PoStnlna piačana v gotovini LetO LV. V Ljubljani, V petek, dne 9. septembra 1927 St. 203. Posamezna itevmca 2*\t Naročnina Dnevno Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za Inozemstvo moieCno 33 Din nedelUka Izdalg celoletno vJugoslaviji SO Din. za tnozemitvo lOO D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, petit-vrste tnali oglasi po 1 SO ln 21).večji oglasi nad 43 mm vi kine po Dtn 2*30, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din □ Pri vcClcm □ naročilu popuat Izide ob 4 zfulrej rožen pondelJKo ln dnava po prazniku UreOaltlvo /e v Kopitar! evl ulici it. O/IH Kolcoplsl m ne vračalo, ne franki rana pisma se ne »prelemttfo - UreOnlttva telefon U. 2050, apravntStva it. 23J8 'Političen list ssa slovenski narodi Uprava /e vKopltarlevl ul.ti.6 ^ Čekovni račun: C/ubllana Stev. lO.SSO ln 10.346 >a lnserate, SaralevoSt.7363, Zagreli St. 10.011, Praga ln Duna/ St. 24.707 Ljubljana je govorila: zastopnik v skupščini bo dr. Korošec! Impozanten shod Slovanske ljudske stranke v Unionu. 4000 navzočih. - Največji politični shod, kar jih je sploh kdaj bilo v Liubliani. -Viharne ovatije načelniku naše stranke. - Vsa Ljubljana pod globokim vtisom veličastne manifestacije. Proti hotelo Dni ona se pomikajo množice mož in fantov. Nobene kmečke suknje ne opaziš, sami Ljubljančani, pristni Ljubljančani. Ponosen in samozavesten je njihov korak, kot tedaj ob majniJki deklaraciji... Ob 10 dopoldne bo zopet govoril dr. Korošec ... Ze pol ure pred začetkom dobesedno natlačena velika dvorana. In še prihajajo zavedni volilci, da napolnijo vso galerijo in stranske prostore. Najmanj 4000 jih je, ki z veseljem pričakujejo ljubljenca slovenskega naroda. »Živijo dr. Korošec I« »Živijo načelnik SLS!«»Zivijo zastopnik bele Ljubljane I« Klicev, ovacij, viharnega navdušenja noče biti konca. Ob vhodu v dvorano se je namreč prikazal dr. Korošec, da med masami naroda, ki ga tako goreče ljubi, pove zaključno triumfalno besedo. — Na odru je med neprestanim vzklikanjem obsula dr. Korošca prava ploha raznobojnega cvetja. In z rdečim na-gelčkom, na prsih simbolom medsebojne neminljive in nerazrušljive ljubezni je čakal dr. Korošec, da svojemu ljudstvu jasno in odkrito pove, kar mu veli srce .., Ko se je navdušenje poleglo, je načelnik SLS za Ljubljano dr. Jerič otvoril shod s sledečim nagovorom: »Izredna ča3t mi je, otvoriti to veličastno zborovanje in pri tej priliki pozdraviti meščanstvo slovenske prestolice, delavca, obrtnika, industrijalca, uradnika, kulturnega delavca, Bodite nam iskreno pozdravljeni I Na današnjem zborovanju smo se sestali zato, ker hočemo manifestirati, da bo Ljubljana nerazdrnžljivo združena s Slovensko ljudsko stranko. (»Živijo!« Ploskanje.). V svoji sredi pozdravljamo tudi našega prvega govornika, poslanca in načelnika Slovenske ljudske stranke dr. Antona Korošca. (Buren aplavz.) Obenem poudarjam velepomembno ugotovitev, da postaja ta prostrana dvorana za manifestacijska zborovanja Slovenske ljudske stranke pretesna^ (»Tako je!« Ploskanje.) Nato je stopil pred govorniško mizo načelnik SLS, dr. Korošec. Po dvorani se je dvignil nov val navdušenja za voditelja Slovenske ljudske stranke. Na oder se je z galerij znova vsulo cvetje in pokrilo oder in mizo. Zborovalci so z viharnim ploskanjem pokazali svojo hvaležnost svojemu priljubljenemu voditelju in zastopniku bele Ljubljane. Navdušene ovacije so trajale več minut in vzklikanje dr. Korošcu se kar ni moglo po-lečL Govor dr. Korošca. Nato je dr. Korošec povzel besedo in ob veliki pazljivosti ter čestim ploskanjem in pritrjevanju izvajal sledeče: Parlamentarni klub Slovenske ljudske stranke je sklenil s sedanjim ministrskim predsednikom Vukičevičem pogodbo, po kateri bodo poslanci naše stranke po volitvah vstopili v vlado. To vlado bo Vukičevič skušal sestaviti iz Narodnega radikalnega kluba v zvezi z našim klubom, iz Davidovičevih demokratov v zvezi z muslimansko delegacijo in iz onih hrvatskih poslancev, kateri bi bih voljni vstopiti v to vladno kombinacijo in bi bili neodvisni od Radičevega vodstva. Prazne nade naših nasprotnikov. Četudi se napovedujejo težave v bodočem radikalnem klubu, vendar ni dvomiti, bodo izvoljeni radikalni poslanci varovali enotnost svoje stranke s skupnim klubom iin da bo ta klub najštevilnejši v prihodnjem parlamentu. In četudi so se v vročini volivne borbe pojavila izve sina nesoglasja med Davidovičem in Vukičevičem, vendar istotako ni dvomiti, da bosta radikalni in demokratski klub tvorila stožer bodoče vladne večine in da se bodo okoli njih na podlagi že izvršenih ali še samo projektiranih parlamentarnih zajednic zbrali muslimanski in slovenski poslanci ter oni hrvatski poslanci, ki jih bo za to volja. Ako b} kdo računal na to, da bi mogle kakršnekoli težave v razvoju bodočih parlamentarnih razmer oplašiti Slovensko ljudsko stranko in jo omajati v zvestobi do sklenjene pogodbe, potem mu bodi povedano, da bi krivo računal, kajti mi smo trdno prepričanj o ustvaritvi od Vukičeviča zamišljene vladne kombinacije in smo pošteni ljudje, ki svoje obljube držijo in jih hočejo v vsakem slučaju držati. Osebnost sedanjega ministrskega predsednika in njegove ponovne javne izjave so nam porok dovolj, da na kako izigranje našega pakta tudi od njegove strani ni misliti. Meni se je zdelo potrebno, to posebej poudariti, ker živimo ravno v Sloveniji v atmosferi največjih volivnih laži in zavij;uaj in moramo do 11. septembra biti pripravljeni še na vse mogoče izmišljotine in intrige. Naši politični nasprotniki v Sloveniji stavkajo vse svoje nade v neki demokratski blok, katerega še ni, za katerega razven njih noče nihče nič vedeti in kateri tudi, ako bi se vkljub vsemu temu res osnoval, ne bi imel potrebne večine v parlamentu in torej ne bi mogel priti do vlade. Mnogo prej kakor vlado kakega bodočega demokratskega bloka bi bilo računati z možnostjo novih volitev, ako bi se Vukičevičov načrt že sedaj ne mogel uresničiti V tem slučaju ostane Slovenska ljudska stranka tudi v bodoče v vseh sedanjih pozicijah in nikomur se ni treba bati preganjanj in maščevanj, s katerimi morda že danes na tihem nastopajo naši nasprotniki pri boječih dušah. Zakaj hočemo biti v vladi. Da smo sklenili z Vukičevičem pogodbo, vsled katere nam je po volitvah odprta pot v vlado, temu je vzrok, da hočemo sploh sodelovati v vseh bodočih vladah, katerih program bi se ne protivil bistvenim točkam našega programa, to pa zaradi tega, kor hočemo gospodarskemu življenju v Sloveniji zasigurati ono stabilnost, ki je za njegov razvoj in napredek prepotrebna, ker hočemo dati vsem našim kulturnim ustanovam sigurnost in zaščito, da lahko v miru rastejo in cvetejo, kor hočemo zasigurati našim slovenskim uradnikom in uslužbencem njih kruh in svobodo, ker hočemo vsem delovnim stanovom z dobro zakonodajo priboriti možnost napredka in raizcvita in kor hočemo kot zvesti državljani marljivo in pošteno sodelovati pri vseh velikih državnih vprašanjih našo notranje in zunanje politike. Za slovenski narod in za državo. Naše delo v vladi bo veljalo slovenskemu narodu in celokupni državi. Naši slovenski politični nasprotniki so nas dosedaj denuncirali v Belgradu, kadar smo zagovarjali slovenske potrebe, češ, da smo separatisti, a kadar smo se uveljavljali v državni politiki, so nas krivih zopet doma, da pozabljamo Slovenijo. Mi se na take očitke tudi v bodoče ne bomo ozirali, ampak hodili bomo svojo resno in premišljeno začrtano pot, dobro vedoč. da ako se polegujemo za Slovenijo, ne moremo škoditi državi, in obratno, aiko se zavzemamo za državne interese, koristimo tudi svojemu slovenskemu narodu. Kakor smo v najhujših časih ostali zvesti svojemu slovenskemu imenu, in nihče nima pravice dvomiti nad to našo zvestobo tudi v bodoče, tako je tudi z našo zvestobo do države in vsaka nevarnost od zunaj bo nas še tem tesneje pritisnila ob kralja in skupno domovino. Našim gospodarskim krosom. V dobi težke gospodarske krize, katero preživlja po vojni kakor cela Evropa tako tudi naša država, se bomo v vladi v prvi vrsti ba-vili z gospodarskimi vprašanji. Najprej kruh, potem še le politika! V naši gospodarski politiki ni prihajala dosedaj iniciativa ali ne dovoljno iniciative niti od strani vlade niti od strani parlamenta in vse pobude, ki so izhajale iz naših izbornih gospodarskih organizacij in iz kroga občinstva, so večinoma zadele ob gluha ušesa. Zato je v programu bodoče vlade, da se bo ustvaril poseben Gospodarski svet, ki bo sestavljen iz vseh različnih gospodarskih organizacij in bo, naslanjajoč se na njih bogata izkustva in znanja, dajal vladam in parlamentu direktivo za delo. Tako bodo prišli tudi isti gospodarski krogi, ki vsled svojega manjšega števila težye pridejo v državno-zborske in samoupravne zastope, do prilike, da na uplivnem mestu lahko izražajo svoje želje in predloge. Ravnokar smo vsi, kd so zanimamo za gospodarska vprašanja, z veliko pozornostjo gledali na posvetovanja in zaključke gospodarskih krogov v Belgradu in vsi gojimo željo, da bi se njih nasveti spremenili tudi v dejanja. Gospodarski krogi Slovenije, obrtniki, trgovci in indnstrijei, pa gotovo ne bodo štorih napake, da bi s svojim zadržanjem dne 11. septembra pretrgali zveze s predstavnico slovenskega naroda, ki jim je tudi do sedaj vodno rada nudila svojo pomoč ter stopicali za stranko, ki radi svoje averzije proti vsemu, kar bi moglo okrepiti Slovenstvo, ni dovolila borze za Ljubljano. Slovenska ljudska stranka izraža ob tej priliki ponovno svojo željo, da bi se gospodarska vprašanja v Sloveniji po možnosti depolitizirala in da bi vse stranke vzajemno in prijateljsko postopale vsaj v onih zadevah, ki so naši zemlji enako potrebne, naj jih gledaš skozi očala te ali one stranke. Seveda mora potem biti podlaga vsem sodelavcem absolutno poštenje in izključena mora biti vsaka osebna ali strankarska dobičkaželjnost. Rane, ki jih jo dobilo našo gospodarstvo zadnjo čase zaradi različnih velikih polomov, nas morajo vendar le poučiti, da moramo Slovenci našo mlado gospodarstvo s skupnimi močmi gojiti in negovati ter jo, skušali obvarovati vsoh nesreč in pretresljajev ter da moramo notorične do-slodn® zlonamerne škodljivce našega gospodarskega življenja brez obotavljanja in oklevanja odstraniti iz našega javnega življenja. In tukaj morajo tudi naši slovenski gospodarski krogi na dan volitve nastopiti z vso odločnostjo! Ako hočemo na ta način dvigniti in okrepiti vse naše gospodarstvo v Sloveniji, gotovo pomagamo tudi središču vsega našega gospodarskega življenja v Sloveniji, Ljubljani. Izgraditev naše samouprave. Da hoče bodoča vlada zmanjšati davčna bremena, da stavlja sedanji ministrski predsednik izenačenje davkov kot prvo potrebo, s katero so bo moral baviti prihodnji parlament, da se mora prenoviti nemoderna državna administracija, o tem se j« v tem volivnem boju od naše struni v oliko razpravljalo in bo rešitev teh vprašanj enako koristila deželi in mestu. A tudi, ako se izgradijo naši sedanji deželni zbori, ako se jim razširi delokrog in zasigurajo sigurnejši finančni viri, ki se sedaj vsi stekajo v Belgrad, potem no vidim, kje'bi mogla taka politika škoditi Ljubljani. Kajti gotovo je v njenem interesu, da se množijo različni urad} na njenem ozemlju, da privedejo s seboj novo število uradnikov in da pri-bavljajo s seboj v mesto podeželsko prebivalstvo, ki ne bo obiskovalo samo deželnih uradov, ampak tudi mestne trgovine in obrti. Sploh pa gre naša politika gledo oblasti za tem, da preko oblasti dobimo možnost, da noje slovonske zadeve rešujomo mi Slovenci sami doma in da postane tako Ljubljana fak-tično središče vsega javnega življenja v Sloveniji. Naš program zahteva, da Ljubljana ni samo no bosodi, ampak tudi v resnici prestolnica Sle enije /, jakim kulturnim in gospodarskim življenjem! Klevetnikom. - Kdo je kulitumi reakcljonsr. Kakor mi krivcem velikih gospodarskih polomov, ki se odigravajo zadnje čase, ne moremo dovoliti, da si upajo sedaj proti koncu volivne borbe na svetlo in hočejo nas, baš nas, obeležiti za gospodarsko reakcijonarne in s tem za škodljivce Ljubljane, istotako tudi ne bonio trpeli, da nas ii ljudje označujejo za kulturno reakcijonairje. Ali smo morda mi tisti, ki so denuncirali naše kulturne delavcc za separatistične, za protidržavno elemente? Ali smo morda mi tisti, ki niso hoteli vse dosedaj poznati velikega kulturnega in gospodarskega pomena našega vseučilišča za Ljubljano in cel slovenski narod in ki so z intrigami in denuncijami ogrožali njegov obstanek in zadrževali njegov razvoj? Ako bi Slovenska ljudska stranka in njeni poslanci nc bili nič drugega storili, nego da so obvarovali Ljubljani in Slovencem k!ji;b neprestanemu zahrbtnemu nespoštovanju lastnih bratov najvišji kulturni zavod, bi bili vredni zaupanja Ljubljane. Sploh pa ni kulturne institucije ne v Sloveniji ne v Ljublj ami, kateri bi mi v njenih težavah no stali ob strani, in nikdar se n smo vprašali, ali je osebje te institucijo v naši stranki ali ne, zato, ker so Slovenski ljudski stranki kulturne zadeve in potrebo več vrodno kakor interesi Lastne stranko! hi kakor je bilo dosedaj, tako bo tudi zanaprej, o tem ne pripustimo nobenega dvoma, a kulturne reakcijonarje jo treba iskali na drugi strani, ne pri nas! Socialno delo naše stranke. -Delavstvo, z namsl Kakor stoji s kulturno reakcijo, tako je tudi s socialno reakcijo. Kadarkoli smo bili na vladi, bodisi prej v Sloveniji, bodisi zadnji čas v vladi, vedno smo imeli največ razumevanja za reševanje socialnih problemov. Ko še nihče ni gledal v bodoče težave in njihovo dolgo trajanje, je že dr. Gosar začel z znano koristno stanovanjsko naredbo. Ko smo bili doset tednov na vladi, smo omogočili za Ljubljano dosedanjemu gerentskemu vodstvu njegovo velikopotezno stanovanjsko akcijo in iz-poslovali v proračunu pooblastilo za dajanjo cenenih posojil za zgradbo malih delavskih hiši« ter s tem pokazali pof, kako sc naj težavno stanovanjsko vprašanje reši na zadovoljstvo vseh interesentov. Za zgradbo uradniških stanovanj je nas minister za socialno politiko določil prva dva milijona za Slovo-nijo. V finančnem zakonu smo omogočili popolno reorganizacijo delavskega zavarovanja, Dne 1. februarja 1925 so bivSi orjunaši onemogočili dr. Korošcev shod v Ljubljani v Unionu. Zato proč s SDS! dobro redoč, da je treba pravočasno preprečiti krizo vsega delavskega zavarovanja, ki je sicer v doglodnem času neizogibna. Isto pozornost smo posvetili drugim socialnim ustanovam, kakor izseljeniškemu skrbstvu, borzi dela, inšpekciji dela ter zaposlitvi invalidov. Delavski sloji niso imeli r drugih klubih dolarskih za-stopnikov kakor y našem klubu. In ako se namiguje, kakor da bi bili mi za socialno reakcijo, potem imamo tudi to povedati, da vrata našega kluba niso bila zaprta nobenemu delavcu, naj je bil kateregakoli mišljenja, in nobeni delavski deputaeiji. Kjer smo mogli pomagati, smo pomagali in nismo vprašali, kaj si, ampak, kaj hočeš in kako ti moremo pomagati! Tudi sa te volitve smo postavili delavske zastopnike v okraje, kjer bodo gotovo izroljeni. Zato pa mislim, da imamo pravico apelirati na vse delavstvo v Sloveniji in r Ljubljani, da gre pri teh volitvah z nami. Istotako tudi na invalide. Naša politična moč t Belgradu bo slovenskemu delavstvu samo v dobro! Beseda uradništvu. Uradniki v Ljubljani so hoteli postaviti, kakor znano, svojo lastno kandidaturo, a so v zadtn em trenutku to namero opustili. Bile so volivne dobe, in od tega še ni dolgo, iko bi jim stranke, ki so takrat volitve vodile, tega niti ne dovolile, ampak bi vsako tako misel s per-sekucijami in deportaeijami v kali zadušile. V sodanji volivni dobi so uradniki popolnoma svobodni. Tako je iprav in tako bi moralo biti vedno. Ker so svobodni, zato jih vabimo, da se tokrat pridružijo naši stranki. Mi pa se zato zavežemo, da se bomo trudili med drugim spraviti na dnevni red revizijo uradniškega zakona ter v njem doseči stalnost državnega uslužbenstva, njegovo neodvisnost in prostost v političnem oziru izven urada ter zboljšanje njihovega materielnega položaja posebno « ozirom na vedno rastoče stanovanjske stroške. Garancija: Naši kandidati uradniki! Ko se uradniki in učitelji odločujejo te dni, s katero stranko bi naj šli prihodnjo nedeljo, potem se naj pred vsem spomnijo na polpretekle čase, ko je marsikateri od njih bil preganjan radi svojega političnega nazi-ranja, ko so prolesorji morali odpotovati r Makedonijo, učitelji se preseljevati v planine, in ko so morali brezštevilni oficirji, zvesti do kosti svojemu kralju, a tudi svoje slovenski materi, grdo in nizkotno denuncirani kot nezanesljivi, v masah, večinoma z bedno plačo, t pokoj. Prihodnja vlada ima nalogo, da depolitizira urade, kjer je to sploh treba, a da vrne nradniku svobodo njegovega političnega naziranja in udejstroranja izven urada. Železničarji! Železničarje ponovno danes zagotavljamo, da smo skušali popraviti, kar so drugi pred nami zakrivili, in da smo prepričani, da se bo dalo železničarjem vse nazaj dobiti, kar so jjim prejšnje vlade v proračunu vzele. Volitve 11 septembra Nosilec vseh naših list je dr. Anton Korošec Skrinjice SLS so: Na Štajerskem: 1 prva 1 V Ljubljani: 1 prva 1 Mestnim uslužbencem I Zadnjo besedo še tudi našim občinskim uirndnikotn in uslužbencem. Tudi nje prosim, naj nimajo nikake bojazni, ko bodo prihodnjo dni premišljevali, s katero stranko naj gredo. Mi ne pretimo, ampak le rečemo: odločite se res svobodno. Prepričan sem, da bomo mi in naše prijateljske stranke v prihodnje tisti, ki bomo imeli občino ▼ rokah. Nobenemu uradniku in uslužbencu, četudi je nasprotnega mnenja, se ne bo jemala svoboda političnega mišljenja. Mi hočemo, da so volitve svobodne. Pravim pa tistim, ki 6e odločujete in mislite na dosedanje vlastodržce, da ni niti gotovo, da bodo prišli naši politični nasprotniki v občino, ker se še ni končala preiskava, ki gre za tem, da se ugotovi, ali so se falzificirali podpi&i na kandidatni listi. Nam se zdi, da se bo ta stranka res popolnoma utopila v svojem nepoštenju. Jutrovski zmafederi. Ako čitamo proglase nasiprotnih političnih stranic, ako pregledujemo njihove liste in poslušamo njihove volivne govore, potem se nam zdi, da stavijo naši politični nasprotniki še svoje edino upanje na strah pred klerikalnim zmajem. To jim je očividno orožje, od katerega si še nekaj obetajo. Človek ne ve, ali bi na to resno odgovoril ali šaljivo. Mi smo politična stranka organiziranega slovenskega ljudstva z modernim političnim ,kulturnim, etičnim, socialnim in gospodarskim programom. Nismo pa ne klerikalna, ne verska stranka, ker verske organizacije spadajo v cerkev, a ne v politiko. Naš program jc nastal iz življenjskih razmer in potreb slovenskega naroda in ta program i »graj u jo jo in popolnjujejo zopet le samo njegove življenjske razmere in potrebe. V politiki nam nihče nc komandira, ne škofje, ne Rim. Z Rimom nimamo nobenega telefona, kakor mislijo. Mi se rodimo sami. Kdor nam tega ne veruje, naj pride k nam za nekoliko časa, vsaj za poskušnjo, in videl bo, da govorimo resnico. Gotovo ga »klerikalizem« ne bo odgnal iz naših vrst, to mu lahko garantiramo že v naprej. Ljubljana! Mi smo slovenska in državna stranka. Mi smo slorenska stranka, ker zastopamo rse sloje slorenskega ljudstra. Mi smo držama stranka, ker smo sesHrni del držare, katere dobrobit in ram ost je tudi dobrobit in varnost Slovenije, Slorenija sc noče od držare ločiti, a držara se ne sme od Sloreniie ločiti in je zanemarjati. Srce našo Slorenije pa je bela Ljubljana. Brez droma je, da bo nam dne 11. septembra Slorenija z ogromno rečino poklonila sroje zaupanje. Zato ras prosimo, da nam srce ne ločite od slorenskega telesa, ampak nam r nedeljo, dno 11. septembra poklonite tudi sroje srce, lepo, belo Ljubljano! Mi pa ram obetamo: Poštenje r rsem deloranju, skrb za rse stanore, napredek in sreča Ljubljane, ljubezen do slorenske zemlje in goro- rice, zvestoba do naše držare! * * * Ko je dr. Korošec končal svoj govor in poziv volivcem bele Ljubljane, da vsi brez izjeme 11. septembra glasujejo za Slovensko ljudsko stranko, je dvorana zabučala v enem samem mogočnem odmevu, da bodo Ljubljančani 11. septembra znova oddali svoje glasove voditelju slovenskega naroda. Z burnim ploskanjem so dali duška svojemu navdušenju. Med burnimi ovacijami je znova padalo cvetje na oder. Vsem je govoril iz srca dr. Jerič, ko se je v izbranih besedah zahvalil dr. Korošcu za njegove besede: »Sami ste, dragi zborovalci, s svojim pritrjevanjem izrekli zahvalo voditelju slovenskega naroda. Zato govorim v imenu vas vseh, ako se mu ponovno najiskrenejše zahvalim za njegove besede. (»Zivio!« »Zivio dr. Korošec!« Ploskanje n pritrjevanje.) Pozivam vas, da se odzovete vabilu dr. Korošca in da 11. septembra kakor en mož oddaste svoj glas Slovenski ljudski stranki!« (»Zivio dr. Korošec!«) Nato je dobil besedo Franc TersegBav, namestnik kandidata za Ljubljano, ki je prisrčno pozdravljen, izvajal približno sledeče: Mislim, da ne bi bilo prav, čc bi hotel za govorom načelnika naše stranke veliko govoriti, da ne pokvarim globokega utiša, ki ga je napravil v vaših srcih njegov govor. Poudariti hočem le nekaj misli, o katerih mislim, da morajo biti odločilne v prvi vrsti za ljubljansko delavstvo, da tudi pri teh volitvah odda svoje glasove načelniku SLS dr. Korošcu. V nedeljo bo šlo za eno samo stvar: AH bo prestolica izvolila dr. Korošca ali pa zastopnika samostojno demokratske stranke, pod katero se je ustoličil v naši državi, v Sloveniji in v Ljubljani teroristični režim. (Zivio dr. Korošec!) Vsak, ki ne bi volil dr. Korošca, ali pa ostal doma, ta pomaga SDS. Brez dvoma, da je ravno delavstvo v Ljubljani najbolj in v prvi vrsti poklicano, da brez razlike miilje- nja voli načelnika naše stranke. Gotovo dejstvo je, da predstavlja dane« v naši državi demokracijo v prvi vrsti Slovenska ljudska stranka. (»Tako jel«) Delavstvo v naši državi ima v prvi vrsti interes na tem, da se pri nas utrdi demokracija. (»Tako je!«) Kmet jc manj interesiran na demokraciji. On je vraSčen v zemljo, Iz katere ga nihče ne iztrga. On raste, živi pod vsakim režimom. Tudi meščan, veliki obrtnik, industrijalec in velekapitalist niso danes toliko interesirani na demokraciji, kakor kažejo zgovorni zgledi povojnega časa. Ravno delavstvo je, ki brez demokracije ne more živeti, napredovati in si priboriti pravic, kruha in moralni položaj, ki ga v državi mora imeti. Zato delajo oni tovariii delavci in njihovi voditelji veliko napako, ko med delavstvom diskreditujejo demokracijo. Demokracijo je že dosti diskreditiral liberalizem in liberalna buržuazija, delavstvo pa mora demokracijo varovati. Ni zanič demokracija. Zanič je demokracija takrat, če jo izrablja katerikoli stan za nadvlado nad drugim. Demokracija ni ne delavska ne kmetska ne meščanska, demokracija je samo ena. Ta demokracija ni nič drugega, kakor praktično izvajanje principa krščanske enakosti'in vzajemnosti med ijudstrotp. (»Tako jel«) Demokracija ne sme biti golo sredstvo, da bi oseba, stranka ali stan zavladala nad državo. Demokracija je sama v sebi namen. Demokracija ne sne biti diktatura ne tega ne onega stanu, ampak sodelovanje vseh stanov, strank, skupin, izravnavanje nasprotij v splošno dobro, ozir večine do manjšine in narobe. Ta demokracija je delavstvu najbolj potrebna, ona je predpogoj za mirno izpolnitev vseh delavskih teženj in zahtev. Dragi prijatelji! Smatram za svojo dolžnost, da pozovem vsakega, tudi vse razredno zavedno delavstvo, da gre v boj za SLS in dr. Korošca. (»Zivio!«) Slovenska ljudska stranka in njen načelnik dr. Koroiec pomenja demokracijo in zakoniti red r državi. Slorenska ljudska stranka in dr. Korošec pomenja socialni napredek v JugoslarijL (Res je! — Viharno ploskanje.) Na nekem shodu se je reklo, da se SLS samo ob volitvah laska delavstvu. To ni res! SLS se delavstvu ne laska in se mu nikoli ne bo laskala, mu obljubljala zlata nebesa, ona ne govori, da se bo jutri izvršil socialni prevrat in da je delavec edini poklicani vladar sveta. Mi delavstvu ničesar ne obetamo, česar mu ne moremo dati in kar smatramo za napačno in škodljivo. Mi pravimo vsakemu le, da ima vladati pošteno delo, ki nikogar ne izkorišča, da mora v gospodarskem redu vladati človek nad stvarmi in ne narobe, in da morajo vsi biti deležni sadov dela; nadvlada pa gre samo duhu, moralnim vrlinam, etično visoki osebnosti. Slovenci so nasprotniki vsake diktature. Mi smo demokratičen narod. Pri nas delavstvo nima interesa ne na tej ne na oni diktaturi, Delavstvo ima interes na tem, da pridejo v Belgrad ljudje, ki bodo za delarstro delali po-zitivno. (»Tako je! cPIoskanje.) Kaj nam pomaga, če bi nam zavladal stan, če ne bi bil dovolj izobražen, če ne bi znal družbe voditi, če bi mu manjkale za to potrebne moralne kakovosti? Delavstvo ima interes na tem, da se vlada demokratično, da ono dobi čedalje večji vpliv na demokratično vladavino in da se gradi nov družabni red ne na njegovem nezadovoljstvu, ampak na pošteni in mirni eksistenci, ki se mu predvsem mora priboriti obenem s polno udeležbo na kulturnih dobrinah. Upravičeno sodimo, da je bila SLS v tej državi edina stranka, Iti je dosledno gradila na pravični socialni zakonodaji, katera je naši stranki tudi namen sam v sebi, ne pa kaj ilu-zornega. Treba mi je samo omeniti dr. Go-sarja (Zivio dr. Gosar!« Ploskanje.), da vemo, v kateri stranki je največ smisla in čuta za delavske stanove. Dr. Gosar je bil le malo časa na vladi, pa vsi vemo, da je storil mnogo. Če ni mogel storiti vsega, kar bi bil rad, so krive razmere. Dr. Gosar je izposloval v finančnem zakonu pooblastilo, da se osnuje fond, iz katerega se bodo podpirali brezposelni, vzdržavale samostojne borze dela, reševalo stanovanjsko vprašanje, da bodo imeli delavci vsak nekaj svojega, da se bodo v družbo ukoreninili, da se vseli v dušo delavca to, kar je najvažnejše za srečno in trajno rešitev socialnega vprašanja: pravo veselje do dela, osmislenje dela, kar je glavni pogoj za pre-orientacijo današnje kapitalistične družbe v družbo enako splošnokoristnih, drug z drugim sodelujočih stanov brez izkoriščanja. Tudi vemo, da je dr. Gosar pričel reorganizirati delavsko socialno zavarovanje, da je, o čemer se malo piše in česar večina niti ne ve, storil začetek za zavarovanje delavstva za starost. Ko bo prišla naša stranka v vlado, bo gotovo poskrbela, da na mesto socialnega ministra pride mož, ki ima srce za delavske stanove. (»Tako je!«) Če vidimo to množico pred seboj, smo sigurni zmage dne 11. septembra. Tukaj nas je ogromna množica. Ljubljana je bila prvo mesto, ki je na najbolj energičen način protesti- rala zoper prejšnji način samovladja, ko je izvolilo pod PP režimom dr. Korošca. Zato ni mogoče, da bi ljudstvo danes ne izvolilo dr. Korošca (»Zivio dr. Korošec!« »Zivio naš voditelj!«), ko izginja iz cele države senca onega režima, onega dr. Korošca, ki je mož ne samo velikih sposobnosti, ampak, kar je še več vredno, čistega srca in čistih rok.« (»Zivio dr. Korošec! Zivio dr. Gosar! Zivio SLS!«) * * * Tudi govoru Franca Terseglava je sledilo burno pritrjevanje in živahne ovacije. Predsednik shoda dr. Jerič se je zahvalil tudi drugemu govorniku v imenu vseh in spregovoril sledeče besede: »Voditelju Slovenske ljudske stranke zagotavljamo naše popolno zaupanje. Prepričan sem, da bomo 11. septembra praznovali zmago. Današnje reličastno zborovanje, kakršnega Ljubljana še nikoli ni ridela, nam je dokaz in porok, da bo 11. september mejnik med dosedanjim ponižanjem in novim življenjem, gospodarskim propadanjem in gospodarskim napredkom, med politiko nasilja in politiko poštenja in prare demokracijo. Vaša narzočnost r tako relikem šterilu nam je porok zmage nad našimi nasprotniki. (»Zivio!« Ploskanje.) Zahvaljujem se vam za ogromen obisk. 11. septembra pa se odzovite pozivu dr. Korošca in kakor en mož glasujte zanj! Zaključujem današnji shod.« • Zaključnim besedam predsednika shoda so sledile živahne, dolgotrajne ovacije. Dr. Korošec je odšel po sredi dvorane med zmagoslavnim vzklikanjem ljudske množice, z galerij se je znova vsulo nanj cvetje. Zborovalci so se počasi razhajali in napolnili prostor pred »Unionom« in neprestano vzklikali dr. Korošcu. Razhajali so se z živim prepričanjem, da bo bela Ljubljana 11. septembra' dr. Korošcu priborila še sijajnejšo zmago ko zadnjič, da se bo srce Slovenije zopet pridružilo vodji večine slovenskega naroda in s častno zmago zagotovila neomajno zaupanje slovenski parlamentarni delegaciji. Ta shod je znova dokazal, kako mogočna je armada, ki stoji za dr. Korošcem, voditeljem slovenskega naroda. Ljubljana je govorila- Slovenci! nam je prvih letih tako strašno zagrenil ljubezen do naše narodne države in nas potisnil med berače in zločince za vrata ? SDS! Kdo je to popravil? Slovenska ljudska stranka! Kmetje! Vaš nesmrtni dr. Krek živi in dela še vedno za Vas — v SLS: za njim do zmage! Kmetiei u,me.tnag1nojila' miiG&jGa plugi, galica in žveplo so neobhodne potrebščine umnega kmetovanja — SLS jih je oprostila carine! Kmetje! Vaš ideal ne morejo biti politične šalobarde, ampak možje veljaki. Vaš mož je dr. Hnton Korošec. Volite velikega kmečkega sina: dr. Antona Korošca! Kmetje! Pol milijarde za zgradbo cest in železnic se najame; izvršitev velevažnih javnih del je s tem zagotovljena, a breme zanje se pravično porazdeli tudi na bodoče srečne vživalce teh naprav. To je delo SLS. SSSS se sramuje svojega lastnega imena. Pod izmišljeno firmo stopa pred volivce. Zato nai Sso »s^ltogar sram giasouati za to stranjo. — MsI grgRin nSii« »»dno odkrito in dosledno SLS. Vsi za dr. KoroSca. Velika državniška dela žerjavovcev. Kardinalna napaka žerjarorcev je bila, da se zakrivili delitev Slovenije. Ne očitam jim, da so glasovali za vidovdanako ustavo. Ustava je temelj vsake države in tudi naši ga je bilo potreba. Očitam jim pa, zakaj niso branili celotnosti Slovenije, katera ie takrat bila dosegljiva; ie več: očitam jim, da so iz golih strankarskih nagibov to delitev celo pospeševali Ljubljana, ena izmed stolic v naši državi uje-dinjenih narodov, je bila pri tem — naj nesrečneži še tako zavijajo in izkrivljajo — degradirana. In priti je moral šele dr. Korošec, da začne v okvira, ki mu ga daje ustava sama, delo za zopoino »družitev naše oije domovine. Deloma mu je to že uspelo. Prepričan sem, da mu to polagoma uspe popolnoma. Cesar Karol je njemu ponujal Zedinjcno Slovenijo r okvirju Avstrije. »Prepozno«, mu je pogumno uklical takrat. Po mojem mnenju je bilo to edino pravilno, kajti Avstrija je vselej, kadar je bila v stiskah, dajala, da je v svoji objestnosti kasneje mogla jemati. — Ii rok našega kralja po sporazumu s skupščino bo po drugih izgubljeni, a srečno zopet najdeni dar dr. Korošec radostnega srca sprejeti za-mogeL In avtonomija Slovenije! »Jutro« se norčuje iz nje in jo seveda porablja tudi v to, da dr. Korošca s hinavsko proti Belgradu zavitimi očmi denuncira. »Ein Narr, der mehr gibt als er hat.< Po antecedencijah dr. Koroščevih sodim, da se bo za te denuncijacije zmenil toliko ko za lanski sneg. In se mu tudi res zmeniti ni potreba, kajti belgrajeki merodajni krogi so na srečo za državo liljub pesku, katerega so jim skušali neki SDSar}i sipati v oii, spoznali, da Zedinjena Slovenija zadovolji slovenski narod, zadovoljstvo in sreča narodov pa sta t najvitalnejšem interesu dr. zave. Mnenja sem celo, da se dr. Korošec prav nič ne bo pomišljal v danem trenotku, ako spozna, da bi bilo to na korist državi, staviti predlog za revizijo ustave. Jaz namreč nisem mnenja gospodov samostojnih demokratov, da je ustava zato, ker nosi vsa obiležja njihovega kumstva, dogma. Ona je marveč delo zmotljivega človeškega uma in če se spozna, da so bile kakošne premise, iz katerih se je rodila, napačne ali pomotne, pomenilo bi le veliko dekadenco intelekta, ko bi se ne našel nihče, ki bi izpremembo predlagaL — Naj se pa trdi kar hoče, eno je gotovo; da je stroga centralizacija, ki jo je uvedla vidovdanska nstava, v neizmerno in naravnost neprecenljivo škodo za državo. Že ga v duhu vidim, plačanega hlapca SDSarskega tiska, kako na. maka \ strupeno črnilo svoje pero, da me zaradi tega izreka zatoži ob izlivu Save v Du-nane more moskovska patriarhija ostati ravnodušna naprann prmttsovjetskemu nastopa njej podrejene duhovščine v zapadni Evropi«. Noče »komurkoli vsiljevati teh ali onih političnih bi nad tem dvomil? Izkušnja oči po izgledih drugih dežel, da je v prometnem oziru decentralizacija najboljše sredstvo za točno, hitro in ceno službo. Če le-te ni mogočo doseči drugače, ko s spremembo ustave, troba bo torej seči po tej. A da se to da doseči tudi v okvirju vidovdanske ustave, je dokazala SLS pod dr. Koroščevim vodstvom ravno v preteklem skupščinskem zasedanju. Kopališča v Sloveniji, katerih državna uprava ni znala voditi k novemu, izdatnejšemu razvoju, so prišla v samoupravni delokrog oblasti. In že je opažati v njih čisto novo življenje, ki no bo le samoupravam v korisit, marveč bo tudi državi posredno donašalo novih dohodkov. Toda že jih vidim, gospode samostalne demokrate, kako vihte novo kopje proti meni! Enotnost, kakor se oni izražajo, unitarizem. Le počasi! Enotnost se najboljše in najpopolnejše dokumentira v enotni zakonodaji. A kaj je ta gospoda storila za njo? Prvi minister za izenačenje zakonov jo bil sedanji Žerjavov kandidat za ljubljanski skupščinski mandat A mož, kolikor vemo, niti z mezincem ni ganil za zakonodajno izenačbo. tako da danes po devetih letih naše državne skupnosti pravico delimo po šestih zakonodajah. Če izmed Slovencev kdo, bo zopet dr. Korošec s svojo stranko, ki tudi to silno važno vprašanje spravi v tek! Naj se torej oziram na to ali drugo stran, \ naj jemljem v ozir to aH drugo za slovenski narod in za državo Srbov, Hrvatov in Slovencev važno vprašanje, povsod vidim, da bo imel bodeči ljubljanski državni poslanec polne roke dela s popravljanjem škode, katero so samostojni demokratje povzročili in napak, katere so s svojo »državniško« modrostjo nagroma-dili. Toda o tem v tretjem in poslednjem članku. Justus. S čim se skušajo rešiti. PRVI VOLIVNI TRIK. »Jutro« prinaša neki »olicielni poziv« Davidovičevo demokratske stranke, da naj volijo vsi davidovičevei žerjavce. Seveda ni vodstvo Davidovičeve demokratske stranke s tem »pozivom« v prav nobeni zvezi, ponavlja se le znana historija jutrovskega »pisma kardinala Gasparija«, in sicer z istim uspehom, kot pri zadnjih državnozborskih volitvah. DRUGI VOLIVNI TRIK. »Vse gre proti SLS«, piše »Jutro«, »celo pravi radikali.« In kaj je resnica? Narodna radikalna stranka v Sloveniji je sklenila, da podpira pri teh volitvah prijateljsko SLS. Da se bo to zgodilo, tudi »Jutro« dobro ve, zato koncem tozadevnega agitacijskegi članka za misleče ljudi previdno pristavlja, da bo motivacija tozadevne resolucije radi »pomanjkanja prostora« priobčena v celoti v prvi priliki — šele po volitvah, to se pravi takrat, ko esdeesarji sploh ne pridejo več do sape. TRETJI VOLIVNI TRIK. »Tudi g. Vukifevi< jo obupal« pripoveduje »Jutro«. Pa zakaj vendar, se vpraša trezen človek. Esdeesarsko glasilo pravi, da zato, ker ni hotel Vukičevič dati o svojih, mimogrede rečeno, izborno uspelih shodih — nobenih pojasnil. Mi pa pravimo: ni obupal g. Vukičevič, ampak slavna gospoda iz jutrove dežele, ne malo zato, ker je glavni odbor radikalne stranke, celo v sestavi kakor jo danes, potrdil vse pripravljene Vukičevičeve kandidate. ČETRTI VOLIVNI TRIK. »Delavci so se po krivici oklepali v verige,« sočustvuje »Jutro«, ne pove pa, da so žerjavovci potisnili delavstvo s svojim zakonom o »zaščiti državo« in s svojo »Obznauo« v popolno brezpravje. Tudi ne pove, kdo se je spozabil nad bohinjskimi delavci in kmeti in da gre trpinčenje delavstva kakor v Trbovljah, tako tudi na Boh. Bistrici na račun pristno esdcesarskih policijskih metod, ki se nekaterih šo vedno drže. PETI VOLIVNI TRIK. Pod debelim naslovom »Davidovičov obračan t režimom reakcijo«, agitira »Jutro« tudi z govorom g. Davidoviča, tistega Davidoviča, ki so ga esdeesarji iz strankarskih ozi-rov zapustili v najusodnejšem trenutku, ko se je šlo za to, da zavlada v naši državi prava demokracija in poštenje. Zapustili so Davidoviča in začela se je v zvezi s korupcijonisti vlada reakcij«, brezpravja in nasilja, kakor ga še ni videl svet. »Jutro« očividno noče razumeti, da Davidovičov govor velja v prvi vrsti esdeesarskemu orjunaškemu terorizmu. ŠESTI VOLIVNI TRIK. S fotografijama dr. Gregorja Žerjava in Svctozarja Pribičeviča prinaša »Jutro« tudi »Iskreno besedo državnim uslužbencem«. Toda državni uslužbenci to pot no bodo nasedli. Oni dobro vedo, da oba imenovana gospoda ne prideta pri bodoči vladi v nobeno kombinacijo. vedo pa tudi, da bi pomenila zmaga SDS največji strankarski terorizem v zvezi z nosilnimi upokojitvami, nečloveškimi premeščanji in popolno suženjstvo — esdeesarski kliki. Zato naj tudi pisec predmetnega lepeg. član-ka ve, da besede mičejo, zgledi pa vlečejo. Zgledi delovanja SDS napram državnim uslužbencem pa so v tem oziru — poraznL SEDMI VOLIVNI TRIK. »Klerikalna stranka je v službi reakcije«, trdi »Jutro«. Pa je res čudna ta »klerikalna« roakaijo, ki pušča vsem strankam svobodo govora na shodih in v časopisju, tako svobodo, ki je še nismo imeli, odkar obstoja ta država. Ali je mar to »reakcija«, če gotovi uradniki vzlic naiedbam predpostavljenega m i ni j strstva svobodno lahko agitirajo proti svojim predstojnikom, s črnogorskimi princi, z naj-podlejšimi lažmi in z grožnjami persekucij po volitvah, kdor ne bo glasoval za esdeesar-sko falitno kliko? 0 reakciji govore danes pač le tisti ljudje, ki jim je bila reakcijonarna persekucija vsakdanji kruh, od katerega je živela njih stranka in njih časopisje. OSMI VOLIVNI TRIK. Ta naj velja nžiteljstvu, tistemu učitelj-stvu, ki je pod strahovlado SDS največ trpelo in se zato tudi združilo, ra^cn par zaslepljen-cev, ki nimajo nikogar za seboj. Učiteljstvo brez razlike mišljenja dobro ve, da bi pomenila zmaga esdeesarske klike neusmiljeno maščevanje mul vsemi učitelji broz razlike svetovnega naziranja, ki nočejo kloniti pred njo tilnika. Učiteljstvo ve ^a bi si z glasovanjem za SDS vnovič spletlo bič, ki se ga je komaj otreslo. Zato bo ostal »Jutrov« poziv naprednemu učiteljstvu — porazen udarec v vodo. ščina v Sremskih Karlovcih izrabila priliko in pretrgala vse vezi z moskovsk« patriarhijo. Stopiti bo morala v odvisnost od srbskega ali bolgarskega patriarha, oziroma si izposlovati nekako samoupravo pri ekumenskih patriarhih. Toda karlovška duhovščina je nedvomno v manjšini. Njen nastop ne bo pripomogel rešitvi vprašanja. Isto je treba povedati o stališču, katero so zavzele »Poslednija Novosti« (pariški demokratsko --republikanski organ Miljukova). Po njih mnenju se mora metro-polit Evlogij brezpogojno uboga U. Emigracija naj pomaga u postaviti normalno stanje cerkvene uprave. Draga domovina ni istovetna z boljševiki. Končno se zateče list k neki »re-servatu mentalis«: — če se bomo smatrali za državljane sovjetske zve?.e, to še no poment, da bi morali odobravati vsak nastop »našo vlade«. Temu stališču, ki je taktično gotovo veliko bolj pametno nego stališče nepomirljivih mo-narhistov, poslavljajo drugi nasproti dejstvo, da prav za prav še nimamo v rokah končno-veljavnega odloka moskovske patriarhijo. Me-tropolit Sergij je le začasni varuh patnnrho-vega prestola. Pravi patriarhov namestnik, melropolit Poter, je še vedno v ječi in ne vemo, kaj on misli o sporazumu. Končno je naloga začasno sinodo, o sklicanju katere piše Sergij, da pripravi so bor . Šele sobor bo izvolil po zastopnikih vseh škofij stalno cerkveno upravo in šele ta bo odločaj« o usodi inozemskih ruskih fara. Ali ne l>o metropolit Evlogij po podani pismeni izjavi, katero zar Boji in težavo poslevodečega predsednika SDS nazorov«, zahteva pa od emigrantskih duhovnikov in škofov pismeno obljubo, »da ne bodo dopustili v svojem javnem, posebno pa cerkvenem delovanju ničesar, kar bi se lahko smatralo kot izraz nelojalnosti napram sovjetski vladi«. Vsi, ki nočejo poslati te izjave, »bodo odpuščeni iz sedanje službe in izključeni iz števila moskovski patriarhiji podrejenih duhovnikove Vsi verniki v emigraciji morajo z metro-poiitom Sergijem vred priznati, da pomeni upostavitev »po vladi priznane osrednje cerkvene uprave« veliko pridobitev za Cerkev. V političnem oziru je to dokaz popustljivosti eovjetov, kj se končno uradno pogajajo s pra-vostlavjem, katerega zgodovinske pravice so vendar našle po dolgem boju neko priznanje. Nihče ne bo obsojal moskovskih cerkvenih voditeljev, če bo stal ta »konkordat« težke žrtve. Saj so se vršila pogajanja v ječi, iz katere je prišel metropolit Sergij šele po podpisu sporazuma. Pravoslavni emigranti so pa prišli v izredno težek položaj. Za splošno zadrego je jako značilno izredno raznoglasje emigrantskega tiska. Desničarska »Rossija« (organ P. Struveja v Parizu, glasilo zmernejših monar-histov okoli velikega kneza Nikolaja) piše, da nima emigracija nobenih državno-pravnih vezi s sovjeti. Begunci niso več sovjetski državljani. Duhovščina, ki bi Izjavila lojalnost napram »ovjetom, bi ostala brez župjjanov in osramočena. Morala bi »e povrniti na Rusko kot pastirji brez ovac. Vsled tega oanačuje »Rossija« moskovsko zahtevo kot »brezsmisel- no in neizvedljivo«. Sorgijeva okrožnica v »Iz-vestijah«, tako izvaja dalje Stnivejev list, obsoja »umore, požige, bombe«. Poziva pravoslavne »obvarovati zvestobo domovini, deliti veselje in žalost sovjetske zveze«. Te (morebiti neprostovoljne?) zahteve so v nasprotju s pismom istega metropolita Sergija iz ječe na notranjega komisarja od 10. junija 1927. Cenzura je gotovo pristrigla to izjavo, ki govori vseeno o »nepremostljivem nasprotju« med brezverstvom in vero, materializmom in naukom o božji previdnosti. — Še bolj odločna je izjava na otoku Salvoki zaprtih škofov (ki je prišlo k nam po nelegalnih potih in se torej izognila komunistične cenzure). Jetniki moško pišejo, da niso politični napadi na Cerkev nikakor upravičeni. Cerkev upošteva vsako vlado od despotije stare Turčijo do republike ameriških Z edin jenih držav. Rušita cerkev se je odrekla vsakemu političnemu delovanju. Toda verski nauki bodo vedno nasprotovali uradni komunistični filozofiji. »Dušo Cerkve, pogoj in zmisel njenega obstoja tvori to, kar odločno pobija komunizem.« Žalostna zgodba Žive cerkve kaže, da ni mogoče doseči sprave dveh nasprotnih svetovnih nazorov. Cerkev jo pripravljena po Kristusovem nauku »dati cesarju, kar je cesarjevega«, a odločno izjavlja, da ne more tudi država več zahtevati od cerkve. Pravoslavna cerkev »nikoli ne more postati služabnica države«, četudi so ne briga za politiko. Vsak naj gre svojo pot... — Tako pravijo ti emigranti. Ni dvoma, da bo zidaj desničarska duhov- Industrije! in podjetniki. Vsled nacionalizacij" in sekvestrov SDS ste utrpeli milijone. Ali boste še volili to stranko? Pozivamo tudi vas k skrinjicam dr. Korošca. Vsem našim pristašem, prijateljem in simpaiizerjem! Volivni položaj je za SLS v Ljubljani, kakor tudi po vsej Sloveniji izvrsten, kakor Se nikdar. Vse to naši politični nasprotniki prav dobro vedo, zato poizkušajo v svojih listih z najgršimi izmišljotinami in lažmi ujeti kako kroglico. Prosimo, da somišljeniki in prijatelji Slovenske ljudske stranke zlasti zadnje dni, to je v petek, soboto in nedeljo opozore volivce, naj ne verjamejo te dni nobenemu nasprotnemu časopisn in nobenemu plakatu in letaka, ker je celo to mogoče, da bodo žerjavovci izdali kak letak s podpisom naše stranke ali kakega našega somišljenika ali pa mogoče zopet kardinala Gasparrija. Samo to, kar prinašata »Slovenec« in »Narodni dnevnik« je resnica, kar pa bosta pisala posebno v petek, soboto in nedeljo »Jutro« in »Narod«, to pa bo vse sama gola nesramna laž, katero že zdaj kuhajo. Posebno debelo laž so esdeesarji, kakor smo dobro informirani, pripravili za soboto in nedeljo in boste ta dneva brali v »Jutru« kar cele falzifikate in falzificirane izjave. Zato naj nihče ne nasede! Od enega volivca je včasih odvisna zmaga poedinega kandidata. Zato nujno prosimo, da niti eden naš volivec ne ostane doma. Z božjo pomočjo naprej, do popolne zmage! Neodločnim simpatizerjem! — Sama simpatija SLS pri volitvah nič ne pomaga. Treba je, da gremo vsi na volišče in glasujemo za dr. Korošca. Program S&S. Zadnji > Kmetski liste poroča tudi o programu samostojnežev. — Toda samostojneži so bili skoro tri leta v vladi, pa niti ©ne točke svojega programa niso izvršili: niso razdolžili kmeta, niso napravili kmetijstvu ugodne carinske pogodbe, niso izenačili davkov, niso skrajšali vojaške službe itd. Lepo pišejo, da so za rezdelitev veleposestniške zemflje, a Kmetski list« je svoj čas sam pisal, da je g. Radič, ki so samostojneži sedaj z njim v zvezi, zoper agrarno reformo. Venomer pripoveduje samostojna gospoda, da ni proti veri in da se bo celo borila proti tistim, ki »poizkušajo narod zavajati v brezverje«. A glej — glasovali pa so za kancelparagraf. Slovenski kmetje vse to vedo, zato pa bodo dali dne 11. septembra svoje glasove resnim možem, a ne takim politikom, kakor so Radič, Prepeluh, Pucelj itd. Milijoni Jadranske i Slavenske banke vpijejo proti SDS. Radikalna mladina v Sloveniji? Esdecsarsko časopisje jo razbobnalo vest, kako, da neka »radikalna mladina« protestira proti temu, da bi slovenski radikali volili SLS. Slovenska javnost, ki o obstoju kake radikalne mladine pri nas ni dosti vedela, se začudeno sprašuje, kdo so ti mladi fantje in kaj predstavljajo pri nas? Kakor nas obveščajo sedaj, se prva slutnja vsakega razsodnega človeka o tej vesti, izkazuje zsa pravilno, namreč, da gre zopet le za smešno in neumno esdeesarsko intrigo. Ko je bila slovenska univerza ustanovljena, so ugodni pogoji študiranja v Ljubljani ter slovenska gostoljubnost privabila k naim kakih 50 srbskih študentov. Ti študentje, nepoučeni o naših političnih razmerah, so kmalu nasedli raznim zanjkam SDS, ki jim je s sramotenjem in z obrekovanjem vsega, kar čuti in lisli slovensko, počasi vlivala svoj strup v dušo. Res je polovica teh študentov vstopila v tukajšnje sam. dem. akademske kluibe, ostala polovica pa je nastopila kolikor toliko samostojno in je na tleh ljubljanske univerze osnovala radikalski klub »Jug«. Skoro vsi srbski študentje pa so postali kmalu popolnoma odvisni od SDS, in smelo trdimo, da jim je postala SDS bližja stranka, kakor NRS, h kateri se del njih vsaj na navidez dosedaj še vedno prišteva. Tudi slovenski dijaki na univerzi so vedno z začudenjem opazovali, kako so šli radikalni študentje vedno čez drn in strn s sam. demokrati, pozabljajoč pri tem, da so člani PP vlade že davno minuli iu da se nikoli več ne vrnejo. Če torej časopisje SDS govori o protestu radikalne mladine v Sloveniji proti zvezi med SLS in NRS, naj se slovenska javnost zaveda, da gre tu le za nekaj od SDS popolnoma odvisnih srbskih študentov, ki so dejansko že davno postali pristaši SDS. Trdno pa smo prepričani, da bodo oni srbski študentje, pristaši NRS, ki so od SDS neodvisni, to najnovejšo intrigo SDS z njim kar najodločnejše obsodili. htevajo sovjeti, tudi povabljen v Moskvo in kaj ga tam čaka? Ni dvoma, da je Evlogij obvezan biti pokoren moskovski patriarhiji, M ga je poslala v Pariz. A tudi v tem slučaju mora počakati na sklicanje sobora ali izvolitev novega patriarha. Sedanja začasna uprava v Moskvi nima tozadevne postavne oblasti. Vsekakor ni pričakovati z ozirom na kar-lovški razkol, da bo emigracija vstanu dati soglasen odgovor na moskovske zahteve. Me-tropolit Evlogij, ki je sklical v Pariz posvetovanje duhovnikov in laikov (Struve, grof Ko-kovcev, prof. Zenjkovski, prof. Glubokovski, prof. Kartašev i. dr.) še ni prišel do končnega sklepa. Samo nepotrjene vesti angleške »Daily Mail« poročajo o njegovem brzojavu, v katerem zagotavlja Sergija, da bo slej ko prej strogo izločil vsako politiko iz svojega cerkvenega udejstvovanja. Molimo za mučeniško rusko duhovščino, da bi jo v tej težki odločitvi vodil Sveti Duh! Pravoslavna cerkev je izgubila Bvojo mogočnost in bogastvo, toda verski ogenj gori v njej kakor nikoli poprej. Iz preganjanj se rodi nova utrjena vera. Visokospoštovani nadškof latiški, Ivan, je izjavil sotradniku >Slova< (Riga), da je pokazal metropolit Sergij najvišjo mero ponižnosti ln spravljivosti. Podpisal je postavljene mu zahteve, toda bo-▼jeti še niso podpisali »konkordata<. Ce bodo tudi /daj ostali zvesti dosedanji nestrpnosti, bodo imeli verniki popolno pravico odtod izvajati naravne zaključke. Ce pa sovjeti zares hočejo Cerkvi dati svobodo, bo ravno zanje največja korist. Kako sodi tujina o »voiivnem terorju" v Jugoslaviji. Esdeesarsko časopisje kar noče nehati s svojim trobentanjem o voiivnem »terorju« v Jugoslaviji. V dokaz, kako sodi dobro informirano inozemsko časopisje o volitvah v Jugoslaviji, navajamo nekaj odstavkov iz članka »Wahlaufmarsch In Jugoslavien«, ki je izšel v nedeljski številki »Miinchener Neueste Nachrichten«: »Ministrski predsednik Vukičevič je obljubil svobodne volitve in vendar nočejo pojenjati pritožbe o neznosnem »voiivnem terorju«. Te pritožbe se pojavijo pri vsakem voiivnem gibanju in nezaslišane nasilne in grozepolne volitve meseca februarja 1925. leta so pokazale, kako zelo so utemeljene: od oblasti tolerirane oborožene tolpe so poizkušale ukloniti volivce željam vlade z življen-skimi in telesnimi grožnjami, s požigi in drugimi težkimi nasilji. Od vsega tega ni, do sedaj vsaj, ničesar opaziti in nepristranski opazovalec mora celo ugotoviti, da izhajajo pritožbe o omejevanju volivne svobode od onih, ki sc radi vse svoje preteklosti zato najmanj poklicani. Nad volivnim terorjem oblasti sc pritožujejo sedaj le oni, ki ga sedaj ne morejo uporabiti v svojo lastno korist. Vendar pa se pojavlja, mogoče ravno zato, ker ni terorja od zgoraj, naraščajoč teror od spodaj. V Srbiji se množe najbolj divji izgredi med nasprotnimi skupinami. Bivii ministrski predsednik Uzunovič je bil nekaj dni zadržan v Nišu, ker so se bali za njegovo varnost. Da, celo na Hrvatskem je bil pred kratkim od pristašev hrvatske seljačlce stranke neki politični nasprotnik mučen na naravnost zverinski način do Bmrti. Razbrzdane politične strasti se bodo stopnjevale najbrže do dneva volitev in na dan volitev samih v teh ozemljih še do mnogih obžalovanja vrednih dogodkov, toda oblasti ne moremo po njihovem sedanjem zadržanju dolžiti zato. V Vojvodini in v Sremu, kjer je največ Nemcev naseljenih, ravno tako tudi v Sloveniji, pa ne more biti o ogrožanju volivnega terorja niti govora.« Kljub tem ugotovitvam, ki smo jih mi že zdavnaj priobčili in ki jih sedaj objavlja tudi vse važnejše inozemsko časopisje, pa bosta »Jutro« in »Slovenski narod« še vedno kričala o voiivnem terorju in da je ta zlasti velik v Sloveniji. Verjeli pa' jima bodo samo oni, ki so jima leta 1925. verjeli, da volivnega terorja ni.. t Kdo bo iodpravi! vse dosedanje krivice državnim uslužbencem? Sedanji finančni minister dr. Markovič jc dal izjavo, da bo črtal iz prihodnjega finančnega zakona vse člene, ki ne spadajo v fin. zakon. Tako bodo odfrčala iz njega vsa vne-bovpijoča radičevska določila, ki kratijo državnim uslužbencem pravice, določene po zakonu o državnih uradnikih in ostalih uslužbencih. Ako hočete državni uslužbenci, da bo prihodnja vlada branila vaše pravice, volite 11. septembra Slovensko ljudsko stranko, ki bo uredila vse pereče zadeve dnevničarjev-služiteljev in zvaničnikov, ki jih je radičevski finančni zakon pahnil iz zakona o državnih uradnikih. Slovenci! Pod zastavo SLS smo Slovenci impo-nirali tujemu Dunaju in pod njo smo si v naši mogočni narodni državi priborili Častno mesto med brati: ta zastava je porok naše bodočnosti. „Jutro" in kateheti. Presneto mora slabo presti našim demokratom, da so se v nedeljski številki (dne 4. septembra) spomnili celo ubogih podeželskih duhovnikov-katehetov. V svoji dobrot-Ijivosti in sočutju do njih piše list, ki je doslej ob vsaki najmanjši priliki metal kamenje nanje, kar celo kolono o krivici in zapostavljanju pri nagradah od strani vlade. Čudno je le to, da se tem »jutrovcem« naenkrat smilijo gladu joči kaplani sMaj tik pred volitvami! Zakaj pa poprej, ko je vladal zloglasni PPŽ režim, niste vedeli o tem? Pa ja ne boste lovili za nedeljske volitve kroglic naših kate-hetov — rimskih hlapcev?! Drugače si pač ne moremo razlagati dotičnega članka, ki od začetka do konca ni drozega nego kup zabavljanja na naše vrle poslance, oziroma Jugoslovanski klub. Res je duhovščina konjiške dekanije poslala prošnjo na Jugoslovanski klub s pripombo, naj izpesluje v Belgradu čimprejšnje izplačilo za katehetske ure. Toda ta reč nima s politiko prav ničesar opraviti. »Jutru« in SDS lahko povemo, da štajerska duhovščina s konjiško vred še bolj trdno stoji v vrstah SLS pod vodstvom dr. Korošca kot kdaj poprej, kajti v svesti smo si, da le od tu imamo pričakovati izboljšanja našega gmotnega vprašanja. Hinavsko zavijanje pa svobodomiselnim demokratom v >Jutru« prav nič ne koristi, kajti s stranko, ki je že opetovano po svojih ljudeh jasno pokazala vso svojo mržnjo do nas, nima katoliški duhovnik prav nič opraviti. Zato tudi dvomimo o resničnem stanju duhovnika, ki bi iskal svojo ipravico do plače potom »Jutra«. Vsekakor si bomo pa dobro zapomnili besede tega lista, kjer pravi, »da so poslanci in cela SDS vedno priznavali upravičeno zahtevo katehetov glede njihovih minimalnih nagrad«. Da bomo pa res čimprej prišli do tega izplačala, bomo pa sedaj zadnje dneve pred volitvami s podvojeno močjo šli na delo v dosego čim sijajnejše zmage SLS in njenih poslancev. Upamo, da se jutro vci ne bodo skesali svoje pripravljenosti, da podpirajo naše poslance v parlamentu tudi po volitvah. Kdo je pomagal državnim uslužbencem? Sedem let je bila Samostojna demokratska stranka na vladi, pa ni hotela dati državnim uslužbencem polovičnih voženj. To je dala Davidovič-Koroščeva vlada državnim uslužbencem, ko je prišla leta 1924. za tri mesece na vlado. Kajti tedianji železniški minister g. profesor Sušnik kot državni uslužbenec je vedel saim najboljše, s čim je treba pomagati državnim uslužbencem. Ta vrli mož zopet kandidira v narodno skupščino. Zato je dolžnost vsakega državnega uslužbenca, da voli dne 11. septembra Slovensko ljudsko stranko, ki bo znala ščititi že pridobljene pravice državnih uslužbencev po svojih poslancih, ki so sami državni uslužbenci. Za zgradbo uradniških stanovanj na Slovenskem je SLS dosegla 2 milijona dinarjev. Kdo Je za svobodo državnih uslužbencev? Samostojna demokratska stranka je sedem dolgih let tiščala državno uradništvo z vso silo za vrat. To davljenje so čutili zlasti železničarji in poštarji. Gotova klika jih tli pustila svobodne niti v privatnem delovanju. Državni uslužbenci, spomnite se zadnjih državnozborskih volitev! In danes? Nikomut se ne grozi z Macedonijol Nikomur z odpustom iz službel Dasiravno ima Slovenska ljudska stranka ves državni aparat v rokah, ne skrivi niti lasu političnim nasprotnikom. Kdo vam je dal to dragoceno svobodo? Edini odgovor: »Slovenska ljudska stranka«! Zato volite dne 11. septembra vsi državni uslužbenci, ki ste za svobodo, le Slovensko ljudsko stranko. Kronski vpokojenci se prevedejo v dinarske. To je zasluga SLS, ki je iz~ vojevala to zakonsko določilo. 5 f.m r Volivni drobiž. »20 klerikalnih tigrov je imelo doslej vso moč«, pravi »Domovina«. — Ni res! 20 poslancev pri centralistični ustavi malo ali nič ne pomeni, ako niso v zvezi s kako močnejšo stranko. Tako zvezo je dr. Korošec sedaj ustvaril, zalo bodo šele v bodočem državnem zboru tudi »klerikalni tigri« prišli v korist slovenskega gospodarstva in v škodo esde-esarske denuncijantske klike do moči, ki našemu narodu gre. »Čas obračuna je prišel, v nedeljo bo izvršen« prorokuje čisto pravilno žerjavovski tednik. Zerjavovska »gostilničarska omizja«, ki jih imenujete »krasne shode« in veličastni tisočglavi tabori SLS v Ljubljani in na deželi potrjujejo, da bo »čas obračunov v nedeljo« res prišel in da bo pomenil za esde-esarje velikansko katastrofo. »Dajmo enkrat moč napredni stranki«, poživlja »Domovina«. Da bo zopet kod kaka bančna polomija. »V celi državi je znano, da bo v bodoči narodni skupščini najmočnejši poslanski klub Narodni seljački«, pripoveduje g. Pucelj v »Kmetskem listu«. — Prepričani smo, da vsega tega še sam Pucelj ne verjame. Pri volitvah v oblastno skupščino je namreč dobil Radič nad 200.000 glasov manj kot prej in pri občinskih volitvah prejšnjo nedeljo v Zagrebu skoraj polovico manj glasov, kot prejšnje čase. G. Pucelj bo 11. septembra zelo razočaran, ker ne računa z dejstvi, ampak le s svojimi pobožnimi željami. »Kmetje skupaj! Kmetje naprej!« kliče na pomoč radičevska gospoda v »Kmetskem listu«. — Nepotreben poziv, kajti slovenski kmetje so že »skupaj« in bodo šli 11. septembra pod zastavo SLS »naprej«, da poženejo SKS, kamor spada. 2cne in dekleta kliče »Kmetski list« na pomoč. Še nedavno pa je glasilo samostojnežev hujskalo može, naj svojih žena ne poslušajo. Tudi je »Kmetski list« vedno odločno nastopal proti ženski volivni pravici. Zdaj, ko leče samostojnežem voda v grlo, pa naj jim ženske pomagajo. Za agitacijo jim priznavate sposobnost, kaj ne, za volivno pravico so pa Uradnih! § — Da maSCnjsmo naše Eitsoge pod SDS preganjane tooarlie in niiiisoe bedne drnžine - osi na uo-lišce - usi za dr. Korošca. bile samostojneiem ženske »Se preneumne«. »Kmetski list« naj nikar ne misli, da je vse to že pozabljeno, Ženske bodo že storile svoje tudi pri teh volitvah, toda za slovenske radi-čevce prav nič. »Pokvarjena gospoda je in ostane pokvarjena in ■ to je treba 11. septembra obračunati«, pravi glasilo samostojnežev. — Se bo zgodilo. Tudi slovenski radičevci boste izginili, saj je »Kmetski list« svoj čas sam pisal, da hrvatskega kmeta ne vodijo kmetje, ampak — zagrebška pokvarjena gospoda. Sa-mostojneži ste se s to gospodo zvezali, z njo boste tudi propadli. Razbita SLS. Tako stoji črno na belem v >Kmetsikem listu«. Gospodje radičevci so toliko naivni, da — mislijo, da mora njiih bra-vec to verjeti .Ker pa jo naš kmet pameten, ima taka, laž le ta učinek, da se vedno bolj odmiKa od radičevcev. Naj bi > Kmetski list« malo pojasnil, kako mu jo ušel g. Kušar, bivši načelnik stranske, k Žerjavu, kako je šel k g. Pivku bivši poslanec samostojnih kmetov Urek. Kje je razdor, k jo razbita stranka? — Še dva dni se lahko baha SKS, potem je konec slave. Spomin na njo pa ne bo slaven. Zveza z zapadno demokracijo. Zerjavov-ski proglas pravi, da tvori Ljubljana zvezo z zapadno demokracijo. Prav lepo! Samo kako si predstavlja samostojno-demokratska gospoda zapadno demokracijo, da si upa s tem v Ljubljani agitirati? Ali v zapadni demokraciji streljajo delavce, ne da bi se oblasti za to zmenile? Ali v zapadni demokraciji sti- skajo delavcem prste? Ali tam poznajo Pri-bičevjče in Žerjave? Ali tam poznajo izjave, da ne sme biti v treh letih v državnih uradih nobenega uradnika, ki ni samostojen demokrat? Kako se tradi g. Žerjav. Iz Žirovnice na Gorenjskem nam poročajo, da dobivajo gori volivci osebna Žerjavova pisma, v katerih prosi »v interesu naprednega značaja okraja« za kroglice za »Združeno gospodarsko listo«. Gospodu, ki pošilja pisma tudi našim somišljenikom, povemo, da je ta napor čisto odveč. Gorenjci že vedo, kaj bodo volili. »Gospodarske« liste, ki je v tako bližnjem sorodstvu z gospodi, .ki so »gospodarili« in dogo-spodarili pri Slavenski banki itd.., nihče pametnih ljudi ne more voliti. Napreden okraj kot je res radovljiški, pa ve, kako so 5e predvojni »naprednjaki« ovirali gradbo elektrarne na Završnici, Škoda, da se g. Žerjav nI obrnil na kak drug okraj ponujat »gospodarsko« listo. Saj bi mu g. dr. Dinko Puc gotovo vedel povedati, kje so kaki drugi kraji »ob prometni cesti«, ki rabijo demokratskega »gospodarstva«. Popolna garancija državnim uslužbencem. G. Vargazon pravi, da nudi dr. Kramer popolno garancijo, da bo vnet in uspešen zastopnik upravičenih teženj državnih uslužbencev. V čem bi bila ta garancija, je g. Vargazon pozabil povedati. Najbrž tudi ne bi vedel, če bi ga kdo vprašal. Ali naj nudi garancijo državnim uradnikom stranka P.-P. režima? Pribičevič čisto sam. PRIBIČEVIČ NAPADA ZDAJ TUDI PAŠIČEVCE IN DAVIDOVIČA. - DAVIDOVIČ IZJAVLJA, DA NJEGOVI GOVORI NISO BILI NAPERJENI PROTI VLADI. r Belgrad, 8. sept. (Izv.) Ker so se izkazale kot jalove vse intrige pašičevcev in sam. demokratov, napada Pribičevič sedaj po vrsti vse. O proglasu pašičevcev pravi, da je to limonada brez svežosti in okusa Trifkoviča, ki se ne more zagovarjati, da je predlagal Vu-kičeviča za predsednika. V isti sapi napada davidovičevce, ker da so šli ti, kot govorijo, v vlado samo zato, da resignirajo svobodne volitve, da pa še nikdar ni bilo toliko volivnega terorja pri nas kakor danes. Razumljivo je, da politična javnost odreka Pribičeviču kvalifikacijo za ožigosanje nasilja, ker še nihče ni pozabil PP režima. Toda ozadje teh napadov je še drugo. Dočim so naši prečanski demokrati vse stavili na Davidoviča, ki da ruši vlado, javlja Davidovič sam, da njegov ostri govor v Belgradu ne more izzvati reperkusij v vladi, ampak dlft, 8ro boj le proti osebi g. Vukičeviču, ki da ima nalogo, da zbere okrog sebe stranke in da ustvari predpogoje za zboljšanje razmer v naši državi iu da v tem ni uspel. Demokrati pa da morejo vsak dan potrkati na katerakoli vrata. V političnih krogih se misli, da se Davidovič sam zaveda, da je Šel v strankarski borbi za Belgrad predaleč, da pa se razume, da hoče dobiti oba mandata v Belgradu, za kar mu daje jamstvo ogromno popravljanje cest in ulic v mestu baš pred volitvami. Radikalni kandidat Boža Maksimovič isto-tako napada z vso silo, da bi prodrl. Zato tudi on ostro nastopa in pripravlja na pritisk radikalov poleg mnogih manjših shodov za soboto velik shod. Pribičevič bo nazadoval. Tudi to je gotovo, da bo ostal izven vsake kombinacije in da se mora zadovoljiti le z ugibanjem, ali bo bodočo vlado sestavil Vukičevič ali Davidovič ali Marinkovič. Kaj pisarijo somostojni demokrati v BeSsrad. r Belgrad, 8. sept. (Izv.) Popolnoma pohabljeni slovenski demokrati odlagajo sedaj kukavičja jajca v belgrajske liste. Tako poročajo iz Ljubljane, da vodijo v Sloveniji veliko akcijo, zlasti na Štajerskem, kjer je imel nosilec liste dr. Pivko najmanj 97 shodov in sestankov, da pa bo imel pred volitvami še sedem sestankov, skupno torej 104, kar kaže, da se sam. demokrati zelo brigajo za volitve. V ljubljanski oblasti sam. demokrati čvrsto napredujejo. Najbolj zanimivo je pisanje o Ljubljani, kjer da so najmočnejša stranka in da dobi dr. Kramer čisto sigurno ljubljanski mandat. Manjka samo še povest o volivni sreči dr. Kramerja, ki se bojuje v Ljubljani proti zakonu o zaščiti države, o katerem se Svetozar Pribičevič v Srbiji hvali, da je in ostane otrok SDS. Istočasno se tu delajo stave, da bodo dobili demokrati v ljubljanski oblasti le količnik. Za Ljubljano pa nihče ne dvomi o zmagi dr. Korošca. Zadniš dnevš pred volitvami v Belgradu. r Belgrad, 8. sept. (Izv.) Zadnji dnevi pred volitvami so kakor soparni dnevi pred nevihto. Tako v Belgradu kakor v provinci se dela s podvojeno močjo in naglico. Plakat proti plakatu, shod proti shodu, objavljajo se fotografije dokumentov, ki naj kompromitirajo razne kandidate in stranke. Posebno oster je boj v Belgradu in v onih krajih, kjer je več kandidatnih list. Predsednik vlade Vukičevič se nahaja v Srcmu, da podpre Božo Maksimoviča, ki se mora boriti s pašičev-cema Janjičem in Ljubo Popovičem. Ravno tako ima shode Ljuba Davidovič, da odbije s tem Vukičevičeve izjave. Danes se je vrnil v Belgrad Svetozar Pribičevič, kjer je imel konferenco glede glavnih šlagerjev sedanje volivne borbe. Popoldne je odpotoval v Jagodnico. V Belgrad je prišel tudi predsednik bivše skupščine Marko Trifkovič, ki pa je v mrzlični nervoznosti takoj odpotoval v Sombor, da bi napadel Vu-kičeviča. Zasedanje društva narodov. v Pariz, 8, sept. (Izv.) »Havas« poroča, da je baje poljska delegacija v Ženevi sporočila zunanjim ministrom locarnskih držav, da ne more akceptirati od njih zahtevane kodifi-kacije njihovega prvotnega predloga, ker bi to politično vrednost poljske iniciative in pričakovane posledice napravilo iluzorne. Poljska delgacija je zato stopila v stik s svojo vlado, da dobi nove instrukcije. V krogih D. N. se obžaluje, da so težkoče, o katerih so mislili včeraj zvečer, da so po pristanku Brianda, Chamberlaina in Stresemanna že odstranjene, s tem na novo prišle na dnevni red. v Ženeva, 8. sept. (Izv.) Ker danes dopoldne še vedno ni prišlo do soglasja o poljski resoluciji, je plenarni zbor enostavno nadaljeval glavno debato o poročilu sveta. Li-tvanski ministrski predsednik Valdemar se je pečal z vzhodnoevropskim problemom. Ugovarjal jc teoriji, da bi bil mir v glavnem odvisen od razvoja centralne Evrope. To je napačno, ker bi razvoj v vzhodni Evropi utegnil postati miru še bolj nevaren. Tam so nastale po vojni nove države, katerih sosedi bi radi videli, da bi zopet izginile. Naslednji govornik, norveški predsednik narodne skupščine Hambro, je najostreje kritiziral metode v D. N., ki da so veliko preveč odvisne od ego-ističnega duha velesil. Hambro je pritrdil mnenju holandskega ministra za zunanje stvari, da postaja javno mnenje, posebno prekomorskih držav, D. N. vedno bolj neugodno. To je posebno posledica tega, da D. N. doslej ni moglo oživotvoriti sklepa o nezakonitosti vojne. Najostrejšo kritiko zasluži tudi Svet D. N., iz katerega se načenja oblikovati nekakšen vrhovni svet, ki uvaja nov oziroma čisto star način tajne diplomacije in ki rešuje najvažnejša vprašanja, preden se sploh obravnavajo v Svetu D. N. Nihče ne more zameriti ministrom velesil, ako v Ženevi svoje stvari obravnavajo skupno, ako pa odločajo že vnaprej o važnih vprašanjih D. N., prekoračijo s tem okvir svojega pooblastila in D. N. je v nevarnosti, da zgubi Kdo ie Ščitil trbooelfske rudarje? Edino le zastopniki SLS! vodstvo iz svojih rok. Varstvo miru, ki naj bi bila stvar D. N., postane s tem zopet stvar velesil, ki pred vojno niso baš dokazale, da se na to stvar dobro razumejo. Hambrovo kritiko je ves zbor več minut dolgo glasno obravnaval, čemur se je pridružila tudi galerija. Končno je govoril še grški delegat Po-litis, ki se je izjavil proti holandski resoluciji. v Ženeva, 8. sept. (Izv.) Na današnji dopoldanski seji Društva narodov se je zbralo še več občinstva, kakor dopoldne, ker se je pričakovalo, da se bo začela že za dopoldne napovedana razprava o varnostni resoluciji. Pričakovane senzacije pa ni bilo. Zunanji ministri Francije, Anglije in Nemčije niso govorili. Na vprašanje poljske dclegacije je odgovor poljske vlade sicer menda že prišel, toda odklonilen, odnosno predlaga nekatere spremembe. Zato ni misliti, da se bo debata o tem še danes vršila. Niti to ni gotovo, ali se bo mogla vršiti jutri dopoldne. v Ženeva, 8. sept. (Izv.) Na današnji seji sveta Društva narodov je bil sprejet predlog, da se število članov mandatne komisije zviša od 9 na 10. Novi član te komisije bo imenovan v tajni seji sveta Društva narodov. Dalje se je razpravljalo o pristanišču za poljske vojne ladje v Gdanisikem. Najprej se bodo vršila direktna pogajanja med Gdanskim in med Poljsko na licu mesta, preden se bo svet Društva narodov pečal s tem vprašanjem. Na predlog dr. Beneša se je potem razpravljalo o poročilu finančne komisije glede finskega predloga za finančno podporo napadene države. Pri tem poročilu je dal Chamberlain spričo diskusije v Društvu narodov posebno pomembno izjavo. Med drugim navaja, da bi gotovo bilo zelo dobro, če bi se mogla organizirati solidna finančna pomoč za žrtve napada in da bi že zavest sama, da obstoji taka pomoč, veliko pripomogla k temu, da bi se nevarnost napadov zmanjšala. Angleška vlada pa bi za dovolitev take finančne pomoči najprej morala imeti odobritev parlamenta in tako odobritev bi parlament vedno dal samo, ako bi bila dana protivrednost. Dalje bi morala biti dana tudi gotovost, da se bodo bremeua za tako finančno pomoč primerilo razdelila. Četudi angleška vlada načrt popolnoma priznava, ga ne more posebej obravnavati, temveč samo v zvezi z drugimi načrti za varnost in razorožitev. Anglija bo počakala na rezultat razorožit vene konference. Ta izjava Chamberlaina se splošno smatra kot poskus presije s strani Anglije, ker Anglija ne sprejmo nobene obveze, tudi nobene fi-> nanone obveze za morebitno pomoč Društva narodov, dokler z začetkom splošnega razoro-ževanja ni ustvarjena varnost in zmanjšana nevarnost konfliktov. Svet Društva narodov je stvar odgcdil za pozneje, ker hoče počakati najprej, kakšno stališče bo zavzelo zborovanje Društva narodov k predlogom za zvišanje varnosti. v Ženeva, 8. sept. (Izv.) Na današnji popoldanski seji Društva narodov je iimel uia-žarski delegat grof Apponyi eno uro trajajoč govor, v katerem je ua kratko omenil tudi manjšinski problem. Pri tem je z vso jasnostjo izjavil, da gre pri tem enostavno za dve različni pojmovanji: ali naj se 6 počasno ab-sorbcijo manjšine asimilirajo, ali naj se jim pustijo njihove kulturne iu narodne posebnosti. Izjavil je, da se lahko strinja s tem, če so izvrši asimilacija ob čuvanju kulturnih poseli nosti. Popolno asimilacijo pa odklanja. V glavnem pa je v svojem govoru razpravljal o razorožitvi. Zopet incident na ffrancosko-italijanski meji. v Pariz, 8, sept. (Izv.) »Matin« poroča, da je na francosko-italijanski meji pri vasi S. Sauveur du Tunel prišlo do novega obmejnega konflikta. Dva vaščana iz tega kraja, ki imata zemljišče tudi na italijanski strani, sta šla radi poljskega dela v neko poslopje na tem zemljišču. V noči od pondeljka na torek so ju naenkrat zbudili štirje fašisti in ju brez vsakega pojasnila aretirali. ŽRTVE NEMIROV V NAGPURJU. v London, 8. sept. (Izv.) Po uradnih poročilih je bilo pri zadnjih nemirih med Hindi in Mohamedanci v Nagpurju ubitih 25 oseb, ranjenih pa preko 180. UKINJENJE ODNOŠAJEV MED ANGLEŠKIMI IN RUSKIMI STROKOVNIMI ZVEZAMI. v London, 8. sept, (Izv.) Na današnji seji kongresa strokovnih zvez v Edinbourghu je z veliko večino bil sprejet predlog glavnega sveta, da se ednošaji z ruskimi strokovnimi zvezami ukinejo. Zelzničarska strokovna zveza se je izjavila proti ukinitvi. Macdonald v svojem govoru ni prišel do tega, da bi govoril o ukinitvi odnošajev. Izjavil je, da bo angleško delavstvo imelo uspehe samo v mednarodnem miru in čimbolj se dela za tak mir, tembolj se mora poskušati, da se da Društvu narodov moralična in politična avtoriteta. KONFERENCA NASLEDSTVENIH DKŽAV. r Praga, 8. sept. (Izv.) Dne 21. oktobra bo v Parizu konferenca nasledstvenih držav o novi ureditvi avstro-ogrske papirne rente, ki se nahaja v inozemstvu. Letalske vesti. v Ncwyork, 8. sept. (Izv.) Ker je že minulo 24 ur, odkar je letalo »Old GlorjK klicalo na pomoč, smatrajo v Ameriki, da je letalo uničeno. V vladnih krogih, kakor tudi splošno v javnosti se množijo glasovi, da se morajo prekomorski poleti staviti pod vladno kontrolo in da se morajo v bodoče slabo pripravljeni poleti zabraniti. Tudi o poletu Lon don—London, ki traja že 18 ur, doslej ni no benih poročil. v London, 8. sept. (Izv.) Kakor poročaj« iz Sidneya, namerava avstralska vlada prepo vedati letalom, razen vodnim letalom, poletf za dalj kakor 50 milj od obale. v Kimigsberg, 8. sept. (Izv.) Danes je prispelo na letališče v Konigsbergu rusko letak >Ant III.< Letalo vodi ruski letalec Žitanov ki namerava v 4 do 5 dneh preleteti progo Moskva - Konigsberg - Praga - Dunaj - Pariz -Berlin - Kodanj - Stockholm - Reval - Leningrad - Moskva. v Nowyork, 8. sept. (Izv.) Amerika je izgubila nade tudi glede letala Carling«, ker se ob uri, ki je bila proračunana, še ni pojavilo nad Irsko. Ker vzhodno od Nove Fund-landije divja silen ciklon, ki obsega velike daljave, se smatra, da je letalo padlo v morje. Grozovit umor. v Essen, 8. sept. (Izv.) Včeraj so tu odkrili grozovito hudodelstvo. V neki mali hiši so domači delavci v kleti začutili hud mrliški smrad. Policija je pod premogom našla dele ženskega telesa. V nekem čebru so našli drobovje, telo, roke in stegna pa so manjkala. Umorjena je bila 24-letna dekla Marija Koch. Po zdravniškem pregledu se je dognalo, da se je moral izvršiti umor že pred enim tednom. Dnevne novice —— m gre na noIiSCe. pomaga dr. Zerlaoni Za naše obmejne občine. G. minister n. r. Dušan S e r n e c se je obrnil na zunanjega ministra Vojo Mariniko-viča v sledečih zadevah s prošnjo za takojšno odpomoč. Prebivalci občine Rateče imajo paš-niške pravice na posestvu verskega zaklada v delu, ki danes pripada pod Italijo. Prebivalci iz Rateč, ki pasejo preko meje, morajo v zadnjem času plačevati take pristojbine, da so pašnrtške ipravice poslale iluzorne. Dvolastni-kom v Hotedršici otežuje italijanska oblast gospodarstvo s tem, da uporablja neki italijanski gozdni zakon tudi za pašnike, zasebne in skupue. Niti grmovja ne smejo sekati na tem ozemlju. — Minister se naproša, da intervenira pri italijanskih oblasteh, da te neznosne razmere urede. Šentvidčani i Danes, 9. septembra, ob 8. uri zvečer v Ljudskem domu v Št. Vidu nad Ljubljano shod SLS. Govori g. DR. KOROŠEC. Pridite vsi, da manifestiramo za našo stvari Žene, dekleta — skrbite, da gredo v vaši družini vsi volit in da vedo kako voliti. ic Somišljeniki. Po celi deželi trosijo radičevci vabila, v katerih vabijo naj bi volivci nasedli na SKS Hm. V tem oklicu se usti proti nasilju. Njih pristaši pa so ubili Talana. Njih pristaši so napadli poslanca Suš-nika. Tako njih vabilo laže samo sebi. — Opozorite na to vse volivce, ki prejmejo radi-čevsko vabilo. * Zaupniki! Ponovno najvljudneje prosimo, da vodite na dan volitev točen pregled, kdo je volil in kdo ne. Kdor ne gre volit v takih odločilnih trenutkih, ni noš in naj hodi potem okrog nasprotnikov. Prav za vsakega volivca torej stroga evidenca. — Tajništvo SLS. •k Zaupnike SLS prosimo, da nam v nedeljo zvečer takoj iz vseh volišč brzojavno ali telefonično sporoče izid volitev. Vsi brzojavni in telefonski uradi so odprti celo noč. Telefonska številka »Slovenca « je 2050 ali 2887. Na brzojavkah zadostuje naslov: Slovenec, Ljubljana. Uredništvo »Slovenca«. Ne motite se! Vsa štajerska brez izjeme voli v prvo skrinjico. Vse, kar spada pod volivno okrožje Maribor—Celje, torej tudi okraja Brežice in Laško, ki sta v ljubljanski oblasti. Vsa Kranjska razen Ljubljane voli r drugo skrinjcio, Ljubljana-niesto v prvo. ■k Intorvencija v w»devi ribolova na Cerk-niškem jezeru. Minister n. r. inž. Dušan Ser-nec je interveniral, da se uredi ribolov v Cerkniškem jezeru. Vršile so ae včeraj po- trebne poizvedbe v Cerknica in v vaseh oboB. jezera. Kolikor so se mogli udeleženci iz vprašanj in ugotovitev na licu mesta uvedite, je gotovo, da se bo cela zadeva rešila v prid prebivalstva. V Cerknici ste se pred občinskim odborom odposlanec velikega župana in okrajnega glavarja iz Logatca zanimala za re-zervatni lov v Dolenji vasi. Videli smo, da je tudi v tem korak ministra Serneca pomagaL V kratkem se izvrši ogled v zadevi ribolova še p< drugih vaseh ob Cerkniškem jezera. k Upokojitev. Prosvetni minister je upokojil Josipa Kardivarja, profesorja na celjski realni gimnaziji. k Iz državne služIte. Veterinar pri mariborskem okrajnem glavarstvu Peter Škofič je prestavljen k okrajnemu glavarstvu v Prevaljah. k Poljski učenjak v naši državi Pred par dnevi je prispel v Belgrad varšavski vseuči-laški prof esor Tadej ZielinsM, ki bo obisk ad tudi druge kraje v naši državi k Oprostitev od taks. Finančno ministrstvo je oprosti Lo plačevanja tal« pri prošnjah in vlogah Zvezo obrtnih zadrug v Ljubljana. k Povzotne pošiljke v prometu z Nemčijo. Po sporazumu z nemško poštno upravo se je s 1. septembrom 1927 uvedel med našo državo in Nemčijo vzajemni promet s odkupnimi priporočenimi pismi in paketi. Izterjani po-vzetni (odkupni) zneski se bodo vplačevali v naslovni državi na čekovni račun, ki ga bo označil pošiljatelj odkupne opšiljke. Največja odkupna vsota za Nemčijo je 800 mark. Kdor ostaja doma na dan volitev — škoduje sebi in drugim. k Razpisana je pogodbena pošta v Zgornji Polskavi (III/3). Jamčevina «00 Din. Letni prejemki: redna plača 6000 Din, doklada. (50% redne plače) 3000 Din, za odpravljanje in prevzemanje pošte izven uradnih ur 182 dinarjev, za prenašanje pošte 4745 Din in za selsko dostavo 2496 Din. Prošnje s prilogami maj se pošljejo na poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani do 18. septembra. Med prilogami mora tudi biti potrdilo krajevne oblasti, da ima prosilec zagotovljene prostore z» pošto kakor določa člen 16 pravilnika o pogodbenik državnik poštah. k Razglas. Z ozirom na driravnozborske volitve se z dovoljenjem velikega župana ljubljanske oblasti dne 1. septembra št 2283 v Loki pri Zidanem mostu sejem določen na dan 12. septembra 1927 letos izjemoma prestavi en dan kasneje in sicer raa dan 13. septembra 1827. Županstvo Loka pri Zidanem mostu, dne 6. septembra 1927. Župan- Koren. k Grozen zločin. V vasi Lačarak pri M4-trovici se je zgodil grozen zločin. 50 letni kmet Jankovič se je že dolgo prepiral s svojim sinom. Pred par dnevi sta se radi neke malenkosti sporekla in oče se je tako razjezil, da je navalil na sina in mu z nožem raz ■ paral trebuh. Nezavestnemu je nato razreza! prsa in mu izrezal srce ter šel na dvorišče k svoji ženi in ji vrgel pred noge srce: >Evo ti srce tvojega sina.« Mati se je onesvestila. Nato so sosedje prihiteli na pomoč in oddab zverinskega očeta orožnikom. Ce Ti kdo pravi, ne hodi volit, vedi, da je žerjavovski agitator. k Dve železniški nesreči v Zagrebu. V sredo zjutraj je v Zagrebu nek delavec tako nesrečno skočil z vozečega vlaika, da je prišel pod kolesa in mu je levo roko odtrgalo. Pol ure pozneje je na glavnem kolodvoru prijela lokomotiva prometnega uradnika in mu zadala težke poškodbe-na glavi in bo oslepel na levo oko. k Osiješki sejem se je otvoril na praznik Opaziti je zelo mnogo inozemskih razstavljal-cev, dočim se domača, osiješka industrija ude ležn je sejma v zelo slabi meri. k Spomeniki iz kamene dobe. V vasi Starčevo pri Pančevi je osiješki numizmatik Nuber našel veliko spomenikov iz kamene dobe. Nekateri so še zmmenitejši. Ali veš natanko, v katero skrinjico moraš voliti? k Ruski aeroplan nad Djakovom? > Jutam, j i list« javlja iz Djakova, da se je nad mestom pojavil nek tuj aeroplan, ki se je menda v bližini tudi spustil na zemljo. To spravljajo v zvezo s povratkom bivšega trg. pomočnika Brezovica, ki je prišel za dva dni domov in je pilot v ruski vojski. Pripeljal in odpeljal se je menda z ruskim aeroplanom. k General Kondič pred vojnim sodiščem. V sredo se je pričela pred belgrajskim voja-širn sodiščem razprava proti generalu Kondi-ču, ki je bil leta 1914. poveljnik timoške divizije, ki je pretrpela veltike izgube ob prehodu preko Save. General je bil že leta 1914. obsojen na eno leto zapora, i7WTSrtev kazni se je odložila za čas po vojni. Ob koncu vojne pa je prišla amnestija. Toda kaze® je ostala na par pirju, general pa hoče, da se izkaže njegova nedolžnost Razprava je tajna in bo trajala več dni. k Minister, ki se nam naznani policiji. Je poljski za notranje zadeve Skladieow»ki; na poti v Varšavo je namreč povozil s avtomobilom nekega kmetskega deška, ki pa je fce izven nevarnosti. Minister se je sam naznanil policaji in se bo moral zagovarjati radi neprevidne vožnje. Krivice železničarjev je popravila edino le SLS! k Oče ameriške prohibicije umrl. Iz New Yorka poročajo, da je umrl, Wayne B. Whee-la, ki se je najbolj trudil za uvedbo prohibicije v Uniji. S tem so prohibicionisti izgubili veliko oporo. Za njegovo mesto predsednika prohibicionistoe lige se bo vnel hud boj. k Umrljivost v Celju. V teka meseca avgusta t L je umrlo 16 oseb in sicer 3 v mestu, 13 pa v javni bolnišnici. ir Prirastek prebivalstva v Češkoslovaški. Lete. J926. je znašalo v Češkoslovaški število porodov na 1000. 245, leta 1925. 16.1; umrljivost pa je narasla od leta 1925. na 1926. od 15.2 na 15.6. Prirastek se je torej zmanjšal od 9.9 na 90/00. Naravni absolutni prirastek Je znašal lani 128.512, leta 1925. pa 140.306. Za železničarje se je brigala edino le SLS! k Sarajevska čaršija v filmu. V Sarajevo je dopotoval iz Londona predsednik turistične sekcije Zveze avtomobilskih klubov Velike Britanije. Njegov filmski operater je cel dan snemal lepe slike Sarajeva za večji film, ki bo zopet izvrstna propaganda za tujski promet. k Velik požar na postaji Gračac. Na postaji Gračac je na nepojasnjen način izbruhnil požar. Iskra iz lokomotive ja zapalila barako, v kateri je bil shranjen les. Vse uradništvo tamošnje postaje je z veliko požrtvovalnostjo pričelo gasiti ogenj, katerega so omejili. Ker se nahajajo poleg goreče barake razni maga-eini z bencinom, je grozite velika nevarnost. Razen tega je bilo na postaji nad 100 vagonov, ki so bili natovorjeni z gorljivim blagom. Pri gašenju je več uradnikov dobilo opekline. k Avtomobilska nesreča pri Jastrebar-skem. Te dni se je vozil iz Zagreba, v Karlovac ravnatelj državnih železnic Matija Storič. Pri Jastrebarskiem je pojila pnevmatika, vsled česar se je avtomobil prevrnil v jarek. Storič je dobil poškodbe ra glavi in na roki. Tudi avtomobil se je močno poškodoval. Ko bi ne "bilo SLS, bi bilo danes na tisoče železničarjev na cesti, bili bi železničarji brez voznih olajšav! Vse to je preprečila SLS! _ k Nova razbojniška družba v okolici Ko-stajnice. Zadnje tedne se pojavlja na Hrvatskem v okolici Kostajnice nova roparska družba, ki so izvršili več ropov. V Kostajnici so na sejmski dan v gozdu poleg vasi Utoiica napadli celo vrsto kmetov, ki so se vračali s sejma. Ker so se nekateri kmetje postavili v bran. so jih ranili z revolverji in noži. Orožništvo je pričelo energično zasledovati roparje. k Dunajska vremenska napoved za 9. september: Vreme bo v splošnem hladno in oblačno s padavinami. V severnih Alpah se bo tupatam zjasnilo. k Konec štrajka lesnih delavcev v Splitu. Ravno v času najživahnejše gradbene delavnosti so stopili v štrajlc lesni delavci, ki je trajal osem dni. Delavci so sedaj dobili 10 odstotno povišanje plač. Železničarji! Spomnite se na teror SDS režima! k Železniška nesreča v Dalmaciji. Brzovlak je na postaji Suhi Dolac odrezal kurjaču Bilandžiču obe nogi. Nesrečnež je v bolnici umrl. k Nesreče. Blizu Kranja je padel pod voz posestnik Tomaž Potočnik iz Oslice in si je zlomil levo roko. V Spodnjem Grabnu pri Gorjah na Gorenjskem je 23letni drvar Fran Pretnar streljal z možnarjem. Možnar pa * je tako nesrečno eksplodiral, da je Pretnar 3o-bil težje poškodbe po obrazu in je v nevarnosti še celo njegov vid. — V Dolnjem Logatcu si je pri nekem kolesarskem karambolu zlomil levo nogo posestnik Jernej Jerina Vsi poškodovanci se zdravijo v deželni bolnici. KU8AK0VIČA KAL0D0NT najboljša pasta za zobe il - Kdor noče, da bi železničarje preganjali eksponenti SDS, naj voli SLS! uporaHjaite za čaščenje »Furmoto« Cfublfana Železničarski shod. Slovenska ljudska stranka priredi danes, dne 9. septembra ob 8. uri zvečer v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ulica št. 12, ahod železndčarjev-somišljenfkov SLS. Na shodu poroča Framjo Žebot, narodni poslanec iz Maribora. Kdor pomotoma ni dobil vabila, naj pride in naj pripelje tudi druge somišljenike SLS. • * • © General Bodrero v Ljubljani. Včeraj se je razširila po Ljubljani vest, da se mudi v mestu italijanski poslanik v Belgradu, gene-ral Bodrero, ki biva sedaj na Bledu. Po naših informacijah je dospel general Bodrero ob 1. uri -opoldne z avtomobilom z Bleda obiskal .eneralnega konzula Italije g. marki ja Gavottija, s katerim je imel kako uro trajajoč službeni razgovor. Po razgovoru s i je general Bodrero zopet vrnil z avtomobfioni na Gorenjsko. O Gledališka razstava, M se vrši na prostoru Ljubljanskega velesejma v enem ve!i-■loh paviljonov, bo vsebovala pregled razvoja slovenskega gledališča od leta J.t>oi. in bo predhodnica velike razstave, ki se ima vršiti če dve leti o priliki 40 letnice gledališča v Ljubljani. V literarnem oddelku bo imela slovanska javnost prvič videti rokopise naših domačih dramatikov, dobila bo vpogled v poslovanje gledališkega aparata, dramatičnega, društva, V oddelku Naša drama, za katerega vlada posebno med bivšimi člani gledališča, ki so bili češke narodnosti, posebno zanimanje, bodo razstavljene po možnosti vse slike aktivnih dramskih umetnikov, ki so bili evoječasno ljubljenci ljubljanske publike. Posebno paž-njo pa skuša Ud rušenje gledaliških igralcev posvetiti svojim kolegom prvakom Borštniku in Verovšku. Tehnični in slikarski del bo pokazal za običajnega obiskovalca gledališča gotovo mnogo nadvse zanimivih predmetov, modelov in osnutkov, scen, ki bodo ealizirane šele tekom božiče sezone. Ravno ta panoga gledališke Umetnosti je bila doslej pastorka in se nova uprava trudi z vsemi razpoložljivimi sredstvi, da bi našo sceno dvignila. Oddelek upodabljajočEh umetnik jv pa bo podal do malega popolno kolekcijo slik, portretov in karikatur igralcev in odličnih gledaliških strokovnjakov. V oddelku > Ljudstvo« bodo imeli podeželski odri priliko spoznati svojo moč in organizacijo. Poleg tega se udeleži razstave Češka Obec s svojim prekrasnim marionetnim odrom. Srbi in Hrvatje nas zavidajo za dr. Korošca in druge odlične, poštene može SLS: Slovenci, pokažimo, da jih vemo ceniti tudi sami! O Pogrešana. Pred kakima dvema tednoma je neznanokam odšla od svojega noža. 23 letna Anica P., stanujoča na Dolenjski cesti. Svojemu možu je dejala, da gre obiskat > starše, vendar pa je m : da zone ni bilo tja. Ni izključeno, da je po-grešanka izvršila samomor. Pogrešanja jc velike in močne postave in nosi bubi-frizuro. O Če ni pijače. Štirje fantje, sami šiškar-ji so popivali pozno v noč. Ko je odbila policijska ura, so morali iz gostilne, vsi še strašno žejni in željni dobrega vina. Tu se spomni eden, da pozna neko natakarico v Zgornji Šiški. Nobena druga kot ta bo odprla in dala žejnim fantom pit Celo dobro uro so trkali in razgrajali in prosili pred gostilno: >Sam« en literček nam prinesik Zaman, trdo nata-karičino srce se ni dalo omečiti. Vsa Zgornja Šiška je bila že pokonci, samo kruta natakarica ne. Fantje še niso obupali, klicali in razgrajali dalje, ne meneč se za proteste sosedov, ki so jih zbudili iz nočnega spanja In res so priklicati, toda ne natakarice, temveč — stražnika, ki je vse štiri zapisal in zapodil spat. Fantje bodo morali sedaj odštet: vsak čedno vsotdoo za ^aze-n in spomin na burno noč. O Kriminalen drobil. Policija je aretirala znano postopačico s poetičnim imenom Georgina, ki je bila svoj čas ovadena, da je svoji gospodinji odnesla za 800 Din perila. — Dalje sta bila aretirana dva mohamedamska delavca radi tatvine 300 Din. — Poljski čuvaj na polju pri Selu je ovadil tri ženske, ker so kradle z njiv dozorel krompir. — Prijavljenih je še nekaj manjših tatvin. — 0 shodu SDS pri Roinitnghaiusu pravi pc|icijsko poročfflo, da je bilo navzočih tam 60 oseb, pri Kačiču na Dunajski cesta p« 50. Volitve v okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, kjer slovenski delavec nima nobene besede, se bodo vršile. To zakoniio pooblastilo je dosegel min. SLS dr. Gosar. Milijoni denarja slovenskih delavcev so se doslej po zaslugi SDS in socialistov stekali iz bolniškega zavarovanja v belgrajske in zagrebške banke. Po zakonitem določilu, ki ga je dosegla SLS, se bo bolniško zavarovanje reorganiziralo in milijoni denarja slovenskih delavcev bodo ostali doma. Trbovlje Odgovor prizadetim stariess. Da ne b« Sede noše društvenih znakov na meščanskih So-h nesporazumljenja, naj bo dovoljeno pojasnilo. Člen 34. disciplinskega reda, ki ga je izdalo min. prosvete z odlokom O. N. br. 48.532 dne 6. nov. 1925, se glasit Prepovedana je noša palice m vseh znakov, razven znakov Rdečega križa, so-kolskega in ferijalnega Saveza in onih, Id jih odobri ministrstvo prosvete«. Ker ej pa zadnji stavek »ki jih odobri min. prosvete« povsem nejasen, je zaprosilo ravnateljstvo z dopisom H. 309 od 7. junija 1927 prosvetni oddelek pri velikem županu v Ljubljani za pojasnilo, ki ga pa do danes še ni prejelo. — Ravnateljstvo. — (O enakopravnosti Oila ne more biti nobenega dvoma in se mora vprašanje o nošenju znakov v šolah brezpogojno rešiti v tem zmislu. — UrJ T*tuf © Odbor oblastne vinske razstav« t Ptnfu sklicuje na nedeljo, dne 18. septembra t. 1. ob 10. uri dopoldne v dvorano mestnega magistrata v Ptuju zborovanie vinogradnikov s sledečim sporedom: Likvidacija oblastne vinske razstave 1927t odlikovanje razstavljalcev z diplomami in nagradami; predlog za vinsko razstavo v letu 1928.; slučajnosti. Uljudno vabljeni! Zmaga SLS — zmaga pameti in poštenja v notranji in zunanji politiki! Slov. Konjice Volivno gibanje. Zadnje dni se prirejajo v*-širi politični sestanki vseh strank. Najboljši po udeležbi so naši, kar nam je v dokaz, kako močan je vpliv SLS. Uverjeni smo, da bo dne 11. septembra skrinjica SLS, ki je prva. napolnjena s kroglicami naših zavednih volivcev Nasprotniki, ki ao si svesti poraza, skušajo na vse mogoče načine, da bi si še v zandjih trenutkih pridobili vsaj nekaj glasov. Po^&no vsiljujejo »Domovino«, katero kaj pridno deli kar na cesti delavcem in kmetom notarski kandidat g. Gajšek. Kljub temu pa število glasov v demokratski skrinjici ne bo nič večjo. Slovenska Urajina ČUDNI GOSPODJE V DOLNJI LENDAVL Ako nepoučeni ljudje, ki niti pojma nimajo^ kaj je politika, kaj politična stranka, najmanj enkrat na leto menjajo stranko, ne vzbuja to pozornosti. Ce pa storijo to ljudje, ki slovijo kot omi-kanci in se vživljajo v vlogo nekakih poklicanih voditeljev, se človeku nehote dozdeva, da ima pred seboj ljudi, ki jim ni za splošni interes ljudstva. Tak pojav lahko zasledujemo v Dolnji Lendavi. Gospodje, ki so bili pred nedavnim »neodvisni« Prekvnurci, potem pa so zajadrali v Radičeve vode in so razen tega že delali poklone tudi drugim strankam, da morajo biti kot Madjari zavezniki Nemcev in kakor so prej agitirali za edino zveličavno »neodvisno« stranko, potem pa za edino odrešilno Radičevo torbo, tako sedaj napenjajo vse sile, da bi pridobili svoje madjarske podanike za nemško listo. Ni nam mar, ako so ti gospodje pristaši te ali one stranke. Ravno tako jim tudi ne zamerimo, da niso naši, ker to sploh lttili niso. Pač pa jih prosimo, da si odgovorijo na eno vprašanje: Kako korist imajo prekmurski Madjari od tega, da so jim brez pomišljanja sledili v »neodvisno« — in Radičevo stranko? In kako korist bodo imeli, ako jim bodo sledili zdaj v nemško stranko? Ker so gotovo tudi sami prepričani, da je nemška stranka, ki tudi z madjarskimi glasovi ne dobi mandata, za prekmurske Madjare popolnoma brez pomena, si upamo trditi, da s svojim postopanjem ne zasledujejo ljudskih interesov, marveč dajejo duška svojemu osebnemu razpoloženju. To pa jo po našem prepričanju nedovoljeno, ko gre za usodo ti-sočev. Ako bodo prekmurski Madjari še nadalje imeli povod govoriti o »Kalvariji«, bodo krivi oni, ki jih žeskozi več let v resnici vodijo po »Kalvariji« prevar. Socialisti na delu. V sedanji volivni borbi eo tudi socialisti Petejanovega kova bolj napeli sile, ko pri prejšnjih volitvah. Ker so postavili za kfeni didata in namestnika Zv. Petroviča in M. Gaborja iz Dolnje Lendave, si najbrž domišljujejo, da jim je uspeh zagotovljen. Da ne bodo preveč upali in da po volitvah ne bodo preveč razočarani nad katastrof al tli m porazom, jim moramo povedati, da je M. Gabor še pred par tedni Radiča pozdravljal, torej ni nič kaj pripraven kandidat. Poštenjaki! Volite stranko poštenjakov — SLS! 2$op£sJ Pfflflefr/ck. Naše prosvetno društvo »Sotla« ie ostavil njegov soustanovitelj in neumorno delavni dosedanji predsednik, finančn. nadpregled-nik Martin Berlisk, da si je izboljšal svoj službeni položaj. R povišanju mu iskrano čestitamo! Ali težko nam je, da je društvo moralo ulrpeti izgubo tako ljubeznjivega in k vztrajnemu delu vzpodbujajočega člana in njegove vrle gospe soproge, ki v društvenem delovanju ni »eliko zaostajala za svojim možem. Gospod predsednik lahko kaže s ponosom na napredek našega društva, saj vidi v istem največ svoje lastne energije in iasinega podjeinega duha. v znak hvaležnosti ga je društvo imenovalo svojim častnim predsednikom. In tom potom še enkrat: »Najlepša hvala za vse is Bok živil« — v imenu odbora F. L. Kje bomo volili v Ljubljani. I. VOLIŠČE — Šolski okraj (od Kodeljevega do Strossmayerjeve ulice) — v IL državni gimnaziji, Strossmayerjeva ulica 1: Ambrožev trg — Baraka pri mestni klavnici — Ciril Metodova ulica — Delarnska ulica (sedaj Potočnikova ulica) — Domobranska cesta — Za gradom št. 9 in 11 — Cesta na Kodoljevo (sedaj Povšetova cesta) — Ku-manovska ulica — Mesarska cesta — Vojvode Mišica cesta (sedaj Mišičeva cesta) — Mišičeva cesta (prej Vojvodo Mišiča cesta) — Poljanska cesta od St. 14 do konca — Poljanski nasip od št. 16 do konca — Potočnikova ulica (prej Delarnska ulica) — Povšetova cesta (prej Cesta na Kodeljevo) — Stara pravda — Strossmayerjeva ulica — Tomšičeva ulica — Dr. Valentin Zurnikova ulica (sedaj Zarnikova ulica) — Zarnikova ulica prej dr. Valentin Zarnikova ulica) — Zrinjskega cesta — Zi-vinoadTavska ulica. II. VOLIŠČE — Šolski okraj (ostali del) in magistratni okoliš do Tranče — t Mestnem domu: liarvarska steza — Cankarjevo nabrežje — Kapiteljska ulica — Ključavničarska ulica — Kopitar« jeva ulica — Krekov trg — Krojaška ulica — Lin-garjeva ulica — Lončarska steza — Mestni trg — Ozka ulica — Pogačarjev trg — Poljanska cesta od št. 2 do 13 — Poljanski nasip od št. 2 do 14 — Ribja ulica — Semeniška ulica — Na Stolbi — Streliška ulica — Stritarjeva ulica — Strmi pot — Pred Škofijo — Šolski drevored — Študentovska ulica — Pod trančo — Vodnikov trg. ITI. VOLIŠČE — St. Jakobski okraj, I. del do Flor jonske cerkve — v Šentjakobski šoli: Sv. Florjana ulica do št. 18 na Sesni ter do št. 25 na levi strani — Gallusovo nabrežje (prej Sv. Jakoba nabrežje) — Grajska planota — Grudnovo nabrežje (prej Pred prulami) — Sv. Jakoba nabrežje (sedaj Gallusovo nabrežje) — Sv. Jakoba trg — Meroeodua ulica — Reber — Rožna ulica — Stari trg — Stiška ulica (prej Zaitška ulica) — Trubarjeva ulica — Vodna steza — Zatiška ulica (sedaj Stiška ulica) — Zvezdarska uliea — Zabjak. IV. VOLIŠČE — št. Jakobski okraj - II. del, do Gruberjevega kanala — v mestni osnovni šali na Prulah: Baraka na Prulah — Sv. Florjana ulica od št. 20 na desni ter od št. 27 na levi do konca — Ulica na Grad — Za gradom št. 1, 3 in 4 — Grubarjeva nabrežje — Hrenova ulica — Janeži-čeva cesta — Karlovška cesta — Osojna pot — Pra-protnikova ulica — Privoz — Prule — Sodarska steza — Sredina — Tesarska ulica — Vožaraki pot — Zvonarska ulica. V. VOLIŠČE — Trnovo — r mestnem otroškem vrtcu, Cerkvena uliea 21: Pri brvi — Cerkvena ulica — Cesta dveh cesarjev — Mala čolnarska ulica — Velika čolnarska ulica — Gerbičeva ulica (prej Pot na pasji brod) — Jelovšlrova ulica — Jeranova ulica — Karadžičeva ulica — Karu-nova ulica — Kolezijska ulica, nova (prej Kopališka ulica) — Kolezijska ulica, stara (sedaj Razla-gova ulica) — Pred konjušnico — Konjušna ulica (sedaj Švabičeva ulica) — Kopališka ulica (sedaj Kolezijska ulica, nova) — Koseskega ulica — Lam-petova ulica — Cesta v mestni log — Cesta na loko — Mencingerjeva ulica — Mlivka (prej Mivka, Na Mivki) — Opekarska cesta — Pot na pasji brod (sedaj Gerbičeva ulica) — Pot nn Rakovo jelšo — Razlagova ulica (prej Kolezijska ulica, stara) — Razpotna ulica — Riharjeva ulica — Veliki stra-don — Staretova ulica — Stranska pot — švabičeva ulica (prej Konjušna ulicah — Trnovska uli-rflH -t- Trnovski pristan — Valjavčeva ulica — Vo- '. gelna ulica — Zelena pot — Zeljarska ulica.____ nliro.?;' VI. VOLIŠČE — Krakovo in I. del Dvorskega okraja do Cojzove in Rimske ceste — volivci A—L — v mestni šoli na Cojzovem grabnu: VI. a VOLIŠČE — Krakovo in I. del Dvorskega okraja do Cojzove in Rimske ceste volivci M—Z — r mestni šoli na Cojzovem grabnu: Aškerčeva cesta — Baraka ob Aškerčevi cesti — Bi-čevje (prej Na bičevji) — Bogišičeva ulica — Coj-zova cesta — Dobrilova ulica — Emonska cesta — Glinška ulica — Gorupova ulica — Gradaška ulica — Groharjeva cesta — Kladezna ulica — Krakovska ulica — Krakovski nasip — Langusova ulica (prej Tobačna ulica) — Lepi pot — Matmon-tova ulica — Mirje — Murnikova ulica — Rečna ulica — Rimska cesta — Tobačna ulica (sedaj Langusova ulica) — Tržaška cesta — Verstovškova ulica — Vrtna ulica. VII. VOLIŠČE — Dvorski okraj, II. del med Cojzovo in Rimsko cesto do Nunske ulice in Kongresnega trga — r držami realki: Bleivveisova cesta št. 1 do 15 na desni ter od št 4 do 12 na levi strani — Borštnikov trg (prej Pred igriščem) — Erjavčeva cesta -- Gosposka ulica — Gradišče — Gregorči čeva ulica (prej Simon Gregorčičeva in Hilšerjeva ulica (sedaj Gregorčičeva ulica) — Pred igriščem (sedaj Borštnikov trg) — Igriška ulica — Križevniška ulica — Levstikova ulica 5t. 19 in 21 — Marksov trg (prej Turjaški trg) — Salen-drova ulica — Soteska — Turjaški trg (sedaj Mar- ksov trg) — Valvazorjev trg — Vegova uliea — Vrtača — Zagata — Ziljskega ulica. VIII. VOLIŠČE - Dvorski okraj, III. del, med Nunsko ulico in Kongresnim trgom do Aleksandrove ceste — v mestnem dekliškem licej«: Aleksandrova cesta, leva stran — Azbetova ulica — Beethovnova ulica brez št. 15 in 16 — Bleivvel-sova cesta od št. 16 do 27 — Breg — Čevljarska uHca — Dvorni trg — Gledališka stolba — Gledališka ulica št. 1, 2 in 4 - Jurčičev trg - Knaflje-va ulica — Kocenova ulica — Kongresni trg — Levčeva ulica — Levstikova ulica, brez št. 19 in 21 -- Marijin trg št. 1, 2 in 3 - Muzejski trg - Nunska ulica — Orožnova ulica — Prešernova ulica, leva stran — Cesta na Rožnik — Cesta v Rožno dolino (prej Pot v Rožno dolino) — RutaTjeva ulica — Svetčeva ulica — Šelenburgova ulica — Škrabčeva uliea — Subičeva ulica — Večna pet — Viška ulica — Wolfova ulica —• Zadružna ulica (sedaj Žitni kov a uliea) — Židovska steza — Židovska ulica — Zilnikova ulica (prej Zadružna ulica). IX. VOLIŠČE — Kolizejski okoliš med Aleksandrovo in Dunajsko cesto — volivci A—L — v I. državni gimnaziji t Tomanovi ulici 10. IX. a volišče — Kolizejski okoliš — med Aleksandrovo in Dunajsko cesto — volivci M—2 — v I. državni gimnaziji v Tomanovi ulici 10: Aleksandrova cesta, desna stran — Baraka ob vele-sejmišču — Beethovnova ulica št. 15 'n 16 — Bežigrad — Bleiwe!sova cesta od št. 28 do konca — Dunajska cesta, leva stran — Dvorakova ulica — Einspielerjeva ulica — Gajeva ulica — Gledališka ulica brez št. 1, 2 in 4 — Gledališka ulica, podaljšana (prej Anton Knezova ulica) — Cesta na gorenjsko železnico (sedaj Vošnjakova ulica) — Gosposvetska cesta — Anton Knezova ul<"ca (sedaj po-daljšana Gledališka ulica) — Kobaridska ulica Kolizejska ulica (sedaj Puharjeva ulica) — Ker-ca (prej Kolizejska uliea) — Tomanova ulica — snikova ulica — Malin i če v a ulica — Puharjeva uli-Pod turnom — Vošnjakova ulica (prej Cesta na gorenjsko železnico). X. VOLIŠČE - Kolodvorski okraj. I. del-med Dunajsko cesto in Kolodvorsko ulico — v ju-stični palači: Baraka ob Vilharjevi ulici (prej Dovozni cesti) — Cigaletova ulica — Dalmatinova ulica — Dovozna cesta (sedaj Vilharjeva ulica) — Dunajska cesta, desna stran — Frančiškanska ulica — Kržičeva ulica — Linhartova ulica — Marijin trg št. 4 — Miklošičeva cesta — Kralja Petra trg — Pokopališka cesta — Pražakova ulica — Prešernova ulica, desna stran — Robbova ulica — Sodna ulica (sedaj Tavčarjeva ulica) — Tavčarjeva ulica (prej Sodna ulica) — Janez Trdinova ulica (sedaj Trdinova ulica) — Trdinova ulica (prej Janez Trdinova ulica) — Vilharjeva ulica (prej Dovozna cesta). XI. VOLIŠČE - Kolodvorski okraj, II. del, med Kolodvorsko ulico in Resljevo cesto — r ženskem učiteljišču ua ilesljevi cesti 10: Čopova cesta št 10 — Cesta na Južno železnico (sedaj Masaryko-va cesta — Kolodvorska ulica — Komenskega ulica od št. 1 do 9 na levi ter od št. 2 do 16 n« desni strani — Masarykova cesta (prej Cesta na južno železnico) — Obrežna steza — Sv. Petra cesta od št. 1 do 33 na levi ter od št. 2 do 32 na desni strani — Sv. Petra nasip od št. 1 do 31 — Prečna ulica — Slomškova ulica od št 1 do 7. XII. VOLIŠČE — Kolodvorski okraj, III. del, med Resljevo in Vidovdansko resto — r moškem učiteljišču na Resljevi cesti 10: Baraka ob Resljevi cesti — Čopova cesta št. 16, 19 in 21 — Komenskega ulica od 13 oz. 26 do konca — Karol Kotniko-va ulica (sedaj Kotnikova ulica) — Kotnikova ulica (prej Karol Kolnikova ulica) — Metelkova ulica — Sv. Petra cesta od št. 34 do 48 na desni ter od št. 37 do 47 na levi strani — Sv. Petra nasip od št. 35 do 47 — Radeckega cesta (sedaj Vidov-danska cesta) — Resljeva cesta — Slomškova ulica od št. 9 do konca — Tabor št. 12 — Vagoni na kolodvoru — Vidovdanska cesta (prej Radeckega CC9tft)w XIII. VOLIŠČE - Kolodvorski okraj IV. del, med Vidovdansko in Ahacljevo (sedaj Jogličevo cesto) — v mestni šoli na Ledini: Ahaci jeva cesta, leva stran (sedaj Jegličeva ceeta) Baraka na Fri-škovcu — Baraka ob Sv. Martina (sedaj Kette-Murnovi) cesti — Friškovec — Med hmeljniki — Hrvatski trg — Ilirska ulica — Jegličeva cesta (prej Aliacljeva cesla) leva stran — Kette-Murnc-va ulica, leva stran do želez, podvoza (prej Sv. Martina cesta) — Lipičeva cesla — Maistrova ulica (prej Vojaška ulica) — Sv. Martina cešta, leva stran do želez, podvoza (sedaj Kette-Murnova cesta) — Sv. Petra cesla od št. 50 na desni ter od št. 55 do konca — Sv. Peira nasip od št. 49 do konca — Prisojna ulica — Škofja ulica — Tabor brez št 12 — Usnjarska ulica — Vagoni pri Sv. Križu — Vojaška ulica (sedaj Maistrova ulica) — Vrhovčc-va ulica — Vrazov trg (prej Stanko Vrazov trg) — Stanko Vra:iov (sedaj Vrazov) trg — Župnijska uliea. XIV. VOLIŠČE — Vodniatski okraj — volivci od črke A do črke L — v mestnem »avetišču ?.a onemogle v Japljevi ulici it. i. XIV. a volišče — Vodmatski okraj — volivci od črke M do črko Z — v mestnem zavetišču in onemogle v Japljevi ulici št. 2: Ahacljeva cesta, desna stran (sed. Jegličeva cesta, desna stran) — Baraka ob Kolinski tovarni — Bohoričeva ulica — Cegnarjeva ulica — Ciglarjeva ulica — Grablovičeva ulica — Holzapflova ulica — Ilrovatova ulica — Japljev aulica — Jegličeva cesta, desna stran (prej Ahacljeva cesta, desna stran) —• Jenkova ulica — Koryakova ulica — Kette-Murnova cesta, desna stran do želez podvoza (prej Sv. Martina cesta, desna stran do želez, podvoza) — Sv. Martina cesta od želez, podvoza do konca — Močnikova ulica — Poljska cesta — Ravnikarjeva ulica — Stara pot — Vodmatski trg — Za vrti — Zalokarjeva ulica — Zaloška cesta. XV. VOLIŠČE — Predkraji — t vrtnem salo-nu gostilne pri Češnovarju na Dolenjski cesti 3: Črna vas — Dolenjska cesta — Galjevica — Haupt-manca — Hradeckega vas — Ilovica — Ižanska cestij — Orlova ulica —Rakovniška ulica. XVI. VOLIŠČE — Šiška z Vodovodno in Hra-nitnično cesto — volivci A—J — v šišenski šoli. XVII. VOLIŠČE - šiška z Vodovodno in Hranilnično cesto — volivci K—P — r šišenski šoli. XVIII. VOLIŠČE — šišku z Vodovodno in Hranilnično cesto — voliycl R—Z — v šišenski soli: Alešcvčeva ulica (prej Slovenska cesta) — Aljaževa ulica (prej Planinska ulica) — Celovška cesta — Dermotova ulica (prej Poljska ulica) — Dolinska steza — Drenlkov vrh — Krankopanaka ulica — Gasilska cesta — llrnnilnična cesta — Janševa ulica (prej Kavškova ulica, vzhodnji dpi) Sv. Jerneja cesta — Kamniška ulica — Kavškova cesta, zahodnji del — Kavškova cesta, vzhodnji del (sedaj Janševa ulica) — Kmetijska ulica (sedaj VcrovŠkova ulica) — Knezova ulicn — Kolodvorska cesta (sedaj Medvedova cesta) —- Ko-slerjeva ulica (sedaj Malgajeva ulica) — Lepo-dvorska ulica — Malgajeva ulica (prej Koslerjeva ulica) -- Maurerjeva ulica — Medvedova cesta (prej Kolodvorska cesta) — Nova ulica — Planinska ulica (sedaj Aljaževa ulica) — Podmilščakova ulira (prej Vodovodna cesta v Sp. Šiški) — Pola-kova ulica (prej Železniška ulica) — Poljska ull-ulica (sedaj Zeleznikarjeva ulica) — Štajerčev ca (sedaj Dermotova ulica) — Savska ulica — Slovenska cesta (sedaj Alešovčeva ulica) — Šolska grič — Tržna ulicn — Verovškova ulica (prej Kmetijska ulica) — Vodnikova cesta — Vodovodna cesta v Ljubljani — Vodovodna casta v Sp. Šiški (sedaj Podmilščakova ulica) — Zeleznikarjeva ulica (prej Šolska ulica) — Železniška ulica (sedaj Polakova ulica) — Žibertova ulica. Volivni lokali v Mariboru. I. VOLIŠČE: Volivci I. mestnega okraja (notranje mesto) z začetnimi črkami rodbinskega imena A do vštevši L t telovadnici dekliške meščansko šole I. t Miklošičevi ul. 1. II. VOLIŠČE: Volivci I. mestnega okraja (notranje mesto) z začetnimi črkami rodbinskega imena M do vštevši Z v telovadnici državne realke v Krekovi ulici 1. III. VOLIŠČE: Volivci II. mestnega okraja (graško predmestje) z začetnimi črkami rodbinskega imena A do vštevši , v telovadnici dekliške meščansko šole v Cankarjevi ulici 5. IV. VOLIŠČE: Volivci II. mestnega okraja (graško predmestje) z začetnimi črkami K do vštevši P v deški ljudski šoli v Itazlagovi ulici 16 (pritličje. Ioto). X. VOLIŠČE: Volivci H. mestnega okraja (graško predmestje) z začetnimi črkami R do vštevši Z v drž. ženskem učiteljišču ua Zrinjskem trgu (pritličje, desno). V. VOLIŠČE: Volivci III. mestnega okraja (Melje) v telovadnici dekliške ljudske Šole II. r Calovi ulici 9. VI. VOLIŠČE: Volivci IV. mestnega okraja (Koroško predmestje) z začetnimi črkami A do vštevši L r telovadnici deške ljudske šole IV. v Samostanski ulici 10 (pritličje, levo). XI. VOLIŠČE: Volivci IV. mestnega okraja (Koroško predmestje) z začetnimi črkami M do vštevši Ž v deški ljudski šoli IV. v Samostanski ulici 10 (pritličje, desno). VII. VOLIŠČE: Volivci V. mestnega okraja (Magdalensko predmestje) z začetnimi črkami A do vštevši J v otroškem vrtcu III. r Valvazorjevi u. 40. VIII. VOLIŠČE: Volivci V. mestnega okraja "(Magdalrnsko predmestje) z začetnimi črkami K do vštevši P v te'ovadnici deške ljudske šole III. na Ruški cesti. IX. VOLIŠČE: Volivci V. mestnega okraja (Magdalensko predmestje) z začetnimi črkami R do vštevši Z t deški ljudski šoli III. na Ruški cesti (Rritličje. desno). Glasba 1 Podprite naše glasbene liste z naročniki! Zdajle, ob pričetku dela po društvih so vsi odbori in voditelji posameznih odsekop zaposleni z snovanjem načrtov za prihodnjo sezono in s pripravo gradiva. Tudi društveni iu cerkveni dirigenti morajo že naprej misliti, kakšna bo smer njihovega dela v prihodnji sezoni. Vse te moramo ponovno opozoriti na tri naše edine glasbene liste: Cerkveni Glasbenike, ->Zbore* in »Pevca*. I Zlasti pri sestavi posameznih sporedov je treba zmeraj in zmeraj prelistavati celotne letnike posameznih listov. Ko dobiš posamezne številke v roko, tedaj marsikaj, kar bi zaslužilo posebno po-* zornost, zgine; marsikatera pesem na prvi mah ne prija, toda pozneje, ko jo v drugih okolnostih zopet opaziš, se zdi nekam drugačna, nova, vse večje pozornosti vredna Vsaka posamezna številka vsakemu v vseh raznovrstnih prilikah res ne prija, toda v celotnem letniku bo pa vsak dobil skladbe, ki jih bo mogel pri tej ali oni priliki, koncertu, prosvetni prireditvi, prav s pridom porabiti. Ravno to, da gledamo posamezne liste od številke do številke in ne od letnika do letnika je večkrat krivo, da vsega priznanja vredne skladbe prav velikokrat ne najdejo onega vpoštevanja kot bi ga zaslužile. »Cerkveni Glasbenike je prekoračil letos že Abrahama in nosi v svojih letnikih polno prvovrstnih proizvodov. Hrvatska »Sv. Cecilija* piše o prilogah tole: »Da nemaju Slovenci na glasbenoni polju ništa više od tih priloga, mogli bi ponosno stupiti u kolo drugih kulturnih naroda«. (Sv. Cec. 1918, štev. 146.) V svetni literaturi je nastala po prestanku »N. A<. velika vrzel. Skladatelji sami niso mogli zalagati novih skladb, založnikov ni bilo dobiti in književni trg ni mogel pokazati kaj novega. Tej potrebi sta skušala in še skušata odpo-moči »Pevec* (v Vil. letu) in »Zbori« (v 111. letu). Programi pevskih prireditev kažejo, da sta bila oba potrebna in da sta zmeraj bolj potrebna. Pri pregledovanju prejšnjih »Zborovih* letnikov najdeš skladbe, primerne za vsakovrstne zbore: za bolj, srednje ali manj izurjene, za ljubitelje narodne kot tudi umetne pesmi. »Pevec* je glasilo zborov, včlanjenih v »Pevski Zvezi*. Z enim očesom gleda »Pevecr na potrebe podeželskih zborov, z drugim pa podaja roko novim smerem v glasbenem razvoju, vedno pa izbira povsem estetskim razmeram odgovarjajočo skladbe, bodisi oblikovno bodisi vsebinsko. Vsi trije listi pa rabijo naročnikov, da bi mogli v bodoče živeti in ne sarco životariti. Doli? nost vseh pevskih zborov je, da si taiste napoče. Vsi prijatelji lepe pesmi morajo taiste, povsod najbolj priporočiti. Razumljivo je, da sila težkih gospodarskih razmer marsikaj onemogoči, vendar pa ne sme vsega uničiti. Vse oblasti (državne, oblastni odbor, mestna občina ljubljanska) morajo tukaj storiti svojo dolžnost. D. Delavci! Pojdite vsi na volišče za SLS!_ l*rosveia Vabilo mladinskim pisateljem in ilustratorjem. V prospeh »Glasnika Podmladka Rdečega križa* kot edinega skupnega glasila jugoslovansko šolske mladine se namerava uredništvo slovenskega dela tega :>Glasnika* smotreno p>-eustrojiti, tako da bo posrednja uredniška stopnja za. slovenski del »Glasnika- oblastni odbor Podmladka lt. K. v Ljubljani, ki bo pridobival pisatelje (v prozi in vezani besedi), zbiral doposlane rokopis se, jih urejal in to, kar bo smatral za porabno, odpošiljal glavnemu uredništvu v Belgrad. Dobrodošli so le spisi krajšega obsega, bolj realne vsebine brez dolgoveznega besedičenja. Goji naj se bratski sporazum vseh narodov. Takisto so dobrodošli sestavki z ilustracijami ali pa slike (pokrajinske aH žanrske) naših slovenskih slikarjev in ilustratorjev. V ta namen vabimo naše mladinsko pisatelje in ilustratorje, da pošiljajo oblastnemu odboru P. R. K v Ljubljani svojo prispevke za .Glasnike. Vsi priobčeni prispevki se bodo hono-rlrali. — Odbor. Mark Twain: Kraljevič in siromak.7 Pravljica za mlade ljudi vsake starosti. Iz angleščine prevel: Jos. Poljanec. Ej, to pa nj bil več dovtip, to je presegalo meje vsako šale. Kakor bi trenil, je bilo smeha konec in na njegovo mesto je stopila besna jeza. Kakih deset jih j© za vpilo: »Vlecite ga proč! Na konjski brod ž njim, na konjski brod! Kje pa so psi? Hej, Lev! Halo, Sultan!« Temu je sledilo nekaj, česar angleška država še nikdar ni bila doživela — nedotakljivo osebo prestolonaslednika so surovo pretepale prostaške roke, in spustili so nanje pse, ki so trgali še tiste borne cunje ž nje. Ko se je tisti dan jelo nočiti, se je kraljevič zna-Sel daleč v gosto zazidanem delu mesta. Telo mu je bilo opraskano, roke so mu krvavele in njegove cunje so bile vse oškropljene z blatom. Taval je naprej in naprej; Postajal je vedno bolj prepaden in tako utrujen in opešan, da je komaj prestavljal noge. 2ive duše ni več povpraševal, ker mu je vsako vprašanje prineslo samo žalitve in psovke namesto zaželjenega odgovora in pojasnila. Naenkrat mu je neka misel šinila v glavo in zamrmral je: sOfal Kort — tako jc rekel; samo ako ga najdem, preden me docela zapustijo moči in se zrušim po tleh, potem sem rešen — njegovi ljudje me bodo peljali v palačo in tam dokazali, da jaz nisem njihov sin ampak pravi kraljevič, in potom se bo vse dobro končalo.« Zdaj pa zdaj so se mu misli vračale do kraljevega vzgajališča pri Kristusovi cerkvi in do ondotnih surovih gojencev in rekel je sam pri sebi: >Ko bom jaz kralj, ne bodo dobili samo kruha in strehe, ampak tudi naukov iz knjig; zakaj poln želodec je malo vreden, ker duh gladuje in je srce lačno. To si skrbno ohranim v spominu, da nauk, ki sem ga ta dan prejel, ne bo zaman in da ne bo ljudstvo trpelo zvaoljo tega; kajti učenje blaži srce in rodi dobrotnost in blagosrčnost. :- Luči so začele migljati, dež je jel kapljati, veter je potegnil in napočila je neprijetna, deževna in vetrovna noč. Zapuščeni kraljevič, osameli angleški prestolonaslednik, je brez doma, brez strehe in lačen še vedno taval naprej in vedno globlje v blodnjak neštetih umazanih ozkih ulic, kjer so se kupičili živi panji revščine in bede. Iznenada ga je pograbil za vrat velik pijan su-rovež in zarobantil: »Zopet si bil tako pozno v noč zunaj, a gotovo nisi ene pare prinesel domov! Ako je res tako, potem nisem Janez Kanti ampak kdo drugi, če ti ne polomim vseh kosti v tistem tvojem mršavem telesu k Kraljevič se mu je izvil iz rok, si nevede odrgnil ramo, kakor bi jo hotel očistiti, in je živahno rekel: >Ej, ali si res njegov oče? Dobro nebo dodeli, da bi bilo tako — potem pojdeš ponj in popelješ mene nazaj k staršem! ' Njegov oče? Ne vem, koga meriš s temi besedami; vqm samo, da sem jaz tvoj oče, kakor boš kmalu imel priliko spo--1 »Ej, ne šali se, ne mečkaj, ne odlašaj! — Utrujen sem, ranjen, ne morem več stali pokonci, pelji me h kralju, mojemu očetu, in 011 te naredi bogatega, kakor se ti niti ne sanja. Veruj mi, mož, veruj mi! — Ne govorim laži, ampak samo resnico! Iztegni svojo roko in me reši! V resnici sem prestolonaslednik!« Možak je ves osupel strmel v dečka, nato pa je zmajal z glavo in zagodrnjal. >Dobro se mu je zmešalo kot pravemu norcu!« Nato pa ga je iznova pograbil za vratnik, se hripavo zakrohotal, zaklel in se zadri: »Blazen gori, blazen doli, jaz in stara majka ti bova že znala dati mazila, ali pa nisem možak!« S temi besedami je vlekel kraljeviča, ki se je besno ustavljal, naprej in izginil ž njim v zagati, spremljan od glasnega, vzradoščenega roja človeškega mrčesa. Peto poglavje. Tomažek visok plemenita,®. Tomažek je ostal sam v kraljevičevi sobani in porabil ugodno priložnost, kakor je pač znal in mogel. Pred velikim zrcalom se je obračal sem, obračal tja, in občudoval svoj sijaj. Nato je posnemajoč kraljevi-čevo lepo kretanje in dobro vedenje stopal semintja in se pri tem venomer ogledoval v zrcalu. Nalo je iz-rlrl krasni meč iz nožnice, se sklonil in poljubil klinjo ter si jo pritisnil počez čez prsa, kakor je bil videl pred petimi, šestimi tedni storiti nekega viteza, ki jo tako pozdravil častnika slraže v Toweru, ko mu je izročil velikaša Norfolka in Surreya, da ju odpelje v v ječo. Tomažek se je igral z bodalcem, okrašenim z dragulji, ki mu je viselo ob pasu; pregledoval je dragocene, znamenite okraske v sobani, preskusil vsakega izmed mehkih stolov in si mislil, kako bi bil ponosen, če bi svojat z Ofal Korta samo za trenutek mogla pogledati v sobano in videti njega v mogočnem blesku. Ugibal je tudi, ako mu bodo verjeli čudovito zgodbo, ki jim jo bo povedal, ko pride domov, ali pa bodo zmajevali z glavo in dejali, da mu je prebujna domišljija naposled zmešala pamet. Poštenjaki! Volite stranko čistih rok - SLS! ill=!ll= K K > M o » • tj J 5. 1/1 C ? 2T o 2 p 2 w a 5. w £ 3 p > i< -p s < gi ** a £ a ? 2. s 5" N< a Bsllj f^l I I pr c u s: Jš p F | 2 s s p ■ g »g g t* ^ 0 I - - E" B' CD r - .. e "I ~ sr K4 O S B' S g | ® CO fD S,» K | * a 2 1 0 » er to 33 S"? » 1™ c - 6 I tC I*'** < n t* H 3 trn 111=111= š-r ^ K < f 1 spori Popravek k »Športnim dogodkom.* Smo prehitro zapisali. Ne sme biti: »Prsno 100m Holandec Viordag in Anglež Coopert, temveč »100 m prosto Holandec Vierdag in Angležinja Coopert. — Dalje, pri Hipfingerju: ne >na prvič, temveč »na prsi«. MOJSTRSKI STRELEC SLOVENIJE. Svoj čas smo poročali o V. strelski tekmi Slovenskega lovskega društva v Ljubljani. Takrat še ni bilo končnoveljavno določeno, kateremu tekmovalcu pripada naslov »Mojstrskega strelca«. Zadnja številka "Lovca< poroča o tem sledeče: »Po določilu letošnje tekme je pripadel naslov »Mojstrskega strelca* onemu, ki je dosegel najvišje število zadetkov, seštetih na tarčah »Zlatorog«. »Lovski« na 100 m, »Srnjaku«. »Zajcu« in »Golobih«. V tem boju za prvenstvo sta prišla v poštev gg. Pavle Stole iz Ljubljane in Josip Vidmar iz Kamnika kot skoraj edina resna rivala Zmagal je g. Pavle Štele s 356.33 %. medtem ko je g. Vidmar zaostal za njim s 3-19.37 %. Pripadla sta torej naslov »Mojstrski strelec« in prehodno darilo Slovenskega lovskega društva g. Pavlu Steletu. SLEPARSKI REKORDER. Callizo je, kakor beremo, vse svoje rekorde prisleparil. Sedaj so mu dali na skrivnem drug barograf v aeroplan, in je barograf nameril 4000 metrov; C. je pa dejal, da se je dvignil 13.000 m visoko. Za vse življenje so ga diskvalificirali. Višinski rekord ima zopet Sadi Lecointe z 11.145 m. Radio KAKO MODERNIZIRAM SVOJ PREJEMNI RADIO-APARAT? Od modernega prejemnega radio-aparata zahtevamo predvsem sledeče lastnosti: selektiviteto, čistost in iakost sprejema ter enostavnost regulacije. Selektiviteta mora biti tolika, da lahko sprejemamo čisto ločeno vsako posamezno oddajno postajo, če sta le toliko oddaljeni na valovni skali, da ne dajejo nosilni vali slišne interference. Prevelika pa tudi ne sme biti selektiviteta, ker je sicer ogrožena naravna reprodukcija glasov. Selektiviteta in čistost sprejema sta si dve nasprotujoči lastnosti sprejemnega aparata, ker če bi hoteli imeti popolnoma naraven sprejem glasov, bi morali zahtevati od aparata, da nam ojači enakomerni pas od ca. 10.000 period, kar je pa z ozirom na čist sprejem posameznih oddajnih postaj nemogoče. Zatorej moramo napraviti kompromis med selektiviteto in čistoto sprejema in sicer na škodo čistote ker je drugače onemogočeno ločeno sprejemanje posameznih postaj. Važna je pri modernem aparatu tudi enostavnost regulacije, ker ima človek le dve roki in je nemogoče, da bi istočasno reguliral štiri ali še več regulacijskih gumbov. Čim enostavnejši tem boljši, to je parola konstrukterjev modernih aparatov. Na žalost mi z našimi skromnimi sredstvi ne moremo doseči tega, kar doseže danes amerikanska, angleška ali francoska industrija, namreč, da omeji število regulacijskih gumbov na enega samega, na katerem sj direktno označene valovne dolžine ozir. postaje. Pač pa lahko omejimo število regulacijskih gumbov na tri in sicer 2 za uglašenje na posamezne postaje in 1 za ojačenje glasu. Če pogledamo, kaj lahko napravimo v tem pogledu pri naših aparatih, najdemo, da predvsem lahko izboljšamo stiskalni načrt, nadalje pa z uporabo boljših sestavnih delov, predvsem tuljav, dosežemo večjo selektiviteto in jakost sprejema. Mesto odprtega nihalnega kroga v anteni, ki ima veliko dušenje, uporabimo sklenjen nihalni krog in istega induktivno zvežemo z anteno, s pomočjo aperiodične antenske tuljave. Da dosežemo večje ojačenje pri visoko frekvenčnem ojačevalcu, nadomestimo uglašen anodni krog z visoko frekvenčnim transformatorjem, ki je na sekundarni strani uglašen. Pri audionu, kakor tudi pri ojačevalcu nizke frekvence z upori moramo paziti, da uporabljamo le prvovrstne visokoohmske upore, posebno dobri so oni, ki so zaprti v brezzračnih cevkah. Reakcijski sistem izboljšamo s tem, da uporabljamo mesto induktivne, induktivno-kapacita-tivno reakcijo, ki dopuiia mnogo finejšo regulacijo. Važno je tudi, da uporabljamo za ojačevanje prave elektronke s pravilno anodno in mrežno napetostjo. Nizko frekvenčni transformatorni ojačevalec pa izboljšamo na ta način, da uporabljamo samo prvovrstne transformatorje in po možnosti dve različni znamki, ker ima vsak fabrikat drugo re-sonančno lego. O tem vprašanju bodo amaterji in interesenti lahko dobili podrobna pojasnila na radio-razstavi (17.—26. septembra), ker bodo tam vedno navzoči strokovnjaki in odborniki radio-kluba. Naročajte .Slovenca'! :"Darovi Za župnika Planinca nagrobni spomenik so darovali do sedaj sledeči p. n. gg.: Anton Go-lenko, trgovec, Sv. Miklavž pri Ormožu, Jakob Zadravec, veleindustrijalec, Središče in Martin Rakuša, posestnik v Obrožu, dr. Anton Hrovat, primarij, Ormož, Jože Borko, trgovec, Vodranci, Kmetska hranilnica in posojilnica Sv. Bolfenk, Občina Kog, Jože Breznik, posojilnica Kog po 100 Din; I. Gottlich, trgovec, Maribor 200 Din; Okrajna posojilnica Ormož, Okrajna posojilnica Ljutomer, Marko Kranjc, oblastni odbornik, Maribor po 50 Din; Jože Šerber, živinozdravnik, Ormož 40 Din; Hotel Miklič, Ljubljana 30 Din; Andrej Žmavc, direktor, Maribor, Bude Priča, polkovnik, Maribor, Uprava Križničkega reda, Velika Nedelja po 25 Din; Fran Alič, prof., Ptuj, Ivan Kakuša, dimn. mojster, Ormož, Anton Ke-renčič, trgovec, Pesnica po 20 Din; Ksaver Me-ško, župnik in pisatelj, Sele 14 Din; dr. Josip Komljanec, direktor, Ptuj, Fr. Mlinarič, poštni upravitelj, Središče, Rudolf Šterman, kom. žand., Sv. Barbara v Halozah, Evald Vračko, župnik, Št. Ilj, Fran Karbaš, šolski nadzornik, Ljutomer, Martin Schonwetter, sedlar, Jastrebci, Stanko Polanec, usnjar, Ljutomer, Jakob Štampar, župan, Presika, Frančiškanski samostan, Maribor, Fran Ogrizek, veleposestnik, Sv. Križ pri Rogaški Slatini po 10 Din. Bog platil — Gostoljubne in požrtvovalne lastnosti rajnega župnika Planinca so kriva, da bo njegova zapuščina najbrž pasivna, ter se ponovno prosijo vsi znanci in prijatelji, da po doposlanih položnicah nakažejo vsak po tvojih močeh za nagrobni spomenik. — Darovi se UVilrn nnSiliaio tudi na naslov: »Kmetska hranilnica in posojilnica Sv. BoHenk pri Središču ob Dravi.« — Odbor. Gospodarstvo Izkaz o stanja Narodne banke i dne 31. ar gusta 1927. (Vse v milijonih Din, v oklepaju razlika napram stanju z fine 22. avg.) Aktiva: kov. podloga 491.1 (— 2.8), posojila: na menice 1.217.2, na vredn. pap. 232.1, skupaj 1.449.8 (+ 42.6), saldo raznih računov 1.343.9 (— 17.1); pasiva: bankovci 5.628.1 (+ 1025), drž. terjatve 158.8 (— 151.2), obveznosti: po žiru 968.0, po raznih računih 490.5, skupaj 1.448.5 (+ 71.6); bilančna svota 9.811.«; ostale postavke neizpremenjene. Konstituiranje uprave zagrebške bone. Za predsednika je zopet izvoljen dr. S. Šverljuga, zn podpredsednika pn Samuel D. Alexander in Milan Milič. Fuzija t belgijski avtomobilski industriji. V Belgiji se mnogo razpravlja o tuziji vodilnih tvrdk avtomobilske industrije, ki so: Escelsior, F. N., Minerva itd. Ustanovila bi se ena sama družbo. Nato bi »Excelsior« dela! samo luksuzne vozove, Imperia male športne vozove itd. Hmelj. Iz Žatca poročajo 6. t. n, da se nakupovanje vrši mirno; cene so za 50 kg 2100 do 2400 Kč. Pokrajinska razstava v Ljubljani od 17. do 26. septembra bo imela za gospodarstvo sledeče važne oddelke. Kmetijska razstava bo obsegala g podskupinami: sadje, zelenjava mlekarstvo, čebelarstvo, vina zlasti pa kmetijsko-strojni oddelek; kajti na velesejinu je bila vsekakor poljedelskih strojev premala izbira. Opij. Letos bo znašala produkcija opija v naši državi 40—43 ton. Zaloge od lani znašajo 12—15 ton. Največja je produkcija v okolici Strumice (12 ton). Cene za staro blago so 1000—1250 Din, za novo 800 Din za oko. Kvaliteta opija je zelo dobra. Kaj je z liro? Uradni list fašistovske vlade demantira vesti o nadaljnjem dvigu lire. Parola je sodaj: nekaj časa, vendar pn ne dolgo, bo lira stala med 89 in 90 za funt Sterling. Italijanska vlada ima dovolj sredstev, dn bo ta knrz držala. Horssa 8. sefptembTa 1927. DENAR. Curih. Belgrad 9.13, Berlin 128.37, Budimpešta 90.75, Bukarešt 3.19, Dunaj 73.10, London 25.2125. Newyork 518.60, Pariz 20.33. Praga 15.37, Trst 28.18. Dunaj. Devize: Belgrad 12.495, Kodanj 189.85. London 3449, Milan 38.55, Newyork 709.50, Pariz 27.805, Varšava 79.20. — Valute: dolarji 707.70, angleški funt 34.45, francoski frank 27.805, dinar 12.495, češkoslovaška krona 21.03375. Praga. Devize: Lira 183.375, Zagreb 59.40, Pariz 132.25, Newyork 33.745. Dinar: v Newyorku 176.05, v Londonu 276-10 in v Berlinu 7.40. VREDNOSTNI PAPrRJI. Dunaj. Efekti: Don. savska-jadr. 79, Živno 99, Hrv. esk. 10.99, Alpine 47.50, Greinitz 6.50, Trbovlje 57.60, KranjsKa industr. 45.50, SOavonija 1.50. DRUŽINSKA PMTIKJI ze lelo im s podobo svete družine bo izšla le dni. Naroflla se žc sprejemalo. ) JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI: ) \ FRANCOSKO - SLOVENSKI SLOVAR. . f Sestavil dr. Janko Pretnar. Cena vez. Din 70"—. ■ SLOVENSKO - FRANCOSKI SLOVAR. j Sestavil dr. Janko Kotnik. Cena vez. Din 70*—. - ) ***** \ >•4 Krojaški pomočnik pošten, zdrav, izurjen — išče stalne službe pri dobrem mojstru, za takoj. Najraje v mestu. Naslov v upravi lista pod: 7068. UČENCA kateri ima veselje do sedlarske in tapetniške obrti, sprejme takoj Josip Lenarčič, sedlar in ta-petnik, Cerknica 50 pri Rakeku. 7050 V GRADCU (Avstr.) se sprejme na stanovanje in hrano dijaka ali dijakinjo, učei.ca ali nčenko. Dobra, snažna oskrba, elektr. razsvetljava, soporaba klavirja, event. pripomoč v nemščini. Frida Kottnig. Graz, Rosselmiihlgasse 15 KOČIJA polkrita, dobro ohranj., se takoj proda. Naslov v upravi pod štev. 6828, Trgovino s stanovanjem v mestu ali na deželi, mesečni promet 50—60.000 Din, iščem. — Ponudbe na upravo pod šifro: »75.000 — štev. 7076«. SNEŽNE ČEVLJE sprejema v popravilo vsled bližajoče se sezone že sedaj tvrdka M. Tre-bar, Sv. Petra cesta 6, in Prešernova ulica 30. Sadno drevje v najboljši kakovosti nudijo I. slovenske drevesnice I. Dolin-šek, St Pavel v Savinjski dolini. OtreSena in namizna otresena franko vagon Novomesto po 125.— Din namizna pa razpošiljam od 50 kg naprej proti povzetju po 2.75 Din Albin Krevs, trgovec, Brusnice pri Novem mestu. JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI priporoča gg. katehetnm sledeče knjige: Bopp L., Dae Jugendalter und sein Sinn. Eine Ju-gendkunde zur Grundlegung der JugendfOh-rung. 340 str., vez. 112 Din. Dauerbock P- J-. Das Wort Gottes an die Kleincn. Kinder-Homilien auf alle Sonn- und Festtage nebst Gelegenheitsansprachen. 159 str., nevez. 30 Din. Dorner K.. Die Stunde des Kindeg. Kinderpredig-ten. 284 str., vez. 94.50 Din. Fahnenbruch F., Kindcrpredigten. 73 str., vez. Din 32.50. Fahnenbruch F., Der Gottcsdienst des Kindes. An-sprachen iiber das religiose und sittllche Leben des Kindes. 104 str., nevez. Din 35, vez. Din 46. Gatterer M. S. J., Kinderseclsorge. 222 str., nevez. Din 75. Gatterer M S. J., Katechetik. 656 str., nevez. Din 198 GOrtler E., Vollstiindigc Katechesen fiir da3 erste Schuljahr. 183 str., nevez Din 29.50. Heiser H. A., Die Friihkommunion der Kinder. Praktische Anleitung fttr Priester, Eltern und Erzieher. 133 str., nevez. Din 41. Hoffmann, Handbuch der Jugendknnde nnd Ju-genderziehung. 416 str., vez Din 98. Mosterts K., Jiinglingscolsorge. Ziel und Aufgaben einer planniiiRsigen Seelsorge fiir die heran-wachsende mannliche Jugend. 349 str., vez, Din 108. Kohn J., Saat und Ernte. Lebenskundliche Bespre-chungen zur Einstellung der jugendlichen Selbsterziehung auf dem Familienberuf. 169 str., vez. Din 50. Mayer Dr. H., Katechetik. 179 str., vez Din 52. Metzler Dr. F. G., Erziche »ur Wahrhaftigkeit. 288 str., vez. Din 68. Ries Dr. J.. Katholische Lcbensfiihrung. Gedanken fttr Fortbildungsschule und Christelehre. 230 str., vez. Din 65. Um Sitte und Sittlichkeit Ein Kommentar zu den Katholischen Leitsfilzen und Weisungen zu Selbsterziehung auf den Familienberuf. 169 str., vez. Din 60. Trgovina meš. blaga, 2 lokala, 1 skladišče, sc odda. Prevzeti je samo malo zalogo svežega JjJača. Nahaja se v maler industrij, mestu na glavnem trgu. — Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 6829. Prostor pripraven tudi za drugo podjetje. Zanesljiv zaslužek nudimo gospodom, ki žele prevzeti prodajo dobto idnčega predmeta po deželi. Ponudbe upravi pod: Velik zaslužek 6869. Vsakovrstno zlato Kupuje po najvišjih cenah Gerne, jnvellr, Ljubljana Wolfova ulica štev, 3 Debele luskinaste otrobe kupite iiajccncje pri tvrdki A. VOLK. Liubliana Resljeva cesta 24. Volna - bombaž za strojno pletenje in ročna dela, dobite po JU*" najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA, Stari iti 12 - Židovska 4. Cenj. citateljem se priporočajo naslednje tvrdke IvanKrižnar krovec LJubljana, Hrenova ul. 9 IVAN JAV0RNIK mutr Ljubljana, Domobranska c. 1 Stojnica poleg Zmajskega mostu Dlal Jantar pieshor Liubliana, Dren RN3I600EZHICA li. 11 U UJIJB Kopitarjeva ulica 6/II Deželno lekarna pri .Mar. Pomagal' Mr. ph. M.Leustek Ljubljana, Resljeva cesta 1 K. Pečenko trgovina v60li vrst usnja in čevljarskih potrebščin Liubliana. Sv. Petra testa 32 PRISTOU & BRICELJ črkoslikarja, Ljubljana Resljeva cesta 2 Telef. 2908 Ustan. 1903 Franc Fnjan splošno krovstvo Ljubljana, Galjevica 9 pri dolenj. kolodvoru. tapetnik Ljubljana. Krekov trg 7 KOlfAtlt & J APELI trgovina s spec. kolonij. In materij, blagom LJUBLJANA, Kongresni trg 19 Slaako Kezele splošno kleparatvo Ljubljana Bohoričeva ulica št. 3 Prodajalna K. T. D. (H. NiCman) Ljubljana, Kopitarje« ul. 2. Objava za oudajo zakupne pravice velikoprodaje tobačnih izdelkov cigaretnega papirja in vžigalic za dobo dveh let 1928/1929. Dne 1. oktobra 1927 se vrši v pisarni Uprave Državnih Monopola v Beogradu prva ofertalna licitacija za oddajo zakupne pravice velikoprodaje tobačnih izdelkov, cigaretnega papirja in vžigalic v prodajnih reonih za čas od 1. januarja 1928 do 31. decembra 1929 pod pogoji, ki jih je predpisala Samostalna Monopolska Uprava pod Mbr. 14.000 od 12. avgusta 1927. Ponudbe za to licitacijo se sprejmejo odrejenega dne do 11 dopoldne v pisarni načelnika Odelenja Prodaje Uprave Drž. Monopola v Beogradu, a odpiranje istih se vrši istega dne pri seji Upravnega Odbora Samostane Monopolske Uprave v Beogradu. Kavcija za to licitacijo sc polaga počevši od 1. septembra 1927 pri depozitni blagajni Uprave Državnih Monopolov v Beogradu, a prejema se pod predpisanimi pogoji uključno do 30. septembra 1927 dn 5. ure popoldne. Tiskani pogoji za to licitacijo se dobijo pri Upravi Državnih Monopolov — Odelenje Prodaje — v Beogradu, pri Oblastnem Monopolskem Inšpektoratu v Zagrebu, Sarajevu, Splitu in Skoplju ter pri Tobačni tovarni v Ljubljani. — O tem se obveščajo interesenti radi znanja. Pr. Br. 24.132 od 20. avgusta 1927. IZ PISARNE UPRAVE DRŽ. MONOPOLA V BEOGRADU. Prvovrstno delo, knjigoveznica k. t. d. Zmerne cene, Crtaln!cai,nJ!Lfcfl Doslovnit knfiD To je naše geslo! ivm&mmm Dobro je vsikdar naložen denar, ki ga inserent izda bolj razširjenem dnevniku, veliki ali pa tudi v priprosti je za vsakega trgovca in obrtnika najbolj primeren list za uspešno reklamo, v tem med na- šim ljudstvom po deželi naj-Vsak oglas, pa bodisi v majhni obliki (najmanjš prostor za enkrat samo 5 D) zagotovi oglaševalcu gotov uspeh. Vsakomur torej, ki ima kaj naprodaj ali dobaviti, ali pa misli kaj kupiti, je »Slovenec" za insercijo ob vsaki priliki najbolj EIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIESIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIMEIIIE Sedmi natis velike izdaje Priredila S. M. Feliclt« KallnSek Vsestransko spopolnjena izdaja z mnogimi slikami v besedilu in 33 umetniškimi prilogami v naravnih barvah (193 barvanih slik). Elegantno vezana 160 Din. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. !IIEIIiEIIIEIIIEIIIE!IIE!l{EltlEIII=IIIEIIIEIIIEIIIEillEII9EIIIEIII Z« Ju*q«1<)v«»*Jm tiftktrafl * iMUtoh Karo) C«& Udijitelj: dr. Fr. KsIotm. Uredniki Frana Taneglav.