32  | 
 GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2019
POROČILO
Diplomanti geografije 
v letu 2018 
Oddelek za geografijo Filozofske 
 fakultete Univerze v Ljubljani
V letu 2018 je na Oddelku za ge-
ografijo Filozofske fakultete v Lju-
bljani zaključilo študij 77 študentov. 
Prvo stopnjo bolonjskega študijskega 
programa je zaključilo 38 študentov, 
drugo stopnjo bolonjskega študijske-
ga programa pa 39 študentov. Med 
prejemniki Prešernove nagrade Uni-
verze v Ljubljani za leto 2018 je tudi 
študent Oddelka za geografijo. Simon 
Koblar je prejel nagrado za magi-
strsko delo Predlog alternativnega 
omrežja javnega potniškega prometa 
v Ljubljanski urbani regiji (mentor 
Blaž Repe, somentor Aljaž Plevnik). 
Priznanja Oddelka za geografijo za 
študente za najboljša zaključna dela 
so prejeli: Žiga Jamnik, Maja Lupše, 
Maja Sevšek, Maja Sirše in Eva Šabec.
1. Diplomanti po bolonjskem 
programu (Prvostopenjski univerzi-
tetni študijski program Geografija)
ADAMLJE Tea: Lokalne temperaturne 
značilnosti Ljubljanskega barja. Mentor: 
Darko Ogrin. COBISS.SI-ID 67265890
BALANT Nataša: Ocena stanja gozdov zaradi 
napada podlubnikov s pomočjo daljinskega 
zaznavanja na izbranem območju. Mentor: 
Blaž Repe. COBISS.SI-ID 67598946
BREZOVAR Ženja: Mobilnostne potrebe 
starejšega prebivalstva na primeru občine 
Šentrupert na Dolenjskem. Mentor: Matej 
Ogrin. COBISS.SI-ID 67891042
DACINGER Anita: Razumevanje 
podnebnih in atmosferskih procesov pri 
prebivalcih Loškega Potoka.  Mentor: 
Darko Ogrin. COBISS.SI-ID 67729762
DOLUŠIĆ Katarina: T urizem v občini 
Šentjernej. Mentor: Dejan Cigale. 
COBISS.SI-ID 67730786
tudi časa za druženje. Za prihodnje 
skupno terensko delo sta že izbrana 
termin in širša lokacija in zagotovo bo 
spet prijetno in zanimivo.
Valentina Brečko Grubar
Prešernove nagrade 
študentom  
za študijsko leto 2018
Magistrsko delo 
»Predlog alterna-
tivnega omrežja 
JPP v Ljubljan-
ski urbani regiji« 
geografa  S imona 
Koblarja temelji na predpostavki, 
da ljubljansko avtobusno omrežje ni 
optimalno. Zasnoval je konkreten 
in uporaben primer alternativnega 
omrežja, ki ima v primerjavi z obsto-
ječim enostavnejšo strukturo, manjše 
število linij, ter omogoča boljšo po-
vezanost in prostorsko dostopnost. 
Delo je nadpovprečno kvalitetno; zelo 
skrbno in temeljito pripravljeno ter 
zasnovano; obravnavana prometna te-
matika je osvetljena z vseh relevantnih 
aspektov in razdelana do najmanjših 
podrobnostih; metodologija je izrazi-
to multi- in interdisciplinarna. Poleg 
vseh strokovno-znanstvenih odlično-
sti magistrskega dela in možnosti za 
nadaljnje raziskave pa ga krasi pro-
dornost, izvirnost, aplikativnost ter 
odmevnost, kot posledica neposredne 
uporabnosti za skupno in javno do-
bro.
dr. Blaž Repe, mentor,  
dr. Aljaž Plevnik, somentor
vode na napravi manjših zmogljivosti, 
ki se nahaja v neposredni bližini sta-
novanjskim objektom. Pri premikanju 
po Ljubljanskem polju so študenti lah-
ko opazovali razliko v rabi tal na ožjem 
vodovarstvenem in širšem vplivnem 
območju črpališča v Klečah, pot k za-
dnji točki ogleda v Medvodah pa nas 
je vodila še čez severozahodni del po-
lja, kjer smo prečkali savske terase. Za 
zaključek smo obiskali hidroelektrarne 
Medvode, kjer so nam izčrpno pred-
stavili problematiko porabe električne 
energije, predvidene potrebe po ener-
giji v prihodnosti, nezadostno izrabo 
obnovljivih virov energije v Sloveniji 
in delež energije, ki ga prispevajo hi-
droelektrarne na Savi, vključno s HE 
Medvode, kot eno od njih. Po predsta-
vitvi smo se spustili do nivoja turbine, 
nato pa se povzpeli na jez, opazovali 
mirno gladino zadrževalnika in v skal-
no osnovo vrezano strugo z živahnim 
tokom pod jezom. 
Skupno terensko delo je zelo dobra 
izkušnja, ki resda zahteva nekaj več 
usklajevanja, omogoča pa veliko bolj 
izčrpno, poglobljeno in zanimivo 
spoznavanje hidrogeografskih objek-
tov. Vsakokratni koordinator namreč 
pripravi izbor ogledov na osnovi la-
stnega poznavanja območja in kot 
»domačin« lažje dogovori sodelovanje 
strokovnjakov, upravljavcev, koncesi-
onarjev … Člana Komisije za hidro-
geografijo, zaposlena na Agenciji RS 
za okolje, nam vedno zagotovita ogled 
vodomernih postaj in izvajanja hidro-
metrije, česar sami ne bi mogli. Pri 
vseh dosedanjih izvedbah terenskega 
dela so želje in načrti presegali razpo-
ložljiv čas in vedno je kaj ostalo »za 
prihodnjič«, zmanjkalo pa je običajno