgodovine. Bratje in sestre-Sokoli in Sokolice! Jugosloveni! Slave hčere in sini! Ob predpražniku svoje 40 letnice stopa »Goimjesavinjski (Mozirski) Soikol« pred Vas s povabilom: Udeležite se njega slavnosti in proslavite ž njim skupno sokolsko slavo! Prožimo Vam desnico z bratskim srcem ob sprejemu dne 28. maja 1922 v Mozirju! Zdravo! M za fizikalno zdravljenje in zdravljenje z lipovimi žarki dr. I. Sisarid, Zagreb) .ačičeva ulica 15. — Telefon 9—96. HydrotherapUa, Fango, elektrothera-pija, Rontgenovi žarki, višinsko solnce Diathermija, Inhalacija, kopelji z ogljikovo kislino, medikamentne kopelji)', sole, masaža itd.' Indikacije, živčne bolezni, posebno neurastenija, histerija, išias, revmatizem členov im mišic, pljučne bolezni, katar pljučnih vršičkov, astma, bronhitis, želodčne in črevesne bolezni1, zlasti želodčna nervoza, zaprtje, srčne bolezni, tuberkuloza grla, protin, pretilost, slabokrvnost itd. a, „ -^ijalua^gj'4aaaCiSi Objave.___________________ § Biro dela državne komisije za ruske begunce v Ljubljani, hotel »Soča«, naznanja tem potom gg. delodajalcem, da ima na razpolago razne vrste strokovnjakov, kvalificiranih in navadnih delavcev, trgovskih in bančnih uslužbencev, zmožnih slovenskega nemškega, francoskega, angleškega in drugih jezikov. IzDred sodišča. Klerikalni obrekovalec. (Radi pregreška po § 104. srb. k. z. se je zagovarjalo več oseb pred Okrožnim sodiščem. Med terni je bil tudi bivši 'klerikalec ge rent občine Zerkov-ci pri Mariboru, posestnik Alojz Rebernik. Okrajno glavarstvo je poslalo meseca marca občinskemu uradu v Zenkovcih kazensko razpredelnico proti današnjemu obtožencu z nalogom, da se ga zasliši in potem vrne razpredelnica. V to svrtho je dne 18. marca poslal sedanji župan Sel po občinskem slugi poaivmico Reberniku, da se naj zglasi 24. marca v občinskem uradu. Ko pa je sluga pokazal pozivnico Reberniku, 'ga je ta najprej začel psovati in nato odklonil sprejem in podpis po-zivnice s sledečimi besedami: »To daj nazaj Selu, on pa naj da stari Cegnar-ci, da si bo r.. obrisala, Sel ni Od mene virn noben rihtar, on je ibetrigar.« Robernik je bil obsojen na 1000 Din. globe, v slučaju neiztirljivostl pa na 10 dni zapora. Rabijaten železničar. V noči na 12. aprila jo imel 'asistent juž. žel. Vilko Jerše na glavnem kolodvoru službo kot zunanji prometnik in je kot tak nadomestoval postajnega načelnika. Opazil je pri tej priliki, da si je dal železničar Josip Dolinšek opravka pri ibrzovlaku, kar redoma ni njegova služba. Stavil ga je vsled tega ura odgovor. 'Vnel se je med obema prepir, v teku tega pa je začel Dolinšek službujočega uradnika zmerjati z besedim: »usr... asistent, kaj boš Ti revež posr .., smrkavec.« Grozil mu je tudi s pretepom in mu konečno prisodil zaušnico. Dolinšek je bil radi pregreška po § 104. snb. k. z. obsojen na 3 tedne zapora.. m Sdoh. : Prvenstvena tekma Svoboda : Ptuj se vrši danes v četrtek ob 10. uri dopoldne na »Rapidovem« igrišču. Z ozirom na, pičli rezultat mod »Rapidom« in »Ptujem«, obeta Ibiti tekma precej zanimiva. Vstopnina nizka. : I. SSK »Maribor« gostuje danes v Varaždinu. : Maribor : Rapid 5:1 (2:0). Najresnejše prvenstveno tekmovanje v mariborskem športnem okrožju je pod streho. Velika napetost ki, je zavladala ob prililii odločilnega tekmovanja med obema favoritima je našla rešitev v nepričakovano velikem porazu Sport-vereinigunge »Rapid«. Častni nedeljski nastop I. slovenskega športnega kluba »Maribor« je pa vzbudil v nasprotniku razpoloženje, katerega bi od leta 1918. sem že lahko prespali. Da se Rapidovi. športniki še danes ne morejo vživeti v popolnoma zaslužene poraze je za nje in njih vodstvo značilno. — Njihov' klic »Sehaffet Ver trati en«! jim pada v lastna ušesa, kajti njihova organizacija postaja dokaj dvomljiva in pri takem duhu slej ali prej nevarna za javni red in mir. V ponos je nedeljski nastop 'lahko ISSK »Maribor«, ki jo pokazal vkljub težki situaciji, toliko lamozne in prave sportsmenske discipline ter s tem javno dokaizal, da je reprezentanca mariborskega športa edino v njegovih rokah častna, kajti klubu, (ki se s svojim članstvom tako žalostno eksponira, kot, SV »Rapid«, gre edino le sramota. Da so pa zasigura v tukajšnjem športnem življenju red in onemogoči v bodoče take žalostne nastope, ki lahko izzovejo v gledailcih dokaj neprijetno na-gnenje, se pričakuje od vseli merodajnih činiteljev vendar enkrat najod-ločnojši nastop. — Ker ni prišel ljubljanski isodnilk, se je na predlog »Rapi-dovega« kapetana enoglasno pozval savezni sodnik g. Vjekoslav Volčeki, da vodi prvenstveno borbo. Po M ure zakasnitvi se 'na to prične tekmovanje. Po kratkem dbojestransikein tipanju nesigurnih mest nasprotnika ko 'kot pr- vi povspe »Rapid« ter pritisne na vrata »Maribora«. Obrana, ibelo-modrih pa sigurno čisti situacijo celih 30 minut, dokler se ne vzbudi iz treme napadalna črta »Maribora«, ki prične z nevarnimi protinapadi. Medtem ko se .približuje »Rapid« le do še nenevarne bližine vratom »Maribora«,, ustvarja »'Mariborova« napadalna čitta komplicirane skirumaže pred »Rapidovim« goalom. Igra se vodi odločno, brez premoči, toda fair. V 31. min. se izvije 'Klločna poteza »Maribora« in Vauda pošlje žogo neubranljivo v desni kot Rapidove mreže. 1:0! Zmago sigurni igralci »Rapida« se malo poplašijo. — Protinapadi se pridno menjavajo toda vedno 'bolj nevarne situacije ustvar ja. »Maribor« pri mainj sigurni obrani »Rapida«. V 38. min. se strese žoga od glave Vogrineca že drugič ,v mreži »Rapida«. Nesigumost Rapidovih napadov postaja očitna. Obrana »Maribora« ifiposebno Skrabar) delanje sijajno do konca polčasa. Polčas s početno premočjo »Rapida«, pote modprto igro kotnča z -lahko premočjo »Maribora«. Igralo se je ositro, odločno, toda fair. Rezultat polčas 2:0 .za »Maribor«. Slika dragega polčasa se je znatno spremenila. Začetni napadi »Maniibora« se palrirajo od obrane »-Rapida« toda pozna se ji gotova nervoznost. Igra pridobiva Občutno na ostrosti, zlasti napadalci »Rapida« izkazujejo izvan-redno bojevitost, ki vedno gosteje re-zultira ne fair igro. Ko si morajo »Rapidovi« napadalci večkrat v ozadju sami pnilastiti žogo se jih poprime nervoznost. Nastajajo nesoglasja med njimi in sodnikom. Stališče sodnika, se vsled vedno večje nediscipline otežko-či. Izključi po večkratnem opominjanju slednjič levo zvezo »Rapida«. Navidezno sredstvo 'učinkuje. Pri kratkem napadu »Rapdda« spusti v 12. min. Holbocher iz večje daljine nenadoma oster strel v levi kot Mar ibo rov ih vrat. Glazer po lepi robinzonadi ujame žogo, toda silno bombo ne zadrži. 2:1! Po hipnem uspehu postaja igra »Rapida« zopet skrajno odločna, toda »Maribor« pritiska vedno odločneje na »Rapidova.« vrata, .dokler no doseže iz zakrivljene 11 metrovke poVaaidisvoj tretji uspeli 3:1! Sedaj postaja igra »Rapida« obupna. Surovosti in nedisciplinirano postopanje proti sodniku 6e množijo, kar nevoaira gledalce do skrajnosti. Ko dovoli sodnik izključene mu igralcu »Rapida« zopet povratek, so živahnost še dvigne, Ljuti napadi ge Menjavajo. Mariborova obrana drži lepo distanco, »Ra.pidova« prepušča nasprotno »Mariboru« veliko terena. Pri ostrena napadu »Maribora« z love stora-311 Pado momentano levi branilec »Rapida«. Sedaj pa vpadejo nervozirani »Rap.« pristaši v prostor ter pričnejo glasno štvo, gostuje sedaj v Pragi ter jo bil j prvi dan od praške Spar te premagan ; z 1: 2. Zmaga češko »Sparte« nad angleškimi profesionalci je vzbudila ne- j prizadeval škodo. Vsa županstva so malo pozornost. Prvemu tekmovanju j poklicana, da zbero in pobirajo vse sile je prisostvovalo 32.000 gledalcev. Če za pokončevanjo tega. škodljivca. — bode še Aadaljnim trem gostovanjem j Vsak posameznik jo dolžan, da poma-prisostvovalo toliko občinstva, se bodo j ga po svojifi močeh. Šolski otroci naj ogromni stroški angleških nogomet- J so lotijo z vso vnemo uničevanja le-cev krili. F.C. Celtic nastopi samo pet- j tošnjih hroščev in naj pod vodstvom in krat na kontinentu in sicer 4krat v . > protestirati proti bojo surovi Pragi, enkrat v Berlinu, 1£,ri. —_ »Maribora«! Po končanem po-Mirjenju razvnetih duhov in takojšnjemu okrevanju »onosveščenega« 95 igralca so z energičnim nastopom posameznikov, igra nadaljuje. »Maribor« Preigra ter doseže na to takoj po Vau-1 svoj četrti goal. 4:1! Nemški vro- j Karla .Turšiča na Aleksandrovi, cesti Črna deska“. Kakor smo svoj čas poročali, je sta-■ novanjski urad neupravičeno del oziral preglednika finančno kontrole po navodilih učiteljstva preganjajo tega najbolj .požrešnega škodljivca, da se na ta način zatre tudi njegova mnogoštevilna zalega. S tem delom je začeti takoj in ga jo vzdržno nadaljevati notri do konca letenja. Hrošči naj se otresajo z drevja vsak dan ob zgodnjih urah, dokler je hladno. Šolski otroci naj otresajo drevesa v legah, ki so naj- vrvnozi (gledalci) zapustijo prostore j 34 tor nakazal njegovo stanovanje no- bolj izpostavljene za kroscovo Paso in l®r se podajo domov. Igra se energič- “ " ’ ' ‘ " ' — - - - ®o nadaljuje na polovici »Rapida«. — kdini protinapad konča z očitnim fau p1 ®-°bacherja. »Maribor« postane skoro absolutni gospodar situacije ter doseže zopet po, z fauloon zakrivljeno H metrovko svoj peti in zadnji uspeh r~ Se nekaj. časa se vije »Mari-b?r« okoli »Rapida«, na toi konča sodnikov^ piščalka lepo začeto toda nešportno dovršeno igro. Moštva sta se Mienovala sledeče: »Maribor« Glazer—• »krabar, Jurkovič, — Wagner, Stau-der, Marusik, — Lonassi, Bratož, Vau-“a I., Vogrinec in Vračko. »RapM« Golij,nschegg — Barlowitsch, Kurz-manu — Loschnigg, Ferk, Baumgart-ficr, — Venko, Kohont, Hobacher, 'mnklor in Rudel. »Rapidovo« moštvo 5® zapustilo utis na smrt in življenje boreče skupino, jo pa tehnično neuglajeno in skrajno nedisciplinirano. Pohvalno so lahko*izvzame samo dva |n to sta krilec Baumgartner in branimo Kurzmann. »Maribor«, pa je pri-fctno iznenadil ter je njegova nedelj-®kg igra eden najlepših nastopov, ki smo ga še od njega videli. Moštvo je ®d prvega do zadnjega igralca strogo disciplinirano ter je zamoglo, dobro Zavedajoč se ogromno športno in nemalo tudi narodne važnosti pri tem hnstopu, po krasni, požrtvovalni fair igri, z lahkoto vtisniti nasprotniku Svojo voljo. Neprecenljivo dobro so se obnesli famozni Skraber v obrani in krilci Wagner, Stauber in Marusik, ki 00 skoro začrtovali distanco med go-Jdoin in napadalci Rapida, tako da je Zvrstno disponiran vratar Glazer imel v celi igri samo dvakrat priliko rešiti težko situacije. Med napadalci omenijo Lonassijo, ki je iz krila bliskovito Prenašal žogo pred nasprotnikova vrata. Dobro se je razumel napadalni trijo Bratož Vandal. Vogrinec, ki je svojo nalogo nad vse dobro rešil. Goalo Ro dali Vanda 4 Vogrinec 1 in Hoba-1 (Rnipid). G. Valčoki je vodil igro stvarno tor jo vseskozi dobro ovladal. ; voporočonemu policijskemu agentu najbolj napadeno. Pod drevje naj se razgrnejo po možnosti rjuhe in plah- Cinottiju. Na pritožbo prizadetega .Turšiča je , te, da se hrošči lažje spravljajo v pri-postane stanovanjski senat pri oddelku za so- pravljene vreče. Doma naj se stresajo cialno politiko pokrajinske uprave v v pripravno posode in poparijo, da jih Ljubljani pritožbi ugodil, izpodbijani, bo konec- Posušeni hrošči n-oj se pora-odlok in vse nadaljno postopanje v tej , bijo za klajo kuram in prešičem, ker stvari kot nezakonito razveljavil ter mariborskemu stanovanjskemu uradu naročil, da vzpostavi prejšnjo stanje. V tozadevnem odloku pravi: Postopanje stanovanjskega urada je popolnoma nezakonito in krši čl. 11 Vidovdansko ustave. Stanovanje je nedotakljivo. Po členu 21-6 stanovanjske uredbe se sme stanovanje le takrat dodeliti, ako ga je prestal dejansko uporabljati oni, ki ga je uporabljal do sedaj, t. j. v našem primeru Juršič, ki jo bil najemnik stanovan ja. .Turšič jo vztrajal še dalje pri najemni pogodbi ter ni prestal dejansko uporabljati stanovanja, marveč ga je uporabljal po svoji rodbini vse dotlej, da mu je bila rodbina deložirana. Res je, da obstoje predpisi, po katerih so javni nameščenci ne smejo deložirati. Juršič pa se ne-glede na to ni smel deložirati žo zategadelj ne, ker njegovo najemno razmerje ni prestalo. Ako je javni nameščenec premeščen, tedaj ta premestitev sama še no vpliva na najemno razmerje. Stanovanjski senat ne sme ščititi oblastvenih organov (t. j. stanovanjski urad), ki so se pregrešili zoper čl. 11 ustavo. To je »krasno« .spričevalo naših socialističnih stanovanjskih mogotcev. Komentar nepotreben. Gospodarstvo. g Pokopčevanje rujavega hrošča. Ker nam delajo hrošči neizmerno, škodo posebno pozneje, ko živijo kot črvi v zemlji in nam izpodjedajo par let korenine in uničujejo na ta način našo poljske in travniške pridelke, je močiti ______ ________________________ naša dolžnost, da jih.z vsemi *StaTe ievršila'' na prostoru »Rapida«, j preganjamo in zatframo. Taj boj se ' “■ 1 * mora izvesti po vseh naših občinah, po oeli deželi. Danes je splošno pokonče-vanje tega hrošča tem nujneje, kor S nam naši pridelki že samo na sebi pe- šajo vsled razmer, ki so nastale po j bro blago srednje kakovosti se plačuje! vojni, tako da ne smemo na noben na- j po 2500—3000 čK. za 50 kg. ?3_.t^peti? ^ na™ *®„ sovražnik’ j g Podržavljanje gozdov. Na zadnjem sestanku upravnega odbora demokratske stranke je minister za šume in rudo na tozadevno vprašanje izjavil, da se člen 41. ustave, ki določa ekapro-priirnnje zasebnih velikih gozdnih' kompleksov ne sme tolmačiti tako, da se bodo podržavili vsi zasebni gozdovi. Država si je s tein členom samo zagi-gurala pravico, -ekspropr i j acije v »lučaju neobhodno potrebe. Popolno po« državljonjo ni piti dobro, niti nima država dovolj sredstev, da to izvedo, —< Velika gozdna posestva se smejo prodati samo z dovoljenjem ministrstva, ki se v vsakem slučaju prepriča, ali je potrebno, da si država pridrži pravico ekspnopriaeije. Taka potreba nastop! na primer v slučaju, da v nekem kraju ljudstvo nima drv, nahaja pa se tam gozdni veleposestnik. , g Menični blan&eti. Delegacija ministrstva financ objavlja uradno: Menični blanketi nove emisije so izdajo v najkrajšem času v promet in se. bodo najkasneje koncem meseca maja 1922. dobivali pri pooblaščenih prodajalcih! (trafikantih). Finančna deželna blagajna v Ljubljani in davčni ur®di izven Ljubljano so zavezani prodajati neposredno strankam le menične blan-kete v vrednosti po 13 Din. 20 para in nad to vrednostjo. Po 30. juniju 1922. je kolkovanje (dokolkovanje) meničnih bi anketo v dopustno samo v Strniši u člena 13. taksnega in pristojbin« skega pravilnika (Uradni list štev. 104-1921.) in se smejo vporabljati izključno in sicer, tudi ob tem dokolko-vanju samo monopolizirani menični blanketi nove emisije. Živinski potni listi (stočni pasoši) stare emisije razum onih po 50 para, ki ostanejo še dalje v veljavi, se smejo ob predpisanem do-kolkovanju vporabljati samo do 30. junija 1922. in se zamorejo zamenjati proti onim nove emisije oaroma onim sta.ro emisije po 50 para (eventuelna proti doplačilu) do 31. julija 1922. potom okrajnih glavarstev, ki prejmejo posebna navodila. 2e rabljeni živinski potni listi, ki so opremljeni z uradnimi potrdili i. sl. in živinski potni listi stare emisije po 50 para, ki ostanejo sej dalje v veljavi, se ne zamenjajo. g Dobava drv. Komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani razpiepjg na dan 30. maja 1.1. ob 10. uri dopoldne v pisarni intendanture Dravske divizijske oblasti v Ljubljani (vojašnice vojvode Mišica prej belgijska vojašnica) nadalje Isti dan in ob isti url v pisarni komande vojnega okruga v Celju in Mariboru ter pri Komandi mesta v Ptuju ustmeno licitacije glede dobave drv za garnizije Ljubljana!, Celje, Maribor in Ptuj. Predmetni o-glas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice V Ljubljani interesentom na vpogled, ,'y ■ . ^ . ■■■■■:■"/ je pri današnjem pomanjkanju krmil posebno vpoštevatd. Nazadnje jih pas pridom porabimo tudi za gnoj in kompost, če ni drugače. Županstvu se torej naroča, da vse potrebno ukrenoza Dokončevanje letošnjih hroščev, da se na ta način prepreči velika škoda, ki preti že letos in v bodočih letih našim sadežem in našim pridelkom. Županstvo je nadalje dolžno strogo paziti na to, da se ta naredim točno izvede in potem semkaj poročati, kaj se v tem pogledu storilo in koliko hroščev (v mernikih) se je približno v dotični občini nabralo. Po naročilu pokrajinskega namestnika: Šef odd. za kmetijstvo: Sancin 1. r. , g UT. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljslcih nasadov. Z a t e o, CSR^ dne 18, maja 1922. Tu pri nas imamo že tri dni u-godno vreme in tople noči. Za razvoj hmeljske. rastline je bil ta preobrat vremena nujno potreben. V rano obrezanih nasadih se poganjki že privezujejo, v pozno obrezanih pa še isti niso vzklili. Precejšnji del našega o-koliša je po bolhaču tako zelo napaden, kakor že desetletja ne. To nadlogo sta povzročila neugodno vreme in mrzle noči. O škodi, povzročeni po bolhaču, se danes še ne more razpravljati, vendar se že lahko reče, da je stanje jako različno. Proti normalnim letom je rastlina v razvoju za 3—4 tedne nazaj. Lansko leto je bil hmelj sredi maja že 2—3 m Visok. Sedaj se množina letošnje letine ne da kaj ugodno raz-sojevaiti. Stanovitno toplo vreme zamere še kaj ‘popraviti in. zamujeno nadomestiti. Letos so se v obilnem številu prikazali limeljski kebiri in ogrci, kateri škodljivci ogražajo .hmeljsko koreniko. Pri pomnoženem povpraševanju je razpoloženje na hmoljskem trgu mimo; cene za prima blago so stanovitne, za sekunda pa oslabele. Za do- ki ni sposoben za večja, takmovanja. %isk preko 1000 ljudi. : F. C. Celtic, škotski prvak, naj-^očnejše angleško profesionalno mo-_ Pretrgana pesem Poljski spisala Eliza Orzeszkowa, prevel Vinko Albič. (Dalj*). G 7) t, »Kako drugačni, drugi ljudje? Ali se ti meša? In °°g ie ustvaril ljudi, ista zemlja nas .nosi vse. Vsi ljudje greše trp ein morajo umreti. To izenači, Vse!« ) 1 božji zakon, v vsaki dobri stvdri pomaga svojemu bliž-njiku, ali pa tega ne stori. Prvi je lahko celo grešen človek, a je vendarle lahko nekaj vreden, drugi pa ni vreden počenega groša.. • Zame je s tem stvar končana.« Przyjemski je odgovoril počasi: »Vaša sodba je stroga in brezobzirna, a gospodična Klara je stopila med naju kakor angel prizanesljivosti in krotkosti, kajti ona je res angel je učiteljica, ljubila sva. se in se vzela, dasi bi bila lahko dobila kaj boljšega. Zal pa ji ni bilo nikdar. Zelo srečno' sva živela skupaj. Kar se tiče olike, sem bil jaz za njo, a bil sem dovolj pameten, da sem to izprevidel in sc dalje izobraževal z njeno pomočjo. Od pisarniškega dela mi je preostajalo nekaj ur, prostih ur, ki sva jih vedno uporabljala koristno in prijetno: čitala sva_ skupaj, ali pa mi je ona kaj svirala. kajti je znala tudi lepfl viralt Dasi je moje življenji: videti siromašno in bedno, Jaz zastopam samo mnenje,« je pristavila Klara imam vendar dobre, svete spomine, ki so mi kakor dra-in plaho pogledala očeta, »da se moramo premestiti v ga lastnina. Tudi imam na onem svetu syojo svetnico, z lastnega stališča. Vnanjih okoliščin pikakor ne sme- j otrok, ki me vežejo na življnje. Ostavila mi je otroke, prezirati.« I zat° sem zopet vezan na ta svet. Neskončno mnogo Przyjemski je prehitel očetov odgovor s tem, da imam zahvaliti ženi, s katero sem živel triindvajset let ga je vprašal nepričakovano: »Ali ste imeli vedno po- kakor triindvajset dni... Umrla je, popolnoma zaveda« klic, v katerem delate sedaj, ali'pa ste se poprej bavili joč-se, in tudi ona se je meni zahvalila pred smrtjo..- 'TmL''.os in nrpmnžni s čim drugim?« I Ločila sva se v ljubezni in družnosti, ravno tako se ^Udle kani!rfr hnpr ‘kUe vzrastel v čisto drncih oko- Wygrvcz’je napravil nevšečen obraz: »Od osem-j bodeva našla pri Bogu na onem svetu...« S koncem »kakor je knez, ki je vzrastel v cisto drugih oko najs™ p5sarni> gospod, dan za dnevom, koščenega prsta si je obrisal mokro trepalnico in uti« nepretrgoma. Doma sem v mestu, sin rokodelca, ki je hnil. imel tu majhno hišico. Ko je bil podvzeten, me je po- j Przyjemski je povesil glavo in tudi molčal neka) slal v gimnazijo. Izstopil sem iz šestega razreda in časa. Priproste besede starca, ki sedaj ni več govoril ie tisto veliko izenačenje, a jaz bi bil gospodični ?*Io hvaležen, ako bi nadaljevala z zagovarjanjem mo-; mo prezirati.«^ ;eSa prijatelja.« I In sedaj jo je pogledal s tako žarkimi očmi, da jc 5lhehljaje se in neprisiljeno govorila dalje: Ožinah, kakor mi vsi, prisvojiti tudi drugačne nazore, Potrebe in navade, tako da jim pozneje marsikaj, kar Poznamo, ostane prikrito in da marsikaj, kar se [So/Mor°dl7eStknenz dolfcVa^ovck'V^maraikakim' dS- '• vstopil v'pisarno.. Odplakrat se moje delovanje ni dosti j razburjeno, marveč s tistim otožnim mirom, ki je lasten t>rim svojstvom, samo živeti ne zna tako, kakor bi mo-. izpremenilo. A zakaj bi to radi vedeli?« i težko preizkušenim ljudem so ganile gosta in vzbujale 'r*l živeti po naših nazorih... Mogoče, da so ga ljudje' Przyjemski je malo pomislil, potem pa je rekel,! v. njem tiho spoštovane. Zamišhen je rekel- da jc način, ^žalili, ali pa so ga s hinavstvom in prilizovanjem po- lahno naklonivši se: »Odkrito vam povem, kvarili in premotili...« j kakor vi mislite in govorite, višji nego...« • Na obrazu Przyjemskega se je izražalo čedalje) »Nego ste pričakovali!« je povzel Wygrycz in se Jecie navdušenje, čedalje večje strmenje, nad tem, od- zasmejal, a smeh je bil ironski. »v domu svojega pred- . č.°d ima ta svetu tuja deklica toliko modrosti. Z rasto- stojnika in prijatelja bržkone niste- dostikrat naleteli na; sreče, s katero navdajajo človekovo življenje, potem Clm zanimanjem je gledal govorečo kakor čudno na- ljudi nižjih stanov. Uboštvo ni vedno isto kakor zabi-' oprostite mojo odkritost... potem ste res ubogi...* ^?Xno Prikazen. Wygrycz pa je dekletove besede po-: tost, gospod! Ha, ha, ha!...« Rezko se je zasmejal, a* (Dalje prih.) * ušal nepotrpežlijvo in uzlovoljen. Ko je nehala govo- j videti jc bilo, da mu je bilo všeč gostovo mnenje in ga | »Na zemlji se torej vrše pesnitve, kakor kažejo ta« ke zveze in taki spomini...« !Wygrycz je Ironski nabral usta. »Ako nikdar nise videti takih zvez, nikdar čutih riti, je prezirljivo zamahnil z roko. veselilo. »Priznati moram,« je nadaljeval, » da so, kar i > ■ »Zenska pamet, gpspod! Zenske najdejo vedno raz- se mertp.(iče, neke ugodne vnanje razmere pospeševale aK° za vse. tako ali drugačno!.Hiž'jpbžnam samo en 1 tek mpjega razvitka. Ožemi sem se z bntaiftffeno, ki 2akon in eno sodbo: Kralj ali pa, cigan! Ali člov.ek sluSa ' Je bila razv.eh’tega dobra zena, da ii hi bilo: para* Bila' Glppi urednik: Radivo) Rehar. Odgovorni uredntkT Knddlt KNJIGOVEZNICA MARIBORSKE TISKARNE D. D KI JE NAJMODERNEJŠE UREJENA, SE PRIPOROMA CENJENEMU OBČINSTVU, OBLASTVOM IN URADOM. PREVZEMA VSA V KNJIGOVEŠKO STROKO SPADA- Pristopajte k Jugoslovenski Matici. IZVRŠBA SOLIDNA t CENE ZMERNE I Radi prekasno došlega raznega manufakturnega blaga sem primoran radi prezidave podaljšati veliko prodajo za 10 dni in sicer i od 31. maja pa do 10. junija 1922. Vse blago se bo še za 10 odsto ceneje prodajalo kakor dosedaj. Ne odlašajte z nakupom, nadvse ugodna prilika se nudi samo 10 dni! se vrši dopoldne od 8. do 12. in po- Velika prodaja ^Pll poldne od 14. do 17. (2. do 5.) ure in se zaključi nepreklicno 10. junija. ■ ’ • : ' 1 r • ' ■ •' ■ * , v. • • Se priporoča < ; "*816 2-1 modna trgovina Maribor, Glavni trg 16. Franc Mastek, MskJU*UT4. 1K Str8 n 6. ‘‘‘»T A B O R« Maribor, 25 maja 1 MT07S1I1 te 25. in 28. uializz. I CM!II Začetek ob pol 15. uri popoldne. Posebni vlak iz glavnega kolodvora točno ob 14., nazaj iz Tezna točno ob 18. uri. — Vozne liste za'nazaj vzeti do Hoč. Sis 3-1 S prelen konterSst (ali kontorist3nia$ se sprejme takoj. — Pismene ponudbe na tvrdko KUhar & Zemilii zastopstvo industrije d resast s, 3-3 €ai?karjeva uSica *taw. 792 Knjigoveški mojster se takoj sprejme. Refisktira se samo na prvovrstno in samostojno moč, ki je že bila v enakih službah. Mariborska tiskarna d. d. Jurčičeva ulica 4. * BUlMi Gospod •' išče separirano sobo v sredini mesta, ako možno tudi s . celo oskrbo. Ponudbe na upravo „Tabora“ pod ,J. K samamsmsmissBmaamsmm ISie se LOKAL x vsal 2 sobama ma prometnem prostoru za ureditev pisarne. Ponudbe ravnatelju V. Spindleru si? v uredništvu 3-1 Zahtevajte povsod ,TABORsS ZOPET ©OSLO! Velika Izbira: Dežnih plaščev, perila, klobukov, samoveznic, moških pasov, palic, čevljev Itd. po stajjnlžji ceni pri 81810-1 Jakob Lah, Maribor Gflavni trg štev. 2. Mala oznanila. MODNI SALON sa gospode in dame izdeluje raznovrstne obleke za gospode in dame po najnovej-šem kroju. Velika zaloga vsakovrstnega blaga, nudi po najnižjih cenah — — — 819 Jakob Kelc, Maribor, StoSna 6. Brivski pomočnik, zmožen fine I moške postrežbe, so sprejme i takoj pri Fianc Novaku, brivec v Maribora. 811 2—1 ! Moško kolo, popolnoma na I novo emajlirano ter v najbol.j- 1 Sem stanu, se ceno proda. Vprašati je od 12.—13. in od 19—20. ure Mojitrora ulica 2, pritličje levo. 811 Proda se radi selitve priti ena hiša s prostim utanovanjejn in velikim vrtom v bližini koroškega kolodvora v Mariboru-Studenci pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe na uj ravo pod šifro 415-$. 8C3 2—2 Izgubila so Je svilena 5«1,1 ročna torbica z S kom« P° 100 Din. od KoroSčove, ’lrU' ba-jeve, Grrgorčičeve ulice 0° zgornje Gospodke ulice. • “>>• Steni najditelj naj ,]0 odd* proti nagradi Čopova ul. J’ ali pri polici i. 81® Zamenjam stanovanje * Celju, obstoječe u trtb.^' likih,, svetlih »ob v pritll®!11’ kuhinje in pritiklin, za *tpno; van e s t—5, čeludi n»anjš|,nl fobami v Mariboru, če goče v bližini parka, event. * koščkom Vrta. —Naslov uprava .Tabora". gjirgnsha darila! Vsakovrstne ure, verižice, uhani, prstani zapestnice i, t. d. po solidnih cenah se dobi pri urarju — — — L. Stoječ, JnreiCeoa ral. 8. Vsa v to stroko spadajoča dela izvr* šujem točno in ceno. — — — 81? Pristno Čisto dalmatinsko maslinovo (olivno) olje Trapistni, polemendolski in pravi švicarski emendolski sia? Vsak dan sveže 776 čajno maslo priporoča najceneje Hmelak in drug Slomškov trg 6. Na veliko I Na drobno 1 Zahtevajte cenik! d. d. Zagreb, Mažuraničev trg 5 Telefon broj 27 — 60 BrzojaviTrnnsjugo Fitijala: Beograd, Reljina ul. 2 npostave: Osijek, Sirska ulica 8 Subotica kod Piukovič j drug i Skoplje »-Dobavlja najjeftinlje 673 traverze, željezo, eksere (čavli), vapno, cement, gips, trstiku, drot, daske i sav gradjevni materijal Širite povsod naš Ust!