SVOBODNA SLOVEN IJA
ASO (LETO) XXIV. (18) Ko. (štev.) 10
BSLOVENIA 1LIBRE
BUENOS AIRES 11. marca 1965
Znova vabi
šolski zvonček
V teh prvih bližnjih jesenskih dneh se bodo odprla zopet vrata šolskih zavodov in požirala vase trume mladine| Zdi se mi, da ti dnevi pomenijo nek važni mejnik v življenju posameznih družin. Ne le, da so brezpogojno končane počitnice naših malih, ko so srkali vase moči fizične narave in se krepili za nove umske napore, to je tudi pričetek skrbi naših mamic za vse tisto zunanje materialno okolje, ki pripomore, da učenost do mladih glavic prodre in v njih tudi svoje mesto najde. Skratka, s pričetkom pouka se čuti nek splošen skupen napor učnega osebja, staršev in ot»ok.
Ker je v vseh kulturnih državah ljudskošolsko šolanje po zakonu obvezno, nastajajo iz tega obveznosti za star-ŠfctfeUtoij	otroke. Predvsem je
največja obveznost stajšev, da pošiljajo šoloobvezne otroke v ' redu v šole, jih nadzorujejo in jim po možnosti tudi pomagajo, da dosežejo največje možne uspehe. Dolžnost otrok pa je, da v šolo vestno pohajajo, se pridno učijo ter tako staršem izkazujejo dolžno zahvalo,
AMERIŠKI LETALSKI NAPADI IN IZKRCANJE
\ VIETNAMU
Ameriško in južnovietnamsko letalstvo je v minulem tednu izvedlo silovit zračni napad na komunistične postojanke v Severnem Vietnamu. Nad 160 letal je odvrglo 70 ton bomb na 60 do 70 vojaških objektov in povzročilo težko škodo vietnamskim komunistom. Skoro 80 odstotkov vojaških objektov je bilo poškodovanih ali uničenih, istočasno pa je bilo potopljenih olkoli 15 vojaških čolnov.
Radio Hanoi je o napadu objavil, da „ni povzročil nobene škode“, medtem ko je iz fotografij, ki so' jih posnela napadajoča letala, razvidna težka škoda.
Amerikanci so izjavili, da bodo letalske napade na Severni Vietnam ponavljali, ne kot povračilne napade, pač pa kot redne načrtne napade na komunistične postojanke severno od 17. vzporednika. Zaenkrat glavnega mesta Hanoi še ne nameravajo borbardirati.
Nekaj dni zatem je nad 30 ameriških letal napadlo tudi komunistično področje v sosed..jem Laosu. To pod-učiteljem hvaležnost, sami selbi pa si | ročje vietnamski komunisti uporabljajo
za prevoz svojega vojaštva in vojnega materiala v Južni Vietnam. Letalski napad so Amerikanci izvršili na laoško področje v sporazumu z laoško vlado.
Ameriški letalski napadi na Severni Vietnam so imeli močan odmev v svetu.
V	komunističnem taboru so seveda znova grozili, da ameriški napadi ne bodo ostali brez odgovora; toda doslej so i Kitajci i sovjeti ostali le pri besedah.
V	komunističnih prestolnicah so uprizorili demonstracije proti ameriškim veleposlaništvom. Silovite demonstracije so bile zlasti v Moskvi, kjer je več Sto azijskih in afriških študentov pobilo nad 310 oken na poslopju atmeriš-1 kega veleposlaništva.
Prodorna volilna zmaga dr. Freia v Čilu
gradijo trdne temelje za bodočo izobrazbo in usposobljenost ter preko tega primerno mesto v človeški družbi.
Mi, ki smo si uredili življenje v tej gostoljubni deželi, smo vezani na dve strani: naproti tej deželi in do samih sebe oziroma do naroda, iz katerega izhajamo. Tej deželi bomo plačali svojo obvezo z izpolnjevanjem zakonskih predpisov. Do svojega naroda, katerega del smo, pa so te naše obveznosti večje, na videz težje izpolnjive, ker ni pisanih zakonov, niti predvidenih kazni, ki bi nas v to prisilile. Silijo pa nas k temu moralni zakoni, ki nam nalagajo spoštovanje in gojenje našega materinega jezika, ohranjanje kulturne tradicije, ki je rastoča in poživljajoča prehajala iz rodu v rod, zlasti pa nas sili k temu naša prihajajoča mladina, ki bo toliko naša, kolikor jo bonm znali v našo prekvasiti, ji našega duha vcepiti in ji pomagati, da se bo taka postavila na krepke noge in živela iz naše preteklosti v nove dni!
Vse premalo pomislimo, da so za vse to mlada otrokova leta najvažnejša. Prva šolska leta, ko trok na vse strani željno obrača svoje oči in napenja ušesa, da vlovi, kar se mu pač ponuja. Izgovori, da je za vse to še čas, ko bo otrok bolj k pameti prišel, so jalovi, prazni in pričajo le o praznoti in nezavednosti tistih, ki z njimi otepajo okrog sebe. Tedaj bo že daleč prepozno: okolje, v katerem bo rastei mali sinček, ga bo pretrdno oklenilo vase in hčerka tudi ne bo čutila več potrebe izstopiti iz kroga svojih prijateljic, \ •katerega se je vživela, če v prvih šolskih letih nismo znali obuditi in vzgojiti v otroku čuta do naše slovenske stvari, do katere bi ga naj potem vezala ljubezen, zaman naš trud, da bi kdaj pozneje v omrtvelih tleh vzbrstelo seme.
Včasih je tako težko prepričati nekatere naše ljudi, predvsem našo pol-odraslo mladino, o neizmerni vrednosti znanja in gojenja našega jezika, poznanja in prepevanja naše pesmi in vključevanja ter spoštovanja kulturnega bogastva našega naroda. Res, da o direktnih koristih, kakor jih nudi npr. znanje angleškega jezika ali matematike ali kemije, ne moremo govoriti. Vendar že samo dejstvo, da so te etične dobrine postavljene visoko nad čisto tvarne koristi, nas potrjuje o visoki vrednosti našega ravnanja.
Vsi vemo, kje je odmerjeno mesto tistim ljudem, ki so svojo kri zatajili, miselnosti svojega naroda niso privzeli in niso- zrasli iz njegovega kulturnega občestva. Nimajo svoje domače vsebine, ker je niso privzeli, s tujo so se ogrnili le na površju. Kaj naj torej počnemo s takimi ?
Zato moramo mi vzgojiti tako mladino, ki bo zrasla iz naših korenin, bo napojena z našim sokom in bo nujno privzela le tisto iz svojega okolja, kar jo bo izpopolnjevalo.
Začetek slovenskih šolskih tečajev! Spet bo po krajevnih domovih iz trume otrok odmeval razposajeni živ-žav in prešerni smeh, ki bo pričal o mladost-
V zahodnem svetu je Washington za svoje letalske napade ne Severni Vietnam dobil oporo v Londonu, kjer je Wilsonova vlada objavila, da „vse dotlej, dokler bo Severni Vietnam pošiljal komunistične gverilce v Južni Vietnam, Hanoi ne more pričakovati, da ne bi občutil grozot vojskovanja na lastni koži.“
Francija, ZSSR in Indija pa se vsaka po svoje trudijo, da bi se sovražnosti v Vietnamu ustavile in da bi Moskva, Washington, Pariz, London in Peking sedli za zeleno mizo in se začeli pogajati.
Glavna iniciativa v tej smeri prihaja iz Moskve in Pariza. Amerikanci so ponovno objavili, da ne bodo prenehali z vojskovanjem prej, dokler ne bodo imeli dokazov in zagotovil komunistov, da so prenehali z gverilo v Juž-nem Vietnamu.
Za zavarovanje enega svojih največjih letališč v Južnem Vietnamu so Amerikanci minuli ponedeljek izkrcali v Južnem Vietnamu 3500 mornariških vojakov in objavili, da imajo novi ameriški oddelki povelje, streljati na komuniste, kjer in kadar koli bi jih tj napadli. Ameriške vojaške sile so se v Južnem Vietnamu tako povečale na nad 27.000 mož. Doslej so bili ameriški vojaki v Južnem Vietnamu samo kot inštruktorji in opazovalci, sedaj pa bodo posegli v vojskovanje direktno.
Proti izkrcanju so ostro protestirale Kitajska, Severni Vietnam in ZSSR. Protestiral je tudi indijski delegat v Medn. kontrolni komisiji za Vietnam.
V Saigon je zadnje dni prispela iz Washingtona številna vojaška ekipa generalov in drugih vojaških strokovnjakov, ki jo 'v odi šef ameriško s-uho-zemske vojske general Johnson.
V Čilu so bile v nedeljo dne 7. t. m. splošne volitve. Volili so 147 poslancev ter 21 senatorjev, katerim je od 45, kolikor jih šteje čilska senatska zbornica, potekel mandat. V volilne imenike je bilo vpisanih 2,920.615 volilcev. Kandidatne liste je postavilo 12 strank, 6 velikih in 6 „manjših“.
Volitve so imele izreden pomen. Na njih je namreč ljudstvo moralo odločiti ali je za Freievo izvedbo „revolucije v miru“ ali jo pa odklanja. Kajti
sama absolutno večino v parlamentu.
Pri nedeljskih volitvah so dobile posamezne politične skupine naslednje število poslancev in senatorjev: krščanski demokrati 82 poslancev in 12 senatorjev; radikali 20 poslancev in 3 senatorjev; komunisti 18 poslancev in 2 senatorja; socialisti 15 poslancev in 3 senatorje; liberalci 6 poslancev in nobenega senatorja; narodni demokrati tri poslance in enega senatorja; konservativci tri poslance in nobenega sena-
sedanji čilski krš|čanski demokratski j torja.
predsednik za izvedbo svojega programa, s katerim je bil izvoljen za predsednika, v parlamentu ni imel večine. V njem je imel samo 28 poslancev. Zato mu je parlamentarna opozicija od petih predlogov, ki jih je predložil v razpravo in uzakonitev zavrnila kar štiri in sicer najvažnejše, t. j. predlog za „čilenizacijo“ bakrenih rudnikov, za izvedbo agrarne reforme, za spremembo državne uprave, za zidanje stanovanj, skih hiš za revne sloje in odstranitev takoimenovan,h „mizernih naselij“.
Volitve so prinesle prodorno zmago krščansko - demokratskemu predsedniku Freiu. Od 147 poslancev je dobil sam 82 poslancev, t. j. 8 več, kolikor mu je potrebno za lastno večino v parlamentu.
Freieva nedeljska volilna zmaga, je edinstvena v čilski politični zgodovini. Kajti od leta 1841 se je tokrat prvikrat zgodilo, da je dobila katera stranka
Listi pišejo, da je volilni poraz konservativne in liberalne stranke, ki sta se zlasti upirali Freievi izvedbi agrarne reforme, tolikšen, da je malo verjetno, da bi se od njega mogle še opomoči in znova dvigniti do prejšnje veljave.
'Po volilni zmagi je Frei govoril narodu. Zatrjeval je, da sprejema to zmago „s skromnostjo,, ker nismo ljudje, ki bi se dali zanesti od uspeha“. Poudaril je, da se je narod izjavil, da naj vlada izvede politiko, ki jo je napovedala, t. j. da gradi hiše in stanovanja, izvede agrarno reformo, izvede politiko glede bakra, začne boj proti inflacij, in za boljše življenje ljudi in za socialno pravičnost, ki naj vlada med njimi.
Frei je v zadnjem času imenoval tudi nekaj novih poslanikov. Tako je bil med drugim imenovan za čil. veleposlanika v ZDA senator Radomir Tomič.
Napetost med Zahodno Nemčijo in Egiptom
Odnosi med Zahodno 'Nemčijo in ’ ne morejo otresti svoje zloglasne sov-
Nova zaostritev spora med Moskvo in Pekingom
Pripravljalna konferenca komunističnih strank v Moskvi, ki je trajala od 1. do 5. marca t. 1., in na kateri naj bi se sodelujoče kom. stranke dogovorile o skupnem nastopanju proti Pekingu, se je vršila v zaprtih prostorih, tako da razen iz uradnih poročil ostali svet ni mogel zvedeti, kako se je konferenca sicer razvijala.
Prvo uradno poročilo o razgovorih na konferenci je bil protest komunističnih strank proti izkrcanju ameriškega vojaštva v Južnem Vietnamu. Drugo poročilo pa poudarja, da so se zaradi pekinških napadov na sovjetsko vlado, sodelujoče komunistične stranke še tesneje strnile okoli Moskve.
Med Pekingom in Moskvo je med zasedanjem konference prišlo do novih napetosti, zlasti, ko je Peking obtožil Moskvo, da ni ščitila azijskih in afriških demonstrantov pred ameriškim veleposlaništvo, m v Moskvi. Sovjetska policija je namreč nekaj demonstrantov za kratek čas priprla. Peking je zahteval od Moskve, da se mora sovjetska vlada demonstrantom opravičiti.
Moskovska vlada je pekinško zahtevo odbila, v Pekingu pa je kitajska vlada uprizorila demonstracijo proti sovjetom pred sovjetskim veleposlani-
štvom. To so bile prve demonstracije proti ZSSR na Kitajskem.
Opazovalci menijo, da je spor med Pekingom in Moskvo, kakršen je sedaj, nerešljiv. Peking vztrajno zahteva, da mora Moskva opustiti idejo o mirnem sož,tju z zahodnjaki in da se mora otresti revizionizma, ki da ga je v sovjetsko partijo zanesel Hruščov.
V Madridu v Španiji je imela vlada zadnje čase težave s študenti, ki so se začeli upirati sedanjim vseučiliškim sindikatom in zahtevati več svobode. Večja skupina študentov in tudi nekaj profesorjev se je ločila od uradnega študentovskega sindikata in ustanovila svojega. Na nekaterih fakultetah so imeli tudi stavke. Prišlo je tudi do spopada s policijo. Končno so se duhovi pomirili in. zadnja poročila iz Madrida navajajo, da bo vlada v znatni meri ugodila študentovskim zahtevam.
Harold Wilson, predsednik britanske laboristične vlade, je ob obisku v Zahodnem Berlinu Nemcem zagotavljal, da Vel. Britanija ne bo umaknila svojih čet iz Zahodne Nemčije brez predhodnega dogovora med zahodnimi zavezniki.
Egiptom so zaradi Ulbrichtovega obiska v Kairu močno napeti. Nasser je zagrozil Bonnu, da bo ves arabski svet prekinil odnose z Zahodno Nemčijo, če bo le-ta vzpostavila diplomatske odnose 'z Izraelom, kakor je napovedal Erhard.
Zahodnonemška vlada je trenutno v neprijetnem položaju. Pod pritiskom Amerikancev je pošiljala Izraelu orožje, vsled česar je prišlo do spora med Bonnom in Kairom. Ko je ustavila pošiljke orožja Izraelu, je judovski kapital v ZDA zakrožil, da bo ustavil na-daljne trgovanje z Zahodno Nemčijo, če ta ne bo vzpostavila trgovine z Izraelom.
Bonn ne more izgubiti Afrike in arabskega področja v prid Izraelu za svojo trgovino, še vedno pa se Nemci
ražnosti proti judom med II. svetovno vojno. To zlasti napihujejo komunisti po vsem svetu in judje.
V teh razmerah je Erhard pretekli teden uradno objavil, da Zahodna Nemčija ne bo dovolila drugim krojiti svoje zunanje in trgovinske politike in poudaril: 1) Bonn ne bo sodeloval pri novem petletnem planu, ki ga ima v načrtu Nasser; 2) Vsak nadaljni Nasser-jev korak, ki bi bil prijateljski do Ulbrichtovega režima, bo Bonn najostreje obsodil in postopal položaju primerno; 3) Z Izraelom bo Bonn skušal vzpostaviti diplomatske odnose; 4) Bonn ne bo več pošiljal orožja Izraelu.
Zahodnonemška vlada je o svojih omenjenih sklepih obvestila vse zavezniške vlade.
nem zdravju in iskrenosti naše mladine. Vemo, da so z rednim pošiljanjem otrok v tečaje zvezane skrbi, stroški, delo. Ampak starši, ki mislijo le na otroke, njihovo dobro in koristi, bodo vse to zmogli brez tožb in oklevanja. Za koga
tej strani oceana dviga ponos in krepi moči za obstoj našega naroda v domovini. In domovina, tista dobra in poštena, ima oči uprte v mladi slovenski rod, ki raste pod tujim nebom, a ob domači slovenski paši. Tako smo pove-
I
Uruguayska policija raziskuje zločin, ki je bil izvršen verjetno 23. februarja nad Letoncem Herbertom Cu-kursom. Njegovo truplo je bilo zaklenjeno v kovčku v eni od vil ob monte-videjski morski obali. Herbert Cukurs je bil letalski inženir ter je imel svoje
V TEDIH
njegova prednika Karol Renner in Theodor Koerner je tudi on umrl med izvrševanjem predsedniške funkcije. Bil je prav tako socialist kot prejšnja.
Dunajski nadškof kardinal dr. Franz Koenig je izjavil, da je madžarska vlada vsak trenutek pripravljena dovoliti
živita oče in mati, če ne za otroka! Naj I zani med sabo in čutimo isto, sloven-bi ne bila vedno prva skrb čim udobnej-| sko, domače!
ša hiša, donosna obrt, denar! Nekega dne bo vse to nič, otroci pa bodo ostali in s ponosom govorili o starših, ali pa žalostno sklanjali glave, kadar bo pogovor nanesel nanje...
Naš rod v tujini naj ostane slovenski po mišljenju in dejanju. Sicer, čemu naša kulturna dediščina? čemu naše knjižnice, naša pesem, če bi ji bilo usojeno umreti? Čemu naj še stara mati iz domovine pošilja vnukcu knjige, že jih ta ne bo prebiral in ne razumel več? Kako na se ji vnukec zahvali za prijazni 'dar, če ji ne bo znal napisati preprostega pisma, niti ji za praznike sestaviti voščila? Naše slovenstvo na
Slovenska mati, oče, brat, stric — ne tehtaj žrtev, ki te težijo, če pomagaš mladino voditi v slovenske šolske tečaje ali ji nudiš pomoč pri učenju! Ne seštevaj izdatke, ki si jih potrošil v ta plemeniti namen!
Slovenski ljudskošolski tečaji po naših domovih z božjo pomočjo pričenjajo z delom; v osrednji slovenski hiši pa odpira svoja vrata srednješolski tečaj, ki naj združi v svojih učilnicah iz vseh slovenskih naselij našo srednlešolsko mladino.
Dobro seme je pripravljeno: slovenska mladina, v tebi naj dozori v klasje! ski predsednik dr. Adolf Schaerf, ki je
—jkc ; umrl v nedeljo 28. februarja. Tako kot
podjetje v Brazilu. Nekateri podatki primasu Madžarske kardinalu Mindsr
zentyju svoboden odhod iz Madžarske, toda kardinal Mindszenty na to ne pristaja. Pravi, da bo zapustil svojo kon-finacijo na ameriškem veleposlaništvu šele potem, ko bo madžarska vlada odredila popolno kardinalovo rehabilitacijo. Avstrijski kardinal je zatrdil, da Vatikan odobrava odločno stališče madžarskega kardinala.
„Rdeča zvezda“, glasilo sovjetskih oboroženih sil, objavlja uvodnik, v katerem zatrjuje, da so komunistične stranke naravnost odgovorne za vse prevratne akcije v Latinski Ameriki. Komunisti so po zatrjevanju pisca tega članka „sila, ki cementira borbo“. Komunisti so dalje tisti, ki „vodijo množice, katerih manifestacije zadobi-vajo najrazličnejše oblike od stavk pa vse do vojne gverilcev“.
V indijski državi Kerala so komunisti dobili večino pri zadnjih volitvah. Položaj v tej državi za zvezno indijsko vlado je sedaj te:m težji, ker so keral-ski komunisti na strani kitajskih komu nistov. Večino izvoljenih kom. poslancev je dal predsednik zvezne indijske vlade Shastri zapreti kot zarotnike proti državi. Za tako postopanje ima pobla-stilo v obstoječi zakonodaji.
PORAVNAJTE NAROČNINO!
navajajo, da se je med vojno boril proti komunistom ter da je bil soudeležen tudi pri uničevanju letonskih judov.
Brazilska vlada je objavila, da je odkrila novo zaroto proti sedanjemu režimu. Njeno središče je bilo država Rio Grande do Sul.
Am. zun. minister Dean Rusk se je
v clevelandskem govoru zavzemal za enotnost zahodno-evropske obrambne skupnosti. Zagovarjal je tudi tesno sodelovanje močne Evrope z ZDA, ker je samo skupni nastop močne demokratske Evrope in ZDA lahko porok za zgraditev takega sveta, v katerem bodo lahko živele svobodne ustanove.
Predsednik italijanske vlade kršč. demokrat Aldo Moro je spopolnil svojo vlado. Resor zunanjega ministrstva, ki ga je do izvolitve za predsednika republike vodil Giuseppe Saragat, je dal biv. kršč. demokratskemu predsedniku Amintoru Fanfaniju, Saragatovi socialisti so pa dobili v zameno ministrstvo za industrijo in trgovino. Ta resor je sedaj prevzel Edgardo Lami Starnuti.
V Zahodni Nemčiji bodo let. splošne volitve 19. septembra.
Na Dunaju je v grobnici predsednikov avstrijske republike dobil zadnje zemsko bivališče dne 5. marca avstrij
• V O B O D N
SLOTS SIJA
Buenos Aires, 11. marca 1965
Razprave in pričevanja
(Razmišljanje o uvodnem delu v Zbornika Svobodne Slovenije za 1965)
Trdno sem prepričan, da zasluži . skega dr. G. Rožmana. Obtoževati cer-Zbornik 1965 toliko in še več pozornosti, j kvenega kneza v takem podlem jeziku kolikor sem mu je posvetil, ko pišem ! je strahota sama na sebi, ki se človeku že tretjo razpravo o njegovi bogati skozi in skozi upira; s takimi prosta-vsebini. Nisem šel po vrsti, kakor je skimi besedami obtoževati ga cele vrste
navada, ker me je anketa o komunizmu tako zajela, da sem se vsedel in najprej napisal, kar sem mislil, da moram napisati o tem našem osrednjem vprašanju. Potem sem pa kar nadaljeval s svojimi pripombami k tretjemu delu knjige; tako mi sedaj preostane še prvi, uvodni del, ki nosi naslov: ‘Razprave — dokumenti — pričevanja’. S
‘zločinov’, ki se jim na prvi pogled vidi, da so podlo izmišljeni, je še huje. Jaz bi bil odlomke iz -obtožnice, ki zadevajo škofa Rožmana, kakor tudi besedilo sodbe v celoti izpustil. Prevzvišeni škof v svojem odgovoru itak citira odstavke, ki ga obremenjujejo, z namenom, da nanje drug za drugim odgovarja.
Naši generaciji je bilo usojeno, da je
tem vrstnim redom no,čem napraviti ! moraia biti priča poniževanja in blate, vtisa, da bi mi bil prvi del manj všeč, r,ja katoliškega škofa, kakršnega ni
ali da se mi zdi manj važen in manj «odlično napisan. Saj je tu priobčena moja lastna razprava!
Ta del knjige obsega pravzaprav dve poglavji: v prvem so razprave, v drugem pa — že po nekaki tradiciji — zgodbe o slovenskih hribolazcih, bolj prav rečeno: gorolazcih, ker plezanje po patagonskih Andih, vzpenjajočih se do 4000 m proti nebu, ni nič podobno hribolazenju na šmarno goro.
Razprave prvega poglavja so zgodovinsko pomembna sociološka, verska, kulturna, politična razglabljanja slovenskih problemov, ki jih zelo primemo uvede M. Komar s svojim uvodom. Pogoji za dialog. Nam vsem je napisan
najti v zgodovini Cerkve, kaj šele v 500-letnem obstoju ljubljanske škofije. Ko človek bere škofov zagovor, šele more prav oceniti, kako podlo so mu podtikali, pritikali in dodajali dejanja, ki jih niko/li ni storil. Za nas, ki smo ga poznali, so njegovi odgovori na obtožnico nepotrebni. On je čist in velik v očeh vseh poštenih Slovencev doma in
rim na svojo osebno noto, bi dejal: meni Meškova solzava mehkoba ni bila všeč. Pa to nič ne spremeni na dejstvu, da je bil pisatelj s svojim značilnim slogom, ki ga je Ivan Cankar označil za ‘meškobnost’, velik in značilen umetnik. Jezik mu poje kot mehka harpa. Bog ve, kako mu je bilo, ko je — sentimentalen in paln ljubezni do sočloveka — umiral sam in zapuščen... Zima iz Rusije ni dopustila odjuge v domovini.
V drugem poglavju tega dela pa nastopijo naši gorniki, slovenski plezalci po skoraj nedostopnih in tveganih čereh južnih Andov. Spet se pokaže, kaj premore slovenska podjetnost, vztrajnost pa tudi visoka sposobnost! Ko sem bral in gledal čudovite slike, mi je v spominu prišel nasproti sošolec in prijatelj iz mladih let, duhovnik Jože Kastelic, ki je nekje v tistem gorovju našel prezgodnjo smrt. Bil je pionir slovenskega dušnega pastirstva v tem delu sveta, pa je mlad umrl med andskimi pečinami in ga menda nikoli niso našli.
Vojko Arko ni samo planinec, marveč je pisatelj, ki ima umetniško žilico. Ni samo načitan poznavalec plezalske
Ii ihrljcaja ta
V nedeljo volitve.
v zdomstvu. Res pa je, kar pravi ob znanosti, marveč ima njegov slog lite-sklepu msgr. Jagodic, in sicer res za ramo ceno. Sprva ko sem bral njegove svetovno javno mnenje: ‘Žrtvoval je za izlete v hribe in gore, nisem vedel, da svoj narod ne samo smrt v pregnan- je sin mojega dobrega sošolca in vojaštvu, marveč cela najdražje: svoje do-, škega druga med prva svetovno vojno,
bro ime pred zgodovino’. Bodimo trdno prepričani, da bo objektivna zgodovinska ocena njegovega nastopa zoper ko-
njegov opomin, naj nas pri vsakem dia- I munizem ob svojem času njegovo obla-
logu, ki je iskanje resnice v razgovoru (z izmenjavo misli), vodi pristnost, ši-rokosrčnost in pogumna borbenost, čim manj pa čustva in strasti. Če bi bilo med nami slednjih manj, več pa prvih, bi bilo mnogo bolje in prijetneje živeti v naši begunski skupnosti, bi mnogo več dosegli za našo skupno stvar.
V razpravi, začeti že v Zborniku za 1964 o socialni in politični zgodovini Slovenije, je skrbno in podrobno obdelan pregled političnih dogodkov v Sloveniji v eni najusodnejših dob narodove preteklost od 1. 1912 do 1918. Napisal jo je mož, ki je sam od blizu sledil dogodkom, pa moral ugotoviti, kako se člo\eške slabosti najbolj usodno pokažejo ob uri na j več je stiske. Razkol med mladini in starini, porojen iz osebnih ambicij v vodstvu vodilne slovenske stranke (SLS) ob preliamu narodne zgodovine, 1. 1918, je lekcija, ob kateri bi se bilo nam vsem treba resno zamisliti. Za moj okus je poglavje o Camilli Theimer ob takem velikanu, kot je Janez Evangelist Krek, preveč podrobno obdelano in preveč raztegnjeno.
Komunistični proces zoper Nagode-ta in njegovo skupino, ki ga živahno in podrobno opisuje so-obtoženec L. Sire (kakšen spomin ima pisec!), je nazoren prikaz komunistične justice.
teno pa svetniško ime oprala v celoti. Njegovi odgovori v Zborniku, sedaj objavljeni, bodo pa zgodovinarju služili pri iskanju in izluščevanju resnice, ki je hčerka božja.
Zelo smiselno je urednik Zbornika priključil škofovim odgovorom na obtožnico razpravo o sodobnem stanju katoliške Cerkve v Jugoslaviji. V tem
ki se nanj pogosto spomnim, zdravnika dr. Joška Arka, žal že tudi pokojnega. To-le ‘gorniško’ poglavje mi obnavlja podobe dveh prijateljev izza mladih let in mi je samo toplo pri srcu, ko vidim, da sta v g. Vojku oba utelešena v najbolj vrednem in popolnem smislu. Peter Skvarča se uspešno postavlja ob bok Vojku Arku s svojim popisom poti ‘V neznano’.
Poleg gorskih slik ima Zbornik tudi vrsto lepih posnetkov umetnin naših modernih begunskih umetnikov, ki smo
Dr. Ludovik Puš
dokumentu je stvarno opisano, kar je j lianJ*e upravičeno ponasni. Knjiga s ranjki škof Rožman predvideval in se '	vse^ino mora v hišo vsakega Slo-
bal za duhovno življenje slovenskega venca-ljudstva, če Se polasti oblasti komunizem. Opisano je ne po videnju pokojnega nadpastirja, marveč na podlagi trdih dejstev, ki jih vsa spretna in načrtna propaganda režima ne more spraviti s sveta. Najhuje se komunistična pest čuti pri vzgoji mladine. Avtor pride do zaključka, da je komunizem tak, kot je bil. V načelnih stvareh ni in ne bo popustil niti za las, v nebistvenih pa taktizira.
V zgoščeni obliki je povzel Roman Rus potek in sklepe drugega zasedanja vatikanskega koncila. Brali smo o tem sočasno po časopisju, toda človeku časopisna poročila ne nudijo celotne in v enoten lik povezane vsebine koncilskih razprav in dosežkov. Vsak veren katoliški Slovenec naj to imenitno sestavljeno poročilo prebere in knjigo spravi,
V nedeljo bodo v Argentini volitve za izmenjavo polovice zveznih poslancev ter poslancev v provincijskih par fomentili in občinskih svetovalcev. Volitve bodo v prestolnici — Buenos Aires ter v vseh provincah. V treh so zadnje tri nedelje delne volitve že bile. Te so Formosa, La Rioja in Catamarca. V vseh treh je zmagala vladna ljudska radikalna stranka. Po številu glasov in dobljenih mandatov je takoj za njo peronistična Union popular, ki bi se bila lahko uveljavila kot večina v prov. Catamarca, če ne bi bila šla razcepljena v volilni boj. Nesoglasje med peronisti v tej provinci je bilo tolikšno, da so se za zaupanje ljudstva potegovale kar tri peronistične skupine. Za to boleznijo pa v prov. Catamarca niso bolehali samo peronisti, ampak vse politične skupine. Tudi krščansko-demokratska stranka je imela pri volitvah dve listi. Ta politična skupina se tudi v tej provinci ni mogla uveljaviti, kar je neuspeh sedanjega vodstva stranke s filoperoni-stično politiko. Zato po volitvah napovedujejo v stranki močnejše politične pretrese, ki bodo gotovo nastali, ko Lodo iskali krivce za tako slabe rezultate, ki jih je pri tokratnih volitvah dosegla krščansko demokratska stranka; zlasti še, ker je pred leti imela vse pogoje in možnosti, da Se kot povsem nova in politično neomadeževana stranka med ljudstvom uveljavi ter s krščansko socialno ideologijo postane z leti večinska argentinska stranka.
Za nedeljske volitve bodo politične stranke zaključile volilno propagando v petek o polnoči. Za ta dan posamezne politične skupine napovedujejo na raznih krajih velika zaključna zborovanja z govori predsednikov strank. Volilna propaganda za nedeljske volitve se od volilnega boja v prejšnjih letih znatno razlikuje. Za te volitve skoraj ni javnih shodov po trgih in ulicah. Zame-
émgmimmtm t
n j ala sta jih radio in televizija, plačana propaganda po listih, zlasti pa lepakih. Politične stranke naravnost tekmujejo v iskanju in sestavljanju učinkovite propagande z njimi. Mesto je je polno. V milijone in milijone gredo stroški zanjo. Saj so n. pr. samo peronisti naročili v eni od buenosaireških tiskarn 40 milijonov raznih letakov v vrednosti okoli 20 milijonov pesov. Moč. na in učinkovita je tudi volilna propaganda z lepaki vladne ljudske radikalne stranke, dr. Frondizijeve politične skupine MID, Aramburujeve UDELPE ter dr. Thedijeve progresivne demokratske stranke.
Kakor pri dosedanjih volitvah, bo tudi pri nedeljskih šel glavni iboj med vladnimi ljudskimi radikali in peronisti. Ta bo brez dvoma najostrejši v provinci Buenos Aires. Peronisti bodo napeli vse sile, da bi v njej dobili večino, vladna stranka pa tudi ne bo opustila ničesar, kar bi ji zmanjšalo sedanji politični vpliv in položaj v tej najvažnejši argentinski provinci. Prav tako ne ostale politične skupine, ki imajo v buenosaireški provinci tudi svoje najmočnejše postojanke in volilne kadre.
Po izjavah vladnih osebnosti dosedanje volitve v Argentini potrjujejo, da je država na široki poti v pravo in trajno demokratsko življenje. Tako je zatrdil sam predsednik republike dr. Illia. Ta predsednikova izjava, bo po zatrjevanju vladne stranke (dobila še večje potrdilo pri nedeljskih volitvah, ko bodo državljani lahko povsem svobodno izpovedali svojo voljo, da bo razpoloženje ljudstva dobilo resničen izraz. Za pravilno izvedbo volitev skrbe oborožene sile.
Ob 25-letnici tragične smrti Jožeta Kastelica
Zgodba se bere kot odlomek iz velikega da bo imel pri roki kancizno oceno zgo-fomana in je bila zame ne samo opis dovinskega cerkvenega zbora. Kar se nezaslišanih dogodkov, marveč lepo- dogaja v baziliki sv. Petra, je epohal-slovje. škoda le, da to leposlovje kva- nega pomena za ves svet in nič manj rijo citati iz obtožnice, ki jo je v ogab- za nas, ki hočemo biti zvesti udje Cer-nem žargonu bral javni tožilec in se te kve.
grdobije preveč ponavljajo pri utemeljevanju obsodbe.
Poglavje zaključuje silno značilna ocena pisatelja Ksaverja Meška, ki je
Podoben, če ne isti odvratni jezi- lani v visoki starosti umrl, iz peresa kovni stil se zopet ponovi v obtožnici Tineta Debeljaka, pravega mojstra v rajnkega mučeniškega škofa ljubljan- analizi naših leposlovcev, če naj uda-
Dne 8. marca je minilo 25. let, odkar je kraljica And Aconcagua zahtevala življenje slovenskega izseljenskega duhovnika v Argentini g. Jožeta Kastelica.
Tega tragičnega dogodka so se spominjali rojaki po vsej tej prostrani državi; zlasti starejši slovenski naseljenci, ki so pok. Jožeta Kastelica osebno poznali ter mu pomagali pri njegovi duš-nopastirski službi med Slovenci v Argentini in pri urejanju ter izdajanju Duhovnega življenja, ki ga je sam usta-
Kastelic je povabilo z navdušenjem sprejel in je imel verjetno doslej sv. mašo najvišje v argent, gorah.
Ekspedicija, v kateri je bilo okoli 25 oseb, je 4. marca odrinila naprej. Prenočili so v zasilnem taborišču in zatem nadaljevali turo. Pot je bila nevarna samo na nekaterih mestih. 7. marec je bil določen za dan, ko se bo tistim članom ekspedicije, ki so še mogli vztrajati na poti izpolnila želja, da se bodo lahko
mimo šotora, v katerem je ostal pok. Kastelic, dva druga turista. Pa tistega dne nista mogla izvršiti svojega namena za zavzetje vrha Aeoncague, čeprav je bil izredno lep dan. Zato je verjetno, da je proti vrhu Aeoncague odšel Kastelic sam. Popoldne 8. marca se je na Aconcagui razbesnel za več dni divji snežni orkan, ki s hitrostjo do 200 km na uro nosi s sabo pest debelo kamenje kot prah. In v tistem snežnem viharnem orkanu je našel smrt na Aconcagui slovenski izseljenski duhovnik Jože Kastelic.
Ko se je po petih dneh snežni orkan vnesel, so se člani reševalne ekspedicije mogli odpraviti na pot. Toda šele 14. marca so mogli priti do šotora, v katerem je ostal pok. Kastelic, ko se je zadnji član Linkove ekspedicije po-
povzpeli na najvišji vrh v Andih. Med
tistimi, ki so bili zaradi višinskih raz-. slovil od n^a- Šotor » še stal’ toda novil, da bi bil tako z rojaki še bolj po- 1 lik možno izčrpani) je bil tudi pok. Ka- bil * prazen' Kastelčevo truplo so iskali
vezan. Spominjala se ga je pa tudi ena ; stelic- Zato mu je vodja ekspedicije ! po vsej' okolici> toda našli 80 Sa šele od buenosaireških radijskih oddaj. | odiožno odsvetoval nadaljevanje ture, j leto dni poznej'e dne 17- marca 1941 in Nesreča na Aconcagui se je pa pred pok. Kastelic pa je preveč zaupal v svo- sicer na po1 poti med plaza de MuIas
1	—--J______1_1__T71_T____* ___ ■ _	ivi irwli atm A nnvinnnnn it ..ìXini CTOAA m»
25. leti zgodila takole: Februarja meseca 1940 se je odpravljala večja skupina preizkušenih andinistov z Linkom n? čelu na Aconcaguo. Ko je Link dne 24. februarja 1940 prišel v hotel Puente del Inča še po zadnje potrebščine,
jo moč ter Linka ni hotel poslušati. Pa je postajalo le vedno« bolj očitno, da bo
in vrhom Aeoncague v višini 5800 m. Položili so ga na hrbet muli, da ga
vsakih 20 korakov. V višini 6590 m je pok. Kastelic obstal z izjavo, da ne more nikamor več. Ostal je sam, medtem
ie^ tam naletel na pok. Kastelica. Pova- je ostalih 6 andinistov nadaljevalo bii ga je, naj bi sel z njim na Plaza de turo ter ob 16. uri istega dne doseglo Mulas' (4600 m), da bi imel tam naslednji dan, ki je bila nedelja, sv. mašo.
Odslej maša, ne bo drugačna
Ob začetku sv. maše s slovenskim jezikom dne 7. marca 1963
Zakaj je prišlo do sprememb pri bož- vpeljalo zato, iker verniki niso več priji službi V Zakaj naj se božja služba stopali k obhajilu kot v prvih časih kr-vrši v sodobnih, narodnih jezikih? Za- ščanstva. Povzdigovanje hostije in ke-kaj naj verniki odgovarjajo in sodelu- liha se je začelo, ko so krivoverci zajejo pri maši in pri drugih obredih? , rikali Jezusovo resnično navzočnost v Te spremembe, ki jih imenujemo tu- presveti Evharistiji (po Jungmannu). di kot liturgično obnovo, moremo ute- Sveta maša je daritev in spomin na meljiti in pojasniti na različne načine. Kristusovo odrešilno trpljenje. To je le-Pri teh pojasnilih pa slišimo tudi po izraženo v prvi molitvi po povzdigo-zgodovinske netočnosti, ki motijo one, vanju: „Zato is!e tudi spominjamo... ki so kaj slišali ali brali o zgodovini zveličavnega trpljenja, vstajenja od mr-bogočastja. Z zgodovinsko nepravilnimi tvih in častitljivega vnebohoda... inj razlagami delamo škodo, ker ljudje dobi- darujemo...“
vrh Aeoncague.
Omenjenih 6 andinistov je ob vrnitvi dobilo pok. Kastelica na mestu, kjer
minja le nebistvene stvari pri bogoslužju. 80 **bi? Potili.^Skupno z njim so se Nebistvena stvar je tudi jezik. Prav spus.tlh dov najvlsjega sotora’ klv 80 ga
tako je nebistveno tudi odgovarjanje vernikov na duhovnikove liturgične mo-
litve. Tudi ne veže pod grehom. Prav niŽje’ toda Kastelic je °vdložno vztrajal
tako odgovarjanje pri maši ni potrebno za veljavnost svete maše in za spolni-tev nedeljske dolžnosti. Prav je, da smo o tem na jasnem, ker nekateri razlaga-
jo napačno sliko o katoliški Cerkvi v preteklosti.
Nemški bogoslužjeslovec Jungmann v razlagi maše zelo lepo slika srednji
Ni res, da je bil vernikom v pretek- vek, ko je bilo Kristusovo trpljenje ver-losti bogoslužni jezik (v zahodno rimsko nikom živo pred očmi. Zgodovine Cer-katoliški Cerkvi latinščina) razumljiv, kve in liturgije v srednjem veku ne Latinščina je ostala dolga stoletja bo- smemo podcenjevati, saj obstajajo šte-gosiužni jezik, ko ga verniki že niso vilni zgodovinski spomeniki (umetniški več razumeli. V srednjem veku so le in književni), ki nam govore o boga-
izobraženci razumeli latinščino, velikemu delu vernikov je ostala tuja. Tudi brati mnogi niso znali. Ko so začeli tiskati knjige, so izdajali „Sveto pismo za uboge“. To je bilo sveto pismo v slikah za one, ki niso znali brati. V 15. in 16. stoletju so ga rabili za verski pouk preprostih vernikov, ki jih je bilo veliko več kot izobražencev. Izobrazba je bila tedaj zelo draga zadeva in preprostemu ljudstvu sploh ni bla dostopna.
Tudi ni res, da se je povzdigovanje
stvu duhovnega življenja Cerkve. Sv.
jo sodelovanje vernikov pri maši tako, pritrjen na lesen križ* da povzročajo dvome. In zato maša ne ! Najbolj utrjeni član ekspedicije Fran-bo drugačna, ostane kakor je bila, spre- ! ke je ostal s pok. Kastelicem toliko cameni se le pogovorni jezik pri maši, ki sa, da mu je skuhal čaj in ga spravil bo odslej narodni, za «nas slovenski. j v spalno vrečo, nato je odšel, pok. Ka-Po nauku drugega vatikanskega kon- ' stelic pa ostal sam v tihi gorski Sa-cila smo vsi verniki božje ljudstvo, bož- moti.
Naslednjega dne bi bila morala priti
ja družina, katere glavna naloga je če-ščenje Boga, ki še vrši prav v bogoslužju. Ker je ta resnica danes bolj Tr AT,AÄTr a
1 j	, i i . •	/-v _	IV. vj .K> v/S JÄ-jnL
znana kot v preteklosti, zato Cerkev želi da je to tudi na zunaj izraženo v sodelovanju vernikov pri bogoslužju.
Zato je vpeljano dejansko, živo, govor-
obnemogel. Saj so morali počivati že Prenesla v Puente del Inča, kjer je
dobil zadnje zemsko bivališče. Dne 8. februarja 1942 so mu rojaki postavili nagrobnik z naslednjim kasteljanskim napisom:
Tukaj počiva oče Jože Kastelic, star 42 let.
Sin slovenskih gora Kaplan jugoslovanske kolonije Hotel je zasaditi križ na Aconcagui, toda telo mu je pri tem odreklo. Duša njegova pa, vneta za vse vzvišeno, se je dvignila čez vse višave 8. III. 1940
Po slovensko je pa zapisano:
V miru počivaj slovenske zemlje sin.
Vneti ljubitelj visokih planin.
INarodu bil si vodnik do večnih višin Hvaležni rojaki.
Ob 25. letnici Kastelčeve tragične smrti je obiskal njegov grob njegov osebni prijatelj, sodelavec in duhovni sobrat g. msgr. Janez Hladnik, s skupino mendoških Slovencev. Poročilo bomo objavili v prihodnji številki.
imeli v višini 6850 m. Na moč so si prizadevali, da bi Kastelica spravili še
da bo prenočil v taborišču in nato naslednjega dne poskusil doseči svoj namen: povzpeti se na vrh Aeoncague in na njem zasaditi mal kovinasti križec,
Pred volitvami
Volitve v deželni svet na Koroškem so pred durmi. Prihodnjo nedeljo bodo, j’eno sodelovanje vernikov pri bogosluž- ; jn teh volitev se bo prvič po drugi sve-
ju, ki je najbolj vidno pri vpeljavi na-
maša je bila tudi v srednjem veku sre-i rodnega, za nas slovenskega jezika, v
dišče bogoslužja.
Zakaj je Cerkev ravno sedaj vpeljala sodobne jezike v bogoslužje?
Kakor je v vsem človekovem rodu razvoj in napredek, tako je tudi v Cerkvi. Ta razvoj se ne vrši tako, da bi Cerkev popolnoma opuščala staro in se v
vse javno bogoslužje.
Kljub začetnim težavam, sprejmimo z veseljem naš jezik v naše bogoslužje,
tovni vojni samostojno udeležila tudi Slovenska manjšina. Zavedni koroški Slovenci so ponosni na svoj zgodovinski korak, da so vložili slovensko listo pod naslovom „Koroška volilna skupnost. Li-
šaj bo tako naša skupna molitev, javni sta je slovenska, Koroška je bila od ne-pogovor z Bogom bolj živ, bolj razum- kdaj ne samo domovina koroških Slo-ljiv, bolj naš, ker bo v slovenskem je- ; vencev, ampak je bila sploh zibelka slo-ziku. Vrnili smo se v čase sv. Cirila j venstva, zato tudi naziv „Koroška vo-
7sem prilagojevala novim razmeram, j in Metoda in po tolikih stoletjih je konč- j liina skupnost“ poudarja, da je v njej
Kar je bistvenega v naukih in bogo- , no le uresničena njuna velika želja! Bo-sluz ju, Cerkev ne more spreminjati. To j gu hvala za naš jezik pri naših mašah! ostane vedno nedotaknjeno. Cerkev spre- \	(Po „Ave Maria“)
prostora za vsakega, ki čuti slovensko.
Za samostojen nastop so se Slovenci na Koroškem odločili, ko so spoznali,
da obe vladni stranki nista prevzeli v svoj program obveznosti po uresničitvi določil, ki jih narekuje avstrijska državna pogodba. Tudi nista ti dve stranki sprejeli v svojo kandidatno listo zavednega Slovenca v takem vrstnem redu, da bi imel možnost za izvolitev ter tako tudi na zunaj priznali enakopravnost koroških Slovencev.
Slovenci so za sodelovanje z vladnimi strankami, toda zahtevajo, da se jih prizna kot enakovredne partnerje. Zavedni Slovenci ne morejo voliti kandidatov Avstrijske ljudske stranke, čeprav jih družijo s to stranko mnogi splošni (Nadaljevanje na 3. strani)
s« Sl«>wdrtS|c
Republiški svet Zveze kulturno-pro-svetnih organizacij Slovenije je ugotovil, da je bilo v Sloveniji v letu 1963 vloženih v kulturo le 0.56% narodnega dohodka. Ta odstotek se giblje od 0.02 v Sevnici, 0.30% v Novem mestu, od
0.77% v Ljubljani in nekaterih središčih. V občinskih središčih je 154 dvoran. Pri tem je zanimiva ugotovitev, da je bilo skoraj dve tretjini teh dvoran zgrajenih do leta 1945, t. j. predno so se komunisti polastili oblasti v Sloveniji in ostalih delih države. Od teh dvoran jih samo 60 služi izključno prosvetnim namenom. 37 dvoran uporabljajo samo kinematografi, 20 dvoran so se pa polastile druge komunistične ustanove: gospodarske in druge organizacije. Po istem viru so dvorane neurejene, zanemarjene, nevzdr-ževane, neokusno opremljene in nefunkcionalne. Stanje je zelo kritično in vpliva tudi na število prireditev. — Prednje navedbe dovolj žalostno pričajo, kako velika nesreča je komunistična diktatura v.a slovenski narod tudi s splošno kulturnega stališča, ker se splošna izobrazba naroda ne razvija več tako, kot se je pod demokratskim režimom pred komunisti. To potrjuje tudi dejstvo, da v 235 naseljih od 448 z nad 500 prebivalci ni prav nobenih knjižnic ali možnost, za izposojanje knjig.
Ljubljanski nadškof dr. Jože Pogačnik je po zgledu mnogih škofov v svetu odpravil različne vrste pogrebov.
V Sloveniji izhaja „Družina“ kot edini verski list. Komunistične oblasti so dovolile, da sme list izhajati dvakrat na mesec v nakladi 65.000 izvodov. Za novo leto se je pa število naročnikov dvignilo na 85.000. Toda komunisti niso dovolili, da bi smela Družina iziti v tej nakladi. In tudi ne potem, ko so cerkvene oblasti predlagale, da so pripravljene obseg lista zmanjšati. Pa bodo komunisti še naprej zatrjevali, da je v domovini verska svoboda!
Umrli so. V Ljubljani: Ludvik Rebernik, Vladimir Belak, Ana Prinčič, učiteljica v p., Vinko Bon, polkovnik milice v p., Marija Javornik, Antonija Perič roj. Legiša, Antonija Benkovič roj. Mar-koli, Anton Gregorič, glavni arhivar v p., Julij Cuznar, žel. uradnik v p., Anton Belič, Ivanka Potrato, Maksimilijan Si-košek, upok., Damjan Šantel, upok., Anica Zupančič-Vehar, strok, učiteljica v p., ing. Aleksej Kopylov, univ, prof. v p„ Franc Kodre, upok., Frančiška Mlakar roj. Žitnik, Fani Sedej roj. Likovič, Jože Skubic in Lovro Miklavčič v Celju, Anton Darovnica v Kranju, ing. Stane Hercog, direktor rudarskih podjetij v
SLOVENCI V AR GENTINI
MORON-CASTELAR
Zaključek počitniškega tečaja deklet
Med šolskimi počitnicami s'e matere navadno znajdejo pred vprašanjem: s čim zaposliti otroke? Ta problem je bil Vsaj delno rešen za dekliško mladino iz Morona in okolice, ko so se januarja meseca začeli na Pristavi počitniški dnevi za deklice. Vrstili so se skozi ves mesec januar in februar in sicer vsako siedo od 9 zutraj pa do sedmih popoldne. Obiskovalo je te dneve nekako 40 deklic v starosti od 5—12 let. Vsako sredo so imele najprej sv. mašo, nato pa se je vrstilo skozi ves dan: ročno delo, risanje, deklamacije, petje in težko pričakovana telovadba. Vse to pa prepleteno z igranjem, opoldanskim počitkom in prepotrebnim kosilom ter malico, za kar sta z vso požrtvovalnostjo poskrbeli gospe Marija .Dolinšek in Ivanka Čopova s pomočjo deklic samih.
Da bi imeli ti nepozabni dnevi vreden zaključek, je bila mišljena prireditev,
I ki se je vršila na Pristavi na pustni to-' rek, 28. februarja. Prvo presenečenje, ki smo ga starši, in mislim, da vsi obiskovalci Pristave ta dan doživeli, je bila razstava, ki naj bi pokazala, kaj vse so I deklice v teh počitniških dneh delale in j česa so se naučile. Stene so bile okrašene z risbami malih umetnic, po mizah so bili med šopki cvetja razpostavljeni skrbno zlikani in poškrobljeni predpas-j niki, vezeni z narodnimi motivi. Raz-: stavljeni so bili tudi spisi, ki so opisovali : preživete počitnice, med vsem tem pa so se vabljivo ponujali krožniki peciva, ki so ga z velikim trudom in v potu svojega obraza tudi pripravile deklice same.
Po ogledu razstave se je začel program z recitacijo najmanjših in sicer Župančičevo V gozdu, nato je sledila druga Župančičeva pesnitev Z vlakom, ki j so jo lepo podale večje deklice. Obe recitaciji sta bili naštudirani pod skrbnim vodstvom gospe Vide Pograjčeve. Za tem
Imenovanja za Slovensko dušno pastirstvo
v Argentini
Z dekretom Konzistorialne kongregacije v Rimu so imenovani za dušno pastirstvo med Slovenci v Argentini izseljenski misijonarji. Svoja središča imajo po sledečih škofijah:
Direktor dušnih pastirjev: Msgr. Anton Orehar
Buenos Aires: g. dr. Al. Starc in g. Jurij Rode
Avellaneda: g. Jože Guštin Górdoba: g. prof. Franc Levstek Lomas de Zamora: g. dr. Franc Gnidovec, Adrogué g. Petek Janez, C. M., Lands g. Štefan Novak, Banfield, Ezeiza Mar del Plata: g. Boris Koman Mendoza: g. Jože Horn Morón: g. Janez Kalan, Ramos Mejia
g. Matija Lamovšek, Castelar g. Janko Mernik SDB, San Justo Mercedes: g. Franc Reberšak C. M., Lujän
San Isidro: g. Matija Borštnar, Florida San Luis: g. Franc Novak San Martin: g. Gregor Mali in g. Franc Grom
Izseljenske misijonarje krajevni škofje sprejmejo, jim določijo cerkev, kjer opravljajo službo božjo za izseljence ter druga dušnopastirska opravila. Zvezo med misijonarji in krajevnimi škofi ter z delegatom za izseljenstvo pri konzisto-rialni kongregaciji vzdržuje direktor. Isti po delegatu za izseljenstvo poroča o misijonarjih konzistorialni kongregaciji v Rimu.
V pripravah na dvajsetletnico
V tem letu, ki je dvajseto, odkar so j se v domovini izvršili zadnji in najhujši j dogodki revolucije, ki so uvedli dobo duhovne in telesne nesvobode, pa tudi 'j dvajseto leto, odkar smo izbrali svobodo ! v tujini, bo naša skupnost izvedla vrsto ! prireditev in dejanj v počastitev mrtvim in opomin živim.
Društvo Zedinjena Slovenija v svoji izvedbi pripravlja sledeče:
1.	Prvo nedeljo v juniju bo v bue- ! rosaireški katedrali spominska maša za padle in pobite borce in druge žrtve revolucije, ob udeležbi kardinala prevzv. Antona Caggiana. Isti dan dopoldne bo j položen venec na grob generala San Martina.
2.	Spominska proslava bo pripravljena tako, da bomo k njej lahko povabili argentinske osebnosti in občinstvo. Zato bo ta prireditev v dvorani, ki je v strogem mestnem središču, in to verjetno v petek, 18. junija, ob 21. Ta čas in kraj je bilo potrebno izbrati zaradi večje verjetnosti, da se prireditve udeležijo osebnosti, katerih prisotnost bi dala večjega poudarka in po katerih bi se vsa skupnost razmahnila, naša problematika pa našla več razumevanja.
3.	Za zastopnike dnevnega 'in revijalnega tiska in poročevalskih agencij bo prirejen sprejem s koktajlom, na kate-
rem bodo gostje prejeli nekaj informativnega materiala, v nevezanem razgovoru pa bodo prišli v osebni stik z našimi bolečinami in težnjami.
4.	Pripravlja se natis brošure, ki naj v kratkem besedilu, a z zalo vredno in prikupno opremo opozori argentinski svet na naš narod ter njegovo preteklo in bodočo usodo. Brošura bo v velikem številu razdeljena med argentinske cerkvene, politične in vojaške osebnost,, kulturnike in časnikarje, preko rojakov pa tudi med druge osebe, ki imajo stik z nami in bi se jim radi predstavili.
5.	Javen lepak, ki bo razobešen po vseh važnih-krajih v mestu, naj opozori vso javnost na našo dvajsetletnico.
Upravni svet Zedinjene Slovenije je sprejel in naložil izvedbo tega programa v prepričanju, da je potrebno vzbuditi ob tej obletnici širok in ugoden odmev v tukajšnji javnosti. Zato je vse točke treba pripraviti tako, da zaradi skromnosti ali nepripravljenosti ne bo razlogov za zadrego.
Uspeh prireditev in dejanj bo zato nujno odvisen od sodelovanja in finančne zmogljivosti. Oboje, delo in stroški, pa predstavlja veliko breme.
Zato prosimo vse rojake za velikodušno naklonjenost.
ZEDINJENA SLOVENIJA
Hrastniku, dr. Franjo Šalamun, biv. odvetnik v Ptuju, Marija Galičič roj. Kržišnik v Poljčanah, Valentin Kavčnik v Vnanjih goricah, Marija Javornik roj. Ocepek v Izoli, Gervazij Udovič v Kopru, Antonija Puntar na Uncu, Anton Ažman, pos. in biv. tes. mojster v Kropi, Angela Kovačič roj. Lavrič na Jurjeviči, Jože Kermek, upravnik pošte v p. v Ravnah na Koroškem, Anton Gržina, pos. v Ilir. Bistrici, Franc Zakošek, miner v Trbovljah, Ana Medved, upok. v Št. Vilu pri Stični, Elizabeta Dirnbek roj. Vres v Rogatcu in Majda Malej roj. Bohinc v [ Radovljici.
il	WHWM—«M«—WW—M
je sledil obsežen pevski del, v katerem so nam deklice štiriglasno zapele več slovenskih dekliških pesmi. Za uspeh tega. dela programa se imamo zahvaliti požrtvovalnemu delu gospe Marije Ger-žiničeve. Po končani pevski točki so med ' petjem dekliške koračnice „Pogum“ (ki je marsikateremu navzočemu privabila j solzo v oči) dekleta odkorakala na šport-' ni prostor, kjer se je vršil še zadnji del j programa s telovadnim nastopom, za j katerega so deklice skrbno pripravile ! gospe Iva 'Vivodova, Marjanca Kraljeva ! in gospodična Marija Babnikova. j Po končanem uradnem delu progra-; ma so bili starši in vsi navzoči povab-I Ijeni k mizam, kjer so jih udeleženke ■ tečaja postregle.
Naj gre ob koncu tega počitniškega j tečaja iskrena zahvala vsem, ki so s svojim delom pripomogli k njegovi izvr-I šitvi.1 Zahvala odboru Pristave za vse-i( stransko sodelovanje, zahvala poleg že omenjenih gospe in gospodičen še go-spej Rozini Goriškovi, Marjani Batage-ljevi, Mirjam Rantovi in gospodični Jožici Lavričevi za njihovo delo. Naj jim bo zavest, da delo za našo mladino ni prazno delo, najlepše plačilo.	M-m
KOROŠKA
(Nadaljevanje z 2. str.) pogledi. Vendar se ne strinjajo z nacionalno, šovinistično usmerjenostjo koroškega dela te stranke. Skrajno zaslepljenost pa kaže ta stranka, ko misli pridobiti več glasov s popuščanjem do nacionalne — nemške ozkosrčnosti. Na tem temelju se ne more graditi sožitje med Slovenci in Nemci. Tudi socialistična stranka ima nekaj točk svojega programa skupnega s slovenskim socialnim programom. Prav zato so Slovenci pričakovali, da bo ta stranka upoštevala Slovence in jih priznala kot take. Toda kandidatna lista socialistične stranke je jasno pokazala, da hoče pridobiti na glasovih drugje. Zato zavedni Slovenci ne bodo volili socialistov. Zavedni Slovenci morajo voliti le svojo lišio; tO' je tudi program, da si z neutrudljivim in vztrajnim delom zagotove predstavnika v deželnem zboru.
Samostojen nastop Slovencev je nekoliko presenetil obe stranki, ki sta kljub vsemu upali na slovenske glasove, vendar pa so trezno misleči Avstrijci priznali, da Slovencem ne kaže drugega; dunajski katoliški list „Die Furche“ je namreč zapisal, da na Koroškem še ni dejanj, ki bi pokazala evropskega duha strpnosti.
•••»•••••••■«»»•■•■•»•«»»»■■««»•■»•»«»•i»*«»»» *•••»»•
Binetu v spomin
Slovenski zdomski rod je izgubil moža. Moža krepke volje, moža bistrega uma in moža izredne dobrote. Razum in zlasti srce mi narekujeta naslednjo misel in sodbo: Z ing. Albinom Mozetičem smo popolnoma nepričakovano in v našo nepopravljivo škodo izgubili osebnost, ki je v vsej svoji naravi tako mojstrsko znala poveza,ti tiste sposobnosti, ki predstavljajo resnično dovršen lik moža slovenske ter istočasno kozmopolitske formacije.
Odlikoval Te je oster in prodoren razum, izredna marljivost, neobičajna dobrota in resnično globoko razumevanje za duhovne in tvarne potrebe našega slovenskega zdomskega človeka. V svoji sredi imamo ljudi; ki posedujejo dosti Tvojih vrlin, vendai jim vedno manjka nekatera tistih odlik, ki se medsebojno dopolnjujejo in ki predstavljajo bistveni predpogoj za nagel, prodoren in nenavaden vzpon v družbeni lestvici. Brez zvez in brez priporočil si znal doseči, da sta bila Tvoj glas in Tvoje mnenje upoštevana v vrhovih industrijske organizacije svetovnega pomena. Istočasno pa si s svojimi nasveti, svojim delovanjem ter z vsemi svojimi prizadevanji zarezal v vsestranska dogajanja naših zdomskih ustanov tako globoko in neizbrisno brazdo, da bo našemu človeku še dolgo časa v zgled in vodilo.
N a globlje in naravnost nepopravljivo pa je Tvoj odhod odjeknil v Tvoji tako resnično ljubljeni družini, ki je
NAŠA JUBILANTA 80-letni jubilej Borštnar jeve mame
Skromna in tiha, kakršna je bila vse življenje, je praznovala v nedeljo, 28. februarja, 80-letni-co svojega življenja, Borštnar jeva mama. Obdana od svojih domačih: sina duhovnika, šestih poročenih hčera, zetov in sedemnajstih vnukov, je preživela ta dan v intimnem domačem praznovanju.
Jubilantka se je rodila 28. februarja 1885 na mogočni Gašperlinovi domačiji na Klancu ob starodavni Komendi na Gorenjskem. V zgledni in krščanski družini so jo vzgajali k resnemu življenju. Že v zgodnji mladosti je izgubila vzorno mater. Ko je starejši brat prevzel domačijo, je morala misliti na lastno ognjišče. Za moža si je izbrala Matija Borštnarja, preddelavca v Majdičevem mlinu v Jaršah pri Domžalah. Bog je blagoslovil njen zakon z osmimi otroki: Albina, Ivanka, Angela, A. . Francka, Filipina, Tilka in Matija, ^a svojo številno družino se je vsa žrtvovala. Bila je v močno oporo možu, ki je zaradi svojega krščanskega prepričanja in pripadnosti Slov. ljudski stranki moral trpeti zapostavljanje v službi, da je mogla poslati sina Janeza na srednješolske študije.
V svoji revščini pa ni pozabila na potrebe drugih. Rada je pomagala revežem.
Tik pred drugo svetovno vojno, je podedovala posestvo svojih staršev. Z velikim upanjem se je preselila na svoj stari dom, misleč, da bo tu v miru, ob doraščajočih otrocih, preživela lepše o-stale dni svojega življenja. Ta sreča je trajala le malo časa: izbruhnila je druga svetovna vojna. Sin Janez, akademik, se je ob nemški zasedbi moral umakniti v Ljubljano. Ob začetku protikomunistične borbe se je priključil legijcem. Ko so kom. tolpe začele razvijati svoje moriine akcije tudi po Gorenjskem, so v seznam za likvidacijo zapisali tudi starejše hčere Borštnarjeve družine. Morale so se umakniti, da so si rešile življenje; ostali so tako ob materi trpinki le trije nerodasli otroci.
Tik pred konce.m vojne je pa doživela najhujši udarec v svojem življenju. Na Jožefovo 1945 je zvedela za smrt svojega sina Janeza, dom. nadporočnika. Ta izguba je zadala rano njenemu srcu, katera se ne bo nikoli zacelila. Kmalu nato jo je čakal že nov udarec: treba se je bilo umakniti pred komunisti. Ni se pomišljala zapustiti dom in oditi na tuje, le da je lahko spremljala svoje otroke na njihovi begunski poti. S potrpežljivostjo je prenašala begunske težave na vseh postajah tega križevega pota: Ve-trinje, Peggez pri Lienzu, in Spital, odkoder je odšla v Argentino. Tu je zopet pomagala, kar je mogla svoji družini, dokler se ni razšla, ko so se poročile še mlajše hčere. Naselila se je pri svoji hčeri I ilici por. Marinčič v San Justu. Lu je tudi doživela najlepše trenutke svojega življenja: mašniško posvečenje m novo mašo svojega najmlajšega sina. ludi to srečo ji je kmalu zameglila bolezen njenega moža. Par mesecev pred zlato poroko, ko so se njeni otroci že pripravljali za to slavje, ju je Bog ločil za vedno na tem svetu. Močna v veri mu je stala ob strani v bolezni in smrti. Nastala je nova praznina v njenem življenju. Tolažbo je znova našla v molitvi. Kljub svojim visokim letom gre vsak dan v bližnjo cerkev v San Justu. Ne moti je ne vročina, ne mraz. Vsakdanja sv. maša ji je postala življenjska pota eba. cez dan pa pridno vodi gospodinj-stvo pri svoji hčeri, kakor v mladih letih. Ob prostih urah pa prebije ob knjigah. Prebere vse naše časopise in re-VIJe ' in to brez očal. Knjigo je vzljubila že v domači hiši, kjer so imeli lepo urejeno staro knjižnico.
Tako je čila in zdrava zadnjo nedeljo v februarju obhajala svojo 80-letni-vo. Popoldne tega dne se se vsi člani uiuzine zbrali najprej v župni cerkvi Nase Gospe Varstva v Floridi, kjer ka-pianuje njen sin, k zahvalni sv. maši in pesmi. Po sv. opravilu so se odpravili na dom hčerke Tilke v Villa Ballester, kjer je bila pripravljena gostija. Tam je sprejemal ^čestitke svojih otrok in vnukov ki so ji iskreno čestitali z željo da bi Bog prestavil mejnike njenega ’ živlie-nia prav do skrajnih mei človeškega življenja. Bog daj, da bi bilo tako!
s ^ Teboj izgubila najboljšega moža, očeta in mentorja. Vsi, ki smo se z resničnim ponosom, šteli med Tvoje prijatelje, Tvojim dragim izrekamo najgloblje sožalje, ki ga zmoreta prijateljska duša in srce.
Razum mi veleva, naj bi še pisal srce pa mi pravi, da sem povedal, kar je bilo povedati in v slovo nepozabnemu prijatelju zakljilčujem z besedami zavednega in vplivnega Slovenca, ki mi je te dni dejal: „Videti je, da nad zvezdami rabijo dobre ljudi."
V marcu 1965.	Dr. T. š.
Vsak teden ena
TUJI PRISTAN
Marijan Jakopič
Kako je lep ta hip,
— kakor mehko veslanje, kakor daljnje sreče utrip, kakor rožnate sanje!
Tiho na bregu sediva, z dlanjo podpiram si glavo, ona me gleda mehko, čudno mehko in sanjavo.
Modri valovi drhtijo, nje roka je list trepetlike; v večerno sonce ujete so njene sončne oblike.
Kako je lep ta hip, lep kot večera veslanje.. .
Pa kaj, ko čoln zavil
tja v tuji, tja v tuji pristan je!
Krajnikov ata 75-1 etnik
Krajnikov ata iz San Justa, oče petih hčera in treh fantov, katerih eden je bil kot domobranec vrnjen iz Ve-trinja, je praznoval 2. t. m. 75-let-nico svojega življenja. Kdo ga ne
pozna še iz domovine, ko je Pianinov oče iz Sume vozil pristaše SLS na volitve v okrašenem vozu? Bil je tudi med najuglednejšimi vaškimi gospodarji. Spominjam se še prejšnjega gospodarja, očeta njegove žene, Planinovega očeta, ki je slednjo nedeljo prišel v mesto k maši v pravi narodni noši, ki mu še ni bila folklorna posebnost, ampak „k ta praznična obleka“. To so bile naše stare korenine, katerih vredni naslednik je naš slavljenec, če ne še iz domovine, pa ga mnogo naših pozna iz taborišč v Avstriji, kjer je bil „mežnar“ in je zlasti skrbel za lepo slovensko pritrkavanje. On je zgradil „zvonike“ pri taboriščni kapeli in razvrstil v njih železniške tračnice raznih dolžin, na katere so potenj naši možje in fantje pritrkavali, da je bilo veselje. Na osnovi tega zvonjenja je potem nastala Gabrova knjižnica Pritrkavanje, ki je ciklostilno izšla v Lienzu in je svojstven produkt našega izseljenstva. Trden je še, saj še slednji dan dela v tovarni kljub svojim letom. Vse svoje otroke ima že poročene in je svoj jubilej praznoval v zavesti, da ima 16 vnukov in vnukinj. Njegov rod gre naprej in želimo, da bi užival v zdravju m sreči skupno s svojo ženo, Krajnikovo mamo, še dolgo časa uspeh svojega življenja.
(V imenu njegovih prijateljev in znancev Jamnikov Tine)
f Mavrici! Bergant
Širom Slovenije smo imeli pred drugo svetovno vojno prelepe kmetske hiše in mogočne domove, ki so bili močni oporniki napredka in razvoja slov. naroda. Iz teh so izšli fantje in
dekleta, ki so se v prosvetnih in telovadnih društvih ter zadrugah vključili v močno armado slovenskih prosvetnih delavcev.
V takem domu „pri Frfravu“ v Hraš-cah pri Moravčah je bil rojen 8. septembra 1900 pok. Mavricij Bergant. Pokončani ljudski šoli v Moravčah je šel v Škofove zavode, kjer je maturiral leta 1919. Filozofijo je študiral na ljubljanski univerzi ter bil pozneje profesor na učiteljišču v Ljubljani ter na gimna- ■ ziji^ v Celju. Nato je zapustil državno službo ter postal uradnik Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani. Po končani II. svetovni vojni je bil profesor na gimnazij^ v Domžalah, zatem pa na glasbeni šoli tudi v Domžalah. Pred petimi leti je bil upokojen ter je živel v Moravčah v^ pokoju, kjer je opravljal službo organista v cerkvi vse do svoje smrti 27. februarja 1965. Tak je kratek potek Mavricijevega življenja.
Od zgodnje mladosti pa se je posvečal prosvetnemu delu v katoliškem taboru. Saj je od staršev dobil trdno slovensko in versko vzgojo. Deloval je pri Prosvetnem društvu v Moravčah in bil več let predsednik Orla. Najbolj pa je ljubil glasbo in njej je posvečal ves sedel za harmonijem in igral ter užival glasbo naših cerkvenih skladateljev svoj prosti čas. Bil je srečen kadar je ter narodno pesem. Vzgoja od doma in ljubezen do glasbe sta ga tako poplemenitili, da je bil resnično dober človek.
Bog mu bodi plačnik za vse dobro. Njegovemu bratu in sestram, nečaku-Francetu, duhovniku, ki študira na Gregoriani v Rimu, ter vsem sorodnikom pa izreka svoje sožalje tudi Svobodna Slovenija.
SLOViMCi PO SVITI
FRANCIJA
Dne 17. decembra lanskega leta je bil v Parizu pogreb komaj 30-letnega slov. rojaka Jožeta Iskre, ki je živel v Franciji okoli 7 let. Pred tremi leti si je tu ustvaril tudi družinsko življenje. Zapušča ženo in otroka ter sorodnike v Špa-nij, in v domovini. Njegova smrt je prišla povsem nepričakovano, ker je bilo upanje, da mu bo druga operacija povrnila zdravje.
PO ŠPORTNEM SVETTI
V	smučarskem tekmovanju v alpskih disciplinah za pokah Kandahar, hi je bilo od 16. do 18. januarja, so slavili veliko zmago avstrijski tekmovalci nad večnimi tekmeci Francozi, ki so imeli popolno smolo v smuku in veleslalomu. Francozi ®o se popravili le v slalomu, kjer so pokazali res odlično znanje in navdušili gledalce. Ker pa so nekateri Francozi pri vratolomni vožnji izpustili kaka vratca, so bili diskvalificirani in zato niso mogli resno ogrožati zmago Avstrijcev v skupni oceni alpske kombinacije. V skupni oceni je prvi Nenning, ki je zasedel prvo mesto v slalomu in .veleslalomu, šele peto mesto je pripad-rä&9i&Rancpzu Killyju, dočim so Ferri-iJJpt,sjBopljj§£ in ostali francoski tekmo-v^ci) ostali precej zadaj. Slovenec An-
4W se ni uvrsÄ ji^¥^aci‘
ji, ker se vnsmuku zaradi padca ni kvalificiral, drugi jugošlovanaki tekmovalec Gert Dokša pa se je uvrstil na 43. mesto.
V	damskem tekmovanju pa so požele največ uspehov Francozinje in tako popravile smolo moških kolegov. Prvo mesto je zasedla M. Goitschel, a tudi ostale so se uvrstile na vidnejša mesta. Slovenka Ankeletova se je uvrstila na 24. mesto, dočim je bila Fanedlova diskvalificirana.
Vestnik	S
1.	plavalni turnir Slovenske fantovske
zveze — 28. februarja 1965
Argentinski klubi v Buenos Airesu žrtvujejo za plavanje veliko truda in ! denarja. Tudi Slovenci se moramo za-, vedati, da spadata plavanje na dolge proge in waterpolo na biološki lestvici telesnih vaj v prvo četvorico in sicer takoj za smučanjem v visokih gorah, alpinistiki in hokeju na ledu. Posebej naj bi cenili plavanje starši, kajti tukajšnja poletja nas naravno silijo v vodo.
Okrepimo s plavanjem tudi slovensko mladino! Koliko skrbi v zimskih dneh in stroškov za zdravnike in zdravila si bomo prihranili!
V	nedeljo, 28. februarja t. 1. se je vršil I. plavalni turnir SFZ v Villa Udaondo. Nastopilo je 15 tekmovalcev. Med njimi bivši ^vaterpolist ljubljanske Ilirije in dva naraščajnika, tako da so bile zastopane vse starostne stopnje.
Tako je zdaj pot odprta za tečaje in tekmovanja! Rezultati tekmovanja so naslednji:
Serije 25 m hrbtno: 1. Andrej Filipič 23” 10)10; 2. Tone Bergant. — serije 25 m prsno: 1. Tine Vivod 20” 4)10;
2.	Miha Bitenc; 3. Tone Bergant; 4. Jure Vombergar. — Serije 25 m prosto: Jure Vombergar 17” 7)10; 2. Miha Bitenc. — Serije 50 m prsno: 1. Miha Bitenc 47” 4|10. — štafeta 4x25 prosto: 1. Vivod, Fajdiga P., Bitenc M., Vombergar 119” 8|10; 2. Draksler, Bergant T., Oven J., Filipič; 3. Dobovšek, Troha, Zorec, Markež. — Waterpolo: A: Tone Bergant, Andrej Filipič, Jože Draksler, Janez Oven, Franci Markež, Janez Zorec. — B: Pavel Fajdiga, Miha Bitenc,
Jure Vombergar, Jernej Dobovšek, Andrej Troha, Tine Vivod. V moštvu A sta menjala Andrej Fink z Janezom Zorcem. Moštvi sta zenačili na štirih golih.
Izven programa so tekmovali tudi: serije 100m prosto: 1. Andrej Troha 2’ 11” 4|10; 2. Jernej Dobovšek; 3. Franci Markež. — 25 m prsno naraščajnika: 1. Marko Fink 28 ” 5|10; 2. Pavel Fajdiga ml. — 25 m prosto naraščajnika: 1. Pavel Fajdiga ml. 26” 1|10. — 50 m naraščajnika: 1. Pavel Fajdiga ml. 1* 13” 2|10.
V tekmovalni komisiji so bili: ing. A. Vivod, Janko Žakelj in France Bidovec. Po tekmovanju in okrepčilu se tekmovalci še dolgo niso mogli ločiti od vode. Ko smo se zahvalili rektorju kolegija Ntra. Sra. de Lourdes za uporabo plavalnega bazena, nam je skupaj z upravnikom kopališča čestital za lepo vedenje. Pripravljena sta odstopiti Slovencem plavalni bazen vsak dan, razen ponedeljka (menjajo vodo), do pol dveh popoldan.
Ko mislimo na prihodnje plavalne tečaje in turnirje, zagotavljamo, da take priložnosti ne bomo zamudili! np.
SREDNJEŠOLSKI TEČAJ
•	Popravni izpiti bodo zadnjo soboto v marcu (27. 3. 65) ob 15. Udeleže naj se jih vsi študentje, ki niso bili ocenjeni ob prvem izpitnem roku ali pa so dobili nezadostne ocene.
•	Imena učencev, ki morajo opraviti dodatne izpite, če hočejo do-
: bi o‘ilo tóti spričevalo. o končanem letni-
-Jtš o£ova Jj_ .ntifßM ni. sJiiT '<ßnlqiii ^
,f.cf .
ku, so na oglasni deski na Ramon Falconu.
•	Vpisovanje bo isti dan ob 16.30.
•	Izročitev spričeval potem pa predavanje za študente in starše ob 17.30.
Na predavanje prisrčno vabimo vse očete in matere naših dijakov.
Pričetek pouka v slovenskih ljudskošol-skih tečajih
Buenos Aires: sobota, 13. marca ob 8.30;
Carapachay: vpisovanje v soboto, 13. od 17 do 18; roditeljski sestanek v nedeljo, 14. marca ob 18;
Hurlingham: sestanek staršev v petek, 19. marca ob 19.30 pri Bohovih, pouk v soboto, 20. ob 10;
Morón: sobota, 13. marca pb 8.30;
Ramos Mejia: sobota, 13. marca ob 14.30;
San Justo: sobota, 13. marca ob 8.30;
San Martin: sobota, 13. marca ob 15;
Slovenska vas: šolska maša 13. marca ob 7; pouk isti dan ob 15.
©IfSSTILi
Zvezni občni zbor Slovenske fantovske zveze bo v nedeljo, 28. marca, ob 11 v Slovenski hiši.
Sestanek staršev oitrok šol. tečaja F. BalanDča iz San Justa bo v nedeljo, 21. marca, takoj poslovenski maši v Našem domu. Lepo vabljeni!
.9lj29**Ì8oq X. r ja '
IVIS. v ,Argßnt«W.,,, i.«y. j
sklicuje v smislu čl. 16 društvenih pravil
OSMI REDNI TABOR
ki bo dne 21. marca 1965 ob 15 ina Pristavi v Moronu. Dnevnired:
1.	Otvoritev.
2.	Kratka spominska proslava.
3.	Branje in odobritev zapisnikov 7. rednega tabora in izrednega z dne 5. januarja 1964.
4.	Poročilo starešinstva.
5.	Poročilo nadzornega načelstva.
6.	Volitve.
7.	Društvena pravila.
8.	Samostojni predlogi in slučajnosti.
V	smislu šl. 18 pravil je tabor sklepčen ob vsaki navzočnosti pol ure po času, ki je bil določen za pričetek tabora.
V	smislu čl. 8 pravil je za redno izvrševanje članskih pravic potrebno redno plačevanje članarine.
Po končanem taboru bo sv. maša.
Starešinstvo D* S» P. R — B. A.
(Prijateljem in znancem sporočamo žalostno novico, da je dne
27. februarja 1965 umrl v Moravčah v 65. letu starosti naš dobri brat, stric in svak, gospod
Mavričih Bergant
K zadnjemu zemskemu počitku so ga položili v nedeljo dne
28.	februarja na moravškem pokopališču.
Priporočamo, ga v molitev in blag spomin.
Žalujoči
V Argentini: brat Franc Bergant z družino; v domovini: sestri Jožefa por. Vesel in Ivanka por. Flerin z družinama ter svakinja Marija Bergant s sinovoma.
NASI
MLADI NI
Urejuje: MARTIN MIZERIT Leto II.	Štev. 4.
NEKOLIKO...
Minca je zelo zgovorna. Vsaj tak vtis' sem dobil, ko sva šla v nedeljo nekaj casa skupaj.
Govorila je to in ono in še mi je h koncu zaupalai, kaj vse moli vsfok dan: zjutraj jn zvečer.
„Veliko, zelo velikou, sem si mislil, „morda celo preveč!“
In sem potipal: „Pa kaj misliš na to, kar moliš?“
Malo je v zadregi. „Mislim? Ne. Saj znam na pamet!“
„Aha! Potem si cisto navadna ropotuljica, kakršne prodajajo v trgovinah z igračkami. Ropotajo in ropotajo, pa nič ne vedo za to. Seveda ne, ko pa nimajo glave, da bi mislile. Ti jo imaš!“
Minci — ropotuljici je sedaj zmanjkalo besed. Zato sem ji še povedal: „Zapomni si: ne koliko, ampak kako kdo moli! To je važno!“
Mirko Kunčič :
STENSKA URA
Tika, taka, tika — kakor klepetulja stara miga venomer z jezičkom stenska ura in nas kara:
„Ura sedem je, dr, drrr, hej, pokonci, vi zaspanci!
Zajtrk že kadi se v skledi: mleko in koruzni žganci.
Ura osem je, bim bom,
V ŠOLO kličejo vas z zvoncem! Mlad lenuh — star potepuh bo s prazno glavo, praznim loncem/
Tika, taka, tika — dan za dnem tako opleta, nas svari, priganja, krade nam brezskrbna mlada leta.
Šola življenja
(Nadaljevanje)
Strašno slabe volje je bil oni dan Nace, ko sem ga srečal. „No, kaj pa je s teboj ?“ sem ga vprašal.
Nič ni odgovoril, še bolj je zavihal nosek in napel šobici. Bezal in drezal sem vanj toliko časa, da je zinil: „Saj si lahko mislite! Spet bo< šola, učenje, pisanje nalog in drugo. Pa naj bi bil potem vesel?“
Dekleta, počitniški vzgojno športni tečaj bomo zaključile v nedeljo, 14. marca, s sv. mašo in v Slovenski hiši in s skupnim zajtrkom.
Občni zbor Slomškovega doma bo v nedeljo, 28. marca, po slovenski maši v Slomškovem domu. Po občnem zboru „asado“.
Občni zbor dekliškega krožka v Moronu bo v soboto, 13. marca, ob 16.30 na Pristavi.
Občni zbor dekliškega krožka SDO
iz Ramos Mejle bo v soboto, 13. marca, ob 18 v Slomškovem domu.
Seja vaditeljev in vaditeljic naraščajnikov, naraščajnic, mladcev in mladenk bo v petek, 12. marca, ob 19 v Slovenski hiši.
Slovenska služba božja v Ramos
Mejia bo odslej v Slomškovem domu. Prva maša v novih prostorih bo 14. marca ob 10 dopoldne.
Obsodili so Kristusa je izvirna slovenska drama, ki jo je napisal pisatelj in pesnik Branko Rozman. Krstno predstavo je doživela v gledališču Santa Maria del Buen Ayre spomladi 1962. Letos jo bo uprizorilo Slovensko gledališče na Ramón Falcónu v novi obliki in zasnovi. Prva predstava bo na tiho nedeljo ob 6 zvečer na odru Slovenske hiše; druga pa na cvetno nedeljo prav tam ob isti uri. Na predstavo, ki bo čez vse primeren uvod v skrivnosti velikega tedna in velikonočnega praznika, že sedaj opozarjamo.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Sv. maša zadušnica za pok. ing. AL Eferli]a;
Mi'
njena Slovenija.
ESLOVENIA LIBRE
Editor responsable: Milos Stare Redactor : José Kroselj Redacción y Administration: Ramén Falcon 4T58, Buenos Aire«
T. E. 69-9503 Argentina
CORREO ARGENTINO Central B	FRANQUEO PAGADO ConcesiÓH N* 5775
	TARIFA REDUCIDA ConcesiÓH N’ 3824
Registro Nacional d« la Propiedmd Intelectual No. 817.086	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1965: za Argentino $ 1000.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjey.
Talleres Gràfico^ Vilko S. R. L., Estadoa Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213
JAVNI NOTAR
Francisco Rani Cascante
Escribano Publico Pta. baja, ofic. 2
,x .leonšoffi tfT*	r ti.
Ob bridki izgubi moža in očeta, gospoda
Toneta F I n fc a
ki je po težki in dolgi bolezni ter hude,m trpljenju, potolažen s tolažili sv. vere, umrl 6. marca 1965, se iskreno zahvaljujemo č. g. dr. Alojziju Starcu, ki ga je obiskoval in tolažil v bolezni, ter za njegove poslovilne besede ob grobu. Prav tako ic. g. Janku Merniku za njegovo asistenco pri pogrebu.
Prisrčna zahvala družinam: Kuharjevi, špehovi in Maroltovi, ki so mu ves čas bolezni pomagale in ga tolažile, kakor tudi vsem prijateljem za številne obiske ter za lepe vence.
Naša globoka zahvala tudi vsem tistim, ki so našega rajnega Toneta prihajali kropit ter ga tudi spremljali na njegovi zadnji poti.
Žalujoči
žena Julka s sinom Tonetom v Argentini, v domovini pa oče in sestra.
iZa vedno nas je zapustil naš soigralec in nepozabni prijatelj, gospod
Tone I
Na božjo njivo v Villegas smo ga spremili v ponedeljek, dne 8. marca 1965.
Prosimo vse soigralce in prijatelje, ki ste rajnega Toneta Finka poznali po njegovih številnih vlogah, da se ga spominjate v molitvi in mu ohranite blag spomin.
Datum sv. maše, ki se bo brala za pokoj njegove duše, bojmo sporočili naknadno.
Naj mu bo lahka argentinska zemlja!
Igralci Ciudadelskega odra
„Oh, to te boli ? To pa res ni nič hudega!“ sem mu dejal.
„Za vas že ne, ko pa že vse znate!“ je bruhnil.
„Oh, kje pa!“ sem se mu nasmejal. „Nihče ne zna vsega in tako tudi jaz ne. Vsak se mora učiti — po svoje, seveda. Nas starejše uči življenje, vas mlajše pa šola.“
O ,,šoli življenja“ ni Nace še nič slišal. Razložil sem mu, kolikor sem vedel in znal. Dodal sem še:
„Veruj mi, da je šola življenja huda, zelo huda. In bolj ko se mlad človek uči, toliko lažje mu je potem v življenju.
Skrbi zato, da ti šola ne bo v breme, ampak prijetna dolžnost. Le tako boš potem zrel za šolo življenja.“
Fran Milčinski
GOSPOD IN SV. PETER (Legenda. — Nadaljevanje.)
Tako sta prišla prek širokega pašnika. Pastirica je baš prignala goske, še jih je preštela, potem se je obrnila, da gre domov.
Gospod jo vpraša: „Ali ne boš pazila na gosi?“
Pastirica odgovori: „O, danes se mi mudi nazaj. Moram streči materi. Bolni leže in nimajo drugega kakor mene. Mi bo že ljubi Bog pazil na goske!“
Gospod pravi Petru: „Čuješ, danes moraš ti paziti na goske!“
Obstala sta oiba na pašniku. Sonce je pripekalo, goske pa žive kakor šent.
Pojale so se po travniku semkaj in tjakaj in hotele uhajati proti domu. Ubogi Peter se je lovil za njimi. Mahal je, kričal in jih vračal. Ne trenutka ni imel miru. Gospod pa je sedel v hladni senci in ga gledal.
Slednjič se je sonce umaknilo za gore. Pastirica je prišla po gosi in Peter se je truden zleknil pod hrast. Bridko je potožil Gospodu in rekel: „Dc^volj mi je, nočem več biti Bog.“
Gospod pa pravi: „Peter, počakati moraš do polnoči. Tako sva se zmenila.“
Vzdigneta se in gresta dalje. Bila je že noč, ko prideta v mesto. Stopita v krčmo in vprašata za prenočišče. Krčmar jima ga obljubi. Sedeta za mizo in Gospod naroči kruha in vina.
Peter je bil truden in lačen. Dobro mu je del počitek in dišal mu je božji dar. Pa je komaj prvi grižljaj spravil vase, ko se odpro vrata in v krčmo stopi nočni stražar.
Gospod ga vpraša: „Nočni stražar, ti tukaj? Kdo pa namesto tebe čuva?“ „Ej,“ pravi oni, „do polnoči naj ljubi Bog čuva, po polnoči bom pa jaz.“ Peter se je potuhnil in ni maral nie slišati. Ali Gospod ga je rahlo dregnil in spomnil, da je Bog; da bo moral do polnoči čuvati ogenj in tatove po mestu. Peter je čemeren vstal in šel.
Ko se je po polnoči vrnil, je Gospod že sladko spal. Peter je kakor snop padel na posteljo. Oddehnil se je tako glasno, da je zbudil Gospoda. In vzdih-
„Bogme, rajši sem le Peter kakor Bag!“	(Konec)
PISAN DROBIŽ Besedna uganka.
Je navada, da le zbada.
Jezik dolg za sabo vleče.
Vse poveže, kar doseže.
Človek pa pred njo trepeče.
Nepopolni račun
4.25 - 3 4 9.
.2.4
Dopolni manjkajoče številke, ki so označene ,s pikami, in napiši ves račun!
Rešene uganke v prihodnji številki.
NAŠI PREGGVORI O VSTAJANJU
Dan se zjutraj lovi Kdioir preveč leži, ga rada glava boli.
Kdor zgodaj vstaja mu kruha ostaja.
Rana ura — zlata ura!
Rešene uganke iz prejšnje števili Besedna uganka: Dan in noč. Spomenik: V vodoravnih vrstah bere
S — alt — sol — eva — pes — A] — sir — bajta — hrana. Po sredi na z dol: Slovenija.
Urednik se zahvaljuje za posla rešitve ugank in je vesel mladih res valcev. Vendar — kot že pioVedano zaenkrat ne bo objavljal imena res valcev !