UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefranltirana pisma se ne : : '•	sprejemajo	:	: :
NAROČNINA:-celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 21'60, polletna K 10'80, četrtletna N 6'40, mesečna K l-80; za Nemčijo celoletno K 26'40; za i ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 80'—. t l
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov ob pol 11. dopoldne.	*. *.
UPRAVNIŠTVO se nahaja v Selenburgovf ulici štev. 6, n., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana ts in reklame 40 vin. -- Lu-iaL. gejema upravn;Stvo. :::
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne ti i ajemajo.
   	Reklamacije	lista	so	poštnine proste. —  .........
Štev. 359.
V Ljubljani, v soboto dne 17. avgusta 1912.
Leto II.
Moloh na delu.
, tez dober mesec dni bo konec parlamentarnih počitnic:	Okolo 23. septembru se se-
stane avstrijska delegacija, in molohovi stre-zaji — meščansko in klerikalno časopisje — »delajo« že z zavihanimi rokavi, da oslade avstrijskemu prebivalstvu grenko militaristično medicino. Nesrečno vprašanje: ali jeklo, ali bron, ki se bo navsezadnje reševalo v ljudskih žepih, še vedno ni utihnilo. Pred nekaj dnevi je začelo vladno časopisje tolažiti preplašene davkoplačevalce, da se iz litega jekla •zgotove »le« gorski kanoni in težki trdnjavski topovi in da bo 180 miljonov treba plačati lepo Polagoma v šestih obrokih, vsako leto nič več kot 30 miljonov kron. Kako tolažilno je to sporočilo, je razvidno posebno, če se spomnimo, da bodo vsled brambne »reforme« narasli redni izdatki za dobrih 30 miljonov K. Med tem ko je vlada vneto tajila tiste vesti, ki so razodele dobrodušnim Avstrijcem, da ^kodova tovarna v Plznji že izdeluje nove topove iz jekla in sicer na »svoj račun«, kakor se recimo izdelujeo otroške igrače ali kakor so s® v Avstriji zgradili drednoti, pa je »Pesti Hirlap«, glasilo nekdanjega ministra grofa An-urassyja, izdalo skrivnost, da se papirnati ge-v?r) Auftenberg na tihoma za hrbtom ogrske j,‘ ae dogovarja z opozicijo in ponuja Justhu in jvosspthu Lukacsevo glavo, pod pogojem, da Pozicija plača 250 miljonov kron za nove to-°ve. Lukacs in Tisza, ki sta s sirovim ustavo-oinstvoin aportirala brambno reformo in se ,e. aj obotavljala pristopiti na predrzne nove Vojaške zahteve, sta za militaristično kliko na Dunaju odpravljena, kakor izžeti limoni, ki se vržeta na smetišče. V tej nesrečni državi, ki Je na las podobna prostorni norišnici, je res •nogoče, da minister v vojaški uniformi intri-Kjra proti vladi in da odbija civilnim ministrom glave.
_ Kako okužen je ves državni ustroj od mili-Rnsfične blaznosti, kaže poročilo berlinske \\OSsische Zeitung«, ki je odlagališče avstrijskih vladnih bolečin. Iz lijega izvemo, da je h|l knez Thun poklican za namestnika, da.po-miri češko in nemško meščanstvo in ga pridobi *a. sodelovanje pri vojaških reformah. Avstrij-;k‘do^ jjani so mislili doslej, da so bila češko-^ ^rnška spravna pogajanja započeta zastran -astanka gospodarskega in socialnega dela v naZ^Vsi?astrai\ grozečega finančnega poloma bedo od m' - j Se °'aiša ondotna učiteljska
AfhitS,51!** šPi'“lsk“ mizerili...
več soid-.m \,a d°bimo še več topov in še
nvctv - L i‘- ^°l°lh to je edina gonilna sila avstrijske politike!
j , ^rez skrbi smo, da moloh v delegacijah ne hn inCi °- najmanjši odpor, in njegovi inčuni u *l ni do zadnjega vinarja, kakor jih bo Predložil. Spoznali smo njegove lakaje in prav •sta, le desetkrat precejena in precejana mili-janstična služinčad opravlja v delegacijah lajmske posle za militarizem. Res ni mnogo raz-,'ke, če vale nova težka bremena na ljudski bbet Gostinčarji in Kreki, Pogačniki in Žit-sp>. ali če opravi človekoljubni posel dr. Šu-j ^Šič sam; razlika je samo ta, da militaristična l^boznost in navdušenost Ravniharjev in Ry-ti* mv v ddcgRc-ijah ne prihaja do veljave, ker •tior^'aln>‘ ^0S|X)d-'e. ne zmorejo delegata in ne fc- i 10 aktivno asistirati pri militarističnih
GlOVANNI VERGA:
Pastir Jeli.
atentatih na ljudske žepe, kakor v poslanski zbornici in kakor bi radi.
Frivolna igra z ljudskimi interesi, ki jo uganja avstrijski militarizem, se ponavlja v vsakem parlamentarnem zasedanju, ne . glede na to, da se od dne do dne širi prepad med ljudskimi dohodki in molohovimi izdatki. In bolje ne bo, dokler ljudstvo ne napodi do skrajnosti korumpiranega, za ljudsko politiko nesposobnega, od vladne milosti in ljudske indoleiice živečega elementa, ki ga meščanske stranke pošiljajo v dunajski parlament.
Razžaljenje veličanstva.
Jutri bo vsa širna Avstrija prizorišče pa-triotičnih parad: Franc Jožef Habsburški dopolni dvainosemdeseto leto svojega življenju Žilava življenska sila sicer ni osebna zasluga starega cesarja, arnpak dvainosemdeseta obletnica njegovega rojstva je za vse črno-žolte monarhiste sijajna prilika, da s polnega jeza izpuste bogate curke patriotičnega navdušenja. Za nas, ki ostajamo v tej monarhistični omotniei hladni in trezni, je iz človeškega stališča srečni in izredni dogodek ugodna priložnost, da se pomenimo nekoliko o razžaljenju veličanstva in o škandaloznem tolmačenju § 63 in 64, ki ga uganjajo avstrijske oblasti. Ker smo že na lastnem papirju necrikrat občutili nervozno občutljivost ljubljanskega gospoda državnega pravdnika v tem pogledu, ker dodobra poznamo njegove muhe in da mu odvzamemo priliko, da po svoje praznuje cesarjev rojstni dan, hočemo to zadevo obravnavati z besedami interpelacije, ki so jo na seji poslanske zbornice dne 5. julija t. 1. vložili na naslov pravosodnega ministra posl. Seitz in tov. in ki slove:
Sramotna nespodobnost drž. pravdnikov.
»Za svojo dolžnost smatramo, da Vas enkrat s poudarkom opozorimo na sramotno nespodobnost, ki jo uganjajo državni pravdniki s § 63 in 64 kazenskega zakona. Da ta dva paragrafa, ki terjata posebno spoštovanje (Ehr-fureht) za vse člane cesarske rodbine, za otroke in za može, za žive in za mrtve, za njih javno delovanje in za njih zasebno življenje, za njih osebo in za njih dejanja, nista v soglasju z našimi razsvetljenimi nazori o človečanstvu in o pomenu monarhov, je splošno priznano.
V	tem pogledu se lehko sklicujemo na avtoritativno sodbo: na osnovni načrt novega kazenskega zakonika, ki popolnoma pravilno omejuje razžaljenje veličanstva na »nameravano razvnemanje zaničevanje do cesarja« in sicer z žalitvami in psovkami. »Težko razumljiv in netehten pojem kršene spoštljivosti je načrt opustil. Tega pojma ne uporablja nobena evropska država.« (Pojasnila k osnovnemu načrtu.) Nihče ne pričakuje, da državni prav dniki, posebno v objektivnem postopanju, preteko svojo dobo in računati je s tem, da je kršenje posebne spoštljivosti veljavno pravo. Ampak državni pravdniki sc ne zadovoljujejo s tem, temveč vsak poizkus kritike v tem pogledu neusmiljeno zatirajo. Kritika je pravzaprav premogočna beseda: Najopreznejša beseda o cesarju in nadvojvodih, zlasti o leteli, vsaka beseda, ki je prosta direktnega servilizma, tudi najmirnejša in najzmernejša, če se ne izteka v vdanost, je razžaljenje veličanstva. O tiskovni
• • -
Pastir Jeli je bil trinajst let star ko le spo-g^podiča Aifonza; a bil je še majhen, da m segal niti do vampa beli kobili, z velikim voncem na vratu. Videli so ga kmalu tu, naiu tam, na grebenih in v dolini, kjer so se asie njegove živali, stoječega pokonci, ali ne-•••emicno sedečega na kakšnem zelenem pro-'cku, ali čepečega na velikem kamnu. Nje-*0v prijatelj Alfonzo ga je obiskal, če je bival a deželi, vsak dan, ki ga je Bog poslal na Te-a'ai’ ha delil z njim košček čokolade in pšenič-ga kruha ter sadje, ki ga je nakradel sose-Jjm. Izprva je Jeli gospiča nazivljal z eksce-npl:0’vkakor ie t0 v Siciliji običaj; a ko sta se >koc dodobra sprla, je bilo prijateljstvo tra-Wj°če in trdno.
Sr ^eli je učil prijatelja plezanja, da pride do Zvn •*’ £nezd> na vršičke orehov, ki so večji kot lux .lk v Likodiji, učil tudi, kako se vrabca z sk0uem kamena ubije v letu, kako se človek v ten l’ zavihti na goli hrbet poldivjih živali, v prc , a se najprvo prime za grivo, ne da bi se nem, d jeznega rezgetanja in obupnih skokov Kročenih žrebcev. ten Ah’ Krasna ježa čez strnišče, z razplc-b'hliaP-V0' Jark' Pomladni dnovi, ko je vetrič eez zelene travnike in so se kobile hr-0l(oi na Pašniku! Lepi poletni popoldnevi, ko je jina? Jn okolo po polju vse molčalo in pokra-ra2Jezala v belkasti soparici, nad katero se je hi jv,* . kakor svinec težko nebo; ko so mur-Po tratinah, strnišče, kakor da bi se g°le]: i?’.a visoko, visoko v modrini so žvr-iVeje škrjanci! Krasno zimsko nebo, ko so gole verne andljevcev trepetajoč zdihovale v se-Vetru in zmrzla kamenita tla škripala
pod konjskimi kopiti!... Pestri poletni večeri, ki so počasi legali na pokrajino, prijetni vonj v senu, na katerega si se zleknil in otožno brenčanje in brnenje in ono Jelijevo vriskanje, vedno isto — juhe! juhe! juhe! — ob katerem si mislil na minule reči: na praznik San Giovan-nija, na božič, na zarjo na pašniku, sploh na vse pretekle dogodke, ki so te, ko so bili oddaljeni,-tako otožnega napravili in napolnili tvoje srce s solzami, med tem ko si pogledal kvišku in ti je bilo, kakor da so vse zvezde, ki so razsvetljevale nebo, popadale raz nebesni svod v tvoje srce in ga razširile!
Jeli ni bil nikoli otožen; na tleh je čepel z žarečimi lici in živahno vriskali: juhe, juhe, juhe! Potem je s klici in z metanjem kamenja zbral čedo in jo gonil v hlev. tam za »Križno goro«.
Sopihajoč je dosegel holm onkraj doline in večkrat vpil prijatelju Alfonzu: »Pokliči psa! Halo, pokliči psa,« ali: »Vrzi nekaj kamenov za črnuhom, ki preveč gosposko šeta in se mi prepočasi približuje,« ali: »Prinesi mi jutri veliko šivanko od gospe Lije.«
Znal je vsako vrsto šivanja in je vedno imel zavitek cunj v svoji platneni malhi, da je zakrpal, kadar je bilo potrebno, hlače ali rokave pri kamižoli; tudi je znal spletati konjem kite in sam je s kredo, ki jo je našel v dolini, čedil ruto, ki jo je deval okoli vratu, ko je bilo mrzlo. Izkratka, ko si je oprtil svojo malho, ni potreboval nobenega človeka na svetu, ni v gozdovih nad Resecone, ni v planjavi v Calta-girone, kjer je enkrat zablodil. Gospa Lia je zmerom pravila:	»Ali vidite Jelija, pastirja?
Vedno je bival na poljih, kakor da bi ga vzredili konji, in zato ve prav dobro, kako se prekriža, čeravno se ni nikdar učil!«
Istina je, da ni Jeli potreboval nobenega človeka; ali vsi v upraviteljstvu bi radi kaj napravil zanj, zakaj bil je prikupen in uslužen
svobodi, če beseda nanese na cesarski dvor. v Avstriji ni govora.
Le tako si je razlagati, da v uradnem listu kar mrgoli »sklepov« o razžaljenjih veličanstva. Vladajočega cesarja ščiti že njegova visoka starost pred zlobnimi napadi; res je, da v vsem časopisju ni najmanjšega viiagnjenja za zasramovanje starega monarha. Če pa bi človek sodil na podlagi »Wiener Zeitung«. pa bi prišel do zaključka, da ga ni na svetu manj priljubljenega vladarja, kot je Franc Jožef... Vse to odtod, ker državni pravdniki zatirajo vsako besedico o politiki, v kateri nastopa kot neposredni faktor cesar. Prisiljeni smo. da označimo to nezmiselno prakso, ki je dinastični misli naravnost škodljiva, z zgledi.
Dne 2. aprila je »Arbeiter-Zeitung« razpravljala o cesarjevem »kabinetnem vprašanju«: Ko je cesar zagrozil grofu Khuenu z odstopom. »Arbeiter-Zeitung« je pripomnila:
»Letom, v katerih tiči cesar, propad ni pri-zanešen, telesne in duševne sile pešajo; z vsakim človekom je tako in le prirojeni servilizem črno-žoltih misli, da starost ne uveljavi svojega razdejanja, če je oseba, kateri se bliža, monarh. Ampak če je navsezadnje razumljivo, da je cesarju, ki je bi! od drugih pahnjen v konflikt in premagan od čuvstva, da ne more več obvladati reči. kanila misel, da zagrozi Ogrom z naslednikom, je pa vsekako čudno, da se ta dogodek obeša na veliki zvon, da s tako vnemo kažejo v vsej njegovi člove^i bornosti in da želja, da bo grofu Khuenu v parlamentu laglje, da ta želja zadošča za snetje ministrskega oblačila. Dobri Avstrijanci, ki ne izvedo niti besedice o avdijencah svojih ministrov in katerim se plenijo časopisi, če le poročajo, da je cesarju slabo, šo po pravici začudeni nad ogrsko odkritosrčnostjo in tudi nekoliko vznevoljeni. Kaj pa bo z monarhistično junaško legendo, če sme vsak ministrski predsednik razblebetati, kar doživi v kabinetni pisarni?«
. Nihče ne more trditi, da jc bil cesar tu zasramovan; narobe, njegovo ravnanje se človeško razlaga. Ampak po nazorih državnih pravdnikov, ki jih v objektivnem postopanju seveda <_dohravajo tudi sodišča, žališ posebno spoštovanje do cesarja s tem, da izrekaš od izkušnje potrjeno resnico, da starost uničuje telesne in duševne sile ... Interpelacija poslanca Pru-narja (na 91. seji) navaja, da so. bili v nekem klatovskem časopisu zaplenjeni zaradi razža-Ijenja veličanstva sledeči stavki: »Krona pozna že svoje Pappenheimerje, vnaprej si lehko izračuna, kako.se bo ta ali oni avanziranec v kritičnem položaju obnašal... Dedščino po grofu Stiirgkhu naj prevzame oni mož obljub in laskanja, na najvišjih mestih so nedvomno že dobro poučeni; kaj je za nas...« To so raz-žaljenja cesarjevega veličanstva! V praškem »Neruda« so bili zaradi razžaljenja veličanstva (interpeleija posl. Svecenyja na 85. seji) zaplenjeni naslednji stavki: »Hrvaški ban Čuvaj, ki se je proslavil s svojimi zakonolomnimi nasilji in o katerega sramotnih zlodejstvih poroča celo vnanje časopisje, je bil pred nekaj dnevi odlikovan z naslovom in dostojanstvom c. kr. tajnega svetnika. Kakor kaže se mu šteje režim, ki ga je uvedel na Hrvaškem, za zaslugo.« S kakšno neokusno vnemo preganjajo državni pravdniki vsako kritično besedo o dvorni politiki, kažejo zloglasne konfiskacije govorov v brambnem odseku poslanske zbornice. Z
vprašanjem, če uživajo ti govori objektivno imuniteto, se peča sodišče in zato ga nečemo obravnavati. Ampak značilno je, da so podžgale vnemo dunajskega državnega pravdnika ravno besede o dinastični politiki. Konfiscirani so bili naslednji stavki iz govora poslanca Wi-narskega: »Ko pa so s tem strašilom ukročeni ogrski oilgarhi popustili in bili voljni, da ugode željam dunajskega dvora, je krona izdala ogrske ljudske mase, katerih upanje je bila vzbudila... (V »Volkstribtine«) in naslednji stavki iz govora poslanca Seitza:	»Če	je	dinastija
padla s politike Fejervaryja - Kristoffyja na politiko Tisze, če je zavoljo brambne reforme izdala volilno reformo oligarhom, se bo to maščevalo žal ne le nad dinastijo, kar bi nas puščalo ravnodušne, temveč predvsem nad Avstrijo.« (V »Arbeiter-Zeitung«.) Stavki, ki obsegajo le politično kritiko dinastične politike in v katerih more uzreti le perverzna fantazija državnih pravdnikov žalitev veličanstva... Do kakšne komike se povzpne to državno pravdniško vohanje za žaljenjem veličanstva, se je pokazalo ob zaplembi gratulacijskega članka (ob osemdesetletnici cesarjevi^ Maksimiljana Hardena v njegovi »Zukunft«. Članek je naravnost obožavanje Franca Jožefa, ampak ker je zavoljo kontrasta navajal tudi slabe sodbe sodobnikov cesarjeve mladosti, je bil vseeno zaplenjen. Celo zbirka, v katero je bil članek sprejet, je zapadla konfiskaciji. Celo hvla je nevarna, če hoče biti originalna.
(Dalje prih.)
Ljubljana in Kranjsko.
-	__ Na svidenje! Sodrug Etbin Kristan, glavni urednik našega lista, se je danes odpeljal z brzoparnikom »Franc Jožef I.« iz Trsta v Novi Jork, kamor dospe 31. t. m. Dragemu so-drugu želimo srečno vožnjo in obilo uspeha na agitacijskem obisku slovenskega delavstva v Ameriki. Na svidenje!
—	Kedar govore, lažejo; kedar molče, kradejo! Senator West je nekoč izrekel v ameri-čanski zbornici krilate besede, kakor da bi jih bil prirezal na telo naših klerikalcev: »Kedar govore, lažejo, kedar molče, kradejo!« V deželnem zboru so sklenili zakon za podržavlje-nje ljubljanske policije, ki bo veljal ljubljansko prebivalstvo težke tisočake vsako leto. In ker v zakon niso sprejeli določbe glede na prevzetje osobja, kakor je v podobnih zakonih navada, bodo ljubjanski mestni stražniki, neusmiljeno tepeni, ker bodo ob trdno službo, ljubljansko mesto pa bo udarjeno, ker bo moralo mladim in starim definitivnim redarjem plačevati pokojnino. Liberalna stranka je v deželnem zboru igrala tedaj neizrečeno klavrno vlogo. Kot zastopnica mestne uprave je imela kategorično dolžnost, da predlaga tak dostavek. ki bi občino obvaroval^ ogromne škode, da pomni deželni odbor in deželnozborsko večino. da ščitita mestno občino in nje prebivalstvo pred državno oplenitvijo. Ampak varuhi ljubljanske, občine so na mestne blagajne in na mestne stražnike lepo pozabili, vsled česar grozi mestu huda zadrega, prizadetim stražnikom pa nesreča. Ce bi bil klerikalni in liberalni stranki potreben nov dokaz popolne nesposobnosti za zaščito ljudskih interesov, sijajno sta ga doprinesli! In po vsem tem bodo še naprej blebetali, kakšni zastopniki prebivalstva da so
dečko in je vedno imel priložnost, da se je izkazal pri kakšnem delu. Gospa Lia mu je iz ljubezni do bližnjega pekla kruh in on jo je odškodoval s tem, da ji je pletel košarice za jajca, iz ločja rezljal motovila in še mnogovrstne lepe stvarce.
»Delajmo kakor njegove živali,« je pravila gospa Lia, »ki se druga drugi praskljajo po vratu.«
V	Tebidi so ga vsi poznali že od mladih nog, še ko sc je skril med konji, če je pasel na »Mirnm vrhu«, in zrasel je, lahko rečemo, pred njihovimi očmi, akoravno ga niso nikoli videli ter je s čedo pohajal tupatam ter povsodi pohajkoval! »Padel je z neba in zemlja ga je sprejela,« kakor pravi pregovor; bil je resnično eden tistih, ki nimajo ne hiše, ne svojcev. Njegova mati je služila v Vizzini in videl jo je le enkrat v letu, ko je gnal na dan San Giovannija žebeta na semenj. In ko je umrla, so ga prišli poklicat; bilo je v soboto zvečer in v pondeljek se je vrnil Jeli k čedi, tako da kmet, ki je namesto njega čuval konje, ni zgubi! niti en dan; ubogi dečko pa je bil tako zmeden,da so žebci nekoli-krat Šli v škodo.
»Oho, Jeli!« mu je zaklical pristav Agrip-pino izpod skednja, »hočeš, da te našvrkam s krepelcem, malopridnež?«
Jeli je letel za bežečimi žebci in jih po malem zgonil pod gj;ič; a pred svojimi očmi je videl mater, glavo zavito v belo ruto, mater, ki ni več govorila z njim.
Njegov oče je bil kravji pastir v Ragole-tiju za Likodijo. »kjer se lahko malarijo prime,« kakor so rekali okoliški kmeti; ali na tleh malarije je paša izvrstna... in krave ne dobe tresavice. Jeli je ostal vse leto na prostem, ali v Fcr-ranet, ali na neograjenih poljih Commende, ali v dolini Jacitana in lovci in pešci, ki so krenili po bližnjici, so ga videli tuintam, kakor psa brez gospodarja.
Nič ni trpel, ker jc bil navajen, živeti s konji, ki so korakoma hodili pred njim in smukali deteljo, navajen tičev, ki jih je na stotine letalo okolo njega, dokler je solnce hodilo počasno svojo pot. da so se podaljšale sence in potem izginile. Lahko je opazoval oblake, ki so se kopičili in polagoma napravljali doline; vedel je. kako pihlja veter, ki prinaša grdo vreme, in kako barvo imajo oblaki, preden sneži. Vsaka stvar ima svojo obliko in svoj pomen, zato je ves dan imel dovolj gledati in poslušati.
In če je pastir pričel igrati ob solnčnem zatonu na bezgovo piščal, tedaj se mu je približala črna kobila, deteljo le težko in nejevoljno prežvekujoč, ga gledala z velikimi, sanjavimi očmi.
Ce je začutil otožnost, tako je bilo to le na samotnih viških nad Possauittelom, kjer ni ne trat, ne grmičevja, kjer v vročih mesecih ne leta nobena tiča. Konji so se s povešanum glavami zbirali v krog. delali si vzajemno senco in v dolgih dneh, ko so v dolim mlatili, je vladala tam neizmerna, tiha otohhca venomer enolično in težeče, polnih sestuajst ui.
Toda kjer je bila paša bujna in so konji radi postajali, se je deček vedno bavil s čim drugim: iz trstja je delal kletke za murncke. izrezljaval piščali in iz ločja pletel košarice; iz štirih vej je napravil neke vrste podstrešek,(če je sever neskončne jate vran gnal po dolini, ali če so kobilice čvrčale in vročina osmojevala strnišča; na ognju, ki ga je ukresal in ki jc živahno prasketal, je pražil želod, ali paril široke zrezke kruha, ki je začel že plesniti. Pozneje, ko se je pozimi nahajal na peščenih ravninah nad Possanittelom, so bile poti tako slabe, da je časih prešel dan za dnem, teden za tednom, predn je srečal človeka.
(Dalje prihodnjič.)
In kako se potezajo za delavstvo in njegove koristi. Kedar govore, lažejo, kedar molče, kradejo ljudstvu denar iz žepa! Ljubljansko prebivalstvo iz policijskega škandala leliko posname koliko sta prida obe meščanski stranki; mestni stražniki pa iz te bridke posKušnje lehko povzamejo, da klerikalcem in liberalcem delavstvo še celo tedaj ne dela skrbi, kedar bi mu lehko pomagali brezplačno.,
—	Izjalovljena klerikalna hudobija. Pred kratkim so prinesli slovenski klerikalni listi s slastnim veseljem vest, da so oblasti na Dunaju konfiscirale v delavskem konzumnem društvu veliko število klobas, češ da so iz gnilega mesa. Konfiskacija se je izvršila na podlagi laži klerikalnega lista »Reichspost«, ki je lagala, da so v konzumnem društvu med revizijo skrili gnilo meso in ga potem porabili za klobase. In za »Reichspošto« so tudi slovenski klerikalni listi hudobno namigavali, da so bile klobase pokvarjene. Ampak laž je kratkih nog! Oblasti, ki so nasedle laži prvega katoliškega in od katoliških škofov priporočanega in podpiranega lista »Reichspost«, so se pri natančni preiskavi uverile, da so klobase popolnoma užitne in zdrave ter so jih vrnile konzumnemu društvu, da jih prodaja. Nov dokaz, š kakim podlim in zlaganim orožjem se bojuje klerikalizem proti socialni demokraciji!
— Vzorni redoljub se pere. Iz Zagorja ob Savi nam pišejo: Vzorni bavarsko-slovenski rodoljub Franc Weinberger si je najel človeka, ki piše neusmiljeno spakedrano slovenščino, in ta mu je zverižil dolg, duhamoren dopis ter ga v »Slov. Narodu* serviral potrpežljivim bralcem. Ampak zamorec naj se pere kakor se hoče in porabi naj za pranje svoje črne kože milo in vodo vsega sveta, vendar ostane črn. Da ne bomo po nepotrebnem izgubljaji besed, ponavljamo še enkrat:	Steber	zagorskega	narod-
njaštva Franc Weinberger je lazil okolo nemške »Kranjske hranilnice*, ta vzorni rodoljub je imel svoji dve hčerki v zagrizenem nemškem zavodu. In »Slov. Narod* pravi, da je Franc Weinberger »kremenit značaj*. Čedna stranka, ki imenuje take ljudi »kremenite značaje". Gospodu Weinbergerju pa povemo, naj vendar razpiše nagrado, kakor smo mu jo priporočali, za resničnost teh dveh naših očitanj — če ima čisto vest. Seveda to je lahko, po »Slov. Narodu* trkati se na rodoljubarska široka prsa, češ poglejte me, kremenitega značaja, ki je oral ledino slovenskega življa v Zagorju; to je zelo lahko iii povsem naraven plod lažirodoljubarstva. Ampak, če se dene to bahavo rodoljubje pod mikrosko-pično steklo, tedaj ugasne ves lažnjivi sijaj in pred nami se razgrne slika, ki je ravno nasprotno od tistega neresničnega bleska. Verjamemo, da rodoljubu Weinbergerju ni prijetno, ko se je tudi z njegovim sijajnem rodoljubljem tako zgodilo. Torej, g. Weinberger, čvrsto na noge in v boj za svoje ogroženo rodoljubje ter razpišite nagrado, če imate čisto vest! Če pa ne, pa lepo molčite m ne hodite na solnce — z maslom na glavi!
Zagorje ob Savi. »Slov. Narod« z dne
14.	avgusta t. 1. je prinesel pod naslovom »Zarja m Cobalovi tisočaki« notico, v kateri je prekoračil vse dosedanje proti moji osebi objavljene nesramnosti. Predrznost in infam-nost »Slovenskega Naroda« je, če mi očita proces. kateri se je vršil proti »Slov. Narodu« leta 1910 in zraven tega še zavija, kakor da bi mi bila takrat ta infanma družba očitanje v »Slov. Narodu« dokazala. Infamnež »Slov. Naroda« ve prav dobro, da so pri omenjenem procesu najeli Habeta, da je igral slamnatega moža, in da so vse priče izpovedale v mojo korist, tako da bi moral biti »Slov. Narod« in njegov dopisnik obsojen, če bi se bilo zvedelo, kdo je bil dopisnik . »Slov. Narod« tudi ve, da je bil njegov urednik Pustoslemšek obsojen zaradi tistih člankov. Ni ga menda lista, kakor je »Slov. Narod«, da bi igral tako sramotno vlogo. Taki ljudje, kakor je dopisnik »Slov. Naroda« ne zaslužijo drugega kakor da bi Jih javno opljuvali. Uredniku »Slov. Naroda« pa sledeče vprašanje. Ali ste že pozabili, da ste bili obsojeni leta 1910. ker niste hoteli povedati kdo je dopisnik? Ali vam je znano, kako so se obnašali pri obravnavi Habe, Taufer, tako da so obsojali takrat pošteni liberalci sami to počenjanje? Ali ni to lopovstvo, da se sedaj pa še upate v vašem listu zavijati v neresnično obleko tisto sramoto, ki bi se je moral vsak poštenjak sramovati do svoje smrti? V navedenem članku mi očitate tudi premoženje s tem, da sem dal glasilu naše stranke podporo. Jaz sem pristaš socialno demokratične stranke, sem podpiral list, ko nisem poznal zagorskih liberacev in nisem imel opraviti s »Slov. Narodom« ničesar, torej je samoposebi umljivo, da tudi sedaj ni dobila »Zarja« nobenega vinarja zato, da bi pisala v korist moji osebi. Zagorskim liberalcem pa dam v vedenje, da kolikor člankov pišem jaz v »Zarjo« iz Zagorja, si jih upam tudi vodno pred sodiščem zagovarjati. Gospodje naj le kar molče, da ne pričnem objavljati grehov vsacega posameznika. Pri prestavljanju raznih liberalnih paznikov, ki so sedaj v pokoju. so se razširjale razne govorice po Zagorju. Če me naprosite, pa se bom potrudil enkrat pozvedeti koliko je resnice na listih govoricah in jih izročil javnosti. Na vsa druga podtikanja pa dajem liberalcem na znanje, da ni vredno da bi jim odgovarjal, ker zagorsko liberalno gospodo itak pozna domače prebivalstvo, kako da je poštena, kadar koga napada. Zagorje, 16. avgusta 1912. — Melhijor Čohal.
— Moščanska podružnica »Vzajemnosti« priredi jutri v nedeljo dne 18. t. m. ob 4. popoldne vrtno veselico s koncertom in plesom v vrtnih in notranjih prostorih »pri Dimu« v Novem Vodmatii. Na sporedu: koncert, srečolov, šaljiva pošta in drugo ter ples. — Vstopnina 30 vin. za osebo, otroci prosti. — K nmogo-brojui udeležbi vabi podružnični odbor.
— Z Viča nam poročajo: Prostovoljno gasilno društvo Vič-Glirice priredi v nedeljo dne
18.	avgusta veliko ljudsko veseleč z javno tombolo na prostornem vrtu g. Jelačina (prej Traun) na Glincah, pri kateri svira godba na
lok. Ker so vse veselice, katere priredi omenjeno društvo, vedno dobro obiskane vlada že sedaj splošno zanimanje. Že sam na sebi krasen senčnat vrt bode primerno ozaljšan, postavljeni bodo paviljoni, oder za tombolo itd., splošno bo za mladino kakor tudi za starejše vsestransko preskrbljeno. Da bode pa slavno občinstvo tudi gotovo zadovoljno, preskrbel je odbor za glavno tombolo krasna dobitka in sicer prvi dobitek fino novo moško kolo oziroma za dame šivalni stroj, drugi dobitek pa je lepa kredenčna omara; tako bo glavni dobitek vstregel, naj ga zadene ženska ali moška oseba. Tombola prične ob 4. popoldne ter je k isti kakor tudi k veselici vstop prost. Ker je čisti dobiček namenjen osnovni stavbni glavnici za novi prepotrebni gasilni dom, katerega namerava društvo čim preje mogoče postaviti. Zato v nedeljo vsi na tombolo, h kateri naj-najuljudneje vabi odbor.
— Viško-glinška podružnica »Vzajemnosti« ima svojo poletno vrtno veselico prihodnjo nedeljo, 25. t. m„ na vrtu in v notranjih prostorih gostilne pri Korošcu na.Glincah.
— Postojnska jama. Posetnik postojnske jame dne 15. t. m. nam piše: Velika reklama se je delala za poset Postojnske jame na praznik
15.	t. m. in res je prišlo s posebnimi vlaki mnogo ljudi, domačinov in tujcev. V jami je bila veselica od 3. do 7. zvečer; pametno bi bilo in in povsem naravno, da jamska uprava priskrbi potrebna okrepčila, če že hoče posetnike tako dolgo zadržati v jami. V tem oziru pa je bilo zelo zanikrno urejeno. V eni stojnici se je točila kava in čaj, v drugi pivo, nikjer pa ni bilo dobiti jestvin. Tisti, ki so že naprej poznali to zanikr-nost, so ji prišli v okom s tem, da so sami prinesli s seboj jestvine. Če jamska uprava bobna po vseh listih za obilno udeležbo, naj tudi vse potrebno ukrene za postrežbo posetnlkov!
— Dela v glavni strugi Ljubljanice. Med Krakovskim nasipom in Žabjekom delajo v strugi jez. Tam zabijajo s strojem pilote v tla, in gre delo precej hitro izpod rok. Vsled naliva od zadnje srede je Gradašica toliko narasla, da je naliv udrl čez , jez in je bila struga cel dan polna kalne in umazane vode. Šele v četrtek se je deloma odtekla. Pri prisilni delavnici in nižje doli od Hribarjeve tovarne se je pričelo deloma že delo (poglobenje) z velikim bagrom. Na ljubljanskem barju se kažejo vsled poglobljenja Grubarjevega kanala že zdaj ugodne posledice, zlasti na polju in travnikih. Kultiviranje barjanskega sveta bo zdaj znatno olajšano in uspešnejše, čim manj bo povodenj ovirala obdelovanje in rast. Seveda bo treba svet v prvi vrsti zdatno gnojiti.
— Letošnja stavbna doba gre h koncu, ne da bi se v našem mestu kaj prida gibanje opazilo. Ena vila kranjske stavbne družbe ob Cesti
na Rožnik, ena na Wettachovem svetu, dvoje stavb v Hradeckega vasi in dvoje drugih poslopij, to je letos ves uspeh sezone, ki stoji glede stavbnega gibanja od potresa sem prvikrat — pod normalom. Edina stavba večjega obsega je zgradba nove jezuitske cerkve ob Elizabetni cesti, ki je dograjena zdaj do tretjine zidovja. Da bo tu vse luksurijozno opremljeno, se ume
samo ob sebi.	.............
— Nesreča pri belokranjski zeleznicl. 14.
t. m. je pri predoru v Novem mestu zaposlenemu delavskemu vodju I. Karavaniju iz Rožne doline padel velik lilod na levo nogo in mu jo je v gležnju popolnoma prebil, tako da mu jo bodo morali odrezati.
— S trebuhom za kruhom. V četrtek se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 17 Slovencev in 12 Hrvatov.
—Tatvini. Natakarici Ivani Miklošičevi je bilo ukradeno iz natakarske torbice 40 kron denarja. V »Slonovem« kopališču je neki knjigovodja pozabil srebrno toula uro s črkama O. S. in tako verižico, ki je imela dolge in kratke člene v obesku pa Garibaldijevo sliko, kar je neki za njim došli neznanec odnesel s seboj. Pozor pred nakupom!
— Iz blaiznlce je pobegnil v sredo Josip Vinter, delavec, rojen leta 1894. v Hrušovci, okraj Prečna. Policija ga je v četretek prijela in izročila zopet nazaj.
— Izgubljeno in najdeno. Neka dama na Vodnikovem trgu je izgubila polsvilnat dežnik.
—	Prostak Tadej Albrecht je izgubil dva zastavna lista. — Neka gospa je pozabila na potu od topničarske vojašnice do deželne bolnice v izvoščkovem vozu črn svilnat dežnik z zlatim obročkom, ki je imel črki »J. K.«. — Gospa Terezija Hoglerjeva je izgubila rjavo površno jopico, vredno 10 K. — Delavec Ignac Strunar je našel godbeni lok.
— Kinematograf »Ideal«. Od danes dalje, začetek večernih predstav ob pol 9.. Spored za soboto 17., nedeljo 18. in pondeljek 19. avgusta 1912: 1. Zurnal Pathč. (Kinematografska poročila. Najnovejši dogodljaji, šport, moda itd.) 2. Umetnost, kako postaneš zvitejši. (Krasna amerikanska veseloigra.) 3. San, pelsalka. (Prvomočna drama.) Samo popoldne. 4. Grehi našega časa. (Svetovna učinkovitost Nordisk-film Co. V glavni vlogi W. Psylander, ljubljenec občinstva.) Samo zvečer. 5. Slikar iz ljubezni. (Krasna veseloigra. Igra Maks Linder.) Spored za torek 20., sredo 21. in četrtek 22. avgusta 1912: 1. Olimpijske igre v Stokliolmu.
Listnica uredništva. 1. S. in F. B. v M. Naročilo na »Družinski koledar« za leto 1913 se sprejme na znanje. Vse drugo se objavi pra-
vočasno.
Idrija.
—	Ustanovni sestanek lokalnega odbora za železniško progo Škofja Loka čez Žiri— Idrija—Sv. Lucija se vrši v pondeljek dne 19. avgusta ob 2. popoldne v mestni dvorani v Idriji. K sestanku so povabljena vsa županstva idrijskega okoliša, c. kr. rudniško ravnateljstvo v Idriji, gozdna direkcija v Gorici, okrajni cestni odbor idrijski ter g. deželni poslanec Gangl mesta Idrije. Sestanek ima v prvi vrsti namen sestaviti še drugi odbor za kranjski del te mišljene proge ter izvoliti enega eventualno dva odposlanca v nameravano deputacijo na mini-
strstvo. Ker so ta dan že zaradi vojaškega nabora v Idriji zastopana vsa županstva okraja, je dan jako primeren za sestanek in je upati na obilno udeležbo.
— Kolesarsko društvo »Sloga« v Idriji naznanja, da so se k udeležbi proslave desetletni ce obstanka »Sloge« doslej priglasila sledeča društva: Društvi »Gorica« in »Danica« v Gorici, »Dolina« pri Bači in »Klub slovenskih bi-ciklistov« v Ljubljani. Kakor kaže po prijavi še drugih prijateliih športa izven društev bo ta slavnost zelo lepa. Dolžnost je tudi naših delavskih društev, dr k tej slavnosti somišljenikov pripomorejo s svojini posetom.
— Izjava. Onim individuom, ki se zaganjajo v »Naši moči« ali kjerkoli v našo zadružno organizacijo in nje sedanje voditelje s svojim lažnjivim obrekavanjem, bodi tem potom povedano, da jih precej od blizu poznamo. Da bodo etmu verjeli, pa jih bomo še od bliže na pravem mestu pogledali, kadar se mera njih obrekovanja napolni. To naj jim bo prvo svarilo! — V Idriji, meseca avgusta 1912. Ivan Štraus, načelnik.
— Društvo »Splošno mladinska zveza« v Idriji priredi v proslavo desetletnice kolesarskega društva »Sloge« v Idriji v soboto zvečer 24. avgusta v pivarni pri »Črnem orlu« Ivan Cankarjevo socialno dramo v treh dejanjih »Kralj na Betajnovi«. Začetek ob pol 9. zvečer.
— Važna diskuzija članov delavskih organizacij v Idriji se vrši v soboto dne 17. avgusta ob 9. zvečer v društvenih prostorih. Samo za člane!
— Mladeniče — nabornike, ki pridejo dne
19.	in 20. t. m. na nabor, še enkrat opozarjamo, da so točno ob določeni uri pred nabornim lokalom »Črnega orla«. Kdor bo zamudil ali bo pijan, se ne bo sprejel ta dan, ampak bo moral potem v Trst k naboru. Podpore onim, ki bi zamudili nalašč, se za potovanje v Trst ne bodo dovoljevale.
Štajersko.
— Redka slavnost. (Dopis iz Zidanega mosta.) Redko slavlje smo praznovali minulo sredo: štiridesetletnico zvestega dela treh so-drugov, Martina Lisca, Josipa Stropnika in Josipa Koritnika, v službi južne železnice. Južna železnica je slavljencem v znak priznanja podarila zaslužne križce, železniški uslužbenci, delavci in uradniki, pa so postavili svoje tovariše-veterane z lepo uspelim častnim večerom. Sodr. Firm, predsednik podružnice je prav prisrčno pozdravil slavljence in podelil besedo slavnostnemu govorniku sodr. Kopaču, ki je štiridesetletnikom v imenu centralnega društvenega vodstva prav iskreno častital. Po-vdarjal je, da so taka slavlja v železniški službi, kjer noč in dan zalezuje človeka smrt, prav redka, vsled česar je naše veselje nad tem izrednim dogodkom tem večje in naša voščila vrli trojici, ki ni omagala pod težko butaro službe, tem iskrenejša. Končno, je dejal govornik, da ne more zatreti bridke misli, ki ga navdaja, ko se spominja, kako nezadostno je poskrbljeno za starost tlačanov, ki so vse svoje sile pustili v kapitalističnem podjetju. Za Kopačem so slavljencem nazdravljali še Pečnik, Stozicky in inženir Payer. Po oficialnem delu se je razvila prav domača in neprisiljena zabava; udeleženci so nabrali za miljonski sklad »Zarje« 13 K.
— Boj z zločincem. Zagrebška policija je obvestila orožniške postaje ob progi-Zagreb— Zidan most, da je v Zagrebu tik pred aretacijo pobegnil nevarni zločinec Franc Pučnik ter da je zbežal na Štajersko. Dva orožnika sta Pučnika res izsledila blizu Sevnice ob Savi in ko sta ga hotela aretirati, je isti potegnil revolver in ga nastavil proti glavi enega orožnikov. Ko je hotel ustreliti, se je spotaknil in padel. Strel je tako izgrešil svoj cilj. Orožnika sta mu izbila revolver iz roke. Med orožnikoma in Pučnikom je nastala nato pravcata bitka. Orožnika sta morala rabiti orožje in sta Pučnika dvakrat zabodla v nogo. Nato so ga zvezali in ga spravili k okrožnemu sodišču v Celje.
kakor pričakuje željno ribič na razburkanem morju pomirjenja valov. In glejte! V nedeljo so slišale pri maši pobožne ovčice svojega pastirja s solzami v očeh oznanjevati veliko vest, da mora zapustiti svojo dosedajno čredo na slabšo pašo. V Rubiji je namreč četrtina manj prebivalcev kakor v Nabrežini. V najlepših mislih, ko si je ustvaril v svoji fantaziji pravi raj v Nabrežini, ko se je bogato založil z veseljem tega sveta, ga je zadela usoda. Ko pa je odhajal, so mu nevdane ovčice priredile mračen sprevod t mačjo godbo. V teku dvanajstletnega marljivega službovanja si je spletel venec najraznovrstnejših dvomljivih zaslug. Pvedvsem omenjamo: pretepa* vanje šolskih otrok (pustite male k meni!) šikaniranje prebivalstva in Občinarjev, nenasiten pobiralec darov, srd, zmerjanje, izvrsten računar pri pogrebih in krstih, velik prijatelj nežnega spola i. t. d. Priporočamo našega gospoda Angela Čargota prav toplo Sovodenjčanom!
— Aretacije trgovcev v Gorici. Te dni so zbudile po mestu splošno pozornost aretacije treh goriških trgovcev. Aretirali so in sicer trgovce manufakturista Krajnerja v Raštelju, bivšega trgovca Ferfoglio in bivšega trgovca Feliksa Mosetig — Ronchi. Pravijo, da bodo tem aretacijam sledile še druge.
— Avtomobilska zveza med Gorico in Postojno. Poštni erar namerava vpeljati avtomobilsko poštno zvezo med Gorico in Postojno Erar stavi na prizadete občine edin pogoj, da občine garantirajo, da se bo to podjetje obneslo.
Koroško.
— Celovški občinski svet je na svoji zadnji seji odobril računske in prometne zaključke električne cestne železnice od 1. januarja. Prejemki znašajo 149.700 K, v mestno blagajno se je vplačalo od te vsote 35.999 K. Dalje zaključek mestne klavnice, ki je imela 8309 K dohodkov in 4212 K izdatkov in mestne ledenice, ki pa ne uspeva tako kot so pričakovali. Stavljenih je bilo še več predlogov, med temi je bil sprejet tudi predlog dr. Vilfana, da se takoj razpišejo kopalna dela za novo stavbo za poštno ravnateljstvo.
—Požig iz maščevanja. Blizu Beljaka je izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju Weisenbacherjevem. Ogenj so pravočasno opazili in ga kmalu udušili. Požar je zanetil laški delavec iz maščevanja, ker mu niso dovolili, da bi prenočeval na skednju. Delavec je pobegnil.
— Železniška nezgoda. Pri Beljaku je skočil s tira poštni vlak št. 943. Vzrok nesreče je bil ta, da se je zlomila pri nekem vozu us. Ker je vlak vozil že počasi in se je posrečilo strojevodji, da ga je takoj ustavil, se ni pripetila nobena nesreča, razun da je poškodovanih nekaj voz.
— Strela je ubila na planini nedaleč od Bele celo čredo ovac, ki je štela 64 glav. Ovce so bile last raznih posestnikov. Pastir je ostal nepoškodovan.
— Nujno potrebno je, da se ranjenja obvaruje pred infekcijo. Zanesljivo antiseptično obvezano sredstvo, ki je tudi bolečine lajšajoče, prisad odvračajoče in zdavljenje pospešujoče, je Praško domače mazio iz lekarne B. Fragner v Pragi. (Glej inserat.)
Goriško.
— Nabrežina. Dne 11. t. m. se je razglasila po Nabrežini nenadejana novica, ki jo je nabre-žinsko prebivalstvo že davno želino pričakovalo
Istra.
— Samomor tujca. V sredo 7. avgusta pripeljal se je eleganten gospod iz Miramara v Sesljan. Ravnatelju sesljanskega kopališča se je zdel neznanec sumljiv in zato ga ni hotel sprejeti pod streho. Obvestil je telegrafično žandarmerijo o gostu, ki se čudno vede. Tujec se je od tod podal v gostilno »Alla vale«. Tam je prijazno nagovarjal natakarico, naj gre ž njim v Ameriko. Naročil je večerjo, nakar se je podal v svojo sobo. Kmalu pa pride orožnik z Nabrežine in poprašuje po njem. Pokazali s0 mu sobo, kjer se nahaja došli gost. Ko je dospel orožnik do vrat, se je gost ustrelil z revolverjem. Ko so vrata odprli, zagledali so tujca ležati v krvi, ki je držal v eni roki bankovec za dvajset kron, v drugi pa revolver. Govori se, da je nesrečnež dajal povsod dobre napitnine. Na vizitki so dobili naslov: Ivan Tihy, inženir v Čikagi. Kdo je nesrečnež in kaj vzrok njegovega samomora, še ni dognano.
— Nevarni roparji. V okolici Rovinja so napadli trije neznanci, ki so bili zakrinkani, kmeta Brajnoviča, ki je pasel na samoti veliko čredo ovac. Izstrelili so nanj dva strela, ki sta oba zadela Brajnoviča, in sicer ga je ranil eri strel na roki, drugi na. trebuhu. Brajnovič je kljub opasnim poškodbam bežal m klical sosedne pastirje na pomoč. Napadalci so ustrelil' še enkrat za njim, toda ga niso zadeli. Nato so hoteli roparji odpeljati čredo, toda pregnali so ; jih sosedni pastirji, ki so Culi strele ia-Jdicft'' Brajnovičeve. O predrznih roparjih nimajo še nobenega sledu.
Trst.
— Strah ima velike oči...! Mi, socialni demokratje umiramo. Umiramo že dolgo vrsto let. Ako verjamemo narodnemu časopisju, umiramo od svojega rojstva naprej. Naše umiranje je seveda močna želja zlasti tržaških narodnjakov. Zato si domišljajo, da nas bo hudič vzel tem prej, čim se bo bolj razširila vest 0 naši »agoniji«. Pa so trobili to vest na vse štiri glasove. Zamanj. Kadar so najbolj kričali« da nas je spravil duhoven v sveto olje, sn!° bili najmanj pripravljeni na večno pot. Ko
to zapazili in se prepričali, da smo jim vrfl' za petami, so se raztogotili in nas začeli .* čevati iz naroda. Izobčili so nas že tofuci at, “ je res čudno, ako imamo še nekaj slovenski1 socialnih demokratov, ki trde, da so Slovenci 11 člani slovenskega naroda. Ampak tega J"11 nihče ne verjame. Najmanj jim pa verjame vodja tržaških narodnjakov dr. Rybar. Kadar nismo ustregli njegovi želji in nismo do zadnjega j pocrkali, nas je imenoval dr. RybaF sddrgo. Včasih nam je dodal tudi pridevek maloprid«Jh oseb, ki bi hotele obogateti na račun revnih kapitalistov. Na shodu, ki ga je priredilo pol. društvo »Edinost« v nedeljo 11. t. m. pa nas )e imenoval podleže. Zakaj? Zato ker ne podpi' ramo Ciril-Metodove družbe. Pravzaprav zat° ker jo sovražimo. Pretečeno nedeljo je torej dr* Rybaf govoril na omenjenem shodu. Pisano ie bilo, da je shod — ki je bil zelo slabo obiskan •*- zaradi slovenskih šol. Dr. Rybaf bi bi! moral govoriti o slovenskih šolah. Bi bil moral! Pa je tri dele svojega govora porabil za napade na socialno demokracijo, na slovensko socialno demokracijo. Zakaj je napadal slovensko soci' alno demokracijo? Zato ker ga je strah pred njo. Zato ker je dr. Rybarja sovraštvo do sO' cialne demokracije^večje kot je njegova ljube*
■ zen do slovenskih^iol. Zato ker bi Lil on boji vesel, ako bi jutri poginili vsi slovenski soci' alni demokratje, kakor če bi dobili tržaški S!<r venci svoje šole. Zato ker ni vedel nič drugeg® govoriti. »Edinost« je povedala, da tako lef>° kakor v nedeljo ni govoril dr. Rybar še nikdaf’ Ko smo njegov govor prečitali smo bili vesel1. Desetkrat lepše bi znal govoriti vsak naš ag>' tator povprečne kvalitete. Iz tega sledi, da im®' mo' v naših vrstah veliko sodrugov, ki nadkf.1' ljujejo Rybara vtnaobrazbi in v znanju. KaiJ® govoril dr. Ry#af proti slovenski socialni o®' mokraciji? To kar je povedal že tisočkrat, 1 J kar zna na pamet že vsak pošten narodnja^ Argumente, ki jih je rabil dr. Rybar na nedefJ' skem shodu, smo že neštetokrat temeljito P°' bili. Takim otročarijam, takemu nedopustne1’ simplističnemu naziranju ne verjame več nnlC ’ niti najzanikrnejši nacionalec. Zato ni 1 svetu bolj smešne reči, kot je bil njegov U deljski poziv na socialno demokracijo ct-0 Roke proč od naše družbe! Kdo vraga vam hoče vzeti. Le ohranite si jo. Saj bi bila s
Cementne cevi v vseh merah, barvaste plošče itd.
Kranjska betonska tvornica Tribuč & Komp., Ljubljana
Pisarna, delavnica in skladišče na Tržaški cesti. — Telefon štev. 296.
(ssa
Stopnjice, balkoni, spomeniki, stavbni okraski itd.
(pota, ako bi se narodnjaki odrekli tej mali žrtvi za narod. Ampak zakaj vse to? Čemu je bilo treba vlačiti šolstvo na shod, ki je imel zelo prozaičen namen. Volitve se bližajo in dr. RybaF je hotel nahujskati svoje pristaše proti Socialni demokraciji. Le žal, da nas dr. RybaF se ni spoznal. Ako bi vedel, da nam njegovi go-Vori ne iinponirajo, ako bi dr. Rybaf vedel, da v? damo piškavega oreha na vse njegovo seuvanje in obrekovanje, ako bi dr. Rybar ve, del da je v naših vrstah žilavosti dovolj za de-set strank, pogumov za vse narodnjake in volj6 ravno dovolj, tedaj bi tudi vedel, da ne bomo odnehali in da bomo šli naprej kakor ho-eeino, kakor moramo preko vseh cokelj, preko vseh obrekovalcev poštenih ljudi. Zato dr. *vybaf: Na svidenje pri Filipih!
Aretirani prodajiaikl zlatnine. V Trstu so pretirali dve predrzni sleparki in sicer Josipino “arbičevo in Angelo Kopfovo. Posredovali sta dve ženski pri prodaji raznih zlatnin in sre-brnin, katere so jima izročevale tržaške laške dame. Opeharili sta več strank za velike vsote. Er* hišni preiskavi na stanovanju so dobili poleg drugih zlatnin nič manj kot 50 zlatih moških in punskih žepnih ur.
Vestnik organizacij.
»Vzajemnost" v Škofji Loki ima drugo nedeljo dn .*vgiista točno ob pol 10. dopoldne v diuštvencm lokalu eden občni zbor. Dnevni red: Nadomestne volitve Climi * vabijo na polnoštevilno udeležbo.	Odbor.
Nogometna tekma. Jutri popoldne ob 5. bo nogo-kra i itekma med ljubljanskim moštvom ..Vzajemnosti' in aniskim moštvom. Tektna bo ob vsakem vremenu.
Po
1 >000.000 vinarjev
::	za tiskovni sklad „Zarje“ ::
===—=	39. izkaz:	========
l*nn S(’clrufJ(u Franjofu Pohor: A. Štebi 100 vin., Fr. Štebi vin, Žižmond Gabrijel 100 vin, Fajt Gabrijel 100 vin, Jjfegelj Ivan 80 vin., Ivan Mozetič 60 vin., Andrej Škabar vm., Lukežlč Alojs 40 vin., Pregelj Franc 40 vin., Rok prčon 40 vin., Andrej Žnidarčič 40 vin., Jakob Silič 40 vin., nožič Anton 40 vin., Turel Josip 40 vin., Kravos Rihardo . vin., Ivan Arčon 30 vin., Palic olk 20 vin., Angel Arčon 20 vin.
2n Mozetič 20 vin., Žižmond Fel .........
Fran'n’ki^ozeb^ Anton 20 vin., Krpan Viktor 10 vin., Pohor
* mne 90 v,*,, d„  i...xi.i »	't-_i ,, v .
Arčon 40 vin., Andrej Žnidarčič 40 vin., Jakob Silič 40 vin., umožič Anton 40 vin., Turel Josip 40 vin., Kravos Rihardo 6 vin., Ivan Arčon 30 vin., Pahor Ludvik 20 vin., Rafael k i vin'’ Angel Arčon 20 vin., Franc Gregorič 20 vin., Mozetič 20 vin., Žižmond Feliks 20 vin., Mozetič Franc Franl!1'o/^'0zeb^ Anton 20 vin., Krpan Viktor 10 vin., Pohor 100 ■ vin Po »odružici A. Žižmond: Vičič Jožef (čeč) Rivi'ItnkV Vižintin (podpredsednik) 100 vin., Merljak N M n vin-’ Andrej Lukežič 50 vin., Arčon Franc 40 vin., {*	20 vin., Andrej A. 20 vin., Krpan Angel 20 vin., ivan
.Pscapan 20 v., i. Arčon 20 v., A. Arčon 10 v, Avg. Volk 10 v , Volk 10 vin., A. Žižmond 50 vin., Vinko Zizmod 50 v., Vfisela družba pri Mescu 87 vin., ob priliki praznovanja dedcev povooom štiridesetletnice v Zidanem inortu 1300 vin. Sen0 ^er je Maksi domu prišel 82 vin., klesnrji v Sovodnjah Vni vin > Avguštin Cotič 300 vin., neitn železničar iz So-40 J.nJ 100 vin., Iv. Cotič 100 vin., Kobolc 40 vin., Buškin ni7irln'.’ Humar 40 vin., Ivančan v Nabrežini 20 vin, orga-ŽnS* eraj'v Clrobclnem Čretnik Fr., Anderlič, Kodiič, v Grobeinpm oon" 'Veb” P° 100 vin., Beršnjak, gostilničar žel. 20 vin Gmrinsil’’ Dobov>šek, prožni mojster rogaške
Kocmur Jesenice ^ .Sprevodnik r°gaške žeb 20 vin*> Fr-Loki • blapainiit ni? Vln ■ na veselici Vzajemnosti v Škofji za oles FS i! S° inBr Fr«n 100 vin., Joško in žena 140 v. .uosnnd	™er za .gospod Tonja" 10 vin., Tonja za
bilo na vpcpF u v*n,» za lnienMne izgovore, zakaj jih ni ie načelni ? Hribernika in Polovšeka 200 vin., zato kir
Plesal 22 vinarjev nZele" ŠP'g°V 8°V‘n'’ ZM° kCt ^ Skupaj 185398 + 5789 = 191187 vin.
se dopise za strokovno tajništvo v Ljubljani sprejema za-j?In.° namesto sodruga V. Zoreta, ki je odsoten do 12. sep-mbra 1912, Ivan Mlinar, LjObljanu, Frančiškanska ul, 8.
Zadnje vesti
^RCHTOLDOVA AKCIJA NA BALKANU. Moralna podpora brez intervencije.
ra J*3"3!* 17- avgusta. Oficiozno časopisje into ’ da Berchtoldova akcija ne zasleduje bi TVei*.?^e evr°Pskih velevlasti v Turčiji, ki k *ur6’j° le oslabila. Namen od Berchtolda ■wi gane konference pa je moralna podpora ,Veden,reor“rar„eŽimU.' ki nai ™ P°lna£a* da
k™fere„c|£Z^,5>,tU.r§ke države- P™ram
Vtis Berchtoldove akcije v
ZdravIta’karakV.f,LIS,fa'- !ta,'iansko časopisje po-Zahteva no t av.s^riJSkega vnanjega ministra,
nile noshhSor !?• '?loči3° vse stvari, ki bi uteg-P satJ diplomatično stališče Italije, z n?:,- Iv avgusta. »Lokalanzeiger« piše ;Se snivi11 na ®erchtoldovo iniciativo, da so šan-zoi^ ,nega nastopa velevlasti nedvomno £e[° ugodne.
šodi^o’ fygusta- Francosko časopisje re»o» • Berchtoldovem predlogu neprijazno in noh/J,ran(^’ _p^edvSeJi1 uaglaša, da Francija v
Po£em S,“ČT ne b0 za Priprego avstrijske t,k.®„na Balkanu.
Grof Berchtold pri cesarju.
ni , Ischl, 16. avgusta. Danes ob 11. je bil mi-avmir Vnani>h zadev grof Berchtold pri cesarju; 'ces • a traJala nad dve uri- Minister je ^ K**11 por°čal 0 svojem predlogu, o nasilstvih fera?'! ni ‘n 0 bombnem atentatu v Solunu in *3to mnerde* da so povzročitelji obeh aten-ki bir.i?ent,čn, in da je treba tem razmeram, Icrai1.l,te2nill roditi vojne zapletljaje, napraviti on'1.11 konec. Cesar je honoriral Berchtoldovo otalsko politiko z redom zlatega runa.
avstrijsko-italijaska MEJA.
^Sla^6^8*1’ avgusta. Predvčerajšnjem se je l*eii,mednarodna komisija, da nadaljuje v ktrijsj! ^ ^etu pričeto delo za določitev av-Preie ®''tal‘janske meje. Komisija se bo naj-jihoria; ča!a z obmejitvijo Koroške, potem Pri-tati s ‘n.Tirolske. Komisija namerava letos kon-^reme ®)a de,a- vendar je to odvisno tudi od Slcih razmer.
KAPITALIZEM ŽANJE.
Dunaj, 17. avgusta. Polletna bilanca c. kr. priv. avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt izkazuje 11,899.026 kron 24 vinarjev čistega dobička.
POINCARE V PETERBURGU.
Oficiaino pojasnilo.
Pariz, 16. avgusta. Potrjuje se, da je poslal ministrski predsednik Poincarč pred svojim odpotovanjem iz Moskve predsedniku Fal-lieresu brzojav, v katerem sporoča, da je med obema zveznima državama popoln sporazum v vseh aktualnih političnih vprašanjih. »Petit Parisien« je prinesel včeraj očividno oficiaino pojasnilo o pomenu Poincarčjevega potovanja. List izjavlja, da je po popotovanju Poincarčja v Moskvo, kamor potuje francoski ministrski predsednik izključno kot turist, zaključen političen del popotovanja. »Še pred objavljenjem uradnega komunikeja«, pravi »Petit Parisien«, »lahko rečemo naslednje o pomenu popotovanja: Gotovo je, da so se sukali peterburški razgovori okoli štirih točk: o francosko - ruskem razmerju, kitajskem posojilu, italijansko-turškl vojni in bagdadskem vprašanju. Kar se je ali se bo sklenilo, ne more nikogar vznemirjati. Francosko-ruska zveza je imela v vsakem času cilj. da ohrani evropsko ravnotežje. Ne Francoska ne Rusija nimata interesa, da se konflikt na Sredozemskem morju še dalje razširi in povzroči zapletljaje na Balkanu. Obravnavanje o kitajskem posojilu in bagdadskem vprašanju ne more imeti absolutno nič vznemirljivega, ker gre izključno za ugotovitev pogojev finančnega in gospodarskega dela.« List nadalje opozarja, da je resno časopisje v Italiji, Nemčiji in Avstro-Ogrski to tudi sprevidelo. List sklepa: » S temi razgovori se utrdi jamstvo za evropsko ravnovesje in se razširi v mednarodno entento.«
PROTI HOMERULI.
London, 17. avgusta. »Dundee Advertiser« poroča: Besni napadi Bonarja Lawa, Ed. Car-sona, Smithsa in drugih voditeljev unionistov so pri vladi zbudili pozornost, da ostro nadzoruje govore in dejanja teh voditeljev. Sicer ne verjamejo, da se dosedanji govori unionistov-skih politikov prekršili zakon; vendar sodijo, da se nameravajo dejanja nezakonitega značaja. Smith je izjavil, da se pripravljajo presenetljivi dogodki, ki naj bi se izvedli, še preden se snide parlament. Carson je celo dejal, da pojde v Ulster in bo prekršil slehrno postavo, samo da zbudi Angleže iz njih malobrižnosti. Če se pojavijo nemiri, bo vlada brez razlike z ozirom na osebo z največjo strogostjo nastopala.
ZNANSTVENO RAZISKAV ANJE ADRIJE.
Trst, 17. avgusta. Včeraj ob 5. popoldne je odplul parnik »Najade« na šesto znanstveno vožnjo za raziskavanje Adrije. Ekspedicijo vodi kapitan KeBlitz, ostali udleženei so profesorji iz Dunaja, Prage, Trsta in Inomosta. Ekspedicija bo raziskala živalstvo in rastlinstvo ob obrežju in v morski globini. Znanstvenega potovanja se udeleže prvič odkar je italijansko-turška vojna tudi italijanski profesorji. Raziskavanje bo trajalo tri do štiri tedne.
TRIKRAT ARETIRAN.
Trst, 17 avgusta. Veliko pozornost zbuja po Trstu aretacija trgovca Elija Coena. katerega so že pretečeni teden dvakrat aretirali in dvakrat izpustili, ker ga dolže, da je pahnil skozi okno svojo deklo Marijo Wulzovo. Vče raj se je vrnil policijski svetnik Coutin iz svojega dopusta in po pregledu vseh aktov v Coe-novi zadevi, je tega še enkrat dolgo zaslišaval, nakar so trgovca pridržali v zaporu.
KOVACSEVA AFERA.
Budimpešta. 17. avgusta. V preiskavi zoper posl. Kovacsa se je polagala velika važnost, kdaj je Kovacs oddal svoje pismo na cesarja: na dan atentata ali že poprej. Kabinetna pisai na, na katero se je preiskovalni sodnik zaradi ugotovitve datuma obrnil, je odgovorila, da je kuverta že uničena in da se zažeijeni datum ne da več ugotoviti.
VOHANJE ZA VOHUNI.
Odlok ogrskega brambnega ministra.
Stolni Beligrad, 17. avgusta. Upravne ob lasti so dobile tajen nalog, da orožniki natanko opazujejo vsakega tujca, češ, da se v feher-skem in veszprimskem komitatu potika mnogo vnanjih agentov, ki špionirajo za tuje vlade oboroženje konjenice in armaturo topov.
ROPARSKA ČETA.
Krakov, 17. avgusta. 2e več časa je nadlegovala okolico Zatorja roparska četa. Včera; je bilo orožništvo obveščeno, da so roparji skriti v gozdu pri Laskovi. Večje število orožnikov in mnogo kmetov se je napotilo proti go zdu, da bi zajeli roparje. Ali roparji so jih spre jeli s streli. Orožniki so seveda tudi streljali nakar se je razvila pravcata bitka. Ker orožni štvo ni zmoglo banditov, so prosili iz Krakova vojaške pomoči. Vojaška oblast je poslala v Laskovo več kompanij pešcev.
VELIKA TATVINA.
Praga, 17. avgusta. V Karlovih Varih so tatovi ukradli nekemu Rusu ročno torbico s 400.000 rublji in nakitjem, vrednim 200.000 rubljev. O tatovih ni nobenega sledu.
PET OSEB UTONILO.
Curih, 17. avgusta. V kantonu Waadtu je bil opet oseb žrtev nesrečnega slučaja. Ko se je vračal od ribolova gostilničar de Trey s svojim vozom, v katerem so bila tudi njegov
enajstletni sin ter ribič Chuard s svojim sinom, se je konj splašil in zavozil z vozom v reko. Neki mimoidoči mož je skočil v valove, da reši obadva dečka; vseh pet je utonilo.
TRAMVAJSKA NEZGODA.
Rim, 17. avgusta. Na cestni železnici, ki vozi iz Rima v Civita Castellana, je skočil s tira vlak. Mrvti so trije popotniki, 17 je ranjenih.
TURŠKO - ČRNOGORSKI KONFLIKT.
Nov spopad.
Cetinje, 17 avgusta. V okraju Berani ob črnogorski meji je napadel arnavtski rod Ru-gora ondotno krščansko prebivalstvo. Več kri-stijanov je bilo pobitih. Krščanske rodbine so v velikem številu pobegnile v Črno goro. Med obmejnimi prebivalci je razburjenje.
ALBANIJA.
Pomlrjenje.	_
Carigrad, 17. avgusta. Misija katoliškega cnezoškofa v Skutariju pri Malisorih je imela uspeh. Položaj se je že izboljšal. Tudi drugače e v skutarijskem vilajetu precej mirno.
Vojni hujskači.
Sofija, 17. avgusta. Iz pokrajinskih mest dan na dan prihajajo vesti o taborih zaradi ko-čanskega klanja. Skoro povsod zahtevajo vojno s Turčijo.
Proti vojnim hujskačem.
Sofija, 17. avgusta. Oficiozna »Rosija« posveča jubileju bolgarskega carja članek. Na koncu članku izraža pričakovanje, da tvorita ljubezen do miru in izredni 'politični takt bolgarskega vladarja jamstvo, da politične manifestacije zaradi dogodkov v Kočani ne bodo kalile miru na Balkanu.
MAROKO.
Proklamacija novega sultana.
Tanger, 17. avgusta. Ob 2. popoldne je naznanil 101 strel iz topa proklamacijo Mulej Ju-sufa za maroškega sultana.
STAVKOVNO GIBANJE NA ŠPANSKEM.
Madrid, 17. avgusta. Transportni delavci so začelf danes s stavko. V najkrajšem času bodo pričeli stavkati tudi stavci. Kovinarji in trgovski nastavljenci bodo proklamirali generalno stavko. Natakarji po kavarnah prično danes s tavko.
STAVKA NA DOKIH.
Rio de Janereiro, 17. avgusta. V Santosu so
stopili delavci na dokih v stavko.
UMORJEN PODKONZUL.
Novi Jork, 17 avgusta. Preiskava je dognala, da je bil ameriški podkonzul v Cartageni
nedvomno umorjen.
REVOLUCIJA V NIKARAGUI.
Novi Jork, 17. avgusta. Iz Managve poročajo, da so uporniki kljub premirju napadli glavno mesto, a so jih s pomočjo straže ameriškega poslaništva odbili.
KUGA NA RUSKEM.
Peterburg, 17. avgusta. Na kirgiški štepi za Uralom je izbruhnila kuga, Vse ozemlje okolo Urala je okuženo.
devita XV. Kralj je mladi dvorni dami izka-zeval svojo naklonjenost tako vsiljeno, da ga je morala večkrat prav osorno zavrniti, da se je ubranila njegove vsiljivosti. Ta odklonitev je provzročila, da se je ljubezen kralja spremenila (Dalje prih.)
Novice.
Kronan zločinec.
Klečeplazni zgodovinopisci pišejo o kraljih in cesarjih, kakor da bi bili polbogovi, ki so imeli le dobre lastnosti, pa nobenih slabih. Naslednji zgodovinski dogodek dokazuje, da so kronani ljudje podvrženi slabim lastnostim kot pa drugi ljudje, in da bi bil marsikateri teh kronanih zločincev izdihnil na morišču, ako bi imelo sodišče pravico kaznovati ga za storjene zločine.
Dne 12. februarja 1731 so našli grofa Ar-manda pl. Pelterella mrtvega v njegovi spalnici na njegovem gradu, Horbistalu blizo Pariza.
V	sobi je pred pol letom tudi na nagloma umrla njegova soproga, ne da bi bilo mogoče dognati vzrok smrti. Ko je umrl, je nastala v ljudstvu govorica, da je zločinska roka zakrivila njiju smrt.
Ljudevit XV., kralj francoski je navidezno ukazal znamenitemu Lantestu. naj zadevo preišče. Splošno osumljen je bil neki daljni sorodnik. baron pl. Longreville, ki je bil potomec ubožne -plemenitaške rodbine in širom poznat kot pijanec, pretepač in igralec.
Ali preiskava proti njemu ni dognala nič. Neki večletni služabnik je pričal, da je mladi baron z grofom in grofico vedno občeval prijateljsko. Ker je ostalo tudi raztelesenje brez najmanjšega vspeha. so morali proti baronu ki je bil zelo lep človek, ustvariti preiskavo, ker niso imeli za njegovo krivdo zadosti dokazov.
Ali javno mnenje je bilo proti baronu. Ljudski glas ga je imenoval vzlic ustavljeni preiskavi morilca. Nakrat je pa baron pozval pet svojih prijateljev na dvoboj, ki so ž njim radi osumljenja prenehali občevati. Dvoboji so se vršili na željo barona Logrevilla s samokresom. V teh dvobojih je dva nasprotnika vbil, druge pa težko ranil. Vsi dvoboji so se vršili enega dne. Ker so vsi končali srečno za barona je ljudstvo smatralo barona za nedolžnega, srečen izid dvobojev pa za božjo sodbo. Kralj je poklical barona na svoj dvor in ga uvrstil med svojo telesno stražo.
Dedinja obširnega Pelterellovega posestva je bila Etiena, edina hčerka grofovske dvojice. Leto po smrti njenih starišev, jo je teta vzela iz samostana, v katerem je dobivala svojo izobrazbo in jo upeljala pri dvoru, kjer je mlada krasotica postala dvorna dama soproge Lju-
* Duhovniška nestrpnost. Dne 25. junija je umrl v Vitkovici rudar Karl Bejdo in je zapustil vdovo z dvema nedoletnima otrokoma, stara šest in sedem let. Vsled dolgega hiranja umrlega rudarja je ostala družina v najhujši bedi. Ker vdova niti toliko denarja ni imela, da bi kupila otrokom kruha, ni mogla plačati pogreba; zategadelj se je odrekla sodelovanju viso-kočastita duhovščina. Karla Bejdo je pokopal njegov brat brez cerkvenega šuma in brez ceremonij. Umrli je zapustil dvoje zavarovalnih polic v zneskih 590 K in 600 K. Vdova Ana Bejda je opravičena do zavarovalnine. Zavarovana vsota pa se izplača le pod pogojem, da se pokaže mrliški list. Vdova je torej krenila k vitkoviškemu župnemu uradu, kjer se je smrt rudarja pravilno naznanila, plačala je pristojbino za izgotovljenje mrliškega lista, ter je prosila, da se ji izroči. Pri tem je naslikala gospodu župniku, ki bi pač moral biti vzor krščanske ljubezni do bljižnega, svojo veliko bedo, ki bi se lahko vsaj deloma omilila, če dvigne zavarovalnino. Ampak prečastiti je tako razumeval ljubezen do bližnjega in do žalosti, da je vrgel vdovo in pozneje tudi brata njenega umrlega moža skozi vrata z blagosrčno opazko, naj ji tisti napravi mrtvaški list, ki je pokopal njenega moža. Naravnost škandal je, kaj si avstrijski farji dovoljujejo celo tam, kjer imajo opravljati izključno posle državne uprave. Vdova se je pritožila na okrajno glavarstvo v Moravski Ostrovi. Radovedni smo, ali bo državna oblast uporabila v tem slučaju svojo nadzorovalno oblast ali pa bo klecnila pred vsemogočno duhovščino kakor je njena navada.
* Razburjeni Somall. V Monakovem se vidi somalijska vas, v kateri vlada že par dni veliko razburjenje. Na medicinski kliniki je umrla devetnajstletna žena poglavarja črncev za jetiko. Ko so šli njeni sorodniki v bolnico, da mrtvo ženo pred pokopom umijejo, so opazili v svojo grozo, da sta glava in oprsje odprta. Mrtvo truplo so bili namreč secirali, ne da bi bili preje vprašali za dovoljenje sorodnikov. Črnci pa so mislili, da so jim rojakinjo umorili;. naglo so se vrnili v somaljsko vas in so pripovedovali, da so poglavarjevo ženo umorili. Vse pomirjevanje je bilo brezuspešno in razburjenje je naraslo skoro do revolucije. Slednjič so črnci zahtevali, da jih povedo pred višjega župana, kjer so se hoteli pritožiti. Od te nakane so jih odvrnili. Nato so črnci zahtevali, da se pokliče turški generalni konzul v Monakovem. Konzul je moral priseči na koran, da poglavarjeva žena ni umrla nasilne smrti.. Med Somali in turškim generalnim konzulom se vrše pogajanja, da se zadeva poravna. Vse-kako je raztelesenje brez dovoljenja sorodnikov precejšnja brezobzirnost od strani mona-kovske klinike'
* Skrivnosten umor. Dne 13. t. m. zjutraj je našel hišnik na dvorišču palače kneza Gr lovskega v Moskvi mrtvo truplo mlade, elegantno oblečene dame. Truplo je imelo več malih, a smrtnih ran, iz katerih je še curljala kri. Mrlič je bil vržen skozi okno palače na dvorišče. Sumljiv nemir sta slišala ponoči 13. t. i. v palači stanujoči zakonska Lazarevski v stanovanju trgovčeve vdove Savljeljeve, a na to opozorjeni hišnik ni nič sumljivega opazil. Policija je odprla stanovanje Savljeljeve in je našla vse v neredu. Preproge so krvave. Sav-jeljeve ni v Moskvi, marveč je odpotovala v inozemstvo. Nič ni znano, kdo je umorjenka. Le toliko je dognala policija, da se je neznanka 13. t. m. z vlakom pripeljala v Moskvo in da sta jo dva moška na postaji čakala, Kako sta neznanka in morilec dobila ključe do stanovanja Savljeljeve, je uganka.
Odgovorni urednik Fran Bartl.
Tzdain in zalaga založba »Zarje«.
Tiska »UčitetMca Tiskarna« v I lubliani.
3
pravila	n kupovanje.
1. Zahtevaj vedno najbolJSe, po-posebuo tedaj, ako je ceneje kot slable stvari.
2. Pazi pa vedno, da v resnici to doblS, kar zahtev ng.
3. Kadar kupuješ MAGIJI ■ jeve kocke za govejo Juho, pre-prifiaj se, ako nosi vsaka kocka ime MAGGI in varstveno znamko zvezdo s križcem; kajti MAGGI-jeve kocke po 6 vinarjev so najboljše.
Ig*			
N		flgflPlPlliJf'	P
		Hm«!	m
B. Gotzl, Ljubljana
~	  Mestni	trg	Št.	19.	—	Siari	trg	Št.	8.	=r=r:::T
lires konkurence:
Ranjenja
kakršnakoli Je treba skrbno varovati pred vsakršno onesnažbo,
ker utegne nesnaga povzročiti, da postanejo najmanjše rane prav hude in težko ozdravljive V 4« letih sc je izkazalo omehčujoče in izvlečno mazilo, Pra&ko domače mazilo imenovano, kot zanesljivo obvezilno zdravilo. Varuje rane, lajša vnetje in bolečine, deluje hladeče In pospešuje zaraščanje in celenje.
 ..... Po pošti sc pošilja vsak dan.	— — ■ ■ ■
l cela pužica 70 h. Po pošti proti vpoSiljatvi 3 K 10 h se pož-Ijejo 4 pušice, proti 7 K 10 pušic /ranko na vse postaje avstro-ogrske monarhije.
POZOR na ime zdravila, izdelovalca, ceno in varstveno znamko.
Pravo le 70 h.
Glavna zaloga
B. FRAGNER, c. in kr. dvorni dobavitelji.
Lekarna „PRI ČRNEM ORLU“
Praga, Mala stran, Ncrudova ulica Stev. 203.
V zalogl po avstro-ogrsklh lekarnah.
Zahvala in priporočilo.
Vsem svojim ljubim prijateljem in cenjenim gostom se ob svoji preselitvi za izkazano mi zaupanje najiskreneje zahvaljujem z udano prošnjo, naj rm tudi zanaprej v novi prenovljeni
kavarna Vospernik
poprej kavarna Merkur
Sv. Jakoba trg štev. 2 (v Virantovi hiši)
Dočaščajo s svojim posetom
Za izborno pijačo in točno postrežbo je najbolje preskrbljeno.
Z najodličnejšim spoštovanjem
Jakob Vospernik,
dosedaj kavarnar v Zidovski stezi št. 4.
:Na obroke.;
Kdor hoče uro in verižico poceni kupiti, naj piše natančen naslov. Vsleu velikanskih jklepov dobavljam v Avstro-ogrskl takoj za K 14‘— prava Srebrno Remontolr ur os 3 srebrnimi pokrovi, fino gravirano. Naadalje 14 karatno zlato verižico oklopno c. kr. punci-rana 60 gramov težko za K 140— pod mojimi ugodnimi pogoji samo 4 K mesečno. Takojšnje dobavljenje v vse kraje po povzetju prvega zneska K 14-—
R. Lechner,
Goldvvarenhaus, Lundenburg No. 127
Celo noč
^/v\odPrto
Celo
noč odprt«
▼
Pošljite naročnino, če je še niste!
!
ATaJnove|ie! STaJnoveJše!
j Maksim Gorklj
— Mati".™
Cena K 4*—.
To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja je izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, kakor tudi v založbi „Zarje“ v Ljubljani, ki je knjigo založila in izdala.
. Benisch
Ceno posteljno perje!
Najboljši češki nakupni vir!
1 kg sivega, dobrega, pu-Ijenega 2 K; boljšega 2'40 K ; prima polbelegn 2-80K, belega 4 K; belega puhastega 5 10 K; velefinega snežnobelega, puljenega, 6‘40 K,	8 K; puha	sivega
6 K, 7	K, belega,	finega
10 K; najfinejSi prsni puh 12 K. Naročila od 5leg naprej frank o.
Zgotovljene postelje ^m^TbeS
ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema zglavnicama, 80 cm dolgi,
60 cm šir., polnjena z novim sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10K, 12 K, 14 K, 16 K zglavnice 3 K, 3‘50 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13 K, 14 70 K, 17 80 K, 21 K, zglavnica,
90 cm dolga, 70 cm šir. 4 50 K 5 20 K, 5 70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm	šir. 12-80 K,	14 80 K. Razpošilja se	po povzetju, od 12	K	naprčj	franko	Lahko se	franko
zamenja za neugajajoče se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis in franko.
S. Benisch, Dešenice štev. 758, Češko.
- - -	- — *
Gramofoni - automati!!
a tovarniška
1
11
I
II
Ob n
Za vsak gramofon pismeno jamstvo. Gramofon-Atelijer
A. Rasberger
Ljubljana, Sodna ulica 5.
Pazite natanCno na naslov. Jaz ne ur In šivalnih strojev. Imam Spedjelno samo gramofone, godbene automate In druge mehanične godbene stroje. Lastna delavnica za popravila.
Plilte po cenik. — Predno kje kupite, oglejte li	sl	mojo zalogo.	tt
Vse pfttrebttlne la vsakovrstno kolesje t zalogi.
Krasne novosti spomladanskih oblek in površnikov domačega,	Za	naročila	po meri največja
izbira tu- in inozemskega blaga, iolidna |)4K4režha.	^lajni^c cene*
Delniška družba pivovarna ,Union‘
v Spodnji Šiški pri Ljubljani
priporoča svoje izborno
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo
Telefon žt. 53.	y	SOdČkih	ill	Steklenicah.	Telefon	št.	53
Ana Goreč
Ljubljana
Trgovina samo Marije Terezije cesta 14
S kolesi in	(Pri	Novem	svetu).
posameznimi Najboljše pnevmatike delu	Izposojevanje koles.
Vj> m - Muk
Fianar posojuje zasebnik reelnim osebam Ut5IlciI 5 odstotno. Vrača se v obrokih v :: 5 letih. Kukarki I. posterestante Berlin 47. ::
Kavarna,Central'.
Danes in vsak dan
vso noč
KONCERT
nanovo došlega dunajskega damskega elitnega orkestra.
; Z velespoštovanjem
Stefan Miholič,
kavarnar.
MOJA ZENA
in vsaka pametna in varčna gospodinja rabi namesto dragega kravjega sirovega, kuhanega ali namiznega masla boljšo, zdravejo, redilnejo in izdatnejo in skoro polovico cenejo
margarino „Uniklim“
Dobiva se povsod ali pa naroča naravnost.
Združene tvornice za margarino in sirovo maslo Dunaj, XIV. Diefenbachgasse 59.
Izdelki solidni.
Zmerne cene.
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga
Fr. Kapus, Ljubljana
Marije Terezije cesta štev. 11. Kolizej.
Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, Jer dilne tn gosposke sobe. Divane, otomane, žimnice, modroce iz morske trave, zmednlce na peresih, :::	podobe, zrcala, otročje vozičke Itd. :::
Sprejemajo se tudi opreme hotelov.
O
□
JfcSH
„Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 8 vin.
v naslednjih tobakarnah:
Južni kolodvor, na peronu Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta. Blaž, Dunajska cesta.
Sterkovič, Dunajska cesta. Fuchs, Marije Terezije cesta, ^ivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. >ubič, Miklošičeva cesta.
>enk, Resljeva cesta.
Kanc, Sv. Petra cesta.
Treo,
Kušar,
Podboj,
Bizjak, Bahoričeva ulica. Rernžgar, Zelena jama.
fvetek, Zaloška cesta, ešark, Selenburgova ulica. Suhadolc Anton, Zelena jama 50.
Dolenec, Prešernova ulica Pichler, Kongresni trg. Ušenidnik. dovska ulica. Wisiak, Gospodska ulica. Kieinstein, Jurčičev trg Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Kimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica Blaznik, Stari trg. Kuštrin, Breg,
Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Šiška Likar, Glince.
Jezeršek, Zaloška cesta
Del. glavnica: K 8.000.000.
mm
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Stritarjeva tiliea štev. £8, (lastna hiša).
Rez. fond nad K 800.000.
m
FočLru.žra.ice -v	Celovcu,	OTrstM,	O-oricI	Va.	CeljijL.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili i
m-**.*:*!***
m
Potniki
v severno in južno AMERIKO
sc vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
Avstro-Amerikana
Trst - >,c\Yyork, Buenos Aires-Rio de Janeiro
z najnovejšim! iraopamilri z dvema vrtlnlcama, električno razsvefljtivu, brertttobn tjrzojavom, na katerih je za vsakega potnika preslrt&&?% da dob! dovolj domače hrane z vinom, sv^ irufc, postečo, kopelj itd.
paral&ev:	:-—r.
v sev.	wa&Q«obatfr v južno Ameriko vsakih 14 dai.
Vsakovrstna	&age	volje	brezplačno pri glavul
agentu« m	Štajersko	In Koroško:
SIMON KMETETZ, Ljubljana,
Kolodvorska ulica štev-. 25.
BDL®s: