147. štev. V Ljubljani, torek 22. junija 1920. m*Su pWa“'8l),or,lH- HI. leto. " ■ "" _ ' * ' "■ '» ............................................................ Velja v Ljubljani in po pošti: Mio leto pol leta četrt leta tr ;»esec K 180 — n *>-- «•-.. 15- Za inozemstvo: telo leto pol leta. četrt leta ta mesec K 240--„ 120— „ 60— * M- Za Ameriko: celoletno ... 4 dolarje polletno . . 2 dolarja Četrtletno. . . 1 dolar. Novi naročniki naj pošiljaj* naroinlno po nakaznici. Oglasi se zaračunajo po norahljopeiH prostoru in sicer visok ter 55 mm Urok prostor za enkrat 2 K za večkrat popast. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu --------------- štev. 8. Telefon štev. 44................. Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 1 krono. Vprašanjem glede inseratov L dr. ae naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj ae frankirajo. — u ——— Rokopisi se ne vračajo. - Priprave za regentov prihod v Zagreb. LRU Zagreb, 21. julija Jutri ob 18. popoldne dospe v Zagreb Njegovo Visočanstvo regent Aleksander. Meščanstvo mesta Zagreba se pripravlja. da ga sprejme čim najsve-čaneie in najsrčneje. V vseh krogih meščanstva se opaža vesel nemir 'n vrvenje. Danes se vršijo zadnje priprave za sprejem. Ulice so čez noč izpremenile svoje lice Na trgu I. pred državnim kolodvorom te postavljen velik slavolok, okrašen * zelenjem, cvetjem in narodnimi barvami. Po vseh ulicah so kandelabri plinovih svetilk oviti z zelenjem. V llici plapola na desettisoče malih za-slavic, srbskih, hrvatskih, slovenskih In državnih, da se zdi, kakor da -e vsa llica odeta v narodne barve. Markov trg bo sijal v morju luči, ko bo zagrebško prebivalstvo priredilo regentu podoknico in bakljado. Okoli vsega trga je napeljana žica. na kalen je pritrjenih na tisoče žarnic. Pod tem ognjenim vencem se vijejo girlande iz jelovih vej. Glavni vhod v Maksimirski perivoj je zelo ukusno okrašen, ravnotako stolna cerkev in nadškofijski dvor. Posebno ukusno je okrašeno Haškovo igra-lišče v Maksimiru Na tisoče rok dete, da se Zagreb čim lepše odene v slavnostno obleko. Upravitelj mestne občine je izdal proglas, s katerim pozivlje meščanstvo, da dkrasi hiše z zastavami in preprogami. — Včeraj ob 17. je dospela v Zagreb konjeniška kraljeva garda iz Beograda, ob 22. pa pehotna garda z godbo. Občinstvo je gardo navdušeno sprejelo in ji na vsem potu do vojašnice prirejalo ovacije, vzklikajoč kralju, regeptu, Jugoslaviji in vojski. Častniki garde so manifesfantom srčno odzdravljali Danes ptihaja v mesta veliko število naroda z dežele, posebno ra se odlikuje seljaštvo v na» rodnih nošah Novi boijševiški uspehi. Dunaj, 21. junija, (izvirno poroč.) Ruska rdeča armada je napadla z novimi močmi iužno krilo poljsko ukrajinske armade. Rusi so fronto razbili in prodirajo hitro v smeri proti zapadu. Zasedli so že Žitomir in Vinico, kjer so se nahajale dosedaj ukrajinske državne oblasti. LDU Moskva 21. junija. V odseku Polocka smo odbili več sovražnih napadov. Naše čete so osvojile Rje-čico. Sovražnika zasledujemo. Mesto Vinica te zasedeno LDU Moskva. 21. Junija. Frontno poročilo. V odseku Rječice je bil sovražnik potisnjen na desm breg Dnjepra nazaj Preden se Je umaknil, je razstrelil železnico preko reke. Na južnozanadni fronti so naše čete, zasledujoč še sovražnika dosegle črto 50 vrst vzhodno od Korostvna. Rdeče čete so zasedle Žitomir, Ber-dičev in Kasjatin. V ouseku Zmerln-ke so zapodili naši oddelki sovražnika nazaj. Sedaj se bije boj južno od železniške postaje pri Žmerinki. ODHOD REGFNTA. LDU Beograd. 21. junija. Jutri ob f». zjutraj bo odpotoval s posebnim vlakom regent prestolonaslednik Aleksander v Zagreb v spremstvu ministrskega predsednika dr. Vesni-ča. ministra za agrarno reformo Križmana, ministra za pošto in br-zoiav dr. Drinkoviča. ministra za socialno politiko dr. Kukovca in ministra za promet dr. Korošca. (TAMJANI DEFINITIVNO ZAPUSTILI CRNO GORO. LDU Beogiad, 19. Kakor hitro so Italijanske čete izt raznile Bar, Ul-činj in drugo črnogorsko primorje, so vladne čete lakej zajedle izpraznjeno ozemlje. Italijani «0 končnove-ijavno zapustili Ctnogoro. kjer nimajo sedaj več nobenih čet. D’ ANNUNZIO PRIPRAVLJA ODHOD Z REKE. LDU Beograd, 20. Iz Pariza javljajo, da se "govori v merodajnih francoskih krogih, da bo novi italijanski zunanji minister s svojim delovanjem kmalu pokazal smeri, katere bo zasledoval v zunanji poljtiki Oiolittijev kabinet. D‘Annunzio namerava izkoristiti Giojttijev prihod, da izprazni Reko s svojimi četami in da prepusti mesto rednim četam. On sam odpotuje v Rim, da določi pogoje za promeno reškega režima. POLOŽAJ V ALBANIJI. LDU Rim, 21. junija. Uradno se objavlja: Položaj v Albaniji je neiz-premenjen. POSLANIŠKA KONFERENCA V BOULOGNE-U. LDU Boulogne, 21. junija. Lloyd George, Millerand, Marshall, Veni-zelos, Chamberlain, Balfmr in maršala Foch in Wilson so dosneli semkaj ob 10.30. LDU Boulogne, 21, junija. Konferenca delegatov iz Anglije. Francije, Italije i.i Belgije se je končala pb 1.30. Po sklepu konference priobčeni komunike naznanja, da se Je določil nastopni program: Finančno vprašanje (nemška odškodnina), vojaško vprašanje (razorožitev Nemčije) in orientsko vprašanje (rusko vprašanje). Posvetovanja dopoldne so se tikala finančnih in »vojaških vprašanj. Finančni izvedenci so bili pooblaščeni, proučiti poprejšnje načrte in predložiti konferenci enotno besedilo. Kakor do-znava Agence Havas, bo konferenca turško vprašanje z ozirom na prihod čet Mustafe Kemal paše v Dardanele še enkrat preučila NOVI FKSPRESI. LDU Beograd. 21. junija Simplon-skl orient-ekspres bo vozil od 1. Juli- ! ja po 4 krat na teden med Parizem in i Carigradom ter po 3 krat na teden med Parizom in Atenami. Pričakuj se, da bo tekom meseca vzpostavljen direktni vlak med Dunajem in Beogradom preko Budimpešte. Bojkot Madžarske. PRODIRANJE TURŠKIH RFVOLU-CIJONARCEV. LDU Pariz. 21. junija. Kakor po- j roča »Temps«, nameravajo turški nacijonalisti obiti angleški odsek lin ogrožati Carigrad z višin na azijski obali Bospora. LDU Carigrad. 21. junija. V Ana-tollji nacionalistične čete uspešno prodirajo. Čete Mustafe Kemal paše so zasedle Gegbiise Madne čete so se umaknile v smeri proti Alem-daghu. FEHRENBACH NEMŠKI KANCELAR. LDU Berlin, 21. Junija. (DunKU) Državni predsednik je imenoval predsednika narodne. skupščine Fehrenbacha za državnega kance-larja. Fehrenbach Je Imenovanje sprejel. VEHA. Roman. (Dalje.) »Mirno, srce, mirno! Moral se je podvreči operaciji, ki pa se je posrečila. Upajo, da ozdravi popolnoma. Toda dal me je pozvati k sebi — za -- vse slučaje. Težko mi je, ker odpustiti mu nisem mogel in mu ne morem, če. me od besede ne odveže, zdaj, ko je postal mehkejši vzpričo bližine smrti. Boriti se hočem za najino svobodo, a predvsem se poizkusim porazgovoriti s princeso. Nadejam sc in pričakujem mnogo od tega « »Princesa l Videl jo boš — njo, ki ti te določena za soprogo • - gledal je ne boš brez zanimanja'« Glasno se je zasmejal. »Vera, kaj mi mar princesa' Misliš h, da se more le z enim samim pogledom zanimati za drugo žensko, kdop ima tebe? O ii neumno, lepo, ,slauko dete!« »Ženska je! Morda jo mika, zapresti te v svoje mreže.« »Ne, ne — sicer ;:a ni ženska, nego le mlado dekletce. Prav kakor jaz sc bo počutila svobodno, ko se prereže ta lahka in zophia ve* med nama. Dvigni glavo, moja ljubljenka, Tvjina ostane sreča’ Morda bova še L gatejša, ko se povrnem. Zdravstvu.! torej do jutri zvečer, ljubo dete; bodi vesela, pelji se na izprehod, zabavaj se — čuješ. Vera moja?« V noM od sobote na nedeljo Je izbruhnila sredi Evrope nova voj ’ a, ki rodi lahko najdalekosežnejše posledice. O polnoči se J« začel bojkot, ki ga Je proglasila mednarodna strokovna zveza v Amsterdamu nad Madžarsko. Bojkot naj bi postavil okrog madžarske države neprestopen moderen kitajski zid, ki naj HorthyJevo republiko popolnoma zapre od ostalega sveta. Ta nekrvava vojska naj bo protest proti grozodejstvom madžarske reakcionarne klike, ki sodi In mori brez sodbe In postave, vse kar ne trobi v njeh rog. Z Madžarsko se nam godi približno tako, kakor z Rusijo. Zelo, zelo malo vemo o razmerah v tel nemir::! republiki, čeprav smo bližnji sosedje. Objektivnih poročil nimamo skoraj nikabšnlh. Vsa so pobarvana ali belo, ali rdeče. Ko so lansko zimo zavladali v Budimpešti Khunovl komunisti, so alarmirali pobegli madžarski magnati ves svet z vestmi o nepopisnih grozovitostih, ki so Jih baje počenjali komunisti po deželi. Ko pa Jo Khunu sledil Horthy, se Je slika obrnila. Na mesto magnatov so stopili sedaj obegll In : . .gnani komunistični hi socijalistični voditelji, ki so razširjali po celi Evropi skoraj neverjetna poročila o divjanju vojaških ban atskih tolp. Bell teror Je rdečega še prekosil. Naravnost strahovite stvari pripovedujejo o njem. Horthy in njegovi pristaši seveda zagotavljajo, da samo kaznujejo zločine iz boljševiške dobe. Koliko Je resnice na teh medsebojnih obtožbah se, kakor rečeno, ne da kontrolirati. Mislimo pa, da se ne motimo, če rečemo, da Imajo prav eni kot drugi. Tako komunisti, kakor lfcrtkyjevcl so razsajali In dlvlall hujše kakor bi bilo potrebno za izvedbo njihovih načel. Zdi se nam, pa, da bi bilo napačno slediti glasnikom obeh skupin, ter valiti krivdo na komuniste ali reakdjonercc kot take. Najbolj pravilno bo, če trdimo, da so eni kakor drugi kradli, morili In ropali no kot komunisti ali reak-cljonarcl, ampak kot Madžari. Barbarska mongolska kri Je porabila priliko popolne brezpravnosti, da Je dala duška svoji be- stijalnostl. V le preživem spominu so nam še vsem živalska divjanja madžarski čet v Srbiji, pa tudi njihova nasilstva v bivši Avstriji sami. Ker hvala bogu nimajo ved prilike divjati nd drugimi narodi, se ko,jejo med seboj. S tega stališča se nam ne zdi pravilno, da razglaša socljalistlčno časopisje nad Madžarsko proglašeni bojkot kot zahtevo človekoljublja. Kje so bili nemški socijall-stl takrat, ko Je uničevala madžarska sol-dateska nesrečno Srbijo? In zakrj niso vložili svojega veta, ko so Khunovi oddelki ubijali madžarskemu prebivalstvu komunistična načela z bajoneti In svinčenkami?, Ravno tako močen In tehten razlog za proglašenje bojkota kakor človekoljubje 1« gotovo polltlčno-strankarski moment. So-cljalistl upajo, da bodo s bojkotom s-. ,10« glavill sedanjo vlado, la Izsilili ali naravnost socljalistlčno, ali vsaj socljalistom prijazno. Kako bo proglašeni bojkot potekel, iei popolnoma negotovo. Najžlvahnejše zveze Je Imela Madžarska z Nemško Avstrijo, kateri Je oddajala deloma svoje, večinoma pa tranzitne Jugoslovanske živežne transporte, sama pa prejemala od nje Industrijsko proizvode. S te strani Je zato Madžarska za bojkot najbolj občutljiva. Ravno za Nemško Avstrijo pomeni Izvajanje bojkota dvorezen meč. Ako se res ustavi vsak promet preko Litve, bo trpel Dunaj ravnotako, ali pa še boij, kakor Budimpešta. Zato se opaža ua Dunaju in sploh v Avstriji vedno močnejši odpor proti bojkotu. Nesocljallstlčne organizacij? so se odločno postavile brotl njemn In ga proglasile za državi nevarno postopanje. Tudi vl-.da sama, ki Je doslej molčala. Je posegla vmes In pozvala prometne uradnike, železničarje In poštarje, naj se bojkota ne udeleže, ampak nastopajo povsod proti njemu. Tako postaja vprašanje bojkota vedno bolj zapleteno in kritično in ni izključeno, da bo gibanje dovedlo do rezultatom, na katere povzročitelji niti oddaleč niso mislili. DRŽAVNI TAJNIK PAUL NA SMRTNI POSTELJI. Dunaj, 21. Junija. (Izvir poroč.) Bolezen državnega tajnika dr. Paula ki je po povratku iz Beograda zbolel na griži, se je tako poslabšala, da zdravniki nimajo več upanja, da ozdravi. _____ BORZA LDU Zagreb, 21. junija. Devize: Der-Jtn 215-220, Italija 525-540, London 325-0, Newyork 77-79, Praga 175-187, Švica 1500-1570, 51-52.50. Valute: dolarji 75-76, avstrijske krone 51-52, rublji 135-150, če-hoslovaške krone 195-200, angleški funti 800, francoski franki 610-620, nemške marke 216-227, italijanske lire 500-520. Curlh, 21. Junija. (Izvirno poročilo.) Na tukalšnji borzi notira sedaj tudi deviza na Beograd. Današnji kurz Je bil 28.50, Zagreb pa 6.95 . Dunaj, 21. junija. (Izvirno poročilo.) Zagreb 195-215, Praga 348-370, Budimpešta 87-99, čehoslovaška krona 349-371, dinarji 175-825. »Zdravstvuj, predragi! — O te ure. ki leže pred mauol« Odšel je. Iz prizidka mu je še zamahnila pozdrav — zdaj Je sedela nepremično. Stal bo pred princeso — že nekaj let je ni videl... Kakšna neki je? ... Lepa9... Zanimiva?... Ah. kaj! Kje je ženska, ki Je meni enaka? — Ne! Princesa sploh še ni ženska, nego le mlado dekletce. »Le‘ - da — mlado dekletce ne pomenja mnogo — nekaj, kar se šele razvija -- in vendar ... prav v tem razvijanju je toliko dražesti... »Mlado dekletce«, to je še nepopisan list — nepopisani listi pa so beli in čisti Poskočila je ... kolena so se Ji tresla. Najlepša žena sem... toda princesa }c mlado dekle ter ima to, kar sem jaz -r že - davno — izgubila!« Glava ji je hotela od bolesti počiti ... misli so ;o preganjale, ji besnele po možganih, ruvale po njenem sicu .. Težkih nog je odšla zopet nazaj ter legla na počivališče, nad katerim se je bočilo v mehkih zavojih nebo. ki so ga držali amoreti Niih lica so se preminjala v obraze mladih, nedolžnih deklic. Iti vztrajati ni mogla endi. Odšla je v toaletno sobo ter legla na chnise longue. »Puliti hočem... morda me omami.« Togotna je pu.šiia cigareto za cigareto in res zaspalo. Čez nekai časa so se dprla vrata in vstopila ie komornica. »Gospa grofica, oprostite, -• do-šla ie gospoda, ki vpraša, ali Jo hoče gospa grofica sprejeti?« »Kal je? Ne morem se zavesti....« Sedla je in se prijela zaglavo. »Koliko je pravzaprav ura? Menda sem dolgo spala.« »Pet le. Gospa grofica sie zelo bleda.« »Samo vrtoglavico imam... preveč sem pušila in zdal nastopa reakcija. A kdo ie prišel"« »Gospod in gospa dr. Sttimer- 'jeva.c »Ah — sprejemati goste -• tako utrujena sem, in ne oblečena. Toda žal bi mi bilo — prišla sta daieč ~ Prosim, samo malo nai počakata.« »Da. Ali mi dovolite, gospa grofica. da vam spletem lase in kite? »Kakor hočete. A dajte mi fla-Gon! »Gospa grofica je s kitami čisto j kakor mlado dekle!« Verina roka je zadrhtela m f+a-con ie padel rožljajo na mizico. ■Katero opravo si želite, gospa i grofica?« »Opravo? K tej nemegoči friza ri? Gospa Hiiblerjeva, vi nimate okusa Dajte mi modro domačo obleko! Ne — potrojite se in obledte me, ko sedim!« Tudi to se je posrečilo. Vera je vstala in o d Sta v salon. Zopet se ie premagala. »Ljuba Agata, ljubi doktor, zmj me veseli. Oprostite, da sem vaju pustila*čakati... ni mi bK.o dobro In uiti počesana še nisem bila. Tako mi le komornica aranžirala v naglici to komično frizuro. Prosim. seditaU »Kako dobro ti pristaja. Vera... kakor mlado dekle sil« Že zopet te besede? Mar jo *a-sledujejo? Njena roka je nervozno iskala srčasti medaljon - pogrešala ga je. »Ljubi doktor, ali zvolite dvattuat pritisniti na električni gumb?« Zelo začuden Je vstal Sttirmer ta pozvonil. »Merci.« Komornica je vstopila. »Gospa Hiiblerjeva, mojo verižico! Kako ste mogla pozabiti —« »Oprostite, agvdflo se je v naglici.« »Eh bien'« Zdaj se je gospej nasmehnila zopet prijazno. »Zdaj si šele vesela, kaj ne?» Je vpraša'a Agata. »Da. da. to j« moj talisman « Kako ga ji je bilo treba prav danes, ko :e prežala nanjo nevarnost od vseh strani: bolni veliki vojvoda princesa — »Ljuba Vera, prišla sva s« tl nahvaliti za srčkanega kužka... v; pravlja nama mnogo veselja. Prod-kratkim sem srečtda Dernhofa, k! je vodil s seboj povsem sličnega To t’ ie bilo nad vse komično, kako s'.a se Živalmi pozdravili * , »Veseli me.« Tako malo io U za- nimalo danes vse to. Agata je opazila, da Je sestrična čisto drugačne volje kakor nedavno, ter ji je bilo zdal žal zaiadf svojega soproga, ki mu je toliko napovedala o »vedri umirjenosti.« »Gospa grofica,« je dejal doktor, »mf 11 dovolita, da sl ogledam soba« no za glasbo? Žena mi je pripovedovala. kako je lepa.« »Izvolite! Ali hočete, prosan. pri« tisniti še enkrat na električni gumb?« To pot se je doktorju pos-ečdo bolje. Sluga je vstopil. »Razsvetljite In odprite sobo za muziciranje!« Sluga je cdšel, »Velika slika Njegove -Svetlosti me privlačuje.« je vzkliknil Sttirmer Živahno; »spiem H vstopiti?« Zdaj je kakor elektrizirana vsta«-la tudi Vera. »Tukaj le svetleje . . . prinesem jo semkaj.« I11 Šla je »Glejte, kako IzVrstno le pogojen! Nikjer ne fotografirajo tako dobro ko_t v N-choll fino v tonu. tako živo v potezah L »Kupiti hečetn najnovejšo- sliko Njegove Svetlosti, ki le razstavljena v mestu.« »Non, non. gospod doktor, dara vam to sliko v manjši obliki.« .»Tisočkrat hvala, gosp# grofica, podvojeno sem osrečen L »Zelo ste mi simpatični.« Agata se je nasmehnila, ko je videla, da je njen soprog v zadregi Narodno predstavništvo Beograd, 19. junija 104. redni sestanek začasnega narodnega predstavništva otvori predsednik dr. Ribar ob ?7. Po izvršenih formalnostih vpraša poslanec Ceda Gavič predsednika skupščine, kaj namerava skleniti glede izpraznjenih mest umrlih poslancev in onih. k1 so polotili mandate, da bi se moglo vedeti kdo so njihovi namestniki; nadalje zakaj poslanci, katerih mandati niso verificirani, dobivajo dnevnice. Podpredsednik dr. Ribar odgovarja, da bo pozval predsednika verutikacij-skega odseka, da vse te stvari vzame v pretres. Kar se tiče vpršanja dnevnic, ima poslanec prav. Poskrbel bo. da se to vprašanje reš-Nato vpraša posl. Jaša Prodanovič ministra za narodno zdravstvo o zidanju bolnic in poslanec Ojjrgjevič ministra za trgovino, ali je res, da ima aprovizaciia mesta Zagreba dovoljenje, da sme one količine žita in moke, ki so ii preostale, izvoziti v inozemstvo. Minister Ntačič potrdi, da je tc! aprovizaciji mes^a Zagreb in Žitnemu zavodu v Slovenci dovoljeno zato. da moreta sedaj prodati ono količino žita in moke, k sta ga kupila po visokih cenah in da moreta potem čim ceneje nabavit1 druge življenjske potrebščine za prebivalstvo. Posl. Ojorgjevič opozaria ministra, da odredi čira najstrožjo kontrolo, da se v to akcijo ne bodo vrinili špekulanti pod imenom aprovizacije. In da ne bodo izvažali svojega žita. Posl Džamonija vpraša rmnistra /a promet, kai misli ukrenia. da se čim prej odpravi v Bosanskem bro- j du naloženo blago in ogMe ki čaka j že več mesecev na odpravo medtem j ko le za les za Italijo na razpolago zadostno Štvilo vagonov. Minister dr. Korošec naglasa, da so vsi transporti klasificiranj, n. pr. 1. vojaški, 2. preskrbovalni itd, oglie pa se nahaja na šestem mestu Glede zlorabe obljubi, da bo izvršil preiskavo In ukrenil potrebno. Nato .preide zbornica na dnevni *ed. Minister za konstituanto ProtlČ odgovarja na pripombe posamnih poslancev proti § 9 Kar se tiče ženske volilne pravice, jt vlada na stališču, da ostane pri tem, kakor sedal, da ženske nimajo volilne pravice. Nekateri poslanci pravijo, da je to stališče vlade reakcionarno. M mi ster Protič pravi: Mi ne moremo dati ženskam te pravice, dokler ne ustvarimo vseh drugih ženskih pravic, Tudi ni sedaj čas ugoden za uvedbo ženske volilne pravice. Najprej ie treba, da zagotovimo ženskam gospodarsko in socijalno pravico. Nadalje odgovarja minister na govor poslanca Barca. ki je zahteval. da se prizna volilna pravica onim državljanom, ki imajo opcijsko pravico. Govornik povdarja, da Je med temi mnogo ljudi, ki so naši sodržavljani in ki so se zadosti asimilirali da se um more dati vohlna pia-▼ica. Kar se tiče predloga poslanca Todoroviča, se strinja s tem, da se doda dostavek k 5 9 po kateiem bi se vsem prebivalcem Južne SrbMt podala volilna pravica. - Potem predlaga predsednik dr. Ribar glasovanje. § 9. se sprejme v ceiot! z nekaterimi pristavki. — Sprejme *e nato § 10. z besedilom odbora brez izpremembe. Pri 8 11., v katerem se nahaja odstavek- ^Glasovalne pravice nimajo oni, ki se nahajajo v oskrbi ?n invalidi*, povzame besslo poslanec T -darovifi in zahteva, da Je te točJca za nič o« samo za vojn j invalide, temveč tudi za delavske (to je one. ki so po nezgodah pri delu postali invalidi). Mhilster Protič odgovarja, da Je ta točka vzeta v zakon zato, ker je glasove tiromašnlh ljudi lahko kupovati, ako pa gre za ono pripomoč, ki »e dobiva po zakonu, Je to neka! čisto drugega. Za njim govori poslanec Subotič, ki v daljšem govoru pojasnjuje razne napake in pomanjkljivosti v členu. Pri te) priliki konstatira. da dalmatinska pokrajinska vlada ne priznava onHi odredb, ki prihajajo iz Beograda brez razlike, ali prihajajo od vlade, ali od začasnega narodnega predstavništva. §§ 12 m 1? «e sprejmeta biez debate z dodatkom odbora, da imajo volilno pravico vsi oni državljani, ki so v desetih letih dot HI pri nas domovinsko pravico. — Pri § 14 (o kvalifikaciji poslancev) govore Jasa Prodanovič, S*ancjev;č, ki konstatira, da ie razika med ueučenim inte-ligentom in inteligentom politikom. Konstatira, da sta bHa tudi Miloš Veliki in Karagjorgjevič malo ali nič pismena, na sta vendar ustvarila državo. Misli, da bi bilo bolje, da se ta paragraf črta Poslanec MasiČ govori proti kvalifikaciji. Minister Pro-tič odgovarja, da se na te odredbe polaga velika važnost Izzvala jih je drža?na potreba v svojem času in točke niso slabe. Vsled tega predlaga, da bi bilo najbolje da se to vpašanje pflsli za pozneje da ga reši in končno hkvidira kako drugo predstavništvo. Prosi narodno predstavništvo. da sprejme ta paragraf tak, kakršen Je Pri glasovanju konstatira podpredsednik dr. Ribar, da je paragraf sprejet v reakciM odbora. Debate o § 15 (uradniški paragraf, ak tivna in raslvna uradniška voliln i pravica) se udeležijo poslanci Musič, Miletič in Veglar. -- Podpredsednik dr. Ribar zaključi sejo ter odredi prihodnjo sejo za 1 julij ob 15 zaradi potovanja NJ. Vis. prestolonaslednika v 7agreb in Ljubljano, katerega bo spremljalo več ministrov, dočim potuje drug del ministrov v Prago LDU. Železniška pogajanja v Trstu. LLOVDOV EKSPRES. Te dni so se zaključila v Trsy-dov el. sr res, bo vozil potem z Dunaja vsako sredo In se vračal iz Trsta na Dunaj vsak ponedeljek. Vlak bo hnel zaenkrat po dva spalna vozova in po dva vozova I. razreda. Revizija se bo vršila v vlaku. Vlak bo jemal s seboj prtljago, ekspres- no in zacarinjeno blago je Izključena, Da se neprilike pri vidiranju potnih listin odpravijo, se te sporazumno t Jugoslovanskim delegatom v Trstu odredilo, da sl mm a Jo potniki izEgip-ta že na Jugoslovanskem konzulata v Kairu preskrbeti vizum za potovanje v Jugoslavijo ati skozi Jugoslavijo, vsled česar jim potem m treba vizuma Jugoslovanskega delegata v Trstu. Na konferenci se Je razpravljalo tudi o novi ekspresni zvezi Pariz—Beograd—Bukarešt—Niš z vlakom. ki bi vozil vsak ponedeljek in četrtek. 7a ta vlak še pogajanja nisc* zaključena. — Danes, v torek 22. t. m., se začnejo v Celju nova železni Jka pogaianja, katerih se bodo udeleževali zastopniki če! oslovaških, avstrijskih, jugoslovanskih in italijanskih železniških uprav. Gre za ureditev čchoslovaškega prometa v smeri proti jugu. Slovanska Golgota. Iz Rige se poroča, da so Poljaki v Beli Rusiji tako postopali s p-ebival-stvom. da se je ljudstvo upro in se sedaj širi upor po celi deželi Poljaki streljajo ljudi v Minsku kar ni debelo, toda upora ne bodo zadušili. Beloruska vlada protestira pred vsem civiliziranim svetom radi poljskega postopanja. — Zdi se, da noče neka peklenska sila da čim več Slovanov pogine. Žalostna poročHa orihajajo iz Tracije, ki Jo je antanta priznala Grkom, dasiravno je s tem krute kršen princip samoodločbe nar< dov. Prebivalstvo Tracije je slovansko, govori bolgarski dijalekt. Svoiečasni krotitelji Bizanca beže danes v celili trumah iz svoje stare domovine pred grškimi četami. 50 000 iih je zapustilo svoje domove in išče pribežališče v Bolgariji Kar ni moglo zbežati, to bodo Grki poklal' in uničili. In vendar so Tračani tudi južni Slovani. Balkan je slovanski — tega se premalo zavedamo! Kaj vse se godi na Tešinskem, smo že često poročali Avtohtona prebivalstvo mora bežati . svojih domov ne pred Grki ali Turki, temveč pred Pdjaki takorekoč pre-l brmi. V vzhodni Podkarpatski Rusiji delajo z ondotnim slovanskim prebivalstvom Ritmuni, kakor Italijani v našem zasedenem ozemlju Tako trpijo plemenu naše slovanske krvi na vseh koncih in krajih širom sveta mi na govorimo irazensko o sle vanski vzajemnosti in smatramo vsako kritiko dosedanjih medslo vanskih odnošajev za greh in včasih celo za nenatrijotlzem. —c. mi Mnoga nesrečnežev so teko dolgo ometavali s kamenjem, da so poskakali v Tiso, kjer so se utopi’1. Zaupnika zveze kovinarjev J, Dundeka so oficirske zveri odpeljale z doma v Salgatiszfn, kjer so ga ob-delavaH s puškinimi kopiti Stotink Re!ch ga je pod smrtno grožnjo prisilil, da se je dnevno pred številno zbranimi oficirji pregrešal proti nravnosti. Ko je Dundkova žena zvedela za to, je prosila Reicha naj ima z možem usmiljenje. Stotnik pa J« ženo v moževi prisotnosti posilil. V Skrioku je stotnik Freissberger s svojo četo ntko noč polovil 42 mož. od katerih Je nekaj trupel razkosal Meso nekaterih je dal speči, nakar je z revolverjem v roki pri silil ostale tovariše pokojnikov, da morajo za-vžiti človeško meso. V Devecseru so oficirji prisilili 26 oseb. da so si izkopale grobove, nakar so lih umorili Nekaterim so pred smrtjo iztaknili oči. Dr. R. Wol-lo so, predno Je umrl, potegnili Iz kože. V Tabu so obesili mestnega zdravnika dr. Fischerja Usmrtitvi je morala prisostvovati cela Fischerjeva družina. V Komaronu so ujetnike najprej zašili v vreče, nato pa so jih pometali v reko. Zloglasni Hejjasov oddelek je izsledil ženo nekega bivšega vojaka v rdeči armadi, ter Jo s palicami tako pretepel, da je od muk znorela. Poročnik Kalnvare je Židu J. Mozesu zvezal na hrbtu roke, razbeli! v ognju železo, ta ž njim Žigcsal nesrečniku roke In obra? Ker Se ni bilo muk dovolj, so možu zažgali brado, ter ga nato še pretepH. — Podajamo javnosti te i par dokazov o madžarskih grozodejstvih, da si sama stvori sodbo, ieli bojkot mednarodnih delavskih organizacij proti Madžarski upravičen ali ne. Avgust Strindberg: Divja zver. (Konec.) — Španija se je vzdignila te oklicala Galbo za cesarja. — Galbo 1 Fheu fugaces Bostu-me... Gelbal — Nu. tak bežimo; a kam? — Po katakombam gospodi — Ne, tara prebivalo kristjani; ubili bi me. — Oni ne ubijajo nikogar, je rakci Aleksander. — Niti svojih sovražnikov ne? — Za svoje lovražnike molijo. — Potem so norci! — Tem bolje! te Kristjani so blM zbrani v katakombah, v eni izmed kript. — Kapitol gori; to Je Zion pagi-nov, je dejal Aleksander. -• Gospod Saba/ot maščuj« svoj porušeni Jeruzalem1 — Ne reci »maščuje«; »kaznuj*« reci! — Nekdo prihaja po hodniku! — Ali je brat? — Ne, ni se spustil na koleno pred križem. — Potem |e krvnik! Prišel le cesar, kfutcapan. zama- I zan, z ruto privezano okrog Čela. Ko - jje dospel do kristjanov, ki jih je imel v njihovih belih plaščih za Orke, s« ije ocmiri! ter se sklenil pogajati: — Ste li Grki? — Tu ni Juda n« Grka. barbara ne Skita, sluge ne gospodarja, marveč vsi sami bratje v Krist«. Pozdravljen. brat! — Divla zver jel se je oglasil Aleksander. Cesar je zdaj spoznal ubeglega sužnja; v svojem strahu je padel na kolena. — Ne ubij mel VJbog kamenat sem, pot sem izgrešii. Povej mi samo, kod nal krenem, da pridem na prosto: na levo ali ua desno? — Ali m* poznaš? k vprašal Aleksander. — Aleksander! je dejal cesar. — K! si ga hotel sežgati! Tisti sem! — Milost! Ne ubij mel — Vstani, cezar! Tvoje življenje 3e v božjih rokah! — Ali mi pr iz .iiseš? — Vodnika dobiš, da ti bo kazal pot! — Povej, kod, na desno pa W- vo, pa sl pomorem sami — Na levo se drži! — in če lažeš 1 Vzroki bojkota proti Madžarski. V nedeljski številki smo med brzojavi priobčili sklepe mednarodnih socialističnih strokovnih organizao,), da se Madžarska bojkotira. VzTok bojkotu so nasilja, katera cve ejo pod Horthijevim sistemom, kakor nekoč v Španiji Fvo nekoliko dokazov. ki jih navaja socijalno-demckra-tično časopisje iz Nemške Avstrije. V Szeksardu so Horthijevi oficirji I. Englu prerezali trebuh v katerega so nato nasuli soli. V Kečke-metu so Horthijeve oficirske tolpe umorile nad 200 oseb. 37 -oseb, ta katere so doznali. da so včlanjene v mednarodni strokovni zvezi, so v/eh iz zapora, jih vlekli v gozd._ ter jih tam umorili z najstrašnejšimi muka- rrr-i -—»niCiU — Tega ne znam! Vkliš, to Je razlika! „ , — Cernu se ne zlažeš? Jaz bi a* ba- - « , ^ Cesar se Je prepričal in »el. Cez neka) korakov pa se je ustavil ta pogledal nazaj: * . — Fe! vaa bodi, sužnji 1 Tdaj n pometem sami V strašni hudourni noči je dospel Neron v spremstvu dečka Spora la nekaterih sužnjev na posestvo svojega oproščenca Faona. Faon se ta upal vzeti tvojega cesarja pod streho, marveč mu je svetoval, naj se skrile v ilovuici. Toda cezar ni hotel riti v zemljo: ko je začul, da se bližajo zaslettovavc:, je skočil v ribnjak ta obstal v vodi. Odtod ;e slikal mimegredoče. ki so ga iskali: zgovarjaii so se, da J« obsojen in ga bodo bičali do mrtvega. Tedaj sl je porinil no kratkem obotavljanj« bodalo v prsi. Njegova dojilja Akta, ki je bHa tudi n’£gova ljubica, ga ;e pokopala na hribu vrtov, ki mu pravijo Monte Pincio. In rimsko ljudstvo ga je ljubilo uo smrti ter tnu prinašalo cvetja na grob. Kristjanom pa j* ostal divja zver, Antikrist raz * efetite . vl* Abn* Jugoslovanska rdeča knjiga « jadranskem sporu. »Gmrnale d’ Itaba« poroča lz Berna, da je neki tamkaj se medeči ugledni jugoslovanski politik izjavil, da izda naša vlada o jadran. spotu rdečo knjigo, v kateri se bodo pojasnile mnoge, doslej še neznane, diploir.atične akcije med obema državama. Ako bodo Italijani vztrajali na tvojem dosedanlem stališču, bo beogradska vlada zahtevala plebiscitarno rešitev vseh sporov med Italijo in Jugoslavijo m ne bo odstopila brez plebiscita niti pedi svoje zemlje. Politik je še dodal, da Je bolje umreti na bojišču kakor v počasni agoniji hlapčevstva. Dedni predsednik donavske fed«* racll: Kdo pa naj bi bil zopet to? Nihče dugi kot Habsburžan. To si namreč isl* avtonomni krogi, kakor je po* vedaf dr. Osuskv v »Casu«. Izpra* videli so, da Je habsburški monarhi# za vedno odzvonilo. Radi bi pa vendarle nekaj, kar bi bivši monarhiji odgovarjalo. Kaj storiti? Napravi na| se podonavska federacija Ker bi ta po nijhovem mnenju takšna federacija ne bila nič stalnega, dokler bi imela vsaka republika svojo glavo, hočejo donavskim republikam vsi-Hti enega skupnega predsednika v osebi Habsburžana, ki na; bi bil dedni. Kakor ie videti, jih na zapadu š« ni srečala pamet in hoče*.) sedaj celo čmo-rumene Habsburžane na rdeč« prebarvati. Res moVa biti diplomatom dolg čas na tem svetu, kadar ta vojn da si 8 takšnimi oslarijami belijo glave. Strah zapada. Strah zapada ie boljševizem. /« boljševizem pa smatrajo 'zapaJnl krogi vse, kar ta grofovsko in baronsko Postali so že tako nekritični, da smatrajo celo Češkoslovaško republiko za ekspc.ienta boljševikov. Tako niše »Fcho de Pariš« z dno 1. junija Strah tega lista je tako velik. da že vidi, da Nemci oborož dejo Čehe zoper Poljake, zveste stražnike Francije pred boljševiki. V istem smislu piše tudi »Journal« z dne 2. Junija. Ti glasovi so jako podučni ta ob njih lahko razmemo, zakai si au-tanta tako želi podonavske federacije. Misli, da bo taka federacija pod Habsburžani kitaski zid proti socija-listlčnim težnjam in propagandam. Da, da. Imperijalisti Imajo hudega sovražnika, ki se ne da z orožjem streti, ta to je: lzpregledar> ljudstva Komunistični koneres v Amsterdamu. Letos se je od 3. do 10. februar}« vršil v Amsterdamu mednarodni komunistični kongres, o katerem }« znanih še malv> podrobnosti Parišk1 »Matir.« objavlja sedaj poročilo, v katerem govori o rezultatih tega kongresa. Udeleženci kongresa so sklenili, da se mora v Nemčiji, čira bi izbruhnila tam nova revolucija, iu bi lo hotela preprečit; kakšna evropska kapitalistična vlada, takoj proglasiti generalni štrajk prometnih delavcev. Razpravljalo se je tudi o bojkotu kapitalističnih držav prot: ruski sovjetski republiki. V sporazumu s lem sklepom ^ je zaključflo pozvali mednarodno komunistično delavstvo, naj ne podpira nobene akcije ki je direktno ali indirektno naperjena proti sedanji ruski vlad* V kapitalističnih državah morajo delavci stremeti za tem, da strmoglavijo meščanske vlade in lih nadomestijo z diktaturo proietarijatn Jugoslavifa. Imenovanja na zagrebita univerzi. LDU Beograd, 19. junija. Na zagrebškem vseučilišču sta Imenovana: aa fllo-zolskl fakulteti za rednega profesorje za staro filologijo dr. Matija Murko In na medicinski fakulteti ia rednega profesorja dr. Albert Botteri. Kronski svet LDU Beograd, 19. junija. Danes Je b*w ministrska seja pod predsedstvom Nj. Via. prestolonaslednika, ki je trajal od 10.30 6» 13.18. * Razpravljala in reSUa so se mnoga važna državna vprašanja. Razna poročila. Bolgarska udeležba na praikUi slavnostih. LDU Beograd, 19. Junija. Dejstvo, da so Cehoslovakl na prvi vsesokolskl slet, ki sa vrši po osvobojenju, povabili tudi Bolgare, kt v vojni niso Igrali vloge v tateresa slovanstva, je v vceb sokolskih krogih v vsej Srbiji zbudilo navoljo na obnalanje Cchoslovakov, ki pozabljajo na nečastno vlogo Bolgarov v volni la na zverstva, ki go jih Bolgari tevršllt na srbskem prebivalstvu. Vsled tega ne bo l* Srbije odpotoval na vsesokolskl zlet nttl en srbski Sokol. Visoka Sola ža žurnalistiko na čažkem. LDU Praga, 19. junija. Naučnl minister Habernian ustanovi začetkom oktobra na češkem vseučilišču v Pragi visoko Soki za furnalistiko; rektor JI bo dr. Gruber, prot narodnega gospodarstva. Dne 8. JnkJa se ; bo v to svrho vrMla anketa visokošolskih i profesorjev ta žurnaHstov. e Bitka s Irskimi revotucijooercl. LDU Londonderrr, *>. Junija. Pono« od sobote na nedeljo so se spopadli sin-fajnovci In unionisti. Mrtvih Je I-et, ranjenih približno sto. Dve prodajalnlcl so zapaliM. Gasilci so morali pred slniajnovci pobegniti. Stafajnovcl so odpeljali brlzgalnlce. Ameriško-angloiko-japonska trozveza. Iz W*shingtona poročajo, da s« vodilo resna pogajanja za ustanovitev tr oz veze med Ameriko, Anglijo In Japonsko. Anglija se »■ vse krtplje trudi, da odstrani vsa nespora-zumllenja med Ameriko ta Japonsko, da M tako pripomogla ustanovitvi trozveze, ki M bHa najmočnejla aveza držav na svetu. Gospodarstvo. Berlin 14^5, Nev Jotk 519,1 ondon 21.86, Pariz 43.65 Mfian 3315, Pra-ea 12 35, Dunaj 3.75. ■+' Jhgice se pocedijo. Zagrebški listi poročajo, da se bodo žlgtoe pocenile, ker )e sokvester nad največjo r tvornico te industrije v Jugoslaviji razveljavljen. +, Mednarodna trgovska kontereae« j ge bo viO« t m. v Pari«. Udeleže M Prano*. Atserlhn, ta Bete*- nnnj * "4* Kongres mednarodne .. /« a x t pomorščakov se bo Imata vriH v Oenovt Gurih. 19. junija. (Izvirno nopoC.) , ^ k se bo razpravijak> • osem- urnem delavniku za pomorščake v vseh državah, o ureditvi kontrole za Plače in o mednarodnem pravilniku za trgovsko mornarico. Kongresa se udeleže vse države, ki so člani zveze rarodov, Nemčija in Avstrija ter Fltm-ha. + Jugoslo v uusko-auieriška trgovska Zbornice s« ustanovi 21. t m. v. New flforku. Dnevne vesti. — Za ubogo kor »Ro slivensko mater Ko smo izgubili Ziljsko dolino, je vstonil v.jugoslovansko armado poročnik Ulrik Matič, doma te 1 oč pri Brdu v Ziljski dolini. Malič se je boril v vrstah Malgajevih čel pri Velikovcu in je padel kot žrtev sovražnikove krogl.ie bheu Dravograda. Pokojnikova mati — uboga gostija ki le žrtvovala za biolanje in vzgo’o svojega sina celo svojo pičlo imetje, živi v največji revščini v Ločah v Ziljski dolini Zato st poživlja slovenska javnost, da odpre svoja srca in prispeva po svoj. možnosti za Maličevo mater z denarnimi doneski. Denarne prispevke nabira Narodni svet za Koroško v Velikovcu. — Nedeljski počitek v tobačmn trafikah. Delegacija ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani je z odlokom 2 dne 17. junija 1920 št B II 486 dovobla tobačnim trafikantom, da smejo liti od 1. julija t. 1. naprei tobačne trafike — naj s; izvršujejo samostojno ali v zvezi s kako obrtio - ob nedeljah, na Sveti in Novega leta dan, ter na dan sv. Rešnjega telesa ves dan 2aprte. Trafikantom ei pa na prosto dano, da v smislu § 38 predpisov za trafikante lahko tudi omenjene dni izvršujejo štiri ure predpoldne prodajo tobaka. — Zastopniki narodnega pred «tavništYa za vsesokolski zlet \ Pragi. Kot poluradna delegacija narodnega predstavništva se udeležijo vsesokolfkega zleta v Pragi: dr. Ivan Ribar. dr. Pavel Pestotnik, Vi-!im Bukšeg dr.'Ivan Lorkovič, Anion Todorovič, dr. Nikola Subotič in \ n dri je Starič. — Društvo geometrov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v ljub* Ijani, ie dne 20 6 1920 v odberovi seij, uvažujjč pojavljajoče se tekoče glede učnih prostorov /.a tvilno in nemoteno razvUj vseh panog tehniške fakultete sklenilo vložti na pokrajinsko vlado tozadevno vlogo. Važnost zadeve izhaja Iz stvari same ir le bila ž; javnosti v časopisih dovoli pojasnjena. Treba ie samo smisla in razumevanja za itvar. Po znanih strokovn^kih Je dokazana izvedljivost tega perečega vprašanja. pritraiTl' tre ie do: re volje da se cuu goč: izvedba že natan.Siu prouči n ga načna. Dosegla se te u.sta-m.v:iev tehniške fakultete, dolžnots pa je strmeti ro nje popolni zgradbi. Ta dolžnost veže nas vse, tembolj pa merodajne činitelje na katerih intenzivno sodelovanje apeliramo. — Sestnek Mlgoiskarfev, ki bi se imel vršiti 27 m t. m v Zagrebu je bil na prošnjo slovenskega' društva tiskarjev zaradi posera prestolonaslednika v ? Julijani odgor den na nedoločen čas. — Begunski vlak odide Iz Trsta v Jugoslavijo v peiek 25. t. m. — R/uh v Beogradu se ie poce i:g. V Beogradu se je pocenil kruh, ki je bil že dosedaj ceneiši kakor v Ljubljani Kilogram kruha iz naj!.-nejše moke stane sedaj v Beogradu dva in pol dinarja, kilogram navad-vega kruha na eden dinar in pol. — Promoviran le na praški češki univerzi doktorjem vsega zdravilstva g. Jostp Oostiša. Čestitamo. — Umrl le v Gradcu Ivan LlesskounSg, nekdanji ravnatelj bivše celjske nemško-alovenske nižje gimnazije. Pokojnik Je bil toleranten Nemec ta je bH v Celju obče priljubljen. N. v. m. p. — Tobačna trafika v Rogatcu št. 150 Je potoni javnega natečaja razpisana do IS. Julija 1920. Enoletni kosma« dobiček Je znašal 6.670 K 94 v. Položi« sc mora, pied-uo se ponudba Izroči, 600 K jamščine. — Obleke za dobro▼ olje«. Odbor Jugoslovanskih dobrovoljcev pozMJe vse do-brovoljce, M po odpustu ti vojske also prejeli sneje do 1. julija svoje točne naslov r Na poznejše prijave se ne bo oziralo. Darovi za zavod za slepoe. Mesto yenca na krsto umrlega katehete g, opats Franca Smrekarja so darovali z& osivele vojake učenci II. mestne deške ljudske Šo v restavracijo .Novi svet« na Gosposvetski cea«. K — Glasbena Matica. Izlet pevskega zbora CHasbe&e Matice na Koroško se zaradi po-seta preloži od 26. junija na soboto ta nedeljo, dne 10. ir tl. julija. 10. julija se vrši koncert v Borovljah, v nedeljo 11. JollJa pa na Otoka Vrbskega Jezera. M. Hnbad, 1. r. — Na kresni večer naj nlkdo ne pozabi na prireditev »Zenskega telovadnega društva v Ljubljani« v hotelu Tivoli ob 8. url zvečer. K. — Tatvina v restavraciji na glavnem kolodvoru. V noči od petka na soboto Je bilo ukradenih iz steklenega salona ta restavracijskega prostora II. razr. 22 namiznih prtov Iz damasta, predvojno blago. Nekateri prti so imeli vtkano na vogalih »Bahnhof St. Peter« drugi M. D. ta K. D. Občinstvo se pred nakupom svari. Kdor Izsledi tatu, dobi dobro nagrado. Maribor. Podružnici Jugoslovani ? Matice v Maribora Je izročil g. Skaza svoto 500 K, ki se Je nabrala ob priliki instalacij narodne tvrdke Pintcr in Lenart v Mariboru. Vsled eksplozije karbidne svetilke težko ranjena. Pred kratkim je v gostilni .Mrak«, Frankopanov« ulica, eksplodirala natakarici Nepokoy karbidna svetilka, Id 1o je držala v roki. V obraz težko ranjeno natakarico so prepeljali v bolnico. Osemnajst tiskovnih pravd fe vloženih pti okrožnem socTšču v Mariboru. 0 večini teh tožb bo razpravljalo porotno sodišče. Ko* prva pride na vrsto tiskovna pravda proti urednikom mariborske »Straže« Zebotu, Stupanu in Golcu. Mariborska porota. Pred mariborsko poroto se Je zagovarjala Eva Goričan iz Kumena, ker je vrgla v Dravo svojega dva dni starega nezakonskega otroka. Obtoženka |e bila kut navadna morilka obsojena na smrt Občinstvo h to razsodbo ni bilo zado-votajo, zlasti ker Je ie bilo pod vtisom slučaja Selihove, ki Je bila prejšnji dan radi naravnost nečloveškega poskusa večkratnega zavratnega umora svojega moža ob-sojena samo na osem let Ječe. — Radi več vlomov in tatvin so bili obsojeni Ivan Štern na sodra let, Jožef Kasper na pet let Fran Qertn na eden in četrt leta. Avgust Schmalz na dve leti ta Jožef Kolarič na 2 ta pol leta težke Ječe. Deška ta dekliška šola na Zrinjskem trga Ima 26. junija ob pd 20. url v Narodnem domu tolarski koncert. Mestni pogrebni zavod v Mariboru ie sVojo sprejemno pisarno preselil v lastno hišo. Cvetlična ulica št 14. Cel]e. Oljska porota. Na osem let težke Ječe Je bil obsojen S., ker Je pod napačnimi imeni ta s ponarejenimi voznimi listi izvabil raznim trgovcem po Hrvaiskem velike zneske na račun blaga, katerega pa v resnici ni kad. —■ Karl Kotelj iz Nove cerkve Je bfl obsojen na pet mesecev težke Ječe, ker Je svoječasno izmaknil trgovu Kovačiču v Vojniku listnico z 8000 kronami. — Posestnik Ciril Stramšak Iz Velike Lipoglava, ki Je bil obtožen goljufije, Je bfl oproščen. — Ker je ukradel kravo Je bil obsojen na tri leta težke leče Alojz Potočnik Iz Rečice na Paki Tatvina v vojaški bolnici. Y vojaški bolnici v Aleksandrovi vojašnici )e bila te dni Izvršena tatvina razne kor.Jske opreme. Storilcev še nlinaja Tat« zasledujejo- Franc Hrtberšek od Sr. Tomaža pri Vojniku Je v tamkajšnji okolici izvršil več tatvin In neznano kam lzgtnfl. Naznanjen Je S6dlšču ta ga zasleduj e)a zglasilo * četrtek dne 24. Junija i I. 10. ta 13. uro ,▼ sobi deželne vlade štor. 40 In prinesejo s seboj obenem pismeno zgta-■ suloo. Pripomni se, da depntaclj« ta pett-«Qe v zasebnih zadevah niso dopustne. Deželna zveza kranjskih (tortnih zadrug v Ljubljani poživlja vse načeinflM zvez in zadrug v Slovenili, da najdalje do 24 junija 1920 zvezi naznanijo svojo udeležbo pri »prejemu regenta, da se taistim prostor na skupni tribuni obrtništva zagotovi. Načelniki imajo polovico vožnje aa železnici. 26. i m. ob 9. ari zbirališče v zveznih prostorih, palača trgovske In obrtne zbornice. Ob 11. uri spreiem obrtniške doputacije. Ob 3. (14.) uri pop. sestanek vseh načelnikov v »Državni obrtni šoli* v prevažnih obrtnih zadevah. Dogovor glede Izleta na Koroški obrtni dan. Prijave ta pojasnilo na Engelbert Franchetti, Ljubljana. Veselični odbor za prireditev velike ljudske veselice, ki se bo vTŠfla v nedeljo dne 27. t. m. na Koslerjevem vrtu, vabi ponovno vse naše narodno ženstvo na sodelovanje. Veselični odbor ima tekoči teden sleherni dan od 6.-7. ur« zvečer sestanke v mestni posvetovalnici na magistratu, kjer naj se zglase vse tiste dame, Id bi rade sodelovale pri tej slavnosti. Rediteljski odsek veiike ljudske vesriL ce vabi vse tiste gospode, ki žele sodelovati kot reditelji, na kratek razgovor. Rediteljski sestanek se vrši danes, dne 22. oh 7. zvečer v mestni posvetovalnici na «i-glstratu. Ker je pričakovati velikanske udeležbe na veseličnem prostoru, so rediteljski posli največje važnosti, zato prosimo mnogobrojne udeležbe. Posebna vabtia se ne izdajajo. Gostilniška zadruga v Ljubljani poživlja vse tukajšnje gostilničarje in restavra-terje, naj javijo takoj, najkasneje pa de srede dne 23. t m. opoldne v zadružni pisarni, koliko gostov bi lahko prehranili v slavnostnih dneh poleg svojih domačih gostov. Načelstvo. Zastave In zastavice. Pododsek za olepšavo ta dekoraelio mesta Ljubljane naznanja korporacijam, zavodom, hišnim posestnikom in strankam, da sprejema naročita za blago za zastave, 90 cm široko po 50 K meter v pisarni društva hišnih posestnikov, Šelenburgova ulica št. 4 proti takol-šnjemu plačilu naročene količine. Male papirnate zastavice se dob« pri tvrdki A. Babka, Kongresni trg in Dunajska cesta ta M. Tičar, Šelenburgova ulica in Sv. Petra cesta po približno 3 K s palčico vred. Pri tvrdk! M. Tičar se dobe tudi male zastavice Iz blaga. Okrašen|e oken. V Izložbi Magdičeve trgovine je razstavljeno navodilo, kako naj se enotno okraše okna hiš na Dunajski, Aleksandrovi in Blehveisovi cesti, po katerih se bo pomikal slavnostni sprevod Na to se opozarjajo hišni posestniki ta stanovalci ob Imenovanih cestah. Slično naj se okrasijo tudi okna drugod po meta*. Gledališče. Predstavi v korist »Udraženja gledali-ftlh Igralcev.« V četrtek t J. M. t ut. a* igra v dramskem gledališču Cankarjeva trodejanaka ferza »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« v korist »Udruženja gledaliških igralcev SHS« s novo zasedbo ulog. Županja ga. Juvanova, dacar A. Danilo, cerkovnik Plut, štacnar Ločulk, popotnik Rakuša, expedltorica Rakarjeva Ltd. Pri predstavi sodeluje orkester dravske divizije. V petek 25. t. m. se igra v isto svr-bo v opernem gledališču »Poljska kri« opereta od Nebata. Ker le čisti prihod od obeh predstav namenjen »Udruženju« za pokritje velikih stroškov, ki jih ima isto za svoj kongres v Zagrebu se obisk obeh predstav kar najtopleje priporoča. Opera. Bliža se konec sezone, nove uprizoritve bržčas ne bo nobene več in je zato umestno, da se ozremo nazaj ta kon-statiramo, katera dela nam Je v letošnji sezoni nudila naša opera. Posebnih novosti nismo doživeti, ker so skoraj vse izvajane opere znane iz prejšnjih sezon našega gledališča. Poslušali smo po dolgem času nn novo naštudirane in aeokrajšane opere: Čajkovskega »Pikovo damo«, Offenbachcve »Hoffman-nove prlpovesti«, Verdijevega »Rlgoletta« in »Trubadurja«, Dvorakovo »Rusalko«, Thomasa »Mlgnon«, Gouttodovega »Fausta« ta Nicolaijev« »Vesele žene wlnd-sorske«. Iz lanske sezone so ponovil! Puccinijevi dve operi »Medani« Butterfijr« in »Boheme«, Massenetovl »Mano*« ta »Žonglerja«, LeoncavaHove »Baiazzi«, Adamovega »Postlljor , Čajkovskega »Evgena Onjeglna« ta Smetanovo »Prodano nevesto«. V celoti smo tore) poslušali šest francoskih, pet italijanskih, dve ruski, dve češki in eno nemško delo. Z ozirom na dobro glasbeno interpretacij štejem med najboljše izvajane opere v sezoni »Mlgnon«, »Trubadurja«, »BaJazzU ta »Vesel« žene urtadsorske«, med najslabše pa »Boheme« ta »Evgena Onjeglna«. Naštudiran!« ta izvajanje ostalih dol ni presegalo povprečne višine. Repertoir naš« edine opere, torel kulturnega uvoda, bi nas p« moral v prvi vrsti seznaniti z Jugoslovan ko operno literaturo. V tem pogledu smo letos dočakali edino uprizoritev Parmove »Ksenije«, Id jo smatramo pač ta za hlstoričca dokument Med letom smo za opozarjali na dejstvo, da je skladatell Rteto Savle sv9to ljudsko opero »Lepa Vida« predelal ta ima ves notni materijal na razpolago. Naša opozoritev Je seveda našla gluha ašeu. — Dalje se Je parkrat po časopisju pisalo o novi Parmovi operi »Zlatorog«. AX se «1 M mogli zanimati zaal? Pa ie slovenskih oper nt pri roki, ali ne bi kaaalo poseči v toeadevno brv-''ko literature. Naša dolžnost Je, da aprtaarfa-mo dele slovanskih narodov. It češke ttte- smo letos dočakali poleg »Prr Jac• neveste«, ki Je pri nas oddnvna domačo ta priljubljena le uprizoritev »Rusatke«. K' o hvaležno bi bilo izvajanje Smetanove »iiu« bičke« ta Istega skadatcija po obliki najro-pelnejšega gledišiiega dela »Tajemstvi«. AH ne bi kazalo uprizorit! Flbichovo »Hedvs ali na Češkem Izredno popntarno Kovafevl-covo opero »Peohfavd«? In končno kake lepo bi se dalo Janačkovo moravsko narodno opero »Jennta« presaditi na naša domača Mal Vodsrve Jo Je sicer v začetku sezone obljubljalo, pa |« ostalo žal ta pri ob-i Ijnhl. Rusko operno literaturo sta zastopala le »Onlegln« ta »Pikova dama«, poljske j sploh ne poznamo. Naloga sedanjega vodstva bo, de se poleg drugih svetovnih gie-j daliičalh del, II Jih naše operne moči zrno-i rejo, ozira predvsem na jugoslovanska In : slovanska dela sploh. Šele druga sezona | našega prerojenega gledališča Je za nam! j Repertoir se je t ozirom na neurejene :z-| mere dosedaj moral sestavljati skoro brez : načrta, v bodoče to ne poide več. Izberi ; repertolrja bo treba posvetiti primerno ! skrb. Celokupni operni peraonal Je v !e-; tošnjl sezoni dokazal, da se Je s veseljem ta ljubeznijo oprijel dela za procvit in napredek naše opere, Id JI želimo v prihodnji sezoni smotrenega In plodonosnega dela. —a. REPERTOAR SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA. Drama, Torek, 22. »Ljubosumje « B. Sreda, 23. »Ljubosumje.« C. Četrtek, 24 »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. V bedet Udruženja gled. igralcev. Izven ab. Petek, 25. »Favn.« Izven ab. Sobota, 26. »Ljubosumje« C. Nedelja. 27. »Ljubosumje. Izve* ab- Ponedeljek, 28. »Pohujša*!« v dottri Šen florjanski.« izven ab. Opera: N Torek, 22. »Vesele žene vtadzorsKo«. Abonm. B. Sreda, 33. »Vesele že*e vrlodsorske.« Abonm. C. Četrtek, 34 »JevgeniJ Onlegln.« A. Petek, 25. »Poljska krt«. V korist Udruženja gled. Igralcev. lave* ab. »Sobota, 34 »JevgenIJ Onjegta« B. Nedelja, tl. Slavnostna predstav* • priliki poseta prestolonaslednika. Ponedeljek, 34 zaprto. Književnost In umetnost. Aatoa Korit Pravila o lepem vedenj*. Pod tem naslovom Je tešla ▼ »tožbi šok« ringa ravnatelja g. Kosila v Središču knji* Bca, ki |e v prri vrsti namenjena mladini ljudskih ta meščanskih šot. katar! podaja navodila o lepem vedenju v družbi. Brošu-rica se naroča pri piscu v Središču, In stane I K 90 v. Regentov obisk. predstava ob tegeotovem obiska. Za slavnostno predstavo ob regentovem obisku s« vstopnice ne bodo prodajale kot običajno, ampak naj ae re-flektanti obrnejo pismeno na gledališko upravo^ poštni predal 53 do srede do 16. ura. V kolikor ne bodo prostori rezervirani civilne obleke, da prijavilo Bajka- i M uradne osebe, se bodo reflektaittom nakazala mesta do petka zvečer. Peatv vsem iupaaem Kranjskel Vri župani kranjske dežela ta kmetskih J* roest-a&i občin, izvzemši mesta Ljubljane se pozi vijejo, naj se udeleže slavnostnega sprejema regenta prestolonaslednika Aleksan-le v Ljubljani 300 K. — Po odvetniku dr. ^ T Ljubljani v soboto dne 36. t m. po- Juro Adlešlču Je prejel zavod 1000 K kot globo v pravni zadevi Karola Pollalca proti R, Andretto. — Za slepo deeo Je darovala gospa Terezija Košir 80 K In neka neimenovana oseba 20 K. Hudovernik, tajnik $toveask« narodne •veze je poslal na g. Jtuda Klobčiča Ctasa kuratorija za odofeo stope** N deterta*. *■- Vsem srčna tamto- Ljubljana. — Deželni ma?e? ▼ to prevz&fa vladna komisija v državno upravo m tako v državno last. — Slerianck ouih, katerim je ®dp*v*-čvio stanovanje oziroma ro primora*:! zidati bfš«, Vsi oni meščani mesta Ljubljene oziroma zavodi se vabijo na važen razgovor v torek dne 34 L m. ob 4 ari zvečer poldne v posebni teaptai, Iti bc stala Dunajski cesti na preetoru med kavarno »Evropo« ta gostilno »Pri Figovcu«. Preden odkorakajo korporativno na določeni pro-Gosp. Frank s„ »berejo vri župani, M se nde- v Mestne« doma ob 14 fes dveh popoldne) tar naj tam v modse-bojnea sporazumu dotočUo depataoljo, Iti M bo dragi dau v nedeljo ob M. (ob treti popoldne) poklonila regentu. »ralimi Regent prestoagriednBt bo sprnj—iilT s« Basa svojega bivanja v Ljub-UmI v ned rito dne V. imiljh med tt. ta pd 17. um deputacije. i cr i« čas ta sproje-manto jako omejen, naj bosta v deputecljl samo po dva člana. Strokovna društva, ki j zasledujejo sorodne ali enak« smotre, se prosijo, da se po možnosti združilo v eno T* dssntaci)) se inaMto. da a« SOKOl STVLM Sin Junaka Petra Mrkonjiča, »•* danjena kralja Petra I, pravnuk ae-liaka-Sokola Petionije ii krairuj. Ytr Sevcev, prestolonaslednik kraljevič, čili Sokol osvobojene velike očetnjave, naš mili brat Aleksande • K»* radjorglevlč, se dviga na prvi zmagoslavni pohod po čudokrasni svoji zemlji. Kot predstavnika našega neraz-veznega narodnega jedinstva in naše globoke, s krvjo naših bratov posvečene državne misli sprejme jugo-slovensko Sokolstvo svojega prvega kraljevega brata, vzhičeno od ponosite zavesti, da je v junaški borb: dobrovoljcev, lesijonarjev in redne vojske pripravljalo svobodno cesto temu pohodn, ko je razdiralo sl ari svet krivice, nasilja in sužnosii tar polagalo temelje naši trojedini Jugoslaviji! S r*ravico, ki so jo ustvarila naša dejanja: z bratsko ljubeznijo, k> smo jo že pred osvobojenjem gojili ln zvesto ohranjeval v svojih dušali, la kažoč na uspehe, muke te grobove »vojih herojskih bratov, k čemo bratu Aleksandru dobrodošlico z ju-goslovenskim sokolskim pozdravom: Zdravo v naši sredi — svoj ra*d svo-itetl! V Zagrebu in LjuUjaid st zbere Sokolstvo, da sprejme ln spremlja re-genfa Aleksandra s ponosno radostjo te vedno pripravljeno, da čuva te brani priborjeno svobodo ter «*• oskrunjeno ohrani narodno te državno edinstvo! K sprejemu se zbere sokolska konjenica. članstvo, žene te naraščaj. Zbirališče v Ljubljani točno ob 14. ur? popoldne dne 26. L m- no trsu S*. Jakoba. Vse drugo v okrožnicah. Za 2fa«reb se izdalo posebne odredbe! Kličemo svojo narodno vojsko, svojo sokolsko rodovino, da sluša noš po z v ter s slovesno te nonosio udanostjo izpriča svoto zaveduost te disciplino! ZdravoI Pokrajinske vesti. Pri ptujski nemški hnuritaM Ptat uslužben uriti T. N. Se nad 36 tol ta Ima navzlic tolikim službenim letom koma) 450 kron mesečne plače. S tem denarjem mora 69 letni mož preživljati sebe In svoto družino. MtsUmo, da k temu ni treba komentarja. Ptuj. Zelo čudno dtrae človeka, če sim Jugoslovanskega oficirja za’ tcvatl v kavarni potrebščine v blaženi nemščini. °red kratkim sem imel priliko opazovati nekega mladega oficirja, kako se je v kavami trudil pokesati, da zna tadl nemški žalostno Je, da )e vse Jugoslovanstvo mnogih teh mladih gospodov samo v nn!fc.r.,ti. In n* v srcu, kakor bi to moralo biti slasti pri nas ob meji. Mata Nedelja. Tukajšnji tamboraški ta pevski skor priredi v nedeljo 31. 4 m. oSf 15. url veselico na vrta gostiln« Senčar s zelo zanimivimi tamburaškiml te pevskimi Prostat« je sek* v Križevo* pri Ljutomer*, sa plamena obvestita. Btoče na štaveškem. 15. tanfla posetfls je bndakošoUka mladež k Jesenic romantične blaško kotitao. Zallbog je skoro ves dan deževalo ta se je mogla mladina le doloma razgledati skrivnostnem jezeru * ponosno dvigajočim m otokom. Zaradi prevelikega netiva so biU tiadaljni izleti popoldan nemogoči, mladina se je zato zbrala v restavracijskih prostorih poleg kolodvora, kjer ta pod vodstvom gospoda nčiSelJa Plberja do 35 otrok broječi tam-burnški orkester svital v naflepil harmoniji. Sotae veselja so stopile v oči marsikomu ob pogleda na mata godce ln ob ubranem zvoku najlepših narodnih melodij. Požrtvovalnem« gospoda kapelniku, kakor 1 nadebudnim aviračem naša najtoplejša priznanj*. — Korotansht izletniki. Vetrioje. »Zensko društvo v Vetrlnju« točkami tar veseloigro »Trije tički«. V sta- j as obrača s prošnjo na vse one, ki jim ie čaju slabega vremena a« prireditev vrti na pri sren osvobojeni« našega Korotana, da po mož«osti darujejo primerne slovenske knjige naši novo ustanovljeni knjižnici. Vsak naj si bo v svesti, da pripomore, če tudi z najmanjšim darom, k narodnemu probujenju koroškega ženstva. Blagohotne darove je pošiljati na gorenji naslov. praznik 39. 1 ui. Na svidenje! K Križevci. »Sokolski odsek v Krtževelh« prosi vsa sokolska društva, kakor tudi zasebnike prijatelje Sokolstva, ki bi imeli ka-koršnokoti telovadno orodje odveč, da Isto odstopijo, oziroma prodajo sokolskemu od- Drobiž. * Poizkus s brezžičnim telefonom. Francoska radioriektričaa družba ta napravila poizkus s brezžično telefonijo. Pevka Melha J« dala .oncert v Chelmsfordn SO lem daleč od Londona, kar se Je v francoskem .sprejemnem aparata zelo dobro čnlo, kakor da bi bfl v sobi gramofon. Trdi se, da bi bilo mogoče slišati MeHifn gtae tudi v Rimu, Stockholmu I* Varšavi, ker so biti oddajah* aparati 1000 -MJ oddaljeni od sprejemnih aparatov. * Utripanje srca ne preneha dokler človek živi. Vsak utrip ta krajši od sekunde. | kongres za zidanj« hiš. Na kongresu Je so-j delovalo 20 držav. Pri otvoritvi kongresa J« izjavit angleški delegat, da se v tem čaa« zida v AagBfl okoli 53 tisoč hiš, M bodo dograjene večinoma ie do leseni. Z največ matorltetebn! sredstvi ta pripomogla drfava, da so se začel« hiše zktati v tako vetikeni številu. * Čudna dodščina. Neki ameriški Ust ta prinesel pred kratkim čudno zgodbico nekega sodnika la Alleghant v severni Ameriki. Dotičai sodnik Je od svoje raue mladosti zbiral vrvi, s katerimi so se obe-j sili samomorilci. Sodniku ni bilo žal ne za ! trud ne za denar, samo da 'e svojo zbirko 1 ciinboM pomnožil. Kot najstarejšl ek^em- O boleri V eni uri napravi srce okrog 5000 utripov, , plar Je imel v svoji zbirki vrv, s katero se ta ako doživi človek ». pr. 60 let, ta napravilo src* v tem času 3 milijardi 639 milijonov te 800 tisoč utripov. * Intornacijonabrt kongres aa zidanju ML V, Londonu m te vršil sred kratkim je obesil njegov oče. Vso to zbirko je zapustil kot spomin svojemu sinu in v oporoki je odredil, naj se v zbirko da tudi vrv, katero se ie ram obesil. Sodnik ie namreč tudi sam izvršil samosjofc Mali oglasL Proda se s Proda «e 30 bi domače« sad-»•ga kiaa po zelo nizki ceni. Kje pove Uprava Kmetijskega Usta, Kongresni trg 9. 1004 Proda «e nova adonika uukiija in več moških oblek. Blago predvojno. Vpraša ae sv. Petra nasip It 49. J. nadstr. od 3.-7. pop. 1006 .' rodilni finalni »troj znamka 15.1------ rt p 'ojasnila daje uprava Jugoslavije v Ptuju. Kupujem In predajam ▼se veste starine (antlkvitete) kakor: narodne noše, umetnine, preproge, starinska stekla in porcelan itd., kakor tudi umetno, nerabno zobovje. Konce-sijoniran posredovalec pri prodaji in nakupu posestev In nepremičnin. Albert Derganc, brivec in starinar, Ljubljana, Frančiškanska ul. iO. 86 mm m i stavlja se u vlastitom interesu do znanja, da zahtijevaju cije-nik I. razredno po bečkom uzoru izradjenih limenih lijesova od: i.000 K. _Courir‘ v najboljšem stanju za Prodam lovsko puško in flobert pištolo. P ~ ' * • ~ • I roti it m dobro ohranjen čevljar?'.ki stroj tvrdke »DOrrkopt". Gregp,: Pukshsfer, finomehanik, Kamnik, Grabca št. 35. 999 Proda mo dobro ohranjena stara, originalna, s zlatom vezana avba (Jako lepa) in zelo stari, fini, dolgi obrvi k narodni noši. Dalje se le prodi moderni umivalnik z marmornato plošč i in brušenim ogledalom. Ogleda se od 8. do 10. ure in od pol 13. do laure. Naslov v upravnišlvu. 998 Dva nova pisalna stroja znamke „Courier“ se po ugodni ceni prodnata. Naslov pove uprava tega lista pod St. 1007. Fotografske potrebščine, plošče, papir, razglednice i. dr. se dobi pri Kunc Franc totogral, Ljubljana, Wollova ulica. 1002 A cc tile nje bi aparat z mno-mi cevmi in avotlljkami, ter nizka redenca se ceno proda. Sodna ul. 5 v trgovini. 993 Zaloga pohiStva. in tapetniška delavnica Brata Sever, ljubljena, Gosposvetska cesta (Kolizej) priporoča vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. 1! Vabimo na ogled! !! Vino pelinkovec (Vermut) Jako dobre kakovosti po primerni ceni priporoča veletrgovina vina Barbič & Radonič, Novi Vodmat v hiši g. Lapajne. Proda se pisalni stroj, znamka fost, naj novejši model po zmerni ceni. Nasiov pove uprava lista. 989 Pisalni stroj „OHver** v najboljšem stanju se proda. Na ogled je pri tvrdki H. SUTTNER, Mestni trg. 976 Prodam enonadstropno hišo v dobrem stanju, s celo kovaško opravo na prometnem prostoru v Poljčanah. — Hiša obstoji iz 5 sob, 2 kuhinj, itvinskl in svinski hlev, aravsa hiše je vrt, nad hišo sadonosnik ter veliki vinograd. — K!e in ceno pove trgovina M. Sum er v Poljčanah. 982 !!POZOR I! Po najzmemejših cenah in solidno izvršuje vsa tesarska in krovska dela na delu In blagu tvrdka Fran Martinec, I. jugosfaveiiske tvOtibCe mestni tesarski mojbter i. H i i| DSflO. PH1T Ul. “A^_^L8: ZAOKEB, ulica brej 3. II J * Žad lil D »Silil O glasi v „Jugoslaviji“ imajo naj- m boljši uspeh, ker je zelo raz- y širjena in jo vsakdo rad čita • ■j?-?---'* Slavnem« občinstvu priporoča Kata, Čokolada Knkao Bonbone 500 KAVARNA CENTRAL poleg Zmajevega (Jubilejnega) mostu. Lastnik Stevo MaftoGiC. Kavni pridatek Konjak Rum Likerje Šampanjec Namizna vina Mandelne Rozine sprejme lesna trgovska ln industrijska družba v Sloveniji. Prednost imaio gospodje s prakso v lesni trgovini iu s! Velika zaloge! poznavanjem hrvatskega in nemškega, po mogočnosti tudi italijanskega jezika v besedi in pisavi. Plača po dogovoru, nastop službe takoj. Ponudbe pod šifro »Lesna industrija* na upravništvo listo. Tkanine - perilo - modno blago Tvrdka Dišave Paradižnik Riž Slive N«ino»ejffl vzcrcll RftfmoRdo Haivsa & C©., Trse, vla San Latzaro štev. 10. 751 za strope izdeluje in prodaja na debelo in drobno m* po K 4*80, pri večjih na- Liljana, Merama ulita 9.54. Dve teliti Debili stari po pet fet, visoki 15 in pol pesti, temnorjave barve, žlebatrga križa, jatnčeno za vsak madež, se takoj radi pomanjkanja delavnih moči prodaata. — Več se poizve pri ANTON-u OBEL, trgovcu, Stari trg, ilovcnjigradec. 969 Predam dvu lep« konj« 18 In pol pesti visoka, kostanjeve barve 5—8 let stara, porabila za vsako uprego lahko ali težko, po ugodni ceni. IVAN SAVNIK, Kranj. 978 Prodam v Ljubljani lepo enpuad. atropiao liifco v mirnem kraju z velikim vrtom. Cena ugodna. Ponudbe in vpraša se v upravništvu pod .Ugodna prilika 260*. 987 Službe s Mizurjl! Štirje samski mizarski pomočniki, iz ribniške okolice, dobijo takoj dobro in stalno mesto In dobro opravilo, pridnemu delavcu se povrnejo potni stroški. 1. Jugoslovanska tovarna pokličiva, 8nnja, Hrvatsko. 1001 Mestni stavbenik Ivan Bricelj stavbno podjetje — tehnična pisarna I Ljubljana, Slomškova ul. 19 j (nasproti mestne clekrarne) se priporoča za vsa stavbna dela, napravo načrtov in proračunov. Delo solidno, cene zmerne in najboljši kvalificirani delavci 903 Cigaretni papir. Riz Abadie (zlato) karton K 185 8toman karton .... K 200 olub karton .... K 180 Tabu karton ..... K 160 Gub karton...........K 190 Samum karton .... K 200 Clgaratn« stročnic« (HUlce). Zagreb—Monopol 1000 . K 36 Derby 1000 ...........K 85 Ceto 1000 ...... K 88 Razpošilja se po povzetju. JOSIP JUNC Zagreb D«m«!rova ulica It. 14/1. &oapodi£na vešča nemikega in s ovenskega jezika, stenografije in stroje-Ilce primerne slnibe kot ptaJ*. začeti letnica. Naslov v upravi. 1001 Vsakovrstne napise izvršuje po nizkih cenah Franjo Bricelj, črkoslikar, LJUBLJANA, Selenburgova ul. 6. Zahtevajte proračuni 1003 Rj^znoi Kcneeptni uradnik itčesobo eventuelno s hrano, za takoj. Ponudbe prosim pod »Takoj* na upravo. 988 Vdova pozor 1 Katera bi odsto- Kosti, rogove mezdro suho in mokro kakor vse usnjate odpadke kupuje vsako količino Tovarna za klej v Ljubljani. 816 Kočijo polzaprto, lahko, novo ali staro, dobro ohranjeno kupit Sentjanlki premogokop, And. Jakil, j Krmelj, Dolenjsko 920 csCTaeec*«gg«t*a*rwr?inika, Metini 11, LJntrilauL Boraks v kristalih in zmlet pravkar Uož«i. Medic, Rakove & Zanki dražba m o. se. preje A. ZANKI. Mnovl. je ako si nabavite blago po nizki ceni. Cigareta! papir i Altesse v knjižicah 100 kom. K 160*— Tabu , 100 . K 155*— Oolub Patent 100 , K 160 — Abadie „ 60 , K 110*- Clgarelnih stročnic i Ressome..............1 mil K 33*— Derbi...............1 , K 86*— Sanetta (Altesse izdelek 1 , K 50*— Jacobl...............1 .K 54 - »Zlaiorog* pralno millo 1 kg K 47 — ln drugo blago razpošilja vsako množino u« debelo Erker i Certalič, Ljubljana, Resljeva eesta 20. Javo a dražba 11.800 kg la grških »Calamata* lig v malih vencih, se bo vršila dne 24. junija ob 10. uri dopoldne v skladišču »Balkan*, Dunajska cesta 33. Blago je zdravo ter se bo prodajalo v celem ali v partijah po jako nizki vzklicni ceni. Fige se lahko poprej ogledajo. 939 Komercijelni vodja prvovrstna, starejša moč z zaupnemu mestu primernim nastopom verziran v vseh komercijelnih in pisarniških manipulacijah, samostojen korespondent v vsaj treh jezikih, z večletno prakso v enaki službi se sprejme. Nastop takoj. Ponudbe na upravo lista pod šifro »A. J. K.“ 918 Jamski les i kupi vsnko množino Šentjanžki premogokop, And. JakK, Krmelj, Dolenjsko, 921 POZOR BAKiR WEISS VERAX-ploiie za fotograf« i amaterje v velikosti 6‘/sX9 cm, 9X12 cm, 10X15 cin, 12X16'/2 dobila je večjo parijo, trgovina A. P« JOVANCVBC-As BEOGRAD, Bcllianska ulica Stav. 48. Prodaja na debelo In drobno. Kor.hu ei^ca izključena. weeaHSGR53srcar^ Veliko hrvatsko podjetje išče za svojo v velikem mestu j Banata nameščeno podružnico: B maribor 54 knjigovodjo, Anončni in talonu. zavod „VEDEŽ“ Maribor. 1 veščega bilanciranja, prvovrstno moč, KONJA dopisnika za jahanje, lep in močan, večje postave k u p 1 z opremo sli brez popolnoma samostojno moč, veščega strojepisja in zmožen nemščine. Pl 129 dO 299 te ki razpredafnm nnjftnejšc »vetljavo. Naslov v upravi »Jugoslavije*. Debro Izve&bano strojepisko se sprejme takoj. Pismene ponudbe na poštni predal 74. postave K u p 1 z opremo au Drez : IRM 1 EBtt j mn l mi (Menjal), uradnika, Okrogli les mera, drva v večji množini ae kupilo, ▼.led pomanjkanja prostora iz j Ponudb^AT’ELl8" q°ubl? veščega stenografije, pisalnega stroja, ter ima lep rokopis. Reflektanti iz mlinske, žitne ali sorodne stroko imajo pred- „ nost. Povoljni pogoii obstanka, dobra plača. Obširne ponudbe jelov ali smrekov od 15 -80 cm pre- , . , , .5. . .. ,, • „ 5—10 m dolg ter bukova (curriculum vrtae, reference, zahtevek o višmi plače itd.) nai se Kupujem staro zlato In srebro :: po naj višjih dnevnih conah. :*. umil Fetus, scuiimm «#a L Velika izbira zlatnine, ur, srebrnine ln briljantov. Popravila izvršujem v lastni delavnici točno in solidno. Stavbeno podjetje Tavčar & Svetina Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 6 se priporoča. postaj« JuIim tolažnic«. Začetek sezone 1. maja Najmočnejši zdravilni akratni vrelec na »lov. Štajerskem. 36 8 do 87*6» C učinkuje kakor Oastelnske toplice proti revmatizmu, ženskim In živčnim bolezni«, slabosti, lafla-•nci k njeni« posledicam. Milo sub-alpsko podnebje, izvrstna oskrba, cena postrežba. — Železniška ureza: od Ljubljane 2 uri, od Zagreba 8 ure. — Pojasnila daje brezplačno: Ravnateljstva kop« Hite, postaj« Rlinsk« Toplic«. tvora iee, dokler je kaj zaloge Milka Kosova, Ljubljana, Ilirska ulica št. 29 (z električno do »v. Petra cerkve). Naznanilo. pošljejo na Češko-jugoslovanski oglasni zavod J Herejk, i Zagreb pod šifro »Samostalnn radnik br. 2345. :DE30: Kil««®«* Moje življenje Je avtobiogralična knjiga na J večjega slovenskega modernega književnika Ivana Cankarja. Knjigo, ki vsebuje tudi spomine na mater, je iidaia pristno staro, belo in rdeče P. n. trgovstvu in občinstvu nazna-{ njam, da sem dobil od ministrstva za I trgovino koncesijo za otvoritev iinfoimanjsfiep I ki preskrbuje informacije zasebnega in j trgovsko-kreditnega značaje vedno točno in zanesljivo, ker imam zvezo s sve-tovnoznanirai tvrdkami. Abonma-kuponl sa izdajajo v pisarni v Mariboru, na Grajskem trgu 1, I. nadstropje (restavracija »Maribor*.) S spoštovanjem Ivan Šober. slivovko, rum in tropinovec, vse špecerijsko In kCiOnilailifi© bS^sos fino jedilno olje, kis, sol, sveče, milo, riž, kavo, cikorijo, kisovo kislino, metle, kolomaz vžigalice itd. predela UST najceneje na debelo H. RANT, KR&KJ. [Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani Marijin trg 8, Woifova ul. 1. Podružnica v Murski Soboti. Telefon 94. Sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po 4 °|o- = Hranilne vloge = na knjižice 2*808.412*— K, na tekoči račun 2,496.684 59 K. — H&ji- - ............ posojila na vknjižbo, poroštva in trgovske kredite. mz Financira = trgovska in industrijska podjetja. Denarni promet nad 60 milijonov K #=E oEao; & ,Z,MM . L;«bl)«i K Mhe Pošljite takoj 12 kron in p«:te ponjo! ^ | jd ,k< vse ^ I gozdne in poljske pridelke In ^ dobro ohranjene železne sode. ,BALKAN4. Trgov, špedicijska in komisijska del. družba. - - Brzojavni naslov: „BALKANSPED.“ LJUBLJANA—MARIBOR —TRST—WIEN. — Selitve s P«- iSce. KOMISIJA. i v sklad šč?. — Zacarinanja — Mednarodni prevozi. - , tenUnnimi vozovi na vse strani. — Skladišče, spojeno s tirom juž. že! - !. 1-u’oljausko javna s«c Špedicija vseh vrst. — Sprejemanje bli % pr ŠPEDICIJA. — IMPORT. — EKSPORT. eliska tiskaiua * v Llubliaui