šče Mikaba in pristanišče La Valetta na Mahi. Bombe so zadele pristaniške naprave, prav tako pa je bil poškodovan parnik ve-
Italijansko vojno poročilo
Skoraj povsod so italijanske čete dosegle na albanskem bojišču grško mejo — 450 letal je brez oddiha napadalo umikajočo se grško vojsko
Nekje v Italiji, 20. aprila. Stefani, s.
Vojno poročilo št. 318 glavnega stana italijanske vojske pravi:
Včeraj so divizije 9. m 11. armade skoraj povsod dosegle mejo albanskega kraljestva in povsod zlomile silovit odpor številnih zadnjih grških oddelkov in prekoračile mnogo razdrtim na cestah. Zajeli smo mnogo ujetnikov in zaplenili mnogo orožja in vojnega materiala.
Mnogo letalskih lovskih oddelkov, skupine bombnikov in bojnih letal in skupine strmoglavcev ■— v celem 450 letal — so neprestano izvajale silovite napade proti umikajoči se grški vojski. Bombe so zadele zbirališča cest, taborišča, položaje topništva, mostove in ceste, ki so bile razrušene. Na stotine oklopnih sredstev, polnih čet in gradiva, je bilo uničenih. Letala so v nizkem, skoraj tal se dotikajočem poletu napadla letališče Kastica (Janina). Na tleh-je bilo zažganih 5 letal. Pomorsko oporišče Preveza je bilo bombardirano. Oddelki nemškega letalskega zbora so bombardirali letali-
like fonaže. -	-	-	-
Naša podmornica je ▼ vzhodnem Sredozemskem morju torpedirala sovražni rušilec.
V severni Afriki delovanje topništva in patrol okoli Tobruka. Sovražna letala so bombardirala Benghazi in Tripolis. Ni bilo žrtev, pa tudi ne pomembne škode.
V vzhodni Afriki ni poročati ničesar posebnega.
Proslava največjega italijanskega državnega praznika
Letos je na ta dan prvič tudi Ljubljana v italijanskih zastavah
Rim, 21. aprila, f. Stefani: Italija in vse italijansko cesarstvo praznuje danes svoj največji državni praznik, praznik »Rojstva Rima«. Ta praznik proslavljajo z velikimi svečanostmi, ki so se jih po vseh italijanskih mestih in tudi po deželi udeležile velike množice zavednega ljudstva.
V zvezi s praznikom ustanovitve Rima je fašistična zveza objavila spored slovesnosti', ki je tale:
V nedeljo, 20. aprila ob 10 slovesna blagoslovitev novega krila v »Palazzo Comunale«; V ponedeljek, 21. aprila zjutraj se> zbero k slovesnostim vsa društva: fašistični akademiki, mladinska zveza fašistov, učenci srednjih šol, ki si bodo od tej priliki ogledali razne delav-
Nemško vojno poročilo
Po zasedbi Larise v Tesaliji so nemške čete še 200 km daleč od Aten V Jugoslaviji so dozdaj našteli 1500 ujetih častnikov in 2444)00 vojakov Nov povračilni napad na London
DNB. Današnje vojno
Berlin, 20. aprila, poročilo se glasi:
Za ponovni napad angleških letal na stanovanjske predele v Berlinu v noči na 18. april je nemško letalstvo v pretekli noči izvedlo drugi povračilni napad na London. Tudi pri tem velikem napadu so z več sto letal zmetali skozi vso noč ogromne množine rušilnih in zažigalnih bomb na mesto. Daleč vidni velikanski požari, zlasti ob kolenu Temze in na Miluall doke ter v mestnem predelu Greenwich, so trdno izpričevali strašne učinke tega od Anglije znova izzvanega povračilnega napada.
V Tesalski ravnini silijo nemške čete i isto silo za zlomljenimi grškimi oddelki.
Zahodno od Pindusa se sovražnik umika pred italijanskimi četami in mestoma se pri njem pojavljajo razkrojevalni pojavi. Vzhodno od gorovja se je prodirajočim nemškim četam vdalo mnogo grških vojakov in strnjenih oddelkov.
Bojna in strmoglavska letala so podpirala hoje armade pri zavzetju Larisse in Trikkallc. Letala so napadala umikajoče se čete in sovražne kolone z bombami in s strojnicami in na nekem letališču so uničila deset lovskih letal vrste »Gloucester«. V zračnem boju je bilo uničeno še eno angleško letalo vrste »Spitlire«.
V severnem delu Jugoslavije so dosedaj našteli 1500 ujetih častnikov in 244.000 mož.
V severni Afriki so bili sovražni napadi na Sollum kljub podpori z morja in iz zraka brez uspeha.
V Tobruku so nemška bojna letala obsipala v noči na 19. april in včeraj pristaniške naprave in drnge vojaške cilje z bombami največje vrste. Zadetki v celo so povzročili velike požare in močne eksplozije. Pri napadu nemških bojnih letal na pristanišče La Valetta na Malti je bila prizadejana velika škoda na mestni ladjedelnici in skladišču. Skladišče petroleja je zgorelo.
Letala oboroženega izvidništva so uničila včeraj ob škotski vzhodni obali dve sovražni trgovski ladji s skupno 6000 tonami.
Pri napadu lovskih letal proti angleški južni obali je sovražnik izgubil v letalskem boju eno lovsko letalo vrste >Spitfire«. Sovražna letala niso niti podnevi, niti ponoči priletela nad nemško državno ozemlje.
Berlin, 20. aprila. Radio Roma: Potem, ko so nemške čete zasedle izredno važno prometno križišče Larisso, so sedaj samo še 200 km oddaljene od Aten.
Zadnja poročila z bojišč
Berlin, 21. aprila, f. Po zadnjih poročilih, ki so prispela z grškega bojišča, prodira nemška vojska v Grčiji brez oddiha dalje. To priznava celo britanski glavni stan v Grčiji sam.
Včeraj je nemško letalstvo spet doseglo pomembne uspehe. Po zadnjih poročilih je bilo sestreljenih nad Anglijo pet britanskih letal vrste »Bristol-Blenheinu. Nadaljnjih podrobnosti o teh spopadih še ni.
Včeraj je nemško bojno letalo ob rekj Temzi vrglo bombo težkega kalibra na neki angleški parnik, ki se je zaradi silne eksplozije potopil.
V severni Afriki vladajo skupine nemških in italijanskih letal nad tamkajšnjim zračnim prostorom, čeprav so Angleži skušali v zadnjem času dobiti večja ojačen ja.
Na bojišču v Libiji so bila 19. aprila sestreljena štiri britanska letala vrste Hurricane. Pri tem nismo imeli nobenih lastnih izgub.
Nove razvaline v Londonu
Berlin, 21. aprila, f. Nemška letala so v noči na nedeljo spet izvedla izredno hud povračilni letalski napad na angleško prestolnico in na okoliške kraje. Tudi ta napad spada med najhujše, kar jih jo London kdaj doživel. Kakor piše nemško časopisje, se je ta napad, pri katerem so nemški letalci v prvi vrsti merili na vojaško važne cilje ter na pristaniške naprave, začel v soboto zvečer, čim se je zmračilo. Svoje cilje so letaloi najprej razsvetlili s svetlobnimi raketami, nato pa so letala v zapored-
nih valovih zmetala na določene cilje na tisoče razdiralnih in zažigalnih bomb. Bombe so zanetile nešteto požarov. Nekateri so se razbesneli na široko.
Tudi angleško letalsko ministrstvo priznava, kot poročajo londonski dopisniki ameriških agencij, da je bil ta nemški letalski napad na angleško prestolnico zelo hud in da so bombe prizadejale mnogo škode. Tudi splošno znana javna poslopja so bila pri tej priliki zadeta. Po nekaterih mestnih okrajih je razdejanje silno. Nemški letalci pa niso metali bomb samo na London, pač pa tudi na številna industrijska predmestja britanske prestolnice ter na razne druge kraje v zahodni in jugovzhodni Angliji.
nice, tovarne ter poljedelske in trgovske ustanove. V delavnicah, tovarnah in drugih ustanovah bodo uslužbenci petnajst minut prenehali z delom, da bodo lahko poslušali slavnostne govornike, kijim bodo govorili o sedanjem položaju Italije in o novem delavskem redu v Evropi, redu, ki pravkar stopa na svojo novo pot.
Praznik »Rojstva Rima« je, kakor rečeno, v Italiji največji državni praznik in ga vsako leto praznujejo zelo svečano. Letos ga obhajajo tudi v onih krajih, ki jih je zadnje čase zasedla italijanska vojska, med drugimi tudi1 v Sloveniji. Vsa Ljubljana je bila zato že včeraj v italijanskih zastavah.
Pojasnilo
glede gibanja prebivalstva ponoči ter potovanja iz kraja v kraj
Na ozemlja, ki spada pod poveljstvo pehotne divizije >Re< v Ljubljani, se bodo odredbe razglasa poveljstva XI. armadnega zbora od 16. aprila 1941 izvajale takole:
ad točka 6) Poleg zdravnikov in babic, ki prejmejo uradno dovoljenje za gibanje med 21. in 5. uro dobe taka dovoljenja po izkazani potrebi tudi drnge osebe, in sicer pri poveljstvu R. R. C. C. ((kraljevi karabinjerji).
ad točka 7)) Ker so s to odredbo prizadeti širši sloji prebivalstva, ki hodijo dnevno iz kraja v kraj zaradi opravljanja službe, obiskovanja šol, prevažanja in prenašanja živil itd., sme prebivalstvo potovati iz kraja v kraj na podlagi dosedanjih kakršnihkoli legitimacij in identitetnih kart, iz katerih je razviden pbklic njihovih imetnikov. Oni, ki takih legitimacij doslej niso imeli, naj si jih oskrbijo pri svojih občinah.
Iz pisarne Kr. Civilnega Komisarijata za zasedeno slovensko ozemlje v Ljubljani.
Sedanja slika življenja v Belgradu
Projšna poročila o bombardiranju mesta so bila pretirana
Budimpe&ta, 21. aprila, f. Madžarski časopisi med prvimi prinašajo izvirna poročila, V katerih je podana zanesljiva slika, kakšno je danes življenje v Belgradu. Človek ima tu zdaj priliko opazovati čisto drugačne prizore kakor pa pred štirinajstimi dnevi, pred vojno z Jugoslavijo. V bivšo jugoslovansko prestolnico prihajajo nepregledne množice ujetnikov — tako poročajo tisti, ki imajo danes priliko opazovati to spremenjeno življenje od blizu. Na njihovih obrazih se bereta utrujenost in zaskrbljenost, kakšna bo zdaj njihova usoda, ali gre njihova pot v svobodo ali v ujetništvo. Dopisnik madžarske brzojavne agencije piše, da v Belgradu nemške oblasti najprej ugotove narodnost teh ujetnikov in da tiste, ki so po rodu Hrvatje, takoj spuščajo na njihove domove.
Ujetniki so v Belgradu tudi že dobili svoje prvo delo pri odstranjevanju razvalin, ki so jih povzročile nemške bombe v prvih dneh vojne z Jugoslavijo. Vodovod še ni popravljen in morajo z avtomobili dovažati v mesto ljudstvu potrebno vodo. Poglavje zase tvori vprašanje preskrbovala
General Simonovič je kriv
srbske narodne nesreče, ki bo »še dolgo trajala«
Graz, 21. aprila, f. DNB: Bivši predsednik jugoslovanske vlade general Simovič, ki je kriv nesreče srbskega naroda, je podal izjavo, v kateri je med drugim dejaLda se je Srbija morala bojevati in da ji je bila ta vojna vsiljena. General Simovič se dobro zaveda, da ta njegova trditev ni resnična, kajti Italija in Nemčija sta si prizadevali, da bi ohranili z Jugoslavijo najboljše odnošaje in da bi Jugoslavija ostala neodvisna. General Simovič pa tega ni hotel, pač pa je hotel na vsak način uničiti svoj narod. Velika Britanija in Amerika nista mogli preskrbeti srbski armadi dovolj potrebnih stvari, zlasti je nista mogli oskrbeti z letali in oklepnimi enotami. Simovi-čev korak spet dokazuje zločinstvo tega gene-
rala, ki je dobro vedel, da Velika Britanija in Amerika Jugoslaviji nista mogli in tudi ne hoteli pomagati.
V	svoji izjavi je general Simovič dalje dejal, da je bila glavna sila srbske vojske organizirana na črti od Belgrada do Kosova in da je zelo dolgo zadrževala pritisk nemške vojske. Tudi ta trditev ni resnična — poroča nemški radio — kajti dvanajstdnevnega boja ni mogoče označiti kot dolgotrajno borbo. General Simovič skuša s takšnimi trditvami odvrniti od sebe odgovornost za svoje početje. On in njegovi najožji sodelavci nosijo vso odgovornost za nesrečo srbskega naroda, ki bo še dolgo trajala.
Grški kralj sam prevzel predsedstvo vlade
Kozias m Mazarakis oba vritHa mandat
Berlin, 21. aprila, f. DNB: Po nenadni smrti predsednika grške vlade Komisa je dobil mandat za sestavo nove vlade bivši atenski guverner Kozias. Spričo sedanjih razmer v Grčiji pa si Kozias ni upal sestaviti nove vlade in je smatral zato kot edini izhod, da mandat vrne. Istočasno je grškemu kralju svetoval, naj zaradi sedanjega izrednega položaja v Grčiji imenuje vlado, v kateri naj bi bile v glavnem vojaške osebnosti. Grški kralj Jurij se je ravnal po tem nasvetu in je poveril sestavo nove vlade bivšemu grškemu vojnemu ministru generalu Mazarakisu, ki je s posvetovanji tudi že začel.
Vendar pa se, kakor pravijo naj novejša poročila, tudi njemu ni posrečilo sestaviti sedanjemu položaju primerne vojaške vlade in je zato tudi on mandat za sestavo vlade vrnil.
Solun, 21. aprila, f. Stefani: Iz Soluna je prispelo poročilo, da je grški kralj Jurij II. po neuspelem poskusu bivšega vojnega ministra generala Mazarakisa, da bi sestavil vojaško vlado, sam prevzel ministrsko predsedstvo. Podrobnosti o tem, katere osebnosti so prišle, oziroma ostale tudi v sedanji vladi, do tega trenutka še ni.
Iz Hitlerjevega proglasa
Berlin, 21. aprila, f. Voditelj Nemčije je v enem svojih zadnjih proglasov dejal glede vojskovanja na evropskem jugovzhodu naslednje:
Tudi na jugovzhodu se bomo z vso odločnostjo borili tako dolgo, dokler ne bo odtod pregnan zadnji Britanec. Kdor se bo skušal nemški vojski upirati pri njenem prodiranju, bo padel z Angležem vred.
Madžari so spustili jugoslovanske ujetnike
Budimpešta, 21. aprila. DNB: Madžarsko vrhovno poveljstvo je izdalo nalog, da spustijo vse jugoslovanske vojne ujetnike, da se povrnejo lahko na svoje domove.
Priznanja lorda Amery-ja
O položaju na Balkanu je izjavil britanski državni tajnik za Indijo, lord Amery med drugim naslednje:
»Za Grčijo smo na žalost mogli storiti le
Erav malo. Mnogo premalo, niti toliko ne, kar i Grčija zaslužila, da bi zanjo storili.«
S to značilno ugotovitvijo o klavrni britan-sk pomoči, ki jo je bila deležna Grčija, so londonski hujskači spet dokazali, da bi zdaj radi nadomestili pomanjkanje hrabrosti in možnost nadaljnega odpora z nesramnostjo. Dokazali so
samo, da niso niti želeli niti mogli dati Grčiji zadostne pomoči.
Solunski listi pozivajo Grke k vdaji
Berlin, 21. apr. (DNB). Grško prebivalstvo spoznava vedno bolj, kako nesmiselna je na-daljna borba proti nemškim četam. Grki spoznavajo čedalje bolj, da je resnični sovražnik Grčije Velika Britanija in da se Nemčija bori za rešitev Evrope in za vzpostavitev novega reda edino proti Veliki Britaniji.
Ob takšnem spoznanju pišejo solunski listi svoja zadnja poročila in pozivajo grško prebivalstvo, naj preneha z odporom in naj rajši sodeluje z Nemčijo pri urejanju nove Evrope. Čemu neki naj bi Grčija nadaljevala s to vojno
—	pišejo solunski listi in se sprašujejo, ali je mar kri grških otrok tako malo vredna, da bi se prelivala za druge. Grško ljudstvo želi, da bi se mir čimprej povrnil v deželo. Grška vlada bi morala že takoj po vkorakanju nemških ičet na grško ozemlje uvideti, da je položaj brezupen, ter položiti orožje. Grški narod je spoznal resnico in hoče živeti v bodoče po novem evropskem redu in ne pod vplivom velike Britanije, ki opira svojo moč na razkosanje evropskih narodov. Angleži so uničili Grčijo in morajo zato čimprej izginiti iz njenih krajev.
z življenjskimi potrebščinami. Zlasti je to vprašanje postalo pereče zaradi tega, ker so pretekle dni oborožene skupine ljudi na debelo plenile po raznih skladiščih in trgovinah živila in tudi druge stvari. V teh dneh namreč v mestu ni bilo nikogar, ki bi skrbel za red. Ministri, generali in drugi 80 mesto zapustili. Nihče več ni bil odgovoren za javni red, nemške vojske pa tedaj v mestu še ni bilo. Daleč je danes Belgrad od svojega prejšnjega normalnega življenja.
V	Zemunu je drugače. Njemu eo nemške bombe prizanesle in zdaj življenje tod poteka čisto normalno. Tja so hodili še v soboto Belgrajčani v velikem številu po po+rebna živila, ki jih v Belgradu niso mogli dobiti dovolj. Oblasti pa so ta dotok ljudstva v Zemun zdaj ustavile, ker bi bile v nasprotnem primeru živilske zaloge v Zemunu v kratkem izčrpane in bi nastopila tudi tam lakota.
O sedanjem življenju v Belgradu poroča tudi tržaški >Piccolo< in pravi med drugim: »Zaradi nedavnega bombardiranja po nemških letalih je mesto resda precej trpelo, vendar pa so bila prejšnja poročila o tem pretirana. Ko so prišle v Belgrad nemške čete, je v mestu nastalo spet normalno življenje, vendar vodovod še ni popravljen in ljudstvo dobiva vodo iz vodnjakov.
Nemški stotnik Klingenberg, ki je s svojimi šestimi pribočniki prevzel oblast v Belgradu, je ukazal v mestu razobesiti Hitlerjeve zastave.
V	Belgradu je "00 vojakov srbske posadke, ki se je vdala.
Prvi nemški poslanik v Zagrebu
Zagreb, 21. aprila, f. DNB: Na zagrebškem letališču je pristal prvi nemški poslanik nove hrvatske države gosp. Husche. Kot zastopnika hrvaškega državnega voditelja dr. Ante Paveliča sta prišla k sprejemu državni tajnik zunanjega ministrstva dr. Lorkovič ter notranji minister Artukovič. S hrvatske strani se je sprejema udeležil kot zastopnik generala Kvater-njka tudi general Perkovič ter več višjih uradnikov vojaških oblastnikov. Od nemške strani je prvega nemškega poslanika v Zagrebu pozdravil nemški generalni konzul v Zagrebu dr. Ereund. Dr. Lorkovič je imel pri tej priliki krajši pozdravni govor na nemškega poslanika.
Po obhodu častne čete se je nemški poslanik odpeljal na nemški generalni konzulat. Na poti od letališča v mesto mu je prebivalstvo priredilo prisrčne manifestacije.
„Grški Dunkerque"
Ameriško in britansko časopisje se ne moreta več izogniti priznanju, da. so se angleški načrti v jugovzhodni Evropi izjalovili, tako piše v >Evening Standardu« poročevalec Brovvn, da so Angleži že nehali misliti na Grčijo kot vojno pozorišče. »Dailv Herald« priznava, da so se britanske čete začele umikati tudi iz Grčije kot zadnje njihove kritične točke v Evropi. List »Economist« pa piše med drugim, da zdaj ni več vprašanje, kako bi bilo moči vojno dobiti, temveč kaj je treba storiti, da Angleži vojne ne izgube. Nemški generalni štab ima še vedno pobudo v svojih rokah.
Tudi londonska poročevalska služba mora zdaj priznati, da je položaj na jugovzhodu Evrope postal mračen in da postaja umikanje britanskih čet čedalje bolj podobno umiku pri Dunkerqueu. Agencija United Press pa gre še dalje. Njen dopisnik iz Londona poroča, da angleški odločujoči krogi že pripravljajo angleško prebivalstvo na možnost novega Dunker-quea v Grčijo.
Angleški tisti napadajo Ede*« in DHIa
Berlin, 2t. aprila, f. DNB: Ker Velika Britanija od svojega razširjenja vojne na Balkanu ne more ničesar več pričakovati, je britanski tisk začel iskati krivce za to. Časopisje posebno ostro napada zunanjeea ministra Ede-na in generala Dilla. »Daily MaiU piše, da sta Eden in Dill privedla Veliko Britanijo v veliko stisko predvsem zato, ker je zdaj zelo ogrožen tudi Egipt. »News Chroniclec tudi prinaša v tem smislu pomemben članek, v katerem dolži ministra Edena in generala Dilla lahkomiselnih odločitev. Pravi, da je Auglija zdaj v nevarnosti, da izgubi svojo zadnjo postojanko v Ev>ropi, v Afriki pa stoji Velika Britanija tudi pred težkimi odločitvami
1941
Leto VI.
Pošt n hi a plačana v gotovini
Stev. 90
V Ljubljani, ponedeljek 21. aprila
Stran 2.
»SLOVENSKI DOM«, dne 21. aprila <941'.
štev. 90.
Skrb za svojce, ki se še niso vrnili
Uspešno človekoljubno delo Rdečega križa v Ljubljani
Proti Celovški cesti gredo številni sorodniki, prijatelji in znanci, da v pisarni Rdečega križa poizvedo, kje so njihovi domači, njihovi prijatelji, ki so se pred nekaj dnevi jnaSli v vojnem mete-žu in ki so raztreseni	, _
Negotpvi so jim koraki in velika skrb jim leži na obrazu. V veliki hi^i zraven kavarne Evrope posluje pisarna te Človekoljubne organizacije. Velik list na vratih pisarne pa ti pove, da se moraš, kar se pogrešancev tiče, obrniti v posebno pisarno, ki je bila prav v ta namen ustanovljena in se nahaja v prvem nadstropju mestnega liceja na Bleiweisovi cesti. Skrbi so ljudem podaljšane še za kake četrt ure, preden jih ljubeznive gospe in gospodične ne potolažijo in jim nalijejo polne kupice nad.
Velik rdeč križ. Po dnjim je na belem papirju z velikimi črkami napisano, da pisarna Rdečega križa uraduje dnevno od 9 do 12 in ob 16 do i9 popoldne.
Od vseh koncev in krajev prihajajo
mamice, sestre, dekleta in prijatelji, da vsaj malo poizvedo, kako je z njihovimi dragimi, za katerimi se je kar naenkrat izgubila vsaka sled. Negotovih korakov gredo v prvo nadstropje. Vrata pisarne so kar odprta, sicer bi se prav gotovo kljuka pri vratih pokvarila, saj bi si jo ljudje podajali kar iz roke v roko. V vrsti stoje in čakajo, kdaj bodo dobili vprašalne pole, ki jih je treba potem izpolniti kakor to zahtevajo vprašalne rubrike. V veliki sobi sede gospe, gospodične in gospodje, ki so se Rdečemu križu prostovoljno javili in delajo, seveda brez najmanjše plače, zgolj iz samega človekoljubja, delajo za blagor naroda, delajo, da olajšajo skrbi tolikim, ki pridejo izpraševat. Po dolgem hodniku so razpostavljene šolske klopi, v njih sede došleci in izpopolnjujejo vprašalne pole. Kdor pa sam ne utegne, ker nima morda peresa s seboj, ali pride brez naočnikov, mu pa ljubezhive gospodične rade volje izpolnijo rdečo natiskano polo. S tresočo roko drsi pero po vprašalni poli ;n pri marsikakšnem vprašanju pero zastane, kako neki ne, ko je pa težko na vprašanje odgovoriti Vrstica, kjer je treba odgovoriti na vprašanje, kje in v kakšni edinici je po-grešanec nazadnje služil, ostane po večini prazna. In prav to vprašanje je skoraj posebne važnosti, kajti brez tega podatka je povpraševanje zelo otežkočeno in zahteva mnogo več dela kakor pa sicer, če ie odgovor na to vprašanje dan. Po dolgih mizah pisarne Rdečega kuža so razmeščeni kartoni,^ na katerih so napisana posamezna vojačka orožja, kakor Celje, Maribor. Varaždin, Skoplje, Sarajevo itd. Mnogo je teh kartonov in vešč moraš že biti, da hitro vzameš pravi karton ter da gre delo hitreje od rok. In v te kartone potem članica Rdečega križa polaga vprašalne pole, katere na večer spet vzameio iz kartonov, nekatere še izpopolnijo in odpošljejo Rdečemu križu v do-tično mesto, ki je naznačeno na platnicah kartona.
Dobra dva dni je šele odnrta ta prekoristna pisarna, pa je že doslej sprejela
čez 3000 vprašalnih pol
Prvi dan je bil tako ogromen naval na urad, da so morali člani Rdečega križa delati sami red, sicer bi bilo vsako delo onemogočeno. Prvi in naj-večjj naval ’e mimo. vendar pa je dela skoraj še vedno čez glavo in l.i bilo potrebno še najmanj nekaj dobrohotnih rok, ki bi pomagale.
Malo bo še freba potrpeti
V	pisarni se srečujejo prijatelji in znanci in Se sprašujejo odkod ta, odkod oni. Mnogo je tudi takih, ki so se pravkar vrnili, pa leže v kartonih njihove vprašalne pole. katere je treba sedaj vzeti, da nima Rdeči križ zaradi njih nepotrebnega dela. Zelo so hvaležni organizaciji, ki je hotela tudi njih poiskati, ki je hotela tudi njihove drage utešiti, ki je hotel« tudi njega pripeljati domov. Vprašanj med prijatelji je na kupe, vsak ve povedati. kje je hodil, kako mu je bilo, kaj je preživel, in da je imel le velik kos sreče, če je odnesel glavo celo. Drugi pa ga spet sprašujejo, ali je videl tega in onega, ki je služil prav tam, kjer on. Da je videl tistega, za katerim sprašujejo, more pritrditi, vendar pa je potem vsaka sled prenehala, kajti edinica je bila odšla v povsem drugo smer in se niso nič več videli. In velika skrb ni nič utešena, kajti za njim je »izginila vsaka sled«. Čemu neki sem spraševala, si misli mamica, ko pa nisem izvedela nič dobrega o svojem sinku. Prav gotovo ga ne bom videla nikdar več, ko sem pa že slišala toliko grozotnih besed in to vprav iz kraja, v katerem je služil njen najdražji. Saj ni, da bi človek poslušal. Solze stari ženici žaro v očeh. lice ji na rahlo podrhteva, čelo se ji je v zadnjih dneh &•? boli zgubančilo, noči so nemirne, spanja nobenega. Saj tako naprei ,ne more več iti, sicer ho še od žalosti umrla. Toda prijazne
gospe in gospodične najdejo za vsakega zaskrbljenega prijazno besedo, vsakogar potolažijo, vsakdo gre od njih poln nade in upanja, da bo svojega dragega prav v kratkem spet videl. In res, zakaj toliko nezaupanja? Saj je treba pač računati, da pogrešanci le ne morejo priti istočasno domov iz Mostarja na primer, kakor pa tisti, ki so prišli iz Višnje gore ali Novega mesta. Kje je Mostar, kje pa Višnja gora. Treba bo pač počakati, treba bo potrpeti. Mnogo, mnogo »pogrešancev« je še na poti, ko morajo domov pešačiti, ko pa vlaki ne vozijo, ko pa ni nikjer dobiti avtomobilske zveze. Vsaka prevelika, zaskrbljenost za svoje drage je zaenkrat še odveč. Treba bo pač počakati.
Delo je že rodilo uspehe
Pisarna Rdečega križa je v mnogih primerih že pokazala svojo zmožnost, saj je precejšnjim za-
skrbljencem vedela povedati, kje so tisti, za katere so izprašvali, kje se nahajajo in kako se jim godi. O, da 6te videli, kako so bili domači veseli, kako so bili hvaležni organizaciji, ko so izvedeli kako je njihovim dragim! Delo gre hitro od rok, posebni kurirji gredo na pot z vprašalnimi polami. Težje primere, pa sam ljubljanski Rdeči križ ne bo mogel rešiti. Take primere bo poslal v Ženevo, kjer je Centralni urad Rdečega križa in ki rešuje težje primere po mednarodni poti.
Ljubljanski Rdeči križ pa bo v kratkem ustanovil še poseben odsek, ki bo imel nalogo zbirati podatke o pogrešaneh od tistih, ki so bili z njimi do razstanka skupaj. Za to pa so potrebni številni delavci, katerih zaenkrat še ni. Vsekakor bo delo potem precej olajšano. Delo v pisarni Rdečega križa vodi osebno ga. županja dr. Vera Adlešiče-va, ki je vsakomur rade volje na razpolago in mu daje potrebne inlormacije — Rdeči križ v teh dneh vsekakor v popolno zadovoljstvo opravlja svoje človekoljubno poslanstvo. In mnogi mu bodo v teh težkih časih skrbi in brige za svojimi dragimi globoko hvaležni.
Drobni ljubljanski dogodki
Včerajšnja nedelja je bila pa spet po dolgem času lepa. Sonce je že zgodaj pozlatilo naravo. Ljubljančanov je bilo polne ulice. Od maš so pohiteli na promenado in Aleksandrova cesta je bila skoraj preozka. Prav tako je bil Tivoli poln sprehajalcev, ki so se hoteli naužiti toplega pomladanskega sonca. Že zgodaj popoldne so jo pa mahnili Ljubljančanov so bile polne ulice. Od maš so podijo v okolico Ljubljane, so bile polne sprehajalcev. Vsak se je hotel naužiti toplega sonca. In kdor je hotel, je prišel glede tega na svoj račun. Proti poznemu popoldnevu pa se je nebo pooblačilo, ali dežja le ni bilo. Včerajšnje nedelje so bili Ljubljančani res lahko veseli.
za 1500 din so ga med spanjem »olajšali«
Nace z Ižanskega je pripeljal oni dan v Ljubljano voz drv, ki jih je zaradi ne previsoke cene kaj kmalu prodal. Čez jurja in pol je spravil v žep in veselega obraza je koračil po mestu sem in tja in si ogledaval, kaj bi kupil za dom, kako bo razveselil svojo ženo in svoje otroke. Dolga pot z Iga ga je utrudila in Nace si je zaželel počitka. Ob Ljubljanici je lepa travica, sa je mislil Nace in legel. Suknjič si je še enkrat dobro zapel, da mu ne bi denar slučajno izpadel in prevzel ga je sladki spanec. Zmanjkalo ga je. S spanjem pa je zmanjkal tudi denar. A na kako premeten način.
Že od časa. ko je Nace prodal svoja drva in spravil denar v žep, ga je moral zasledovati nekdo, ki ga Nace niti zapazil ni. In ko je Nace na zeleni travici zaspal, je pa prišlo v njegovo bližino nekaj postav, ki so bile na videz prijatelji. In res so bili prijatelji, saj so čakali na skupen plen. Dva izmed njih sta se namenoma začela prepirati in ravsati.
V	borbo so posegli še drugi prijatelji. Vso zmedo pa je izrabil šesti član postopačev, se tesno pritisnil k spečemu Nacetu in mu spretno izmaknil
listnico iz notranjega suknjičevega žepa. Vedeti pa morate namreč, da je Nace spal kot čok, še ravsanje tovarišev ga ni prebudilo, sicer je bil pa tepež »hud«, ali brez besed. To je bil pač način njihove borbe in seveda tudi način, kako priti do denarja. Potem, ko so postopači dobili svoj plen, so jo popihali. Ko se je Nace zbudil, si nikakor ni znal razložiti, kdo in na kakšen način mu je izmaknil denarnico. Poklical je takoj stražnika in mu povedal, kako mu je zmanjkal jurček in pol. Toda tudi stražnik mu ni mogel kaj pomagati. Prefriganci so Naceta na tak premeten način olajšali za 1500 din, Nace pa si bo tudi zapomnil, da v Ljubljani le ni varno zaspati niti na zeleni travi.
Požar na Kongresnem trgu
Včerajšnjo nedeljo so imeli na Kongresnem trgu požar, ki so ga na srečo kmlau opazili in po-kli<*ni gasilci pogasili. Zgodaj zjutraj ob pol šestih so bili poklicani ljubljanski poklicni gasilci na Kongresni trg 8, v hišo, katere lastnik je g. Kirbiš. Gasilce je opozoril na ogenj dr. Jakše. Kakor domnevajo gasilci, je nastal požar nekako takole: Najbrž je neka stranka prišla v drvarnico po drva. Ker v drvarnici ni napeljana elektrika, si je pomagala pri razsvetljevanju s svečo. Ko je naložila drva v košaro, pa je pozabila vzeti s seboj gorečo svečo, ki je ostala na leseni polici. Sveča je dogorevala in nevarnost se je s tem približevala. Ko voska ie ni bilo, se je pričela vnemati lesena polica, ki je kmalu zagorela. Zadimilo se je, ogenj je bil tu. Kakor rečeno, pa so ogenj precej zapazili. Gasilci, ki so bili kakor vedno takoj na mestu, so prihiteli in ogenj pogasili kUr z ročno brizgalno. Zaradi hitrega posredovanja gasilcev je škoda le prav majhna. Mogla pa bi biti tudi zelo velika, kajti v drvarnicah je bilo naloženega polno kuriva, suhih drv, premoga in drugih lahko vnetljivih predmetov.
Tatvine konj, volov in koles
d. — Kriminalna kronika je zaznamovala od 6. t. ra. naprej strašne tatvine koles, pozneje konj in volov. S tatvinami koles so pričeli zločinski tipi tako-le na cvetno nedeljo in so na-1 daljevali svoj posel tudi po velikonočnih praznikih. Veliki četrtek je dosegel n. pr. rekord v tatvinah koles. Ta dan so tatovi v Ljubljani odpeljali kar 45 koles, pa tudi druge dneve so bile te tatvine preštevilne. Ukradenih je bilo tudi več motornih koles. »Policijski dnevnik« navaja 4 ukradena motorna kolesa v vrednosti 45.000 din. V zadnjih treli številkah »Policijskega dnevnika« je bilo navedenih <19 tatvin koles v skupni vrednosti 133.600 din. Odpeljana so bila nova, prav draga kolesa. Lastnikom koles so mnogi bežeči vojaki s silo odvzemali kolesa, izgovarjali so se, da jih službeno rabijo in da jih »rekvirirajo« v imenu vojaške oblasti. Ta mesec pa je b-lo vsega ukradeno 285 koles v vrednosti okoli 300.000 din. Pri tem računamo tudi motorna kolesa.
Na policijsko upravo je bilo doslej pripeljanih K najdenih koles, večjidel brez evidenčnih in tovarniških številk. Nekateri lastniki so bili ugotovljeni. Za ograjo igrišča »Ljubljana« je bilo najdeno kolo »Tournier« s tov. številko 41.858, toda brez evidenčne številke. V Medve. dovi ulici pa je bilo dobljeno kolo brez pnevmatike in brez evidenčne številke. Tovarniška številka 1,280.760.
Mnogo konj so odpeljali neznani tatovi in jih prodajali. Neki tip, ki sploh nima pravega lileva in dovol j krme, je nalovil več parov kon j. Nekatere je prodal, dva konja so mu sedaj zaplenili. Tudi volov je bilo mnogo pokradenh. Nekdo, ki tudi nima ne hleva ne krme. si je prilastil dva debela vola in ju odgnal do nekega mesarja, kjer je ravno dobil čedne jurje zanju. Iz hleva posestnika Franceta Novaka na
Viču je drzen tat ponoči 15. t. m. odpeljal 700 kg težkega vola v vrednosti 7000 din. Vol je star 5 let, sive barve, dobro rejen in gladke dlake.
Inž. Borisu Zupanu je bilo že 8. t. m. ukradeno motorno kolo znamke »Arede«, črnople-skano, vredno 10.000 dinarjev iz veže kavarne Zvezda.
V Šmartnn pri Kranju je umrl v soboto, 19. aprila, častiti gospod
Jakob Benedičič
župnik v pokoju
Pogreb je bil danes, v ponedeljek, 21. aprila 1941, ob 10 dopoldne v Šmartnu pri Kranju.
Sošolcem, sorodnikom, prijateljem se priporoča v molitev.
Al. Šarec, župnik
Pogreb dr. h. c. Ivana Hribarja
Iz kapele sv. Andreja na Žalah se je včeraj ob 17 razvil pogrebni sprevod, ki je spremil častnega meščana ljubljanskega dr. h. c. Ivana Hribarja k zadnjemu počitku. Škropilnega pogreba so se med drugimi udeležili	dr. Marko Natlačen,
škof dr. Gregorij Rožman in župan dr. Jure Adle-šič z mnogimi občinskimi svetovalci, rektor univerze dr. Slavič z univ. prof. dr. Polcem, kakor tudi mnogi zastopniki raznih korporacij in društev. Krsto s pokojnikom so položili v rodbinsko grobnico. Ob odprtem grobu se je od pokojnika v imenu mestne občine poslovil župan dr. Jure Adlešič 3 kratkim govorom, v katerem je v glavnih obrisih očrtal pokojnikove zasluge za procvit in napredek Ljubljane. Bil je preroditelj Ljubljane. Za njegovo 90 letnico mu je občina pripravljala novo počastitev, da mu izroči zlate insis;nije častnega meščanstva, katero čast je pokojnik nosil že 51 let. Svoj govor je' g. župan zaključil z besedami: >Slava častnemu meščanu mesta Ljubljane!«
Sklenjene zavarovalne pogodbe veljajo dalje
Vse sklenjene zavarovalne pogodbe so ostale nespremenjeno v veljavi. Velikemu delu zavarovancev je to samo po sebi razumljivo ter premije v redu plačujejo. Tistim, ki so glede tega v dvomu, svetujemo, naj zaradi lastne koristi izpolnijo po zavarovalnih pogodbah prevzete obveznosti ter premije v redu plačajo, kajti s tem bodo pripomogli do nemotenega poslovanja zavarovalnic ter si bodo s tem zaščitili lastne pravice iz zavarovalne pogodbe.
—	Krajevna zveza zavarovalnic.
Koledar
Danes, ponedeljek 21. aprila: Anzeltn, c. uč.
Torek, 22. aprila: Soter in Kaj.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrševa cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar Šelenburgova ulica7.
Državno lastnino ali blago iz javnih zalog in
skladišč morajo neupravičeni lastniki po uredbi bana in narodnega sveta z dne 16. t. m. oddati. Neupravičeni lastniki morajo oddati konje, vole, avtomobile, motocikle, kolesa, vozove in opremo na mestni pristavi v Povšetovi ulici od 21. do 26. aprila vsak dan od 16. do 18. ure popoldne. Vsi, ki bi neupravičeno prilaščenega blaga ali živine ter opreme ne oddali ter pridržali, bodo po določilih uredbe najstrožje kaznovani.
Ravnateljstvo državne frgovske akademije v Ljubljani obvešča dijaštvo, da se prične reden pouk v sredo, dne 23. aprila v vseh razredih v polnem obsegu.
Upraviteljstvo strokovne nadaljevalne šole za mehansko-tehnične obrti v Ljubljani — šola Ledina — obvešča učiteljstvo, mojstre in učence, da se prične pouk v torek. 22. aprila ob 14.
Na strokovni nadaljevalni šoli za stavbne obrti na Grabnu, se začne zopet redni pouk v torek dne 22. aprila 1941.
Kdor kaj ve o Francu Kozinu it Ribnice, ii se še do danes ni vrnil od vojakov, prosimo, naj to spo-roM bodisi naSemu listu, ali pa nei>osrpdno na naslov: Dorica Kozina, Ribnica na Dolenjskem it. 23. Vpoklican je bil v Sarajevo k olektro-stroJniSki 6eti.
Opremljene sobe in tudi stanovanja, primerna za častnike, prav tako pa tudi prostore 7.a moštvo, naj lastniki prijavijo mostnemu poglavarstvu in sicer pri vratarju v levem poslopju na Mestneim tr«u. Navesti je treba podatke o sobi in opremi, natančen naslov in primerno ceno.
Obvestilo abonentom Narodnega gledaliiča v Ljubljani. P. n. abonente vljudno prosimo, naj potrpe in ne odpovedujejo svojih abonmanov. Uprava ho vse ukrenila, kar je v njeni moči, da se bodo predstave vršile redno in ob normalnem fasn. Kdor bi zaenkrat no utegnil izkoristiti svoje abonentske izkaznice, naj jo po možnosti prepusti svojim sorodnikom In znancem. — Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani.
Tehniška srednja Sola v Ljubljani. Po velikonočnih počitnicah s« prične redni pouk na vseh _odse>kih in oddolkih v sredo, dne '23. aprila t. 1. ob 8 zjutraj.
odbor društva Rdečega Urila sporoča vsem onitri, m bo se pisme.no obrnili nanj zaradi pogrešanih svojcev in pridali znamke za odgoa-or, da bo storil vse potrebno, vendar vsem posebej zaradi preobilice poslov no more odgovoriti. Vsebina njihovih priiav se je vpisala v posebno vprašalne pole. ki se bodo potem poslalo na pristojna mesta. PtI tej pri-liki predimo vs© onP( ki sc	tb.	usodo svojpev,
da sc ne obračajo telefonsko na pisarno, ker se s tem samo' moti uradovanje. Na razpolago so vsem lntere: sentom posebne vprašalne pole v naSi poizvedovalni pisarni na Liceju, Bleiweisova cesta.
ljubljansko gledališče
Drama. — Začetek ob 17. uri po novem času.
Ponedoljek, 2t. aprila: Zaprto.
Torek, '22. aprila: •Protckeija.t Red B.
Sreda, 23. aprila: tTridesct sekund ljubezni.t Red Premierski.
četrtek, $4. aprila: tZaprla vrata.* Red Četrtek. Opera. — Začetek ob i?. uri po novem žasu.
Ponedeljek, 21. aprila: Zaprto.
Torek, '2*2. aprila: *Ples v maskah*. Red loreK.
Sreda. '2,1. aprila: *Tri stare Škatle.« Red Sreda. Četrtek, 'it. aprila: tFaust.i Red A.
Edgar Wallaee:
Na sever, potepuh!
(Prevedla Nada Konjedle.)
Ko sta nekega vročega poletnega večera sedela sama na terasi, se ji je približal in jo hotel poljubiti. Saj je imel pravico, kakor je pozneje izjavil. Brez najmanjšega obotavljanja ga j« pahnila od sebe in ga prosila, nai ne dela neumnosti.
Dan poroke še iti bil določen. Ko pa je Andrev Elmer teden dni pred njenim ena in dvajsetim rojstnim dnevom povedal, d* se mora Oktober glasom oporoke njene matere poročiti preden dopolni ena in dvajset let, je ta novica vse osupnila, samo Oktober je ostala mirna. S prodirljivim pogledom je ošinila strica m ni rekla drugega kot »Tako?«
Sam pa se je dolgo razgovarjal z očetom. Nato je najel razkošno stanovanje v nekem hotehi ob bregu reke.
Tako so se razvili dogodki do dneva, ko je mr. Elmer prižel na razgovor k odvetniku mr. Pfie* ferju in spoznal, da so bile njegove najbolj temne slutnje upravičene.
Med tem, ko je Andrev Elmer razmišljal o razgovoru, ki ga je pravkar imel, je ubogo, staro, sivo kljuse počasi copotalojx> prašni cesti. Voz se je zibal sem in tja in mr. Elmer se je zibal z njim vred. ,Vendar pa njegovo razmišljanje ni trajalo dolgo. Kmalu je dvignil glavo m premeril cesto pred seboj. Stari Vasser je stal pred svojo trgovino. Od časa do časa si je z roko popravljal lase. Očak so mu zlezla na konec nosa; po njegovi naprej štrleči spodnji čeljusti, bi bilo mogoče soditi, da j« vedno pripravljen na boj. Z drugo roko pa
je mahal po zraku, kakor da bi hotel na ta način podkrepiti svoje besede. Njegovo živahno dokazovanje je bilo namenjeno Samu, ki je z zelo resnim obrazom stal poleg njega in od časa do časa prikimal njegovim besedam.
Pred Vasserjevo trgovino je mr. Elmer ustavil konja.
»... Pravkar sem rekel Samu, da današnji dan nikakor ne izgleda kot dan poroke. Zdi se prav tako, kot da bi se človek zunaj v divjini na večer šele spomnil, da je prav za prav ves dan bila nedelja, v resnici se nam pa prav nič ne zdi, da bi bila nedelja. Prav tako se meni prav nič ne zdi, da je danes dan Samove poroke.«
Sam je prikimal. Edina stvar, ki ga je spominjala, da je danes dan njegove poroke, je bilo dejstvo, da se je počutil nad vse nezadovoljnega in nesrečnega.
»In vendar bi moralo biti drugače,« je dejal mr. Vasser m pogledal starca na vozu.« Moralo bi biti drugače... bolj živahno. Nikakor nisem uver-jen...«
Zamišljeno je zmajal z glavo. Tudi Sam je storil isto.
»Res ne vem, kaj bi bilo tako čudnegi. Saj je vendar vse v najlepšem redu,« je začel Llmer.
Stari Vasser ga je prekinil:
»Nekako slutnjo, nekak čuden občutek imam tu notri,« je dejal in se potrkal na prsi. »Biti moraš uvideven, Andrev. Skušaj se vživeti v moj položaj Sam je moj edini sin — nikoli bi ne mogel preboleti, če bi bil on nesrečen In o tem bo danes padla odločitev. Kar se tvoje nečakinje tiče — saj je danes tudi zanjo dan poroke in vendar — pred dobro uro je šla tod mimo, s cigareto v ustih in vsi ljudje so se spogledovali, ko so jo srečali. In
—	kaj je prav za prav rekla tebi, Sam?«
Sam se je nekoliko približal vozu in začel:
»Rekla je: ,Moški je pač moški.* Danes zjutraj mi je to rekla. Povedala mi je tudi, da me ne ljubi in da bi ji bilo čisto vseeno, če bi namesto mene poročila kakšnega potepuha. Pristavila je še, da se vsaka deklica mora pač enkrat poročiti in da bi za to mogoče tudi jaz zadostoval.«
Andrev Elmer je globoko vzdihnil.
»Želel bi, da bi bila videla onega potepuha, s katerim sem malo prej govoril. Prepričan sem, da bi prav kmalu spremenila svoje mišljenje,« je nadaljeval Sam. »Rekel sem ji, da bi od dekleta, ki nosi moj zaročni prstan, želel slišati vse kaj drugega. Ona pa je snela prstan z roke in mi ga vrgla pred noge. Dejala je še, da se bo mogoče še premislila, da si še ni na jasnem, kako naj se odloči, in še prstavila, kar sem že prej jjovedal, da je moški pač moškemu enak.«
»Sam ima prstan v žepu,« je potrdil oče.
Elmer pa je dejal pomirjevalno:
»Oktober je pač še zelo mlada. Mlade deklice so pogo-stokrat takšne. Dvomijo celo nad lastno razsodnostjo. Toda saj je to popolnoma naravno. Meni je pa vedno le dobro govorila o tebi. Saj mi že kar preseda, ko neprestano govori le o tebi. Ol i"*r do večera ne govori drugega kot ,Sam tukaj* ,Sam tam*, kakor da bi samo ti bil na svetu. O zelo ponosna je, zato pa skriva pred teboj svoja čustva.«
Sama Elmerjeve besede niso popolnoma uve-
rile.
»Prav bi bilo, da bi skrivala tudi ona čustva, katera mi je danes razkrila*, je dejal nejevoljno; vendar pa ni mogel skriti, da so mu Elmerjeve besede vendarle bile všeč in da je na tihem le rad verjel njegovemu pripovedovanju.
Ozrl se je k očetu. Mr. Wasser pa se ni več smehljal. Njegov obraz je bil temen in zaskrbljen.
»Saj bi bilo treba še sestaviti ženitbeno pogodbo. Saj vendaT m take sile. Ali bi ne bilo bolje, da bi mladima pustili še nekaj mesecev časa, da uredita svoje odnosa je in da bolje spozna ta drug
drUgNfsVupal ta predlog bolje poudariti, kajti Elmer je bil v gotovem oziru njegov družabnik pri njegovem prekupčevanju z nepremičninami. Imel je vsemogoče zveze in znanja, zato ni bilo umestno, da bi mu nasprotoval.
»Saj se mi niti ne zdi, kot da bi bila poroka. Nobene svečanosti, ničesar. Vse je tako nekam skrivnostno in prikrito. Prepričan sem, da se to ne bo dobro končalo.«
Elmer je napel vajeti.
»Ako ti in Sam ne prideta danes zvečer ob devetih k meni, bom pač moral biti uverjen, da ne znata biti mož beseda,« je dejal in zamahnil z bičem.
Ko sta oče m sin izginila izpred oči, si je zadovoljno jKimel roke in zamrmral:
»Prepričan sem, da bosta držala besedo. In to je tudi nekaj vredno, da mi ni bilo treba govoriti o gmotnem položaju svoje nečakinje.«
Ko je dosfiel do ovinka mu je prišel nasproti velik dirkalni avtomobil. Za kratek hip je zagledal pri krmilu moža s podolgastim, ozkim obrazim. Domneval je, da mora biti Anglež, posebno še ker je nosil monokel. Avtomobil pa je imel kanadsko številko. V Littlebergu so bili tujci redek pojav. Ozrl se je za vozilom m videl, da se je ustavilo pred bližnjim hotelom.
(Dalje sledi.)
Z. Ju*i>»!o»»n»ko «.h.rne »	Io*e Kr.m.ri* - l«d.|«!el|: »ni. Jot. Sodja - Urednik. Mirko Jatorolb ~ Rokopl.ot a. »r.f.rao ~ »Sl„,en,kl dom« Ut,n), »..k deL.nlk ob 18 ~
V	nJedelillb I. loirsnflk ~ He*e#no oarofnln. ie 14 din. sa Ino.emMt. 28 dtp ~ Samo ponedelj.ki »Slo.rn.kl dom« telja me.efno S dinarje*. polletno U dinarje*, celoletno 60 dinarje*. Uredoilltei Kepilarjeta «11« 6/111 - Uptaie« Kopitarje** ulic« «, Ljubljana ~ lel.lon «001 d« «01» ~ Pedralai.ei Maribor, Celje, Plu* Jeaenice, EraoJ, Sure meate, Trbo*««.