Delegacija goriškega SDGZ-ja na pogovorih v Trgovinski zbornici Borisa Pahorja in njegovo Nekropolo spoznavajo tudi na Finskem / 12 Še naprej rekordna onesnaženost in omejen promet v vsej deželi Primorski SREDA, 27. FEBRUARJA 2008 Št. 49 (19.139) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Preseči preteklost v korist prihodnosti Dušan Udovič V zadnjem času je zaznati večje zanimanje za razpravo o gospodarskih dejavnostih v okviru manjšine. Seveda ne gre le za našo skupnost, padec meje je temi dal dodatno spodbudo, naš prostor je občutil možnost, da si pridobi novo vlogo. Najbrž bi morali to prelomnico realno izkoristiti za to, da se na tem področju uresniči dejanski, in ne le verbalni zasuk v prihodnost. Ne bi radi poenostavljali, naloga je zahtevna, a pogoji za uspeh so dani že s tem, da se v okviru manjšine (brez fig v žepu) začne obravnavati gospodarstvo brez etiket, ideoloških anatem in parcialnih interesov. T! naj ostanejo stvar preteklosti, lekcija o tem, česa se ne sme delati, da si ne bi škodili. Propad TKB, od katerega je minilo dvanajst let, je resda pustil globoke posledice, zlasti na Tržaškem, toda leta, ki so sledila, so bila za manjšinsko gospodarstvo vendarle čas ponovnega vzpona, kar je najboljši dokaz o njegovi trdni vko-reninjenosti v naš prostor. Dovolj je videti rezultate bančnih zavodov in finančnih družb, in to ne samo v luči dobrega poslovanja, pač pa tudi dragocene pomoči drugim dejavnostim. O tem, kaj je treba narediti, je vse napisano in dognano. Tudi na tem področju je merodajna programska konferenca, dveletna manjšinska »možganska telovadnica«, iz katere smo delali mitično prelomnico, potem pa, tako kot za druga področja, pustili vse njene zaključke neuresničene v predalu in na spletu. Tako že pet let od časa do časa prežvekujemo že videno in povedano, realnih premikov v neko novo splošno manjšinsko gospodarsko strategijo pa doslej ni bilo občutiti. Zato je nujno preseči preteklost, kakršna koli je že bila, v korist uspešne prihodnosti. gorica - V Sloveniji bodo kupili deset milijonov litrov dizelskega goriva Prevozniki sklenili pogodbo s Petrolom Podoben dogovor naj bi v kratkem podpisali tudi v Trstu in Vidmu Goriški prevozniki so se že dogovorili z družbo Petrol, da bodo v Sloveniji kupovali cenejše dizelsko gorivo GORICA - Prevozniki goriške zveze industrijcev so sklenili pogodbo z družbo Petrol, na podlagi katere bodo v Sloveniji kupili deset milijonov litrov dizelskega goriva, pri tem pa bodo deležni posebnega popusta. Goriški pre voz ni ki so is ka li go spo dar ske ga partnerja v Sloveniji, ker nimajo pravice do deželnega goriva, njihovi stroški pa so se po ukinitvi proste cone izredno povišali. H konvenciji bo pristopilo trideset prevoznih podjetij, ki razpolagajo s približno devetsto tovornjaki. Podoben dogovor nameravajo skleniti tudi prevozniki iz tržaške in vi-demske pokrajine. Na 14. strani Dežela: Tondo predsedniški kandidat Na 3. strani m jr • • V • V • ■ ■ • V • V Kocijancic in Mannac najbrž kandidata za deželni svet Na 3. strani Swoboda pozval Hrvaško, naj pripravi predlog za ERC Na 5. strani Krešejo se mnenja o novem jezu na Soči Na 14. strani Poostren nadzor za preprečevanje mazaških napadov Na 15. strani kultura - Prvi resni kulturni stik med ZDA in Severno Korejo Newyorški filharmoniki navdušili občinstvo v Pjongjangu PJONGJANG - Orkester Newyo-rške filharmonije je imel včeraj zgodovinski koncert v prestolnici Severne Koreje Pjongjangu. Za uvod je orkester pod taktirko glavnega dirigenta Lorina Maaz-ela odigral himni obeh držav, oder pa je bil okrašen z zastavami obeh dolgoletnih zagrizenih nasprotnic. Okoli 1500 poslušalcev je orkester nagradilo z burnim aplavzom. Koncert, ki sta ga v živo prenašali tako severno kot južnokorej-ska nacionalna televizija, pomeni prvi resni kulturni stik med ZDA in eno zadnjih svetovnih komunističnih trdnjav, ki so jo ameriške oblasti zaradi njenega spornega jedrskega programa med dru- gim uvrstile na t.i. "os zla". Maazel je pri napovedovanju Gershwinove skladbe Američan v Parizu nabito polni dvorani dejal, da bo mogoče nek Američan lepega dne napisal skladbo Američan v Pjongjangu. Njegove besede so požele bučen aplavz občinstva. Že pred koncertom je Maazel koncert označil za "gesto dobre volje in prijateljstva". Poleg Gershwina so filharmoniki odigrali še dela Dvoržaka, Wagner-ja in Bernsteina. ZDA, Kitajska, Japonska, Južna Koreja in Rusija so lani februarja Severni Koreji v zameno za opustitev spornega jedrskega programa ponudile milijon ton nafte, otoplitev odnosov z ZDA in Japonsko ter uradno mirovno pogodbo. Severna Koreja naj bi tako do konca lanskega leta ustavila svoje jedrske elektrarne ter se odrekla svojim jedrskim programom, vendar tega doslej ni storila. Iz Severne Koreje so konec januarja sporočila, da bi morala Pjongjang in Washington mirovno pogodbo podpisati čim prej in tako formalno končati vojaške napetosti med njima. Korejska vojna se je namreč končala leta 1953 s sporazumom o prekinitvi ognja, a brez sledečega mirovnega sporazuma, ki je tako polotok, razdeljen po 38. vzporedniku, praktično pustil v vojnem stanju. (STA) 2 Torek, 26. februarja 2008 MNENJA, RUBRIKE / OGLEDALO Poznavanje in spomin za racionalnejše izbire Ace Mermolja_ H > Z letom 1968 in posledičnimi reformami se je zaključila tudi razprava o šoli, ki vceplja v znanje dijakov samo podatke (letnice rojstev, smrti, gole dogodke, učenje na pamet, pikolovsko filološko branje Divine Commedie itd.). Tako imenovani (v Italiji) »nocionizem« je postopoma nadomestila šola interpretacije, razlag, tako imenovanega »avtonomnega mišljenja« in podobno. Ne vem, kako učinkoviti so potem bili »razlagalci« sveta... Izkazuje se vsekakor, da ta šola ni bistveno boljša od prejšnje (mnenje potrjujejo profesorji, strokovnjaki in sami univerzitetni standardi). Spominjam se, kako je na primerjalni književnosti v Ljubljani Janko Kos imel zame skoraj absurdna predavanja. Ure in ure je našteval letnice rojstva in smrti pomembnih evropskih književnikov. Temu se je pravilo peri-odizacija. Podatki so napolnili zvezke in na izpitu je Kos postavil le eno vprašanje, npr: »nemška predromantika«. Študentje moral v zaporedju navesti imena z letnicami rojstva in smrti nemških predromantikov. Priprava na izpit je bilo torej učenje na pamet. O zadevi bi seveda lahko diskutirali, sam sem marsikaj (ali večino gradiva) že pozabil, a vendar: slišali smo vsaj za ne ka te ra ime na. Osebno lažje osvajam koncepte in vsebine kot pa letnice, podatke in definicije. Zave- Jezikoslovje natančno opredeljuje različne zvrsti jezika. Že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je dr. Toporišič zahteval od študentov slovenistike v Ljubljani natančne opredelitve pojmov in to tako, da jih nismo pozabili. Jezikoslovje je danes dokaj eksaktna veda, čeprav manj od tega, kar zagovarja omenjeni Toporišič. Vsekakor pa operira z dovolj strogo opredeljenimi izrazi in slabo bi bilo, če se tradicija natančnosti ne bi nadaljevala. dam pa se, da je znanje brez nekih fiksnih datumov in definicij pomanjkljivo. Tako pa sem večkrat v zagati in nisem sposoben kakega intelektualnega razgovora v neformalni družbi. Pri odpravljanju nekega osnovnega znanja in memoriziranja nam pomaga tudi računalnik. Ko nekaj ne veš, se priključiš na internet in najdeš podatek. Nato ga uporabiš, napi šeš ali po veš in nanj po za biš, saj veš, da ti je na razpolago tako, da pritisneš na nekaj tipk in ga imaš. Ne vem, kako ti procesi vplivajo na samo strukturo mišljenja, na možgane in na njihovo delovanje. Ne vem, kaj se dogaja s spominom. To lahko proučujejo kompleksne strokov ne ve de. Su mim pa, da ima ta nov na čin učenja in dojemanja daljnosežne posledice. Z ženo sva po televizij gledala nadaljevanko o italijanskem slikarju Caravaggiu. Zato, da bi dala dogajanju nek okvir, sva se trudila poiskati umetnikove evropske sodobnike v slikarstvu in literaturi. Vzporednice pomagajo pri razumevanju. Caravaggiovo delo nam osvetli že naslednja periodična primerjava: M.Caravaggio 1571-1610; W. Shakespeare 1564-1616. Med umetnikoma je, če pomislimo, kar nekaj stičnih točk. Obsežnejša periodiza-cija nam bi še nadalje osvetlila okvir začetkov baroka kot obdobja obeh avtorjev. Letnice imajo svoj smisel... Prav tako ga imajo poznavanje pojmov, sosledje dogodkov itd. Preskočim k drugemu argumentu na isti miselni črti. Po vsedržavnem radiu sem poslušal dokaj znano oddajo, ki jo vodi Enrica Bonacorti o vprašanju Furlanov. Pojmovna zmeda je postala vsebinska. Izobraženci ne vedo, kaj pravzaprav so nacionalni jeziki, knjižni jeziki, narečja, krajevne govorice, etnične jezikovne skupnosti itd. Prav tako niso jasne razlike med državo, nacijo, narodom, etnijo, ljudsko skupnostjo, skratka, te in druge besede novinarji, strokovnjaki in navadni spraševalci uporabljajo povsem poljudno. V vsesplošni zmedi pa se zlahka izlušči teza, da je bolje uporabiti čas za angleščino kot za furlanščino. Čemu torej v tretjem tisočletju nekateri podpirajo čudaške jezikovne izbire? Podatki bodo sicer pokazali, da je v Furlaniji veliko zanimanja za pouk fur-lanščine, vendar ostaja med nepoučenim poslušalstvom vprašanje, čemu vse to služi. K sreči je v omenjeni oddaji zadeve lepo obrazložil viden predstavnik ladinske skupnosti, ki je podal svoj zor ni kot pri pad ni ka manj šin ske ga je -zika. Nedvomno pa je, da manipulacija s pojmi zlahka podkrepi (ali ošibi) to ali ono izrazi to po li tič no sta liš če. Jezikoslovje natančno opredeljuje različne zvrsti jezika. Že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je dr. Toporišič zahteval od študentov slovenistike v Ljubljani natančne opredelitve pojmov in to tako, da jih nismo pozabili. Jezikoslovje je danes dokaj eksaktna veda, čeprav manj od tega, kar zagovarja omenjeni Toporišič. Vsekakor pa operira z dovolj strogo opredeljenimi izrazi in slabo bi bilo, če se tradicija natančnosti ne bi nadaljevala. Gre vsekakor za znanje (o zvrsteh jezika), kije povsem dostopno dijakom višjih srednjih šol. V Italiji tega ne znajo niti krojilci javnega mnenja, ki razlagajo zadeve milijonom poslušalcem. Kolikokrat moramo razlagati razlike med narečji in knjižnim jezikom! Seveda je trud največkrat zaman. Pomanjkanje nekih osnovnih koordinat nas nenazadnje dela plen slabe politike. Zadevo bi rad povedal prav z vidika sporočanja. Sodobno politično sporočanje je usodno vezano na medije, ki imajo svoja pravila. Televizija je najširše »uporabljen« medij. Prav površnost, o kateri sem govoril, je po televiziji v bistvu sestavni del programa. Povprečni gledalec, ki je gledal že omenjeno nadaljevanko o Caravaggiu, je sicer dobil vrsto informacij in dovolj natančen življenjepis. Ni pa nujno dojel, zakaj je bila slikarjeva umetnost pomembna in katere prelome s tradicijo je umetnik opravil. Za takšno gledanje je ven dar le po treb no do lo če no predznanje, televizija pa preprosto ne prenese komentarjev oziroma nihče se ne potrudi, da bi npr. pred oddajo kak Sgarbi obrazložil temeljne značilnosti Ca-ravaggiove (ali druge) umetnosti ter ome nje no opre mil s po me -nom in značilnostmi baroka. Isti trik se pojavi pri politiki. Polemika o Furlanih se je pričela pri nas ob predlogu za nov deželni statut in ob deželnem zakonu za Furlane. V Mes-sa ge ru Ve ne tu se je, ob po li ti kih, ogla sil npr. sam Rumiz, ki je znan novinar, a je v svoje pisanje vnesel vrsto netočnosti. Novinarji niso več vajeni bralcev, ki bi se zavedali napak (nanje so opo zo ri li fur lan ski pis ci). Po dob no ve -lja potem za politike, ki morajo svoje programe spremeniti v reklamna sporočila. V bistvu lahko dobro ocenjuje tisti, kije dovolj opremljen, da iz fraz prikliče realno miselno ozadje. Če vo liv ci ne po zna mo, vsaj okvir no, do -lo če nih tem in poj mov, pre pro sto ne mo re mo vedeti, koliko so politični programi in obljube veljavni. Kolikor vem, osnove gospodarstva in financ še niso predmet na višjih srednjih šolah, kot sta to npr. zgodovina in književnost. V življenju pa je gospodarstvo dominantna tema. Kako naj ločujemo, če ne poznamo niti nekaterih osnovnih besed in pojmov? Ali vemo, kaj sploh pravi Berlusconi, ko reče reče: »Moj program bo upošteval klasične liberalne rešitve?« Lahko bralec opazi, da obstaja vendarle razlika med zaupanjem v tržno logiko, ki jo je treba samo razbremeniti davčnih in drugih bremen ter programom Veltronija, ki je do tržišča manj zaupljiv in torej zagovarja osredotočene reforme (višanje najnižjih plač, nova stanovanjska politika, urejanje fleksibilnosti itd.)? Vem, da sem od začetnega »podatkar-stva« zabredel v običajno polje politike. Morda pa nisem streljal tako mimo. Ko bi volivci imeli v svojih možganskih predalčkih razvrščene Berlusconijeve letnice prevzema oblasti, njegove obljube in njegove najpomembnejše zakone, bi lahko ta dejanja primerjali s sedanjimi obljubami in programi. Specialisti za komunikacijo pa računajo, da seže naš spomin do Prodijeve vlade in da se nato osredotoča na cene živil, bencina, nujnih potrebščin ter na naše nizke plače. Navadna »periodizacija«, izbru-šen spomin in sposobnost zlaganja mozaika bi nam pokazali, da Berlusconijeve formule le niso tako primerne za sedanjo situacijo. Vsi npr. prelahko pozabljamo na večkrat zapisane statistike, ki pravijo, kako ima v Italiji peščica državljanov več kot polovico nacionalnega bogastva; več od same države. Je to tržna in liberalna ra ci o nal nost? Naj zaključim s trditvijo: osnovni podatki, obvladanje določenih pojmov, sposobnost vključevanja dogodkov (in obljub) v stvarne okvire, dober spomin nam omogočajo tudi politično racionalnejše izbire. Če pa nas prevzameta reklama in videz, se zlahka odločimo proti lastnim interesom. Delno je za to kriva tudi šola. ODPRTA TRIBUNA Ni šlo za ekspanzionizem, samo svoje so hoteli nazaj Drago Gašperlin Decembra lani je preminil partizanski komandant Giovanni Padoan, ki je prevzel odgovornost za tragedijo na Toplem vrhu-Porcinju, kjer so garibaldin-ci ustrelili skupino partizanov brigade Osoppo, čeprav za to ni bil odgovoren. V poročilih o smrti in pogrebu »Vannija« je časnikar deželne RAI omenil, da se je poboj zgodil med pohodom IX. korpusa proti zahodu, kjer je skušal osvojiti ozemlje, ki so ga slovenski partizani imeli za svojega. Zanimivo je, da časnikar ni uporabil izraza ekspanzionizem, ki pa smo ga žal slišali 10. februarja 2007 iz ust predsednika republike. Giorgio Napolitano je takratne izjave potrdil ob letošnjem dnevu spominjanja na fojbe in izselitev istrskih optantov, ki ga znani krogi praznujejo na ta dan iz protesta zoper mirovno pogodbo (1947). Državni poglavar je menda dobro obveščen o dogodkih v teh krajih med in takoj po vojni, morda pa ne ve, da smo nekoč Slovenci intenzivno naseljevali vse ozemlje od Trbiža do Tilmenta in Tržiča. Ko ne bi bilo tako, bi jugoslovanska vlada med pogajanji za povojno zahodno mejo z Italijo ne zahtevala, da se kot taka prizna črta Trbiž-Tržič, ki je v glavnem vključevala vse slovensko prebivalstvo vzdolž Soče. V resnici je slovenski živelj naseljeval tudi območje med Sočo in Tilmentom, tako npr. vso bizjakarijo (bisiacaria). Bizjaki naj bi bili torej potomci slovenskih kmetov, ki so segali nekoč do Tilmenta, a so se pod pritiskom napredujoče industrije in trdne strojno pod- prte obrtniške dejavnosti začeli umikati proti desnemu bregu Soče in tu obtičali. Le redke kmetije ob Til-mentu in v zahodni furlanski nižini so še danes v slovenskih rokah. Ime bizjaki-bisiacchi si Furlani sicer različno tolmačijo. Šlo naj bi za pofurlanjene Slovence, ki so živeli bis lacs - med vodama Tilmenta in Soce. Nekateri vidijo izvor imena bisiaco v srednjeveškem latinskem bisaquia, ki ravno tako označuje območje med rekama; to naj bi bil fašistični falzifikat, s katerim so hoteli zatajiti sleherni tuj - slovanski - vpliv. Marsikdo si tolmači namreč ime bisiaco - bizjak kot skovanko iz slovanske besede bezjak, ki naj bi označevala begunca, ali celo iz bosanskega bezjaka, inačice našega neumneža, besede, s katero je nazivala srednjeveška gospoda kmete. Kakor koli že, vsi uradni dokumenti navajajo bizjakarijo kot večjezično ozemlje, kjer se ljudje sporazumevajo v italijanščini, furlanščini in slovenščini. Pa seveda v bizjaškem narečju, ki je mešanica venetske, furlanske in slovenske, a tudi nemške govorice. To ozemlje zajema ves pas, ki obsega Turjak, Štarancan, Špeter (San Pier d'Isonzo), Škocjan (San Canzian d'Isonzo), Ronke, Tržič, Foljan in Zagraj. Če so hoteli v svojem zmagovitem pohodu na zahod partizani osvojiti čim več ozemlja, niso želeli s tem nič drugega kot vnovično pridobitev teritorija, na katerem so Slovenci živeli že davno poprej. To pa ni noben ekspanzionizem. PISMA BRALCEV Kandidati SSk Razumem, da se v teh časih vedno bolj širi volilna mrzlica in da so mediji, v tem določenem času še posebno pozorni na sestavljanje list kandidatov, tako za deželne kot za državne volitve. Pri tem pride do lova na novice kdo bodo kandidati in kandi-datkinje raznih strank in seveda postane pomembno imeti novico pred drugimi. Glede kandidatov in novic SSk pa bi prosil za nekoliko pozornosti, da se lahko ognemo marsikateri bodoči nerodnosti. Še posebej bi to priporočil kar se tiče Goriške, saj se gre navsezadnje za imena in priimke oseb, katere imajo tudi pravico, da se s takimi podatki ne razpolaga tja v en dan. Tudi pri navajanju zgodovinskih podatkov je pomembno imeti določeno pozornost. V torek je bila objavljena vesta, da je na zadnjih parlamentarnih volitvah za senat, na listi Marjetice, kandidiral pokojni Mirko Špacapan. To ni res, ker je bil kandidat Hadrijan Corsi. Kljub temu pa se seveda, v imenu stranke SSk, zahvaljujem Uredništvu Primorskega dnevnika za izkazano pozornost pri poročanju o našem političnem delu. Julijan Čavdek, Goriško tajništvo SSk »Miting njihove resnice« Kot predsednik Krajevne skupnosti Lokev in član Občinskega sveta občine Sežana se zahvaljujem kolegu svetniku Robertu Rogiču in Civilni iniciativi Kras, da jima je v Lokev uspelo pripeljati navijače za »miting njihove resnice«, kjer so nekateri zagovarjali predvsem svoje lastne interese ter po dolgih letih sloge in konstruktivnega uspešnega dela v krajevni skupnosti, ustvarili razdor v krajevni skupnosti in širše po Krasu. Prepričan sem, da zadnji dogodki veliko prispevajo k blatenju občine, Krasa in tudi države Slovenije kot enakopravne članice Evrope, kakor tudi ljudi, ki vstopajo v naš prostor z dobrimi nameni. Ob tej priložnosti se zahvaljujem tudi poslancu in občinskemu svetniku Srečku Prijatelju za nepotrebno manifestacijo, vzbujanje pozornosti ter zlorabo borčevske organizacije in posameznih vaščanov Lokve. Obenem g. Prijatelju priporočam, da podrobneje prouči veljavne predpise, pri katerih sprejemanju tudi sam sodeluje. Upam, da bo v bodoče prevladal razum, sodelovanje in zagovarjanje interesov vseh občanov, ne pa hinavščina in ozki interesi posameznikov. Živoj Race »Mar bi Prijatelj kdaj obiskal Pahorja...« Zaradi korektnega poročanja Vam želim podati odgovor na vaše pisanje v Primorskem dnevniku z naslovom »Mar bi Prijatelj kdaj obiskal Pahorja...«, objavljeno, dne 20. februarja 2008 na 5. strani, ki že meji na žalitev. Moje vodilo pri opravljanju funkcije poslanca Državnega zbora Republike Slovenije, je zastopan- je interesov vseh volivk in volivcev, tudi tistih, ki me niso volili, ter zavzemanje za skladen regionalen, predvsem pa gospodarski razvoj Primorske. Primerjava s Haiderjem ob tem dejanju je zato naravnost smešna in žaljiva. Da je primerjava popolnoma neprimerna dokazuje sledeče: Vlado Republike Slovenije sem pozval in od nje zahteval, da se v nacionalnem programu regionalnega televizijskega programa TV Koper podnasla-vlja italijanski program s slovenskimi podnapisi in slovenski program, namenjen italijanski manjšini, z italijanskimi podnapisi. Kar 70 - odstotkov vsega predvajanega programa je namreč v italijanskem jeziku. Z naročninami za RTV prispevek pa se med drugim snemajo oddaje tudi za hrvaške narodne manjšine, za katere Hrvati ne prispevajo niti kune. V SNS ne nasprotujemo dejstvu, da so italijanski vrtci na dvojezičnem območju brezplačni, vendar pa odločno zahtevamo, da so tudi slovenski vrtci za slovenske državljane brezplačni. Šolske in obšolske dejavnosti so v italijanskih osnovnih šolah brezplačne. Med te dejavnosti spadajo ekskurzije, malice, kosila, ipd. Medtem pa starši slovenskih otrok, plačujejo tudi fotokopiranje. V SNS smo bili zelo kritični do državljanstev, ki jih Italija podarja slovenskim državljanom, katerih starši ali stari starši so živeli na območju fašistične Italije. V ta namen je Italija spremenila tudi zakonodajo. Zadnji sklop problematike, ki je izražena tudi s protestnimi shodi vaščanov v Tomaju in Lokvi, pa so nepremičnine. Z ugodnimi krediti Italija spodbuja nakup nepremičnin z namenom intenzivnega po-seljevanja vse do t.i. Rapalske meje, Postojne. Na Vlado Republike Slovenije sem naslovil zahtevo, da se pri tako občutljivi problematiki zahteva recipročnost nakupa in prodaje nepremičnin med dvema državama. Znano je, da je kupna moč v Italiji mnogo večja. Zadnje nesprejemljivo dejanje pomeni širjenje meje dvojezičnega območja, kar je nazorno vidno na tablah, ki so nameščene tudi ob vaških cestah. Lokev je največja vas v Sloveniji, je v neposredni bližini Bazovice, ki je dala prve slovenske žrtve v boju proti fašizmu, torej se moramo za ta kraj še posebej zavzemati. Pravilna označba ob cesti bi bila, če bi na tabli pisalo Bazovica in poleg besedne oznake bi lahko bila tudi črkovna oznaka'!", ki v mednarodnem prometnem registru označuje Italijo. Obnašamo se kot narod hlapcev, ki jim je malo mar za pravice Slovenk in Slovencev. Očitno je naša edina skrb biti všečen Evropi. Glede na to, da se vlada in pristojna ministrstva ne odzivajo na pobude, vprašanja in zahteve poslancev Državnega zbora Republike Slovenije, sem bil primoran omenjeno sporno tablo odstraniti sam. Srečko Prijatelj, poslanec SNS / ALPE-JADRAN Četrtek, 28. februarja 2008 3 POLITIKA - Priprave na aprilsko volilno preizkušnjo Levica še brez dogovora o nastopu na deželnih volitvah Kocijančič in Marinčič najbrž kandidata - Spetič: SIK zahteva enako dostojanstvo TRST - Levica še ni dosegla sporazuma o skupnem volilnem nastopu. Pogajanja med SKP, SIK, zelenimi in Demokratično levico so sicer v polnem teku, dogovora pa še ni videti na obzorju. Največ zadržkov za Mavrično levico, ki bo sicer nastopila na parlamentarnih volitvah, imajo pri Komunistični prenovi, kjer se marsikdo ogreva za samostojni nastop na deželnih volitvah. Težave se pojavljajo tudi s kandidaturami. »Naša stranka se dosledno zavzema za združeno nastopanje levice z volilnim znakom Mavrične levice. Zahtevamo pa enako dostojanstvo in spoštljiv odnos do vseh komponent,« pravi deželni tajnik Stranke italijanskih komunistov Stojan Spetič. Težave torej po njegovem ne prihajajo iz vrst SIK, temveč iz drugih sredin, časa za dogovarjanje pa je vedno manj, saj bo treba kmalu začeti zbirati podpise za liste in kandidature. Prav kandidati, kot kaže, povzročajo največ glavobolov na levici, kot sicer v drugih strankah in koalicijah. Štrene so zmešale govorice o možni kandidaturi de- Igor Kocijančič kroma želnega tajnika CGIL Rubena Colussija, ki ga Demokratična levica (nekdanja leva frakcija Levih demokratov) predlaga v Por-denonu. SKP ni ravno navdušena nad to možnostjo, tudi zaradi notranjih strankarskih ravnovesij. Ne glede, če se bo Komunistična prenova predstavila sama ali z Mavrično levico bo v tržaškem volilnem okraju (12 mandatov) gotovo kandidiral Igor Kocijančič, dosedanji vodja deželnih svetnikov. Če pa bo prišlo do enotnega nastopa, je tržaška SKP že izdelala seznam šestih kandidatov, med katerimi je, kot rečeno, Kocijan- Marko Marinčič bumbaca čič na prvem mestu. V tem primeru bi na drugem mestu liste Mavrične levice kandidirala tržaška tajnica SIK Giuliana Zaga-bria. V Gorici se vztrajno govori o možni kandidaturi pokrajinskega odbornika Marka Marinčiča, vidnega zastopnika Zelene liste. V primeru Mavrične levice bi bil Marinčič nosilec goriške kandidatne liste. Spetič vsekakor zagotavlja, da bo levica predstavila vidne slovenske kandidate v vseh treh pokrajinah, kjer živijo Slovenci. V Benečiji se govori o kandidaturi Fabrizia Dor-boloja, zastopnika Demokratične levice. VOLITVE Sporazum na desnici VIDEM - Stranke desne sredine so sinoči dosegle politični dogovor za deželne in upravne volitve. Forza Italia, NZ, Severna liga in UDC enotno podpirajo Ren-za Tonda za predsednika dežele, Pietra Fontaninija za videmsko Pokrajino in Enza Cainera za vi-demskega župana. Tondo se bo pomeril z Illy-jem (predsednik FJK sicer še čaka na dokončno uzakonitev t.i. večnamskega odloka), Cainero pa z rektorjem videmske univerze Fulviom Honsellom. Fontanini še nima levosredinskega tekmeca. EVROPSKA UNIJA - Notranji trg in varstvo potrošnikov »Regija AJ je lahko vzor za EU« O tem je prepričan evropski poslanec s Koroške Wolfgang Bulfon, ki pozitivno ocenjuje tudi položaj v Sloveniji Evropski poslanec Wolgang Bulfon CELOVEC, LJUBLJANA - Evropski poslanec s Koroške Wolfgang Bulfon, ki se je ta mesec mudil z delegacijo odbora Evropskega parlamenta za notranji trg in varstvo potrošnikov (IM-CO) na uradnem obisku v slovenski prestolnici, je pozitivno ocenil ureditev notranjega trga in varstva potrošnikov v Sloveniji. V Ljubljani se je sestal z najvišjimi predstavniki slovenske vlade s področja javnih financ, gospodarstva in evropskih zadev. »Regija Alpe-Jadran je lahko vzorni primer za Evropo, ko gre za primerjavo ukrepov Evropske unije na področju notranjega trga in varstva potrošnikov,« je poudaril član socialdemokratske frakcije (PES) Evropskega parlamenta, doma iz Vr be ob Vrb skem je ze ru. Po zi tiv no oce no je ute -meljil s tem, da v tako majhnem prostoru, ki pa zajema tri države, potrošnik lahko primerja in zasleduje učinkovitost in uresničitev ukrepov Evropske unije in njenih organov v prid potrošnikov. »Kar se tiče Slovenije, ki je - kot prva izmed novih držav-članic Evropske unije - prevzela tudi predsedovanje uniji, pa lahko povem, da je dosegla takšno visoko raven zaščite potrošnikov, kakršno nisem pričakoval,« je še pristavil Bulfon. Delegacijo odbora EP za notranji trg in var- stvo potrošnikov (IMCO) je vodil angleški konservativec Malcom Harbour, v njej pa so polega Bulfona sodelovali še nizozemski liberalec Toine Man ders, nem ška po slan ca Eve ly ne Geb hard ( -PES) in Andreas Schwab (EPP), ter Portugalec Hasse Ferreira (PES). V zvezi z varstvom potrošnikov je Bulfon še izpostavil, da se prostor Alpe-Jadran ponuja oziroma je dober primer za primerjavo ukrepov Evropske unije v zaščito potrošnikov. »Prebivalci te regije si lahko v enem dnevu ustvarijo sliko, kje so npr. potrošniška posojila najbolj ugodna - v Celovcu, Ljubljani, Vidmu ali Trstu,« je dejal evropski poslanec s Koroške. V zvezi z vstopom Slovenije v schengenski pro stor je so ci al de mo krat ski po sla nec Ev rop ske -ga parlamenta še izpostavil, da je treba širitev schengenskega prostora ocenjevati ne le z vidika večje varnosti, temveč tudi videti prednosti, ki jih novim članicam prinaša članstvo v sedaj razširjenem prostoru. »Slovenija je vzorno izvedla vstop v schengenski prostor, kar pomeni vsekakor pri do bi tev za vse čla ni ce,« je na kon cu po -govora za PD pristavil poslanec Evropskega parlamenta s Koroške. Ivan Lukan VOLITVE Slovenec v Rimu: pismo SKGZ TRST - Slovenska kulturno gospodarska zveza pričakuje, da bo tudi v prihodnji mandatni dobi zagotovljena prisotnost Sloven-ca(ev) v parlamentu. Slovenski par la men tar ci in par la men tar ke so v vseh povojnih desetletjih dosledno zagovarjali potrebe in interese naše in širše skupnosti in bistveno prispevali k razvoju tega območja. Ob tem velja podčrtati njihov odločilen doprinos pri doseganju nekaterih za manjšino pomembnih rezultatov na področju uveljavljanja šolskih, jezikovno-kulturnih pravic, pa tudi finančne podpore za slovenske ustanove, organizacije, društva in medije. Slovenski parlamentarci in parlamentarke so predstavljali nepogrešljivo povezavo z osrednjimi inštitucijami, ki je privedla tudi do izglasovanja zaščitnega zakona. Slovenska kulturno-gospo-darska zveza prepričano zagovarja potrebo, da se prisotnost Sloven ca v par la men tu za go to vi tu -di v naslednji zakonodajni dobi. Za to je pred sed nik SKGZ Ru di Pavšič naslovil na dva premierska kandidata leve sredine in levice (Walterja Veltronija in Fausta Bertinottija) pismo v prepričanju, da bodo pri snovanju kandidatnih list upoštevali upravičena pričakovanja slovenske manjšine. Številni so ugledni in sposobni Slovenci in Slovenke, ki so aktivno prisotni v vseh komponentah leve sredine. Njihova kandidatura bo jasen dokaz, da se leva sredina ne namerava izneveriti svoji več desetletni tradiciji zagovornika pričakovanj slovenske narodne skup-nos ti v FJK, me ni SKGZ. Andrej Berdon danes na TV Koper KOPER - Deželno tajništvo Slovenske skupnosti sporoča, da bo na oddaji Primorska kronika danes ob 18.40 kandidat SSk za deželne volitve Andrej Berdon v živo spregovoril o samostojnem nastopu slovenske stranke in o perspektivah za slovensko manjšino ob omenjeni volilni preizkušnji. TRBIŽ - V organizaciji SKS Planika in Glabene matice - Glasbene šole Tomaža Holmarja Zanimiv dan slovenske kulture Pokrovitelji prireditve v mestnem kulturnem centru so bili Občini Trbiž in Naborjet ter Gorska skupnost za Huminsko, Železno in Kanalsko dolino TRBIŽ - V kulturnem centru v Trbižu sta Slovensko kulturno središče Planika in Glasbena matica-Glas-bena šola Tomaža Holmarja v soboto pripravila letošnji dan slovenske kulture v Kanalski dolini. Slovenski kulturni praznik je potekal pod geslom »Sreča, ljubezen in prijateljstvo«, pokrovitelji pa so bili Občini Trbiž in Naborjet ter krajevna Gorska skupnost. Do kaj bo gat pro gram je vse bo -val lutkovno predstavo »Kdo je napravil Vidku srajčico«, ki jo je izvedlo Lutkovno društvo z Jesenic. Sledil je nastop otrok slušateljev slovenskega jezika pri SKS Planiki. Najmlajši so predstavili igrico o veverički, ki je poza bi la, kam je skri la leš ni ke, a jih je s pomočjo sinice In šoje uspela najti. Starejši slušatelji so recitirali pesmi sodobnih slovenskih pesnikov in pisateljev. Otroci so zaključili svoj nastop s skupno pesem Poj z menoj. Prireditev pa so zaključili gojenci Glasbene matice-Glasbene šole To- maža Holmarja v Kanalski dolini, ki so predstavili skladbe Beethovna, Bacha, Schumanna in Brahmsa. Prav Glasbena matica bo spomladi dostojno praznovala svojo tridesetletno prisotnost in delovanje v Kanalski dolini. Otroke so za nastop pripravili njihovi mentorji Ana, Slavica, Tanja in Ma nu el. S svojo prisotnostjo so organizatorje počastili avstrijski veleposlanik v Sloveniji Valentin Inzko, predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka, načelnik Upravne enote Tolmin Zdravko Likar, predsednica Tu ris tič ne zve ze Gor nje ga Po soč -ja Mojca Rutar, odbornica za kulturo na trbiški občino Nadia Campana in tr biš ki žu pan Re na to Car lan to ni. Župan je v pozdravnem govoru pri sot ne opo zo ril na de lo, ki ga opravljajo manjšinske organizacije v Kanalski dolini. To delo mora biti usmerjeno predvsem na otroke, v ohranitev jezika in ljudi na teritoriju. R.B. Številno občinstvo je z glasnim aplavzom nagradilo nastope mladih tečajnikov slovenskega jezika pri SKS Planika 4 Četrtek, 28. februarja 2008 GOSPODARSTVO OLJE - Na bližnjem sejmu Olio Capitale se bo predstavilo več kot sto razstavljalcev Kakovostno ekstradeviško oljčno olje vse večji protagnist V Expo Mitteschool degustacija olja v povezavi z izbranimi jedili in (celo) s sladoledom TRST - Jogurtov sladoled z oljem? Kadar je beseda o vrhunskem olju ustreznega okusa, je možna tudi ta kombinacija. Specializirani novinarji so jo skupaj z drugimi strogo izbranimi primerki povezave med jedmi, oljem in vinom (striktno Kantetovim) poskusili v ponedeljek zvečer v Expo Mitteschool na degustaci-ji, na katero jih je pred bližnjim sejmom Olio Capitale povabilo vodstvo tržaške sejemske družbe Fiera di Trieste Spa. Druge izvedbe sejma ekstra deviškega oljčnega olja Olio Capitale, ki bo na tržaškem sejmišču od 7. do 10. marca, se bo udeležilo več kot sto razstavljalcev s 113 primerki svojega olja, med njimi pa seveda ne bodo izostala enkratna olja proizvajalcev konzorcija Tergeste DOP. Prireditev, ki sta jo novinarjem predstavila predsednik sejemske družbe Fulvio Bron-zi in izvedenka v enogastronomskem komuniciranju Rossana Bettini, bo tudi tokrat izložba najboljših italijanskih in tujih produkcij kakovostnega oljčnega olja, v programu sejma pa so tudi srečanja med proizvajalci in odjemalci iz Avstrije, Nemčije, Švice, ZDA, Poljske, Češke, Slovaške, Romunije, Ukrajine in Madžarske. Predvidene so tudi številne spremljevalne prireditve, kot npr. lekcije o kuharskih tehnikah s korektno uporabo oljčnega olja (v organizaciji italijanske federacije kuharjev), oljni bar in srečanje o »oljni vedi na ženski način«, ki ga Rossana Bettini prireja z univerzitetnimi raziskovalkami iz Trsta, Parme in Sassarija. Kot uvod v bližnji sejem bodo številne restavracije v Furlaniji-Julijski krajini, Sloveniji, na avstrijskem Koroškem in v hrvaški Istri priredile predstavitve kakovostnih ekstradeviških oljčnih olj in ponudile menuje z jedmi, zabeljenimi z oljem, katerih znamke bodo razstavljene v Trstu. Nenazadnje pa bodo Olio Capitale spremljale tudi brezplačne ture po »poteh okusa med morjem in Krasom«. »Olio Capitale se predstavlja kot mednarodna izložba, na kateri bodo imeli najboljši domači in tuji proizvajalci priložnost za razširitev svojih komercialnih meja. Sejem kot operativno sredstvo institucij v funkciji gospodarstva si zelo prizadeva pri organizaciji specializiranih prireditev za promocijo ozemlja, na katerem deluje,« je poudaril Fulvio Bron-zi, ki je tudi napovedal, da bo letošnji sejem kave Triesteespresso Expo presegel vsa pričakovanja. Zanimanje zanj je namreč tako veliko, da so zapolnjene že vse razstavne zmogljivosti, tako da sejemska družba prijav razstavljalcev ne more več sprejemati. (vb) Z leve predsednik sejemske družbe Fulvio Bronzi, Rossana Bettini in predsednik Trgovinske zbornice Antonio Paoletti kroma OBRT - Na predlog SDGZ Štirje slovenski obrtniki prejmejo deželna priznanja TRST - Deželno odborništvo za industrijske dejavnosti bo v nedeljo na prazniku obrti v Vidmu nagradilo vrsto zaslužnih obrtnikov oziroma obrtnih podjetij, med katerimi so tudi štiri slovenska. Na predlog Slovenskega deželnega gospodarskega združenja bodo priznanja prejela naslednja obrtna podjetja oziroma obrtniki: Ota M.&Figli snc Draga Ote iz Boljunca, Adriano Gariup iz Preserja pri Srednjem, Dragotin Danev, predsednik zgoniške obrtne cone, in Mario Mucci iz Gorice. Družinsko podjetje Ota M.&Figli snc, katerega duša ostaja kljub upokojitvi Drago Ota, ima dolgo tradicijo na področju peke kruha in slaščic, specializiralo pa se je tudi za proizvodnjo kakovostne čokolade. Poleg pekarne s prodajalno v Boljuncu, ki so jo odprli leta 1994, ima podjetje tudi sodoben proizvodni obrat v dolinski obrtni coni, v katerem je zaposlenih dvanajst delovnih moči. Individualno podjetje Adriana Gariupa iz Srednjega v Benečiji se od leta 1983 ukvarja z elektroinštalaterstvom. Gariup se je z drugimi emigranti vrnil v Nadiške doline po katastrofalnem potresu in se kmalu uveljavil po svoji poklicni strokovnosti in po po-litično-kulturnem delovanju. Trenutno je pokrajinski predsednik in deželni podpredsednik SDGZ, bil pa je tudi župan Srednjega in eden izmed animatorjev Beneškega gledališča. Dragotin Danev, predzadnji predsednik Zadružne kraške banke, je lastnik istoimenskega podjetja s sedežem v zgoniški obrtni coni, ki ga je leta 1973 prevzel od očeta. V tridesetih letih mu je uspelo razviti uspešno dejavnost čiščenja greznic in postati eno najpomembnejših podjetij ekološkega sektorja v tržaški pokrajini. Ima deset specializiranih vozil in zaposluje 17 ljudi. Podjetje je včlanjeno v Obrtni konzorcij Zgonik, ki je zgradil istoimensko obrtno cono, Danev pa je njegov predsednik. Družinsko podjetje Maria Muccija Mario Mucci&C. snc iz Gorice že 40 let deluje na področju kleparstva oziroma proizvodnje, inštalacije in prodaje kleparskih izdelkov za široko porabo. Uveljavilo se je tako v lokalnem kot deželnem merilu in ustanovilo obrtni konzorcij ME.GO., ki je zgradilo halo, v kateri proizvaja Muccijevo podjetje. Espressamente Illy odslej tudi v Koreji OKUSI - Pri Križmanu v Repnu Kraški menu in vina iz Valtelline v pozdrav »prestopnemu« 29. februarju TRST - Restavracija Križman iz Repna prireja v petek, 29. februarja ob 20. uri degustacijski večer, da bi proslavila letošnji prestopni februar. V sodelovanju s kletjo Nino Negri iz kraja Chi-uro pri Sondriu predlaga izbran jedilnik, v katerem se prefinjene kraške jedi spajajo z vini iz Valtelline. Začne se s po-lentinim narastkom, šparglji in pance-to, ob vinu Valtellina Superiore DOCG Quadrio in s skutinim štrukljem in ma-jaronom na supeti, z Valtellina Superiore DOCG Mazer (Inferno). Sledi glavna jed: z zelišči gratinirana jagnjetova za-rebrnica, z Valtellino Superiore DOCG Vigneto Fracia (Valgella), sir Jamar s izbranim Sforzato di Valtellina DOCG Sfursat Cinquestelle in domače pecivo. Za okusni jedilnik sta poskrbeli Tizia-na Guštin in mama Danila. Valtellina je ozka in globoka dolina, ob pobočju reke Adde, z vinogradi, ki ležijo samo na sončni strani. Zaradi strmin jih je izredno težko obdelovati, govori se o junaškem vinogradništvu, za trgatev pa si morajo v nekaterih primerih pomagati celo s helikopterjem. Klet Nino Negri iz leta 1897 je največja v Val-tellini, vina pa v glavnem prideluje iz grozdja sorte chiavennasca (nebbiolo). Izhajajo iz raznih krajev doline in se po njih tudi imenujejo: Inferno, Grumello, Sassella, Valgella. Najznamenitejše, Sfursat Cinquestelle bo v pokušnji. Gre za vino iz grozdja, sušenega v kleti vsaj tri mesece. Elvis Guštin je lansko jesen obiskal klet in vzpostavil stike za to večerjo. Sladokusci in ljubitelji »inovativ-ne« kraške kuhinje so obveščeni. Zadnja leta se mladi rod te in še drugih gostiln zelo trudi, da ponuja nove izzive in ponudbe. Tako so prav gostje restavracije Križman ob zadnjih Okusih Krasa spoznali talent slovenskega kuharja leta Petra Patajca, ki ima lokal v sosednjem Dolu pri Vogljah. (Za rezervacije in informacije: tel. 040327115, www.hotelkrizman.eu.) Davorin Devetak CENE - TZ Tudi v Trstu zelena številka Unioncamere TRST - Kot po vsej Italiji, bodo lahko tudi tržaški potrošniki prek lokalne Trgovinske zbornice posredovali na pristojna mesta svoje opombe o cenah. Od ponedeljka je namreč aktivna enotna zelena številka italijanskih trgovinskih zbornic 800 95 59 59, na katero lahko potrošniki (od ponedeljka do petka od 9. do 15. ure) sporočajo nepravilnosti ali neutemeljene podražitve prodajnih cen. Zbrane informacije nato trgovinske zbornice posredujejo garantu za cene, ki je bil vzpostavljen z zadnjim finančnim zakonom. Predsednik tržaške zbornice Antonio Paoletti je ob tem napovedal, da bo v kratkem sklical tudi institucionalno omizje, na katerem bodo analizirali sprožene pobude, preverili njihovo učinkovitost in zagotovili boljše usklajevanje. Pri tržaški zbornici sicer že dolgo deluje urad za cene, ki vsaka dva tedna objavlja cenik naftnih derivatov na debelo. AMERIŠKI DOLAR 1,4874 € +0,38 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 26. februarja 2008 valute evro (povprečni tečaj) 26.02. 25.02. TRST - Veriga lokalov v franšizingu z inovativno podobo Espressamente Illy, ki je navzoča že v 30 državah sveta, odpira nov lokal v korejski prestolnici Seulu. Kot je povedal predsednik družbe Illycaffe Andrea Illy, so lokali zamišljeni za pokušanje prave italijanske kave, Seul pa so izbrali zato, ker zaupajo v korejski trg. Na osnovi franšiznega sporazuma z družbo Curo F&B Ltd. bodo do konca leta odprli še 15 lokalov Espressamente Illy, v naslednjih petih letih pa nameravajo priti do 50 lokalov. Z vstopom na korejski trg znamka Espressa-mente Illy krepi svoj razvoj v Aziji, saj je že navzoča na Kitajskem, v Indiji, Japonski, Singapurju, Tajvanu in Viet- Zaposlenost v FJK proti lizbonskim ciljem PORDENON - Po zaslugi usklajevanja s socialnimi partnerji, partnerstva s pokrajinami in sodelovanja z vsemi subjekti je Deželi FJK uspelo postaviti delo v središče pozornosti in v celoti izvajati deželne pristojnosti na področju zaposlovanja. Več kot pozitiven rezultat izvajanja deželnega zakona št. 18 o »dobrem delu« je prišel do izraza na tehnični delavnici o trgu dela, ki je bila včeraj v deželnem avditoriju v Pordenonu in na kateri so strokovnjaki in partnerji pri izvajanju zakona skupaj z deželnim odbornikom za delo Robertom Cosolinijem ugotovili, da bodo lizbonski cilji na področju zaposlovanja brez težav doseženi do leta 2010. Slovenski Savatech z nagrado EU za varnost pri delu BILBAO - V Bilbau se je včeraj končala kampanja Naredite si breme lažje, ki jo je skupaj z Evropsko komisijo in Slovenijo kot predsedujočo EU pripravila Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu. Ob tej priložnosti so bile podeljene evropske nagrade za dobro prakso na področju varnosti in zdravja pri delu, ki jo je prvič prejelo tudi slovensko podjetje Savatech. To podjetje in Splošna bolnica Murska Sobota sta se evropskega tekmovanja udeležila kot dobitnika nacionalnega priznanja Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2007. Komisija je namreč ocenila, da sta dali omenjeni organizaciji »izjemen in inovativen prispevek k celostnemu reševanju problematike kostno-mišičnih obolenj«. ameriški dolar japonski jen 1,4874 160,45 10 6468 10,6468 1,4817 159,71 10 5974 kitajski juan ruski rubel krona 36,2190 7,4550 36,2230 7,4558 UC1I ijIVa M Ulla britanski funt 0,75360 9,3005 0,75370 93154 JVCUJI\O M uiia norveška krona 7,8845 25,020 7,8810 25,0 LO KC1 l\l Ul lu švicarski frank estonska krona madžarski forint rtoliski 7 At 1,6163 15,6466 259,20 3,5303 1,6133 15,6466 262,78 35510 UUIIjM LlUL kanadski dolar avctra cKi nAlar 1,4722 1,6048 1,4885 1 6017 CIVjUdljM UUIC1I bolgarski lev IV\mi mCKl 1,9558 3,6430 1,9558 3,6560 IUI i iu 11 JM Itrv slovaška krona Ii1Y\\/CK i lifac 32,779 3,4528 32,803 3,4528 IILUVJM 11 LOJ latvijski lats nra7lMCKI fAal 0,6965 2,5278 0,6966 2 5196 ulo¿.liloivi ical islandska krona ti irika lira 98,35 1,7758 98,69 1,7765 LUI jl\a lila hrvaška kuna 7,2812 7,2840 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 26. februarja 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev i 12 mesecev LIBOR (USD) 3,14 3,09 3,0575 LIBOR (EUR) 4,12 4,38 4,3912 LIBOR (CHF) 2,6216 2,78833 2,8091 EURIBOR (EUR) 4,18 4,382 4,389 2,925 4,395 2,83917 4,394 ■ ZLATO ■ (999,99 %%) za ka 1 1 20.368,28 € +231,77 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 26. februarja 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 39,07 IMTCDCI IDr»DA 3COÖ +0,39 +1 27 KRKA 1 1 IKA KOPER 113,08 +2,74 +1 45 LUKA KOPER MERCATOR MERKUR 77,54 335,07 +0,88 MERKUR PETROL TELEKOM SLOVENIJE 400,00 400,00 751,16 316,26 +0,25 +3,40 -1,34 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH 64,64 AERODROM LJUBLJANA 127,64 DELO PRODAJA -ETOL 194,00 ISKRA AVTOELEKTRIKA -ISTRABENZ 94,00 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 38,05 MLINOTEST -KOMPAS MTS 20,05 NIKA -PIVOVARNA LAŠKO 87,11 PROBANKA -SALUS, LJUBLJANA -SAVA 580,38 tcdh/lc r atc7 -2,16 +1,11 -0,51 +1,67 -0,83 -8,86 -0,01 +0,52 ŽITO 279,60 +3,26 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 26. februarja 2008 +I,45 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 2,7225 8,48 2166 -1,11 +1,15 ailaniia BANCA ITALEASE RAMICO POPOIARE 6,715 1196 -1,37 +2,13 +1 84 BANCO POPOLARE BCA MPS BCA POP MIIAMIO 3,03 8115 +1,10 +1 56 BCA POP MILANO EDISON ENEL 1,878 731 -0,32 ENI FIAT 23,14 13 91 +0,48 +1,94 +0 15 FINMECCANICA FONDIARIA-SAI 20,41 +1,90 +1 89 FONDIARIA-SAI GENERALI IFIL 28,55 28,57 +1,10 +2 15 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 5,325 4,48 +1,98 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 23,92 18,21 6115 +1,57 +1,21 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 12,86 +2,38 -0,54 PIRELLI SAIPEM SAIPEM 2,46 0,67 275 +2,59 +1,82 SNAM RETE GAS STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TENARIS TENARIS 4,495 8,28 1,72 1415 +2,54 +1,97 +0,63 +0,17 TERNA UBI BANCA UBI BANCA 2,7775 15 97 +2,86 +0,93 +0 19 UNICREDITO 4,965 +2,99 ■ SOD NAFTE ■ 101,06 $ +0,18 IZBRANI BORZNI INDEKSI 26. februarja 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP liubliana 10.167,02 2.258,55 +1,13 +1 46 sbii op, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 6.420,70 116,92 +0,91 -0,10 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIRS Ranjaluka 4.227,64 2.282,41 +0,57 -0,93 dii\j, Dai liaiutva FIRS, Banjaluka Reley 15 Beograd 5.223,76 2.087,052 -0,45 -0,38 DCICA 1 J, L>0_iylaU SRX, Beograd BIFX Sarajevo 2.079,21 5.374,04 -0,38 -1 16 Dir a, ~>aiajcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 285.39 7.184,49 +0,96 +0,69 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.694,04 1.795 68 +0,4 +0,57 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 1.382,32 1.471,83 6.985,97 10.383,90 4.973,07 4.025,64 +0,77 +1,58 +1,50 +1,06 +1,09 +0,84 Al X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.578,7 3.855,03 +0,77 +1 48 EUROSI OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 13.824,72 3.077,83 23.714,75 4.370,29 17.806,19 -0,65 +0,42 +1,92 -3,47 +0,88 / ALPE-JADRAN Četrtek, 28. februarja 2008 5 BRUSELJ - Razprava v EP pred glasovanjem o poročilu o napredku Hrvaške na poti v EU Swoboda o ERC: Nič ne pomaga napadati slovensko predsedstvo Po mnenju poročevalca EP za Hrvaško mora Zagreb pripraviti predlog rešitve problema BRUSELJ - Slovenija ima kot predsedujoča EU še manj priložnosti za pritisk, zato nič ne pomaga napadati slovensko predsedstvo, temveč je edino koristno, da Hrvaška predlaga rešitev problema ekološ-ko-ribolovne cone (ERC) in nato pozove Slovenijo, naj pomaga pri njeni uresničitvi, je včeraj v Bruslju poudaril evropski poslanec Hannes Swoboda in s tem zavrnil namigovanja, da Slovenija izkorišča predsedovanje EU za rešitev problema ERC. Na očitke predsednika hrvaške vlade Iva Sanaderja, da Hrvaška že dva meseca čaka na odgovor na svoj predlog za šti-ristransko srečanje o ERC, na katerem bi Zagreb ponudil rešitve, pa je Swoboda poudaril, da takšno srečanje ni smiselno, dokler ni jasno, da je dogovor mogoče doseči. "Takšen sestanek mora imeti rezultat. Najprej morate imeti predlog, vsebino in dogovor na nižji ravni, nato se lahko sesta-nete na višji ravni in dosežete dogovor," je pojasnil Swoboda, poročevalec Evropskega parlamenta o napredku Hrvaške na poti v EU, v razpravi zunanjepolitičnega odbora o njegovem poročilu. "Žogica je na hrvaški strani igrišča," je opozoril tudi predstavnik Evropske komisije v parlamentarni razpravi, ki je prav tako vnovič opozoril, da Hrvaška mora rešiti problem cone, če ne želi zastoja v pogajanjih z EU. Zavrnil je tudi očitke Hrvaške, da komisija zavira pogajanja. "Pogajanja niso papirnata vaja v Bruslju," je poudaril. Včerajšnje razprave pred sredinim glasovanjem o poročilu Swobode o napredku Hrvaške na poti v EU za leto 2007 so se udeležili tudi trije slovenski poslanci v Evropskem parlamentu, ki so člani odbora: Jelko Kacin (ALDE/LDS), Alojz Peterle (EPP/NSi) in Borut Pahor (PES/SD). 'Vztrajam pri načelu pacta sunt ser-vanda. Kdor sprejme mednarodne obveznosti, jih mora spoštovati," je poudaril Kacin. Hrvaška se je namreč v okviru pogajanj z EU v zameno za status kandidatke zavezala, da ne bo enostransko uveljavila cone, kar izhaja iz sklepov Evropskega sveta iz junija 2004. "Najtežje je na koncu in vsak teden, ki ga Hrvaška izgubi s samob-lokado, ki si jo je zakuhala s preveč vročo, preveč papricirano ribolovnozaščitno juho, je seveda škoda na njihovi strani pa tudi v procesu širitve," je opozoril Kacin. Upam, da se je hrvaška javnost po dogodkih v Beogradu "vendarle prebudila" in dojela, da čim prej potrebuje EU. In kakšna je ta rešitev? "Hrvaška mora razveljaviti cono in Evropska komisija ji mora pomagati, da odpre čim več poglavij," je Kacin povzel besede italijanskega ve- leposlanika v Zagrebu Allesandra Pignat-tija Morana di Custoza za ponedeljkovo izdajo reškega Novega lista. Da je rešitev razveljavitev cone in spoštovanje zavez, je poudaril tudi Peterle. "Na Hrvaško ne pritiska Slovenija, temveč hrvaška zaveza, sprejeta v okviru pogajalskega procesa, je še menil Peterle. Kompromis med člani odbora, sprejet pri oblikovanju poročila o napredku Hrvaške na poti v EU, jasno kaže, da pri ERC ne gre za dvostransko vprašanje," je še povedal Peterle. "Razprava kaže na močno voljo odbora, da podpre Hrvaško, da čim hitreje vstopi v EU, seveda pa je tu jasno sporočilo, naj napravi potrebne korake, sploh glede ERC," je razpravo povzel Swoboda. "Še vedno se držimo datuma, da naj bodo pogajanja končana konec leta, ampak Hrvaška mora okrepiti prizadevanja," je pozval. Zunanjepolitični odbor Evropskega parlamenta bo o poročilu glasoval danes, Evropski parlament pa na dvodnevnem plenarnem zasedanju aprila v Bruslju. (STA) Hannes Swoboda, poročevalec Evropskega parlamenta o napredku Hrvaške na poti v EU ansa AMNESTY INTERNATIONAL - Poziv EU ob 16. obletnici izbrisanih AI: Slovenska vlada naj končno ustrezno reši ta problem BRUSELJ - Mednarodna človekoljubna organizacija Amnesty International je včeraj ob 16. obletnici izbrisanih EU pozvala, naj zagotovi, da se bo slovenska vlada ustrezno soočila s tem problemom. "To stalno kršenje pravic tako velikega števila ljudi resnično meče senco na državo, ki trenutno vodi EU," so poudarili v uradu AI v Bruslju. "Danes je 16. obletnica 'izbrisa' 18.305 oseb, ki so jih slovenske oblasti napravile 'nevidne' z nezakonito odstranitvijo iz nacionalnega registra oseb s stalnim prebivališčem," je opozorila AI. "Čas je, da slovenska vlada prizna in popravi te kršitve," je opozorila v. d. direktorja urada v Bruslju Natalia Alonso. Ključni in nujni koraki za to so po mnenju AI umik predloga ustavnega zakona o "izbrisanih", javno priznanje zgodovinske odgovornosti za "izbris" kot nezakonito dejanje in kršitev človekovih pravic ter zagotovilo, da bodo vsi sprejeti ukrepi v skladu z odločitvami in mnenji slovenskega ustavnega sodišča in mednarodnih teles za človekove pravice. "Pomanjkanje politične volje za rešitev tega problema postavlja pod vprašaj zavezanost Slovenije k spoštovanju človekovih pravic v ključnem trenutku predsedovanja EU. To je tudi kršitev samega bistva EU kot prostora svobode, pravice in varnosti," poudarjajo v organizaciji. AI je na problem "izbrisanih" opozorila v pismu Svetu EU ter pozvala institucije EU in države članice, naj izpolnijo svojo kolektivno odgovornost za zaščito človekovih pravic na svojem ozemlju ter zagotovijo, da se bo slovenska vlada soočila s tem vztrajnim kršenjem človekovih pravic.Žrtve še vedno trpijo zaradi po- sledic izbrisa, veliko jih nima zakonitega statusa znotraj ali zunaj Slovenije in nekateri so brez državljanstva. Prav tako je tem osebam otežen dostop do šolanja, stanovanja in zdravstvene oskrbe, opozarjajo v uradu AI za EU. Svet Evrope in obor ZN za ekonomske, socialne in kulturne pravice sta presodila, daje "izbris" nezakonit pa tudi slovensko ustavno sodišče je presodilo enako, so izpostavili v AI. Vendar slovenska vlada ni zagotovila poprave teh kršitev, temveč je predlagala poseben ustavni zakon, ki bi zagotovil, daje dejanje "izbrisa" zakonito, so opozorili. AI je slovenske oblasti že večkrat pozvala, naj se s tem problemom soočijo resno in odločno, sedaj pa se obrača na Svet EU, Evropsko komisijo in Evropski parlament s pozivom, naj zagotovijo jasno zavezanost slovenskih oblasti za soočenje s temi kršitvami, so poudarili v organizaciji. Na slovenskem ministrstvu za notranje zadeve so v ponedeljek v odzivu na opozorila nevladnih organizacij glede izbrisanih poudarili, da si vlada prizadeva za ureditev položaja državljanov drugih držav bivše SFRJ, ki jim je prenehala prijava stalnega prebivališča v Sloveniji, pri tem pa ocenjuje, daje edini primeren način za to sprejem ustavnega zakona. Nevladne organizacije so na problem opozorile ob začetku tedna izbrisanih s posebno novinarsko konferenco. Na MNZ so v odzivu tudi opozorili na kompleksno situacijo pri reševanju problematike oseb, ki so ostale brez stalnega prebivališča v RS, češ da gre za nasprotujoče si odločitve referenduma, državnega zbora in ustavnega sodišča. (STA) Smrtna nesreča med Koprom in Vanganelom KOPER - Na cesti med Koprom in Vanganelom je prišlo včeraj dopoldne do hude prometne nesreče, v kateri je izgubilo življenje 17-letno dekle iz Kopra. Sedela je v avtu peugeot 206, ki ga je upravljal 21-letni Koprčan. Voznik je ob 10.37 izgubil nadzor nad vozilom, katerega je zaneslo na nasprotni vozni pas, tam pa je iz nasprotne smeri pripeljal tovornjak. Trčenje je bilo silovito in dekle je zaradi poškodb kmalu umrlo, medtem ko voznik peu-geota ni bil huje poškodovan. Na kraj sta prišla preiskovalni sodnik in tožilec, ki sta uvedla preiskavo o vzrokih nesreče. S policijske uprave Koper so sporočili, da je nesrečo najverjetneje povzročila prekomerna hitrost. Imena žrtve niso sporočili. V Piranu poškodovali kip Graziana Pompilija PIRAN - Vandali so v Piranu verjetno v noči na torek ponovno poškodovali železno skulpturo znamenitega italijanskega kiparja Graziana Pompilija, ki je postavljena že dva tedna na križišču med Cankarjevim nabrežjem in Tomšičevo ulico. Že takoj po otvoritvi razstave, na letošnji slovenski kulturni dan v Mestni galeriji, v Galeriji Meduza 2 in v cerkvi Svetega Roka so verjetno isti vandali poškodovali in vrgli v morje v pristanišču del ene od petih skulptur, ki so postavljene še po piranskih trgih, po ulicah in na enem od pomolov pri gledališču Tartini. O tem so takoj obvestili policijo, ki pa storilca ali storilcev še ni odkrila. V Kosovelovi knjižnici v Divači Vsi vozovi Janka Samse KOZINA - Kosovelova knjižnica v Sežani, ki letos praznuje 60-let-nico delovanja in 45-letnico poimenovanja po pesniku Srečku Kosovelu prireja danes ob 17. uri v podružnični knjižnici na Kozini srečanje z ogledom filma Jadrana Sterleta Vsi vozovi Janka Samse. Srečanja se bosta udeležila izdelovalec in zbiralec maketnih kmečkih in furmanskih vozov ter modelar tehničnih naprav Janko Samsa iz Žirij ter Slavica Smrdelj, kuharska in slaščičarska mojstrica, dobra poznavalka furmanske kuhinje iz Postojne. Pogovor z gostoma bo vodila Patri-cija Dodič. Večer bodo popestrili člani Brkinske godbe. (O. K.) DUNAJ - Odprli razstavo o soški fronti Velika vojna v Krnskem pogorju DUNAJ - V muzeju vojaške zgodovine Arsenal na Dunaju so v ponedeljek zvečer odprli razstavo Velika vojna v Krnskem pogorju, ki so jo ob predsedovanju Slovenije EU pripravili v Kobariškem muzeju. Razstava je že gostovala v Ljubjani in Zagrebu, iz avstrijske prestolnice pa se bo do avgusta preselila še v belgijski Ypres, Rim, Pariz in London. Razstava Velika vojna v Krnskem pogorju, ki govori o zgodovinskih dogodkih med prvo svetovno vojno na severnem, goratem delu Soške fronte, je na Dunaju, kjer bo na ogled do 9. marca, doživela velik odziv, je za Slovensko tiskovno agencijo povedal direktor Kobariškega muzeja Jože Šerbec. Odprtja se je namreč po njegovih besedah udeležilo več kot 300 ljudi, med katerimi so bili tudi veleposlanik Republike Slovenije v Avstriji Ernest Petrič, avstrijski in tuji diplomati, vojaški atašeji ter številni upokojeni visoki pripad- niki Avstrijske vojske. Prvi del fotografske razstave prikazuje gore nad dolino reke Soče, kjer so v ospredju velike barvne panorame Krnskega pogorja, drugi del pa s črnobelimi fotografijami priča o trpljenju in težkih preizkušnjah pripadnikov številnih narodov av-stro-ogrske monarhije in italijanskih vojakov v gorah Posočja. Izstopajo portreti "malih" vojakov, saj znanih zgodovinskih osebnosti, ki so se bori le na Soš ki fron ti, kot sta bi la knji -ževnik Ernest Hemingway in fašistični vodja Benito Mussolini, niso želeli izpostavljati. Od začetka predsedovanja Slovenije EU je razstava gostovala v Ljubljani in Zagrebu, prejšnji teden je bila na Brdu pri Kranju kulisa ob neformalnem srečanju obrambnih ministrov evropskih držav, marca se bo ustavila v Belgiji, do konca avgusta pa še v prestolnicah Italije, Francije in Velike Britanije. (STA) SLOVENIJA - Boj proti gospodarskemu kriminalu V obsežni akciji kriminalisti včeraj izvedli 54 hišnih preiskav MARIBOR - Kriminalistična policija je včeraj na območju Slovenije izvedla obsežnejšo preiskavo kaznivih dejanj s področja gospodarskega kriminala. Kot so potrdili na novinarski konferenci v Mariboru, so v predkazenskem postopku, ki ga usmerja Okrožno državno tožilstvo v Mariboru, zbirali obvestila zoper več gospodarskih družb ter opravili 54 hišnih preiskav. Vodja sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Maribor Marjan Fank je povedal, da so kriminalisti z včerajšnjo akcijo zaključili del aktivnosti v dalj časa trajajoči preiskavi, ki so jo v PU Maribor začeli v začetku preteklega leta, potem ko jihje o sumljivih transakcijah obvestil Urad za preprečevanje pranja denarja. Kot je dejal, so omenjene transakcije opravile določene gospodarske družbe, ki so bile vse tako ali drugače povezane z večjo gospodarsko družbo z območja PU Maribor. Fank je pojasnil, da gre za preiskavo suma storitve kaznivih dejanj zatajitve finančnih obveznosti, zlorabe položaja ali pravic, pranja denarja ter ponaredit- ve ali uničenja poslovnih listin. V akciji je včeraj sodelovalo 85 kriminalistov in 35 policistov iz policijskih uprav v Mariboru, Ljubljani, Slovenj Gradcu, Kopru in Novem mestu, ki so opravili vrsto razgovorov in 54 hišnih preiskav. Ob tem so eni osebi, gre za odgovorno osebo iz večje gospodarske družbe, odvzeli prostost. Po Fankovih besedah so ugotovili, da obstajajo utemeljeni razlogi za sum storitve več kaznivih dejanj v 17 slamnatih družbah, veliki gospodarski družbi iz Maribora ter še treh družbah iz drugih delov Slovenije. Organizatorja iz mariborske družbe sta na podlagi fiktivnih računov, izdanih za odkup različnih surovin, nakazala denar na transakcijske račune slamnatih družb in to izključno z namenom gotovinskega odliva denarja in se tako neupravičeno izognila plačevanju davka na dodano vrednost. "Odgovorne osebe slamnatih družb so bile načrtno izbrane, gre predvsem za mlajše osebe brez dohodkov, zaposlitve, premoženja in celo brez stalnega bivališča v Sloveniji, nekateri od njih pa so bili v preteklosti že ob- ravnavani za različna kazniva dejanja. Mariborska družba je po doslej zbranih podatkih od novembra 2005 do konca lanskega leta na omenjeni način izvršila za nekaj manj kot devet milijonov evrov nakazil, v tem času pa so doslej ugotovili za okoli 600.000 evrov utajenih davčnih obveznosti. Sicer pa ocenjujejo, da bi lahko bilo izdanih fiktivnih računov vse do višine okoli 20 milijonov evrov. Pomočnik direktorja uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave Robert Črepinko je pojasnil, da se z zadevo ukvarjajo že dlje časa. Do omenjenih kaznivih dejanj lahko prihaja zlasti na področju gradbeništva in prometa z nepremičninami, vozili ter odpadnimi surovinami, kot so barvne kovine, z nafto in naftnimi derivati ter tekstilom, je še dodal Črepinko. Čeprav predstavnika policije o imenih nista govorila, pa se je v povezavi s primerom že pojavilo ime osumljene mariborske družbe Meltal, ki je v lasti Rada Snežiča, do avgusta lani nadzornika Centra Naložb. Po neuradnih podatkih pa Snežiča že nekaj časa ni v Sloveniji. (STA) 1 8 Sreda, 27. februarja 2008 SVET / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it TRST - Na sedežu generalnega konzulata Republike Slovenije Občuten spomin na dr. Janeza Drnovška V žalno knjigo se je vpisalo veliko Slovencev in javnih delavcev Spominu umrlega bivšega predsednika Republike Slovenije so se tudi v teku včerajšnjega dne poklonili številni Slovenci v Italiji in mnogi javni delavci in upravitelji (na sliki Kroma predsednika SKGZ Rudi Pavšič in SSO Drago Štoka). Nekdanji slovenski predsednik je tudi v okviru naše skupnosti užival velik ugled, večkrat se je sestal s predstavniki manjšine in se zavzemal za njeno zakonsko zaščito. Včeraj so dr.Janeza Drnovška pokopali v ožjem družinskem krogu v domačem Zagorju ob Savi, kjer je bil bivši predsednik še posebno priljubljen. V mrliški vežici krajevnega pokopališča so se od pokojnika poslo vili števli ni do ma či ni in predstavniki najvišjih državnih oblas ti. Pri sot ni so bi li predsed nik republike Danilo Türk, predsednik parlamenta France Cukjati in predsednik vlade Janez Janša. Ob odprtem grobu je spregovorila Drnovškova sestra Helena, ki je v spomin na svojega brata prebrala nekaj misli iz njegovih knjig. VREME - Vzroki rekordno visoke onesnaženosti Onemogočen je pretok zraka Toplotna inverzija z visokimi temperaturami nad 3.000 metri ter pomanjkanje padavin in vetra - Prepoved prometa nima konkretnejših učinkov, a se nadaljuje Onesnaženje zraka je v Trstu nespremenjeno, v ponedeljek so naprave v ulicah Carpineto in Svevo ter na trgu Liberta spet zabeležile rekordne stopnje prisotnosti prašnih delcev, isto pa velja za ostale pokrajine v Furlaniji-Julijski krajini. Županova odredba o zaprtju mestnega središča med 9.30 in 12.30 ter med 16. in 19. uro bo veljala tudi danes in po vsej verjetnosti še cel teden, saj vremenske napovedi ne kažejo, da bi se pred soboto pojavili močne padavine ali vetrovi, ki bi zrak očistili. Da je stopnja onesnaženosti v teh dneh izjemna, je potrdil dr. Renato Villal-ta, odgovorni za zračni sektor pri deželni agenciji za okolje ARPA. »V teh dneh smo v vsej deželi, še posebej na Videmskem in Pordenonskem, registrirali rekordne stopnje onesnaženosti zraka, katerim se v zadnjih dveh letih nismo niti približali,« je dejal, a to še ni vse. Na nadmorski višini do 3.500 metrov je bila temperatura v teh dneh nad ničlo in je bila najvišja v zadnjih 15 letih. Pri 500-600 metrih je prišlo do toplotne inverzije in ustvarila se je gmota toplega zraka, ki se ob pomanjkanju vetra ne pomeša in se ne porazgubi. »V bistvu imamo nad glavo veliko plahto, ki onemogoča vsakršen pretok zraka, tako da ostaja vsa umazanija pri nas,« je enostavno pojasnil Vil-lalta. Sam je vsekakor zmeren optimist: v ponedeljek se je toplotna inverzija preselila na 1.500 metrov nadmorske višine. Upati je, da se bo anticiklon kmalu ošibil, morebitne močnejše padavine pa predstavljajo edini izhod iz tega položaja. Prometne zapore in podobni ukrepi so torej povsem jalovi? »Ne moremo pričakovati, da bo omejevanje prometa prineslo večje konkretne rezultate,« je menil Vil-lalta in pristavil, da prašni delci izhajajo v različnih merah iz industrije, prometa in gretja. Ob tem pa obstaja nekakšna fiziološka baza, ki jo je težko znižati. Prašni delci PM2,5 potujejo tudi več tisoč kilometrov daleč, tako da smo odvisni tudi od vsega, kar nas obkroža na deželni in tudi celinski ravni. Ukrepi v zvezi s prometom pa niso zaman: »Imajo izrazit vzgojni pomen. V teh dneh se ljudje zavedajo, daje problem onesnaženosti zraka realen, razmišljajo o tem in uporabljajo javna prevozna sredstva. Tega ne smemo podcenjevati.« (af) Število glob v zvezi s prepovedjo prometa se je v zadnjih dneh povečalo: mestni redarji so jih včeraj naložili 61, v ponedeljek pa 64 kroma KARABINJERJI Vrsta kontrol pri gradbišču hotela Savoia Karabinjerji mestnega poveljstva so skupaj z inšpektorji uradov za delo in zaposlovanje opravili več kontrol na gradbišču hotela Savoia Excelsior, kjer se z obnovo hotela ukvarja 20 podjetij. Devet podjetnikov so ovadili zaradi raznih nepravilnosti v zvezi z obveznimi varnostnimi ukrepi, z zdravniškimi pregledi in z beleženjem prisotnosti delavcev. Drugim šestim podjetnikom so naložili globe zaradi manjših prekrškov. Identificirali so 80 delavcev, tako italijanskih kot tujih državljanov; Makedonca so ovadili, ker kljub nalogu za izgon še ni zapustil Italije. UNIVERZA - Danes seminar Proizvodnja energije preko fotovoltaičnih in drugih sistemov Proizvajanje električne energije prek fotovoltaičnih sistemov in sploh prek izkoriščanja sončnega sevanja bo v ospredju na študijskem seminarju, ki bo danes na tržaški univerzi v glavni dvorani poslopja H3 (Ul. Valerio št. 10). Zasedanje z začetkom ob 14.40 prirejajo tržaška sekcija italijanske zveze za elektrotehniko, informatiko in telekomunikacije AEIT, delavnici za statično pretvarjanje energije in za materiale za energijo tržaške univerze, italijansko združenje za inženirstvo materialov ter univerzitetna oddelka za elektrotehniko, elektroniko in informatiko ter za materiale in naravne vire. Cilj semi nar ja je ana li zi-rati stanje sodobnega proizvajanja električne energije v luči evropske reforme energetske politi ke, na podla gi katere naj bi le -ta 2020 proizvajali 20 odstotkov energije na osnovi obnovljivih virov. Na seminarju, ki ga bo odprl rek tor Fran ces co Peroni, bodo predstavili tudi nekaj načrtov za gradnjo fotovoltaičnih sistemov, ki so jih izde la li raz is ko val -ci na tržaški univerzi. STALIŠČE Dolenc o Krasu in rejcih Kras se na deželni ravni povprečno uvršča med tiste predele z najmanjšim deležem kmetijskih in obdelovanih zemljišč. Naj in ten ziv nej ša kme tij ska pri -delava poteka v vinogradih in oljčnih nasadih. Posebno nišo predstavlja živino reja ozi roma reja drob ni ce. V zad njih le tih smo pri ča no ve mu, spodbud ne mu procesu, ki ga označuje moderen, proizvodno in delovno učinkovit pristop nove generacije kmetovalcev, čeprav so le ti zaradi narav nih raz mer kraške ga teritorija prisiljeni gospodariti v težjih pridelovalnih razmerah. Evropske direktive predvidevajo za taka območja, ki imajo omejene možnosti za kmetijsko dejavnost, izravnalna plačila. Izravnalna plačila za travinje na Krasu so bistvenega pomena za obstoj živinoreje. Travinja se obračuna tako, da se upošteva dejanska površina travnika ter obremenitev, ki zadeva izračun števila glav velike živine (GVŽ-UBA) za posa mez no vrs to živali na hek tar travniške površine. Nove direktive večajo to obremenitev na hektar, kar lahko ima ne gativ ne posle di ce na ohranjanje naravnih danosti kraškega okolja in postavljajo zato pod vprašaj sam obstoj te kmetijske dejavnosti na tej in dru gi stra ni me je. Deželni svetnik Demokratske stranke Igor Dolenc je zato zaprosil za srečanje z evroparlamen-tarcem Demokratske stranke Vin-cen zom Lavar ro, ki je član evrop -ske komisije za kmetijstvo, da bi ga opozoril na naravno posebnost tega prostora, ki potrebuje posebni status glede ukrepov kmetijske politike, da ohrani to posebnost kjer biotska raznovrstnost, raznolikost življenjskih oblik in prisotnost tradicionalnih kulturnih dejavnosti daje vrednost tiste celote, ki ime nujemo » Kras«. Dolenc je navezal stike, kot izhaja iz tiskovnega sporočila, tudi z Društvom rejcev drobnice Krasa in Istre ob prepričanju, da je treba Kras obravnavati kot celo to (to rej na eni in na dru gi stra -ni meje), obenem pa kot sintezo posameznih razvojnih dejavnosti in varovalnih vidikov. Menim, je izjavil Dolenc, da potrebujemo no vo pro stor sko na čr tovanje v skladu z evropskimi direktivami, ki nam lahko odpira nove razvojne možnosti, predvsem kar zadeva okolj sko pri mer no kme tij stvo, vrhun sko vino grad niš tvo in olj -karstvo. Pravzaprav gre tu za vrednotenje zgodovinske, kulturne, narodnostne, doživljajske in pomensko simbolne sestavine kraškega prostora, je v izjavi napisal še Dolenc. Ukmar na Proseku, Vascottova pa na vzhodnem Krasu Tržaški občinski svetnik Stefano Ukmar je tajnik krožka Demokratske stranke za zahodni Kras (Prosek, Križ in Kontovel), znana kulturna delavka Patrizia Vascotto pa je bila izvoljena za tajnico krožka na vzhodnem Krasu. Njena namestnika sta Angelo Curreli in Stani Kalc. / TRST Sreda, 27. februarja 2008 7 1 tržaški občinski svet - Sprejeta Ukmarjeva resolucija k proračunu Občina: 200 tisoč evrov za šoli Černigoj in Trubar Mestna skupščina pa je zavrnila dve resoluciji Igorja Švaba o igriščih za otroke in arhitektonskih ovirah Tržaška občinska uprava bo namenila 200 tisoč evrov za izredno vzdrževanje osnovnih šol Avgusta Černigo-ja na Proseku in Primoža Trubarja v Bazovici. Tako predvideva resolucija, ki jo je ob letošnjem občinskem proračunu predlo žil svetnik Demo kratske stran ke Ste fano Ukmar in jo je ob čin -ski odbor osvojil. S tem je bila potrjena obveza, ki jo je desnosredinska uprava dala levosredinski opoziciji med proračunsko razpravo, daje le-ta zatem lahko stekla brez večje obstrukcije. Pač pa je ob čin ski odbor na ponedeljkovi seji zavrnil drugi dve resoluciji, ki ju je predložil svetnik Slovenske skupnosti Igor Švab. V prvi je zahteval zvišanje postavke za ureditev igrišč za otroke triletnem načrtu javnih del 2008-2010 od 300 tisoč na 380 tisoč evrov. Dru ga je predvide vala podvojitev prispevka za odstranitev arhitektonskih ovir v občini, in sicer od 100 tisoč na 200 tisoč. Mes tna skup šči na je na seji z gla -sovi desnosredinske večine odobrila trgov ski na črt, ob tem pa tudi odlok o na črtih za ure di tev oko liš kih poko pa-lišč. V na črtu je ome nje nih šest poko -pališč na Krasu (v Križu, na Proseku, na Kontovelu, na Opčinah, v Trebčah in v Bazovici) ter tri predmestna pokopališča (Katinara, Škedenj in Barkovlje). Odlok je bil odobren s priporočilom, ki ga je vlo žil svetnik Ste fano Ukmar. V njem je zapisano, da bi morali pri ureditvi okoliških pokopališč (ureditvi majhnih pokopališč ob pokopališčih in stranišč) upoštevati sedanje značilnosti pokopališč, v primeru nujnih razlastitev pa bi morali paziti, da bi le-ta povzročila domačemu prebivalstvu čim manjšo škodo. V svojem posegu je Ukmar izrecno omenil predhodni načrt za razširitev proseškega pokopališča. Pripravilo ga je podjetje iz Ancone. Načrt je predvideval med drugim 6 metrov visok nazobčan zid, kar je bilo povsem tudi obstoječi podobi pokopališča. Rajonski svet je izdal o načrtu negativno mnenje, občinska uprava gaje »zamrznila«, neuresničeno delo pa je občinsko blagajno stalo 13 tisoč evrov. Na dnevnem redu ponedeljkove občinske seje je bila tudi razprava o izdaji gradbenega dovoljenja za gradnjo stanovanjskega kompleksa Belvedere nad Čedasom. Skupščina je razpravo že spet preložila. Po vsej verjetnosti bo o njej govor na ponedeljkovi seji. M.K. SLOVENSKE ČRKE - Pisemske zaode in nezaode Maria Šušteršiča •t •# •t » Gospod AUATERAIA • II Agencija za prihodke pravilno zapisala priimek, volilni »dopis« Liste Dipiazza pa... « Pred tedni smo poročali o pomembni razsodbi državnega sveta, ki zagotavlja italijanskim državljanom slovenske narodnosti pravico do pravilne pisave njihovih imen in priimkov, s strešicami vred. Rimski sedež agencije za prihodke je začel razsodbo takoj spoštovati: pred dnevi je poslal Mariu Šušteršiču dopis s pravilno napisanim slovenskim priimkom, vključno s štirimi strešicami (na gornji sliki). Tolikšne črkarske pozornosti pa ni Šušteršiču posvetila Lista Dipiazza. Med zadnjo volilno kampanjo mu je poslala na dom propagandno pismo z res neverjetnim naslovom: slovenski Šušteršič je bil preimenovan v priimek s protofinskim prizvokom: »AUATERAIA« (!!?), kot priča slika desno. »Kaj takega se ni zgodilo niti mojemu očetu v najhujšem fašističnem obdobju«, je ta politično-tiskarski spo-drsljajpokomentiralprizadeti naslovnik. M.K. Veltroni pride v Trst v nedeljo, 16. marca Vodja Demokratske stranke in kandidat za predsednika vlade Walter Veltroni bo v nedeljo, 16. marca obiskal Trst. Veltroni je sprva načrtoval obisk 10. marca, ki pa je bil sedaj preložen na nedeljo, 16.3. Vodja demokratov bo 16.3. skoraj gotovo obiskal tudi Gorico. Takrat bomo tudi uradno v kampanji za deželne in parlamentarne volitve. Urad za potrdila o stalnem bivališču Občinski urad za izdajanje potrdil o stalnem bivališču pri matičnem uradu na županstvu bo zaradi tečaja za poklicno izpopolnjevanje osebja v ponedeljek, 3. marca, odprt za javnost samo dopoldne, in sicer od 8.30 do 11.30. Predstavitev knjige Stelia Spadara V Novinarskem krožku bodo danes predstavili knjigo »Kultura civilne družbe v Julijski krajini: antologija 1905-2005«, ki jo je uredil Stelio Spadaro. Knjigo bodo ob udeležbi predsednika tržaškega Združenja prostovoljcev za svobodo Fabia Fortija predstavili ob 11. uri. Film »Življenja drugih« drevi na Pončani V Ljudskem domu na Pončani (Ul. Ponziana št. 14) bodo danes ob 20.30 predvajali nemški film Le vite degli altri (Življenja drugih) režiserja von Donnersmarcka. Pobuda sodi v niz filmov Trans Europe Express, ki ga prireja kulturno združenje Tina Modotti. Vstopnina s kartico (10 evrov), ki je veljavna za vse filme do 31. decembra. Konferenca centra Veritas Kulturni center Veritas prireja danes javno konferenco na temo časa, na kateri bo predaval filozof Armido Rizzi. Srečanje bo v centru Veritas v Ul. Monte Cen-gio št. 2/1, začetek ob 18.30. Častni doktorat za arhitekta Rykwerta V veliki dvorani tržaške univerze bodo jutri ob 11.30 podelili častni doktorat poljskemu arhitektu Jo-sephu Rykwertu. Prireditev bo potekala ob 10. obletnici fakultete za arhitekturo. TRŽAŠKA OBČINA - Dipiazzova uprava podelila več priznanj kot vse povojno obdobje pred njo Trst: inflacija častnih meščanov Med 15 častnimi meščani in desetimi zaslužnimi občani pa ni - zaenkrat - še nobenega Slovenca Seznamu imen dosedanjih 14 častnih meščanov se bo kmalu pridružilo še 15. - Ottavia Missonija kroma Pred podelitvijo častnega meščanstva Ottaviu Missoniju pretekli petek je predsednik občinske skupščine Sergio Pacor naglasil, da je mestna uprava podelila doslej tovrstna priznanja... »po kapljicah«, in to »ne vsem, temveč le posebno zaslužnim osebnostim«. Ali res? Odgovor na vprašanje ponuja uokvirjen seznam častnih občanov, obešen pred vhodom v dvorano občinskega odbora v prvem nadstropju občinske palače. Seznam je do preteklega petka vseboval 14 častnih meščanstev. Po vrsti: Fiorello La Guardia, znani newyorški župan, po katerem je poimenovano tudi tamkajšnje letališče (častno meščanstvo mu je bilo podeljeno 29. julija 1946); Auguste in Jacques Piccard, ki sta z batiskafom Trieste raziskovala morske globine (20. junija 1960); Antonio Segni, italijanski predsednik, ki je bil zaslužen, da je ladjedelnica CRDA zgradila fregato Bergamini (14. oktobra 1962); Renato Da Costa Lima, brazilski kmetijski minister, kije ustanovil permanentno skladišče kave v tržaškem pristanišču (30. septembra 1964); Abdus Salam, nobelovec za fiziko (30. oktobra 1979); Biagio Marin, gradeški pesnik (28. maja 1985); Carlo Rubbia, nobelovec za fiziko (19. julija 1994); Corrado Antonini, industrijec, za gospodarski razvoj tržaškega pristanišča (19. decembra 2003); 1. re- giment S. Giusto za varnost in enotnost Trsta (26. oktobra 2004); 2. regiment Piemonte Cavalleria za mirovne misije (26. oktobra 2004); Vsedržavno združenje alpincev za povezanost z mestom (26. januarja 2007); Nino Benvenuti za boksarske dosežke (17. aprila 2007); regiment kirasirjev za povezanost z mestom (26. oktobra 2007) in Antoine Bernheim, predsednik zavarovalnice Generali (7. decembra 2007). V kratkem bo na seznamu tudi Missonijevo ime. V obdobju od konca druge svetovne vojne do Di-piazzove uprave (1945-2001) je bilo - v 56 letih - podeljenih vsega 7 meščanstev (ali povprečno po eno vsakih osem let). Odkar je Dipiazza postal župan (20012008), pa je bilo - doslej - podeljenih osem častnih meščanstev (ali povprečno več kot eno vsako leto!). Pomeni, daje bilo podeljevanje teh priznanj v Dipiazzo-vem obdobju vsaj osemkrat bolj »deroče« kot v vsem povojnem času pred njim. Prava inflacija! Dejstvo, da je sedanja desnosredinska uprava imenovala tudi deset »zaslužnih občanov«, potrjuje, daje bila s tega vidika res... radodarna. Škoda le, da med petnajstimi častnimi in desetimi zaslužnimi občani ni nobenega Slovenca. Morda bi si tak naslov nekdo vendarle zaslužil. Čeprav jih ima že 95... M.K. / RADIO IN TV SPORED Sreda, 27. februarja 2008 TRST 8 DSI - Igor Škamperle v Peterlinovi dvorani »V slovenskem prostoru dialog ne teče najbolje« Pred predavanjem so odprli prodajno razstavo Umetniki za Karitas Minuli ponedeljek sta se v Društvu slovenskih izobražencev zvrstila kar dva dogodka, in sicer odprtje razstave Umetniki za Karitas, ki postaja v kulturnem hramu na ulici Donizetti z leti že tradicionalno, in predavanje prof. Igorja Škamperleta, ki je spregovoril o pomenu dialoga. Od ponedeljka dalje je torej v prostorih Pe-terlinove dvorane na ogled prodajna razstava (odprta je vsak popoldan), katere izdelki so nastali v sklopu likovne kolonije, ki je avgusta lani potekala na Sinjem vrhu pri Ajdovščini. Glavni pobudnik srečanja umetnikov je Škofijska karitas iz Kopra, kije likovno kolonijo priredila že trinajsto leto zapored. Vsako leto gredo namreč sredstva od prodanih izdelkov v poseben sklad, ki ga bodo letos namenili pomoči pri izgradnji doma za starejše v Ajdovščini. Kot je dejala ena izmed pobudnic likovne kolonije na Sinjem vrhu Jožica Ličen, se pri Karitas vsako leto odločijo pomagati različni kategoriji ljudi v stiski. Tako so že zbirali sredstva za pomoč mla dim dru žinam in odvis ni kom, le tos pa so, kot smo že zapisali, na vrsti ostareli. Ličenova je nato na kratko orisala zgodovino likovnih kolonij na Sinjem vrhu. V trinajstih letih so namreč povabili k ustvarjanju preko šeststo umetnikov, ki so ustvarili 1181 likovnih del. Od teh je dobrih osemsto že pro da nih. Ustvarjalce in njihov slog je podrobneje prikazala likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. Tudi lani je koprska karitas k sodelovanju povabila pisano druščino umetnikov, ki so generacijsko, narodnostno in slogovno med seboj precej različni. Naj jih tu naštejemo: Zvest Apollonio, Lucijan Bra-tuš, Milena Gregorčič, Andrej Kosič, Laszlo Nemes, Marija Prelog, Nande Rupnik, Predrag Szilvassy, Veljko Toman in Mira Uršič. Posebna gosta likovne kolonije sta letos bila še Vojko Gašperut - Gašper in Ivan Stojan Rutar. Poleg navedenih je k prodajni zbirki svoje izdelke prispevala cela vrsta do-natorjev. Sklop otvoritve razstave se je zaključil s priložnostno mislijo predstojnika tržaške karitas Ma ria Ravali ca, ki je spre go vo ril predvsem o izzivih, ki čakajo karitativne organizacije na našem področju, kjer so meje postale prepustnejše. Nujna je namreč izmenjava izkušenj, pa tudi zastavitev novih skup nih na čr tov. V drugem delu večera je za predavateljsko mizo sedel prof. Igor Škamperle, tržaški rojak, ki že vrsto let predava na Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani. Prireditelji so ga povabili, naj spregovori o dia lo gu, seve da s poseb nim poudar kom na slo ven ski stvarnosti. Živimo v času vse večjega poplitvenja, ki dialog spreminja v nekakšno klepetanje, tako da se širi nestrpnost do drugačnega. Pravi dialog pa seveda predpostavlja, da svoje mnenje dobro utemeljimo s pretehtanimi argumenti. Dialog seveda implicira tudi priznanje zmote. Poplitvenje današnjega časa seveda vodi k postopnemu rahljanju razlik, drugačnost postaja skorajda motilni element, skuša se ukiniti. V slovenskem prostoru dialog ne teče najbolje, je ugotavljal Škamperle. Slovenci namreč živimo na malem prostoru, na katerem smo se skozi burna sto- Igor Škamperle je na tokratnem srečanju govoril o pomenu dialoga kroma letja tudi uspešno znali ohraniti. Je torej pomanjkanje dialoga tudi posledica naše samoobrambne zaprtosti? Slovenskega človeka je bilo vedno strah izgube svoje posebnosti, trmasto jo je branil, zato je bil vedno zadržan in zaradi tega manj svoboden. Po dru gi stra ni se da nes slo ven ski člo vek hit ro globalizira. Manjša zavezanost sebi in tradiciji pa prinaša v prvi vrsti strogost do sebe in do drugega. Podoben fenomen lahko zasledimo v sodobni slovenski zgodovini, ko so bili Slovenci med najortodok-snej ši mi tvor ci ju go slo van ske ga soci a liz ma. Raz kol iz polpretekle zgodovine traja še danes, medtem ko so ga drugi narodi znali uspešneje rešiti. Škamperle je za primer navedel Guareschijeva lika Peppone-ja in dona Cammilla, kjer je ideološki spopad odet v humoreskno tančico. Primož Sturman KULTURA Na natečaju Devinski grad 1.200 pesnikov Več kot 1.200 poezij mladih pesnikov iz več kot 90 držav je zaznamovalo 4. mednarodni pesniški natečaj »Devinski grad«, ki ga je kot vselej priredilo združenje Poesia e so-lidarieta (Poezija in solidarnost) v sodelovanju z Zavodom združenega sveta iz Devina in princem Carlom Alessandrom Thurn und Taxis. Pri organizaciji sodeluje vsako leto tudi založniška hiša Ibiskos, izkupiček nagrad pa bodo dobitniki namenili Fundaciji Luchetta, Ota, DAngelo, Hrovatin. Natečaj ima dalje več sponzorjev in pokroviteljev, med katerimi je predsedstvo republike. Natečaj je pod visokim pokroviteljstvom organizacije Unesco namenjen mladim ustvarjalcem s celega sveta. Njegov cilj je podpirati medkulturno poznavanje prek spodbujanja odnosov med različnimi osebami in zgodbami v znamenju dialoga med vsemi narodi. Prvo nagrado je letos dobil Radomir Mitric iz Bosne, posebno pohvalo pa je med ostalimi prejela Mojca Kralj iz Slovenije. Poleg omenjenih poezij so prejeli tudi številna dela, ki so jih izdelale šole in mladinske skupine. Skupinskih del je bilo 36. Mnogo prispevkov je bilo iz srednjeevropskih držav, stalno pa narašča število udeležencev izven Evrope, od Litve do Kameruna, ZDA, Brazilije in Kube. Dobitnike in sploh najboljše uvrščene na natečaju bodo nagradili v začetku marca na Devinskem gradu na slovesni prireditvi v konferenčni dvorani, kjer bodo 8. in 9. marca odprli fotografsko razstavo in tudi priredili vodene obiske ter javno srečanje na temo poezije in znanosti. Občina Dolina in upravljanje Rezervata doline Glinščice Nadaljujejo se dejavnosti Občine Dolina v vlogi upraviteljice Rezervata doline Glinščice. Po petkovem srečanju 22. februarja se bodo ta petek, 29. februarja, ponovno sestale »tematske skupine«, to se pravi skupine, ki so bile ustanovljene na sestanku Foruma dne 25. januarja. Tematske skupine so se in se spet bodo sestale v Sprejemnem centru v Bol-juncu, da nadaljujejo z razpravo o tematikah, ki so bile izpostavljene na Forumu, kot so načrtovanje, redno upravljanje, kmetijsko-goz- darske dejavnosti, koriščenje teritorija in turizem, narava in njena ohranitev, kultura in običaji. O vsaki tematiki razpravlja specifična tematska skupina. Odbornica Stravisijeva je dejala, da je Forum pomemben z operativnega vidika, pripravljen pa je bil s konstruktivnim pristopom vsem udeležencev. »Kot sem že povedala, se zavedamo, da zahtevamo od ljudi veliko mero prizadevnosti, a menimo, da je pomembno, da kdor je pristopil, bo sodeloval do konca. Rezervat doline Glinščice predstavlja dragoceno dediščino, ki jo je treba zaščititi in upravljati kot novo možnost, ne pa omejitev, zato menimo, da je soudeležen pristop najboljši«. MEDŠOLSKA IZMENJAVA - Dijaki NSŠ sv. Cirila in Metoda od Sv. Ivana na obisku pri OŠ Ivana Groharja v Škofji Loki Pet dni pri škofjeloških vrstnikih Do obiska je prišlo pred dobrima dvema tednoma v okviru projekta Spoznavajmo Slovenijo - Od ponedeljka dalje učenci iz Škofje Loke pri Sv. Ivanu Pred dobrima dvema tednoma se je skupina dijakov Nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda od Sv. Ivana mudila na enotedenskem bivanju na Osnovni šoli Ivana Groharja v Škofji Loki. Skupina škofjeloških učencev pa bo v ponedeljek prispela v Trst, kjer bo teden dni preživela na svetoivanski šoli. Pred tem objavljamo prispevek dijakov šole Sv. Cirila in Metoda o vtisih z bivanja med vrstniki v Sloveniji. V okviru projekta Spoznavajmo Slovenijo je šola Sv. Cirila in Metoda letos organizirala izmenjavo učencev z OŠ Ivana Groharja iz Škofje Loke. Te izmenjave se nas je udeležilo osem učencev 3. razreda pri Sv. Ivanu. Odpotovali smo v ponedeljek, 11. februarja, in preživeli pet dnevno bivanje skupaj z našimi sovrstniki, ki so nas gostili. Vrnili smo se polni lepih občutkov in zanimivih izkušenj. V tem tednu smo spoznali navade slovenskih najstnikov in se udeležili vseh njihovih dejavnosti. Ogledali smo si Narodno Galerijo v Ljubljani, se sprehodili po Loški učni poti, katero so obnovili dijaki OŠ Ivana Groharja s pomočjo Lesne srednje šole. Obiskali smo tudi podružnico Sv. Lenarta. Pouk se zelo razlikuje od našega, saj imajo oni kabinetni pouk in med vsako uro pet minut odmora, da se lahko odpravijo v druge učilnice. Malico in ko- silo jedo v šolski menzi, potem pa se udeležijo različnih popoldanskih dejavnosti. Zanimivo je tudi, da morajo imeti v šoli copate, čeprav mi nismo tega vajeni. Šola je zelo velika in dobro organizirana. Kot zaključek pa vam podamo nekaj vtisov udeležencev. Andreja Nadlišek: V Škofji Loki sem se zabavala. Gostiteljica je bila res prijazna. V šoli je bilo zabavno in zanimivo, ker so tam navade drugačne. Imeli smo kabinetni pouk, malico in kosilo. V šoli smo morali biti v copatah. Organizirali so nam različne izlete. Šli smo si ogledat Narodno galerijo v Ljubljano, videli smo podružnico Sv. Lenarta. Sprehodili smo se po Loški učni poti. Najbolj zanimivo in zabavno je bilo, ko smo se učili plesati angleški valček, swing in mixer. Lepo je bilo, ker je bilo več fantov kot deklet. Martin Marchesich: Zame je bilo v Škofji Loki zelo lepo. Družina me je z veseljem sprejela. Spal sem v svoji sobi. Hiša je bila res velika. Tudi šola je bila velika, saj je v njej približno 550 učencev. V sredo zjutraj smo šli na podružnico Sv. Lenart. V četrtek sem šel z družino na Bled, zvečer pa smo vsi skupaj šli na pico. Anna Piccolo: V Škofji Loki sem se zelo za- bavala. Šola je ogromna in sem se tudi izgubila v njej. Vsako jutro smo se pred poukom morali preo-buvati v copate. V naši šoli pa niso potrebne, vsekakor smo se zabavali tudi s copatami. Zelo zanimiv je kabinetni pouk. Malico in kosilo smo imeli pripravljeno v šoli. Kuhar je bil izredno simpatičen, saj nam je stalno prinašal piškote, da smo se posladkali. Z družino je bilo vse v redu. Peljali so me tudi na Bled, kjer sem si ogledala grad in se sprehodila okoli jezera. Z gradu je čudovit razgled na otok. Bilo je zelo lepo. Janja Hauschild: Ko sem prišla v Škofjo Loko, sem bila prestrašena in vznemirjena. Sprostila sem se šele, ko so me učenci šole prijazno sprejeli in mi razkazali šolo. S svojo gostiteljico sem se zelo zabavala v šoli, pa tudi pri izven šolskih dejavnostih. Tudi njena družina je bila zelo prijazna. Skupaj smo si ogledali center mesta in grad, vendar pa je bila meni najbolj všeč znana slaščičarna Homan, kjer smo se po dolgem sprehodu posladkali z odličnimi tipičnimi slaščicami. V šoli pa me je zelo zabavala lekcija plesa, pri kateri smo se naučili angleški valček, swing in mixer. Sedaj pa komaj čakam, da nas bodo oni obiskali, tako jim bom lahko jaz raz-kazala zanimivosti mesta in se veliko zabavala. Mateja Bruss: Najlepše je bilo to, da je bilo med šolskimi urami pet minut odmora. Zelo čudno se mi je zdelo tudi menjati vsako uro učilnico. Zanimiva, a utrudljiva, je bila Loška učna pot. Družina, ki me je sprejela ,je bila z mano zelo prijazna. Vedno so me spraševali, če sem lačna, ker so skrbeli za moje zdravje. Erik Marega: Škofja Loka je lepo srednjeveško mesto. Je precej majhno v primerjavi s Trstom. Ko sem stopil v šolo, sem občutil, da je to zelo velik prostor. V šoli je približno 550 učencev. To, kar mi je najbolj ostalo v spominu, je Loška učna pot, ki so jo učenci opremili s tablicami in markacijami, in plesne vaje, na katerih sem se zelo zabaval in spoznal veliko lepih punc. Moj gostitelj je bil z mano prijazen in je stalno skrbel, da se ne bi dolgočasil in da mi je bilo doma lepo. Ko sem bil z njim pri pouku, se nisem dosti srečeval s svojimi sošolci, ker je on obiskoval pouk predmetov na višjem nivoju. Irina Obersnel: Pri svoji gostiteljici sem se precej zabavala. Šola, ki sem jo obiskovala, je bila velika in smo morali vsako uro zamenjati učilnico. Bilo je zabavno, ko smo imeli plesne vaje skupaj z devetimi razredi. Bilo je tudi zabavno, ko smo šli skupaj na pico. / TRST Sreda, 27. februarja 2008 9 1 INSTITUT GRAMSCI - Predstavitev knjige Luciana Canfore Esportare la liberta Tako kot Bush so svobodo »izvažali« že Špartanci Filolog in zgodovinar ločuje dva Zahoda: ZDA je vojaška velesila, Evropa pa kulturni velikan in politični škrat Prejšnji četrtek je dvorano državne knjižnice v Trstu napolnil filolog, zgodovinar in esejist Luciano Canfora, ki se je odzval vabilu deželnega instituta Gramsci in se udeležil predstavitve svoje najnovejše knjige Esportare la liberta - Il mito che ha fallito (Izvažati svobodo - Propadli mit). Knjiga obravnava ameriško zunanjo politiko, ki jo zaznamuje težnja po vsiljevanju zahodnega političnega modela ostalim državam, brez večjih zadržkov glede uporabe nasilja. Srečanje je uvedla predsednica deželnega instituta Gramsci Marina Paladini, ki je avtorja predstavila kot vsestranskega intelektualca, dediča Gramscijevih naukov: z znanstveno doslednostjo spoznava zgodovino, na podlagi katere je vedno pripravljen obsojati protislovja aktualnih političnih izbir. S Canforo se je pogovarjal profesor ekonomske zgodovine na Univerzi v Bologni Roberto Finzi, ki je pohvalil knjigo, poudaril pa je, da bi moralo delo obravnavati tudi izvažanje demokracije in kapitalizma v Rusijo, po njegovem izhodiščno točko za razumevanje današnje geopolitične situacije. Finzi obžaluje, daje bila Sovjetska zveza po-raženka hladne vojne. Kritičen je do italijanske vlade, ki je podprla neodvisnost Kosova, oporeka pa tudi vojaški intervenciji zveze NATO, ki je leta 1995 zaključila srbsko obleganje Sarajeva in dejansko vsilila konec vojne na Balkanu. Luciano Canfora je v svojem posegu najprej utemeljil izbiro naslova knjige o izvažanju svobode. Izraza »svoboda« in »demokracija« sta pogosto uporabljena kot sopomenki, čeprav to nista: mešanje obeh izrazov zavaja ljudi in deluje kot slepilo. »Dejstvo, da sta si novoustanovljeni italijanski stranki razdelili svobodo (Ljudstvo svobode) in demokracijo (Demokratska stranka) je po svoje pozitivno. Vsaj ne bo več zmešnjave,« je hudomušno pristavil. Temo vojne je uvedel z ugotovitvijo o različnih merilih, ki so zaznamovala obdobje hladne vojne in veljajo še danes: javnost je na Zahodu obsojala vojaške posege v bran obstoječega državnega sistema v bratskih državah, medtem ko so (bile) intervencije, s katerimi so ZDA spreminjale ustaljeni red v oddaljenih krajih, v Aziji ali Južni Ameriki, v glavnem sprejete kot upravičene. Canfora meni, da z moralnega vidika med prvo in drugo vrsto vojaških posegov ni razlike. Bushevo geslo izvažanja svobode ni posebna novost. Tukidides pripoveduje, daje Peloponeško vojno (431-404 pred n. št.) sprožil špartanski efor Stenelaides, ko je prepričal svoje rojake, da mora Šparta zagotoviti svobodo vsem grškim narodom: špartanski vojaki so zakorakali proti Atenam z namenom, da bi mesto porušili. Podobna zgodba se je v stoletjih ponavljala, razne velesile so s sulicami, puškami in topovi »izvažale svojo civilizacijo v korist drugih narodov«. V 20. stoletju so zastavo svobode največkrat zavi-hrale ZDA, ki pa so včasih zapadle v velika protislovja. Američani so se nacifašizmu zoperstavili zelo pozno: svobode dalj časa niso zagovarjali, z Nemčijo pa so bili nekaj let v dobrih odnosih (sporazum med Nemčijo in SZ pa je izpadel kot Stalinova izdaja). Vse to se je jasno pokazalo že med špansko državljansko vojno, ko je republikance aktivno podprla samo SZ. Med 2. svetovno vojno je Stalin vztrajno zah- Luciano Canfora poučuje grško in latinsko filologijo na Univerzi v Bariju, je avtor številnih knjig in esejev ter sodeluje z dnevnikom Corriere della Sera kroma teval odprtje druge fronte v zahodni Evropi, do tega pa je prišlo šele junija 1944. »Roosevelt ima zaslugo, da je premagal silne antisemitske težnje znotraj ameriške administracije. Osvoboditev Evrope od nacizma je poenostavljena in pomirjujoča razlaga zelo zapletenih dogodkov«, meni Canfora. Zahod deli v dve enoti: ZDA so vojaška velesila, ki izvaja oblast; Evropa je kulturni velikan, dedič razsvetljenstva, a je v politiki pravi škrat. Kaj pa komunistične velesile? Ali niso tudi same izvažale svoje ideologije v Afganistan in številne druge dežele? Profesor meni, da Rusija in Kitajska nista bili dobri zibelki za socializem: Maova revolucija je bila le epizoda v stoletni tradiciji kitajskega cesarstva, sam Lenin pa je vedel, da Rusija ni najbolj primerna za proletarsko revolucijo, kar je napisal tudi Marx; Stalin je njune domneve potrdil. Tržaški pogovor je sklenilo najnovejše poglavje zgodovine - Kosovo. »V Rambouilletu je zveza NATO postavila Srbiji po- dobne zahteve, kot jih je isti državi postavila Avstro-Ogr-ska leta 1914. Srbija jih ni mogla sprejeti,« novo protislovje pa je po njegovem odnos EU do neodvisnega Kosova: »Gverilce kosovske vojske UCK so v Sudanu zizvežbali isti vojščaki, ki so povzročili humanitarno katastrofo v Dar-furju. Ali smo za Darfur, ali pa za Kosovo!«. Canforova razlaga zgodovine in aktualnih dogodkov je zanimiva, ker je svojevrstna in »politično nekorektna«, njegovo mišljenje pa je bilo za marsikaterega založnika, predvsem v tujini, neprebavljivo. Na podobnih srečanjih pa ostaja priokus delno izgubljene priložnosti. Kot se v društvih in institutih pogosto zgodi, so prireditelji glavnemu gostu postavili ob stran uglednega sogovornika, ki pa se s prvim povsem strinja, saj sodi k isti politično opciji in v isto strujo zgodovinarjev. Mar ne bi bilo včasih zanimivo organizirati živo debato med strokovnjaki, čigar gledanja se med seboj vsaj nekoliko razlikujejo? (af) LICEJ FRANCETA PREŠERNA - Predavanje Borisa Paternuja ob 500-letnici rojstva Trubar in reformacija Srečanje je bilo namenjeno dijakom trienija, ki so tako dobili celostno podobo o začetniku slovenske književnosti Literarni zgodovinar dr. Boris Paternu, sicer upokojeni univerzitetni profesor, nam je v petek, 15. februarja, postregel z imenitnim predavanjem o Trubarju, ki gaje predstavil na prijeten in zanimiv način, toda z izbrano terminologijo in poglobljenim argumentiranjem, tako da smo dijaki dobili celostno podobo o Trubarju, istočasno pa smo spoznali odličen primer univerzitetnega predavanja. Nam Tr-žačanom bi moralo biti še posebej v ponos to, kot je sam pro fesor pouda -ril, da se je Trubar izučil pri svetovljanskem tr žaš kem ško fu Petru Bono mu in da mu je takratni svo bod njaški Trst sploh zelo koristil. Zato bi bilo primerno, da bi se ob 500-letnici rojstva tega velikega Slovenca predvsem Trst ustrezno oddolžil njegovemu spominu. Nam, dijakom večine razredov trienija liceja Prešeren, ki smo sledili predavanju, se je zdelo kar imenitno, da smo se tako tudi mi vključili v niz proslavljanj pomembne kulturne obletnice. Profesor Paternu je v svojem predavanju naj prej osvetlil glo bin ski pre -lom reformacije, ki pomeni osvobajanje iz srednjeveške ujetosti. Trubarjevo vlogo je aktualiziral s tem, da je po- udaril tri temeljna vprašanja, ki jih je Trubar razvil. Prvo je vprašanje človekove osebne avtonomnosti in pravice do lastnega jaza. Po Trubarjevi zaslugi predstavlja reformacija prvi prodor slovenskega verskega individualizma. Reformacija pa pomeni tudi začetek narodnega samozavedanja: s prvič zapisano besedo »Slovenci« je Trubar prestopil meje regionalne pripadnos- ti in utrdil zavest etnične celote, kar je neločljivo povezano še s temeljno Trubarjevo ugotovitvijo, da je knjižni jezik povezovalec narodnostne skupnosti. Z njegovimi knjigami in prevodi je bil postavljen temelj našega jezikovnega ozaveščanja. To, drugo temeljno vprašanje, je Paternu obogatil s predstavitvijo Trubarjevega prvin-skega, očetovskega odnosa do Sloven- cev, kar je zaobjeto že v njegovem nagovoru »Lubi Slovenci«. Tretji temeljni pomen reformacije je v tem, da se je z njo jezikovna narodna skupnost Slovencev uveljavila kot del globalne evropske identitete, saj je bila slovenska reformacija vpletena v vodilne evropske tokove, kar je razvidno že iz Trubarjeve navezanosti na nemško in švicarsko reformacijo, a tudi na italijan ske he reti ke. V svojem predavanju je prof. Paternu razčlenil tudi vpliv pomembnih osebnosti na Trubarjevo delo, predvsem Erazma Rotterdamskega, Petra Bonoma in Petra Pavla Vergerija, ki je Trubarja privedel do tega, da je opustil nemško gotico. V drugem delu našega srečanja s prof. Paternujem se je razvila krajša, a zanimiva razprava o vrednotenju del slovenske književnosti in o bistvenih značilnostih Pahorjevega in Rebu-lovega pisanja, ki jih je prof. Paternuju uspelo podati v nekaj klenih ugotovitvah. S predavanja smo odhajali z zavestjo, da smo obogatili naš mozaik poznavanja slovenske kulturne in literarne zgodovine z dragocenim kamenčkom. Alenka Čok, 3.kl.l. Boljunec: jutri o Poti gradov Dolina Glinščice je danes priljubljena turistična točka, vanjo rade zahajajo organizirane skupine izletnikov, mnogo je plezalcev in odkar ni več meje, se pohodniki radi podajajo tudi preko Botača do Beke. Ob prijetnem pohajkovanju pa verjetno malokdo pomisli, da je po današnji sprehajalni poti nekoč tekla pot soli in da so tod ženske z Beke in drugih vasi z oslički to-vorile svoje pridelke do Trsta. Kdo sploh ve, da je nad Botačem stal Draški grad, od katerega se sedaj vidijo le obrisi in kjer med ruševinami leži v travi ogromno torb in oblek, ki so jih za sabo pustili begunci, ko so tam verjetno počivali in se preoblekli. Utrdba ali grad sv. Lovrenca je stal tudi pod Beko, prav tam, kjer sedaj teče Pot prijateljstva. Pri Borštu je stal grad Funfenberg ali »Grad na Robidi«, kot so mu pravili domačini. Lastniki so gaj po drugi svetovni vojni namerno zažgali in od njega ni več sledu. V bližini je stal Muhov grad, od katerega bomo le s težavo našli še, kar je ostalo od obzidja, saj ga zelenje skoraj v celoti prerašča. O "naših" gradovih in o neštetih utrdbah, ki so se nahajale v bližnji Istri bo na predavanju z naslovom "Pot gradov - med Klinšco in Hrastovljami", ki bo potekalo jutri ob 20. uri v društveni dvorani občinskega gledališča v Boljuncu, spregovoril Branko Bratož - Ježek. Gospoda Bratoža, strastnega planinca, člana Obalnega planinskega društva, mentorja planinske vzgoje in planinskega vodnika so v goste povabile članice Skupine 35-55, ki deluje v sklopu SKD France Prešeren. Branko Bratož je pred leti sodeloval pri sestavljanju prvega planinskega vodnika po Slovenski Istri, Brkinih, Čičariji in Krasu in trenutku dela na ponatisu, ki naj bi izšel še letos. V posodobljen vodnik bodo vključili tudi dolino Glinščice in jo tako povezali z vertikalo SPD Trst, s Potjo gradov ter s Slovensko planinsko potjo. Na predavanju nam bo razkril marsikaj o gradovih in utrdbah ter nas bo v sliki in besedi popeljal po krožni planinski Poti gradov, ki se začne v Hrastovljah in se od Zanigrada dvigne na Zjat nad Podpečjo čez Reber nadaljuje v Praproče in na Gradišce s cerkvico Marije Snežne po Rebri gre na Marčev hrib, se spusti k vznožju Črnokalske stene se čez kratek zavarovani del vzpne k Črnokalskemu gradu. Sledi prečenje do grada Socerb, ki je eno najlepših razgledišč. Pot se nadaljuje v Kastelec, preči Spodnji Kras in se ob Osapski udor-nici spusti v Osp, od tu na Tinjan, v Stepane in na Rožar in do Rižane, pa še do Kubeda. (sž) Obvestilo izletnikom Primorskega dnevnika Prijavljene potnike za potovanji v Grčijo in v Ameriko naprošamo, da poravnajo drugi obrok potovanja (isti znesek kot prvič) v jutri v naših prostorih, Ul. Montecchi 6, v jutranjih urah med 9. in 13. uro. Majenca 2008: seja z vinogradniki in oljkarji V sklopu priprav na občinski razstavi vina in olja v okviru Ma-jence 2008 sklicuje občina Dolina - Odborništvo za produktivne dejavnosti sejo občinske uprave z vinogradniki in oljkarji, ki se bo jutri ob 20.00 uri v dvorani občinskega sveta občine Dolina. / RADIO IN TV SPORED Sreda, 27. februarja 2008 TRST 617 KULTURNI DOM - Sezona Glasbene matice Godalni kvartet Čajkovski danes na edinem koncertu v Italiji Danes ob 20.30 bodo v Kulturnem domu v Trstu zaigrale strune moskovskega godalnega kvarteta Čajkovski. Koncert spada v sezono Glasbene matice, ki si je zagotovila edino italijansko etapo mednarodne turneje priznanih ruskih glasbenikov. Kvartet so ustanovili leta 1975 štirje diplomanti Moskovskega konservatorija, ki so že istega leta prejeli zlato nagrado na mednarodnem fes- tivalu Bela Bartok v Budimpešti. Po desetih letih so se profesionalni glasbeniki in že uveljavljeni solisti ponovno združili in nadaljevali svojo skupno pot z rednim delovanjem kot godalni kvartet Čajkovski. Kmalu so postali skupina vodilnega pomena za rusko glasbeno stvarnost. Gostovali so na Madžarskem, v Nemčiji, Mehiki, Italiji, Franciji, Južni Koreji, na Japonskem in v Španiji ter so posneli več cd plošč. Violinista Lev Ma-slovski in Zahar Malahov, violist Sergej Baturin in violončelist IKril Rodin se bodo predstavili tržaški publiki z vrhunsko rusko literaturo 19. stoletja; izvedli bodo namreč kvartet št.2 v D duru Aleksandra Borodina in kvartet št.3 v ES duru Petra Ilijča Čajkovskega. Blagajna v Kulturnem domu bo odprta od 19.30 do začetka koncerta. SVETI JAKOB - Učenci na lutkovni predstavi na Opčinah Volčje dogodivščine V Prosvetnem domu so si otroci šentjakobskega didaktičnega ravnateljstva ogledali igro o dobrem volku Valentinovo nas je pozdravilo s sončkom. Prijazno je zvabilo učence šentjakobskega ravnateljstva na poseben zmenek. V Prosvetnem domu na Opčinah je nanje čakal velik, renčeč volk. Vsem je hudomušno, a prijazno ponudil taco in skrivnostno je ostal na roki črn ali rdeč odtis. Nekaterim učencem je stopil celo na čelo in se niso prav nič ustrašili njegovih če-kanov, saj so se mu v brk smejali. Tako se je začela gledališka predstava o dobrem volku (na sliki). Volk je živel v gozdu, kjer je ustvaril svoj volčji red, ki se ga ni smelo kršiti. Modra sova pa se je tega naveličala, želela je sama kraljevati v tem predelu gozda. Z zvijačo je odposlala volka v samoto, kjer je spoznal rastlinski svet, zelišča in njih zdravilno moč. Spreobrnil se je v vegetarijanca in postal dober. Potožilo se mu je po do mu in vrnil se je v svoj gozd. Volk je težko živel, saj nihče mu ni verjel, da je dober. Pastirji so ga podili in tepli, živali so bežale pred njim. Sova je hujskala zoper volka in slednji je vse to potrpežljivo prenašal. Prišla je mrzla zima. Sneg je pobelil vso pokrajino. Zajklja je skoraj zmrznila, a volk ji je ponovno dahnil življenjsko moč. Tudi zvitorepka je imela nekatere zdravstvene nevšečnosti, katere je odpravil dobri volk. Tudi zlobna sova je potrebovala volčjo pomoč, saj je skoraj izgubila vid. Hvaležne živali so mu pravile doktor volk. Učenci, učitelji in spremljevalci so se od srca nasmejali in uživali ob dogajanju na odru. Aplavz je dolgo odmeval v dvorani.V osvetljeni dvorani je oživel otroški vrvež in učenci so odhiteli na ulico. KANKI DOLINA - Lutkovna predstava za otroke vrtcev Iskanje izgubljene dude Lutkovno-glasbeno pravljico je podala pevka Melita Osojnik iz Ljubljane V torek, 12. februarja, se je otrokom vrtcev Didaktičnega ravnateljstva Dolina predstavila z lutkovno-glasbeno pravljico »Zgodba o izgubljeni dudi« Melita Osojnik iz Ljubljane. Osojniko-va j e predvsem pevka i n poj e za otro ke ter odra sle. Nas topa po celi Sloveniji in tudi v tujini. Predstavo so si otroci ogledali v pro sto rih Slo ven ske ga kul tur -nega društva Valentin Vodnik v Dolini (na sliki). Vsi so z navdušenjem sledili pravljici in aktivno sodelovali, saj so s petjem tudi sami iskali izgubljeno dudo. V vrtec so se otroci zadovoljno vrnili, saj je Žan iz pravljice z njihovo pomočjo dobil dudo nazaj. milje - Razstava Poetika pepelnika Tudi pepelnik se lahko spre-me ni v okras ni del pohiš tva ali dra go cen di zaj ner ski predmet. Mor da poseb no da nes, ko je kajenje vse manj priljubljeno ali vse bolj demonizirano. Domačemu »čikopirniku« ali »pokopališču cigaret«, kot mu pravi kustos Alessio Curto, je posvečena razstava, ki jo bodo v petek odprli v miljskem Muzeju sodobne umetnosti Ugo Cara. Razstava bo obiskovalcem ponujala vpogled v razvoj, ki ga je v zadnjih sto letih doživel namizni pepelnik. Na ogled bo šestdeset različnih primerkov, ki jih je skozi desetletja projektiralo štirideset industrijskih dizaj-nerjev mednarodnega slovesa. Med raz stavlje ni mi znam kami velja omeniti vsaj nekatere: Alessi, Officina Alessi (po licenci berlinskega arhiva Bauhaus), Artemi-de, Danese-Milano, Helit, Kartell, Mebel, Muji, Olivetti, Rosenthal, WMF in številne druge. Ob pepelnikih bo na ogled tudi osem »kadilskih« umetniških fotografij Mas si ma Gar do ne a. Razstavo, ki jo prirejata kulturno združenje Juliet in Občina Milje, si je kot rečeno zamislil Alessio Curto, pri postavitvi pa sta sodelovala tudi Isabella Bembo in prof. Michael Schneider. Po petkovem odprtju (ob 18.30), bo brezplačno na ogled do 28. marca. Včeraj danes Danes, SREDA, 27. februarja 2008 GABRIJEL Sonce vzide ob 6.48 in zatone ob 17.48 - Dolžina dneva 11.00- Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 8.58. Jutri, ČETRTEK, 28. februarja 2008 ROMAN VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 7,6 stopinje C, zračni tlak 1024,7 mb ustaljen, veter 4 km na uro zahodnik, nebo oblačno, vlaga 97-od-stotna, morje mirno, temperatura morja 8,4 stopinje C. [I] Lekarne U Kino Od ponedeljka, 25. februarja, do sobote, 1. marca 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Melara - Ul. Pasteur 4/1 (040 911667), Drevored XX. septembra 6 (040 371377), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Melara - Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Ul. dell'Orologio 6 - Ul. Diaz 2, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. dell'Orologio 6 - Ul. Diaz 2 (040 300605). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. ALCIONE - 17.00, 20.15 »Riparo - Anis fra di noi«; 18.45, 22.00 »Paranoid park«. AMBASCIATORI - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »John Rambo«. ARISTON - 16.00 »Away from her -Lontano da lei«; 18.30, 21.15 »Into the wild«. CINECITY - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »John Rambo«; 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Sweeney Todd - Il diabolico barbiere di Fleet street«; 16.30, 19.40, 22.00 »Non e un paese per vecchi«; 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Parlami d'amore«; 15.45, 18.45, 21.45 »Il Pe-troliere«; 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Asterix alle Olimpiadi«; 15.50, 19.55 »Caos calmo«; 18.00, 22.05 »La guerra di Charlie Wilson«. EXCELSIOR - 15.45, 18.20, 21.00 »Cous Cous«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.30, 21.15 »Non e un paese per vecchi«. FELLINI - Dvorana je rezervirana. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.20, 18.15, 20.15, 22.10 »Par-lami d'amore«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.25, 20.25, 22.20 »Caos calmo«. KOPER - KOLOSEJ - 13.10, 15.20, 17.30 »Alvin in veverički«; 18.50 »L kot ljubezen«; 21.00 »Daleč od nje«; 14.00, 15.10, 16.30, 17.40 »Divji safari 3D«; 19.40, 21.50 »John Rambo«; 19.10, 21.40 »Pokora«; 14.30, 16.50 »Asterix na olimpijskih igrah«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Sweeney Todd: Il diabolico barbiere di Fleet street«; Dvorana 2: 16.30, 19.00, 21.30 »Il Petroliere«; 20.30, 22.15 »Sogni e delitti«; Dvorana 3: 16.30, 18.20 »Asterix alle Olimpiadi«; 22.20 »30 giorni di buio«; Dvorana 4: 16.30, 18.30, 20.30 »La guerra di Charlie Wilson«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 20.10, 22.00 »John Rambo«; Dvorana 2: 17.45, 20.00, 22.10 »Sweeney Todd: Il diabolico barbiere di Fleet street«; Dvorana 3: 17.40, 19.50, 22.00 »Non e un paese per vecchi«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.10 »Parlami d'amore«; Dvorana 5: 17.30 »Asterix alle Olimpiadi«; 17.30 »In the wild«. SI Šolske vesti UPRAVA OBČINE DOLINA-URAD ZA ŠOLSTVO, sporoča, da bodo v mesecu februarju potekala vpisovanja v občinske otroške jasli za šolsko leto 2008/2009. Rok za vpis zapade v petek, 29. februarja. Za informacije in vpise, se lahko obrnete na občinski urad za šolstvo od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 (tel.: 0408329280/282). Loterija 26. februarja 2008 Bari 2 57 16 46 3 Cagliari 42 47 43 78 6 Firence 82 49 90 53 34 Genova 19 44 14 18 65 Milan 73 57 78 65 7 Neapelj 40 74 28 60 55 Palermo 60 54 23 47 1 Rim 11 76 71 33 12 Turin 23 10 60 32 72 Benetke 74 72 86 88 65 Nazionale 50 45 38 76 22 Super Enalotto Št. 25 2 11 40 60 73 82 jolly74 Nagradni sklad 13.445.595,30 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 10.611.419 € 1 dobitnik s 5+1 točkami 566.835,25 € 6 dobitnikov s 5 točkami 94.472,55 € 1.263 dobitnikov s 4 točkami 448,80 € 48.190 dobitnikov s 3 točkami 11,76 € Superstar 50 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 4 dobitnikov s 4 točkami 44.880,00 € 159 dobitnikov s 3 točkami 1.176,00 € 2.456 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 16.550 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 33.428 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Sreda, 27. februarja 2008 1 1 Slovensko stalno gledališče Pesniški večeri - sezona 2007/08 Venci. Vlado. Kreslin. v četrtek, 28. februarja, ob 20.30 Vstop prost! Predstavitveni večer pesniške zbirke VENCI Povest o Beltinški bandi Vlada Kreslina (Založba Kreslin, 2006) Realizacija Janko Petrovec www.teaterssg.it SSG-mala scena predstava (plus) v abonmaju Edoardo Erba MARATON V NEW Y0RKU Igrata: Primož Forte in Danijel Malalan Režija, scene in kostumi: Miha Golob v petek, 29. februarja, ob 20.30 Zaželjena predhodna rezervacija. Aboneni dvignejo vstopnico po simbolični ceni (2 €). brezplačna tel. številka 800 214302 ali +39 040 362542 z otHdE^rn ívi era ¿ílíli ,*j Čestitke M Izleti NOVI GLAS prireja od 15. do 22. maja letos potovanje v Uzbekistan. Vpisovanje do 28. februarja na upravi Novega glasa v Gorici, Travnik 25, tel. 0481/533177 ali v Trstu, ul. Donizetti 3, tel. 040/365473, kjer dobite vse potrebne informacije in program potovanja. POTOVALNA AGENCIJA AURORA naproša prijavljene potnike za potovanji v Grčijo in Ameriko, da poravnajo drugi obrok potovanja (isti znesek kot prvič), v četrtek, 28. februarja, v naši upravi (ul. Montecchi 6), v jutranjih urah med 9. in 13. uro. PD V ROJANU, KD LONJER KATINARA IN KRUT vabijo v nedeljo, 20. aprila, na enodnevni izlet na največji jadranski otok Krk in na otok Košljun. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040-360072, tel. 040826661 (g. Darko Kobal) ali tel. 040417025 (g. Anton Bole). SPDT organizira v nedeljo, 2. marca, avtobusni izlet na goro Sisol (835 m), ki se nahaja v hriboviti verigi Učke. Odhod avtobusa ob 8. uri iz Trsta, s trga Oberdan, in ob 8.15 iz Bazovice (avtobusna postaja »na vagi«). Prijave sprejemata: Slavko (tel. 040228118) in Vojka (tel. 040-2176855). Vabljeni! KRUT vabi na štiridnevni izlet na Dansko (odkrivanje Kopenhagna, Severne Zelandije in njenih gradov, vikingov in stare prestolnice Ro-skilde) od 24. do 27. aprila. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka v ul. Cicerone 8/B, tel. št. 040-360072. Vabljeni! SPDT organizira konec marca tridnevni zimski vzpon na Monte Grappa. Program: v petek, 28. marca, odhod z osebnimi avtomobili do kraja San Liberale in vzpon do koče Camparonetta, kjer bomo prenočili; sobota, 29. marca, pohod po lepi razgledni poti »sentiero panoramico delle Meatte«, vzpon na vrh Monte Grappa, ter preko grebena »cresta dei Solaroli« vrnitev v kočo; v nedeljo, 30. marca, povratek (po drugi poti) v San Liberale. Izlet vodi Franc Starec, kateri Vam nudi vsa potrebna navodila na tel. št. 338-4913458. Število udeležencev je omejeno, zato je nujna takojšnja prijava. Priporočamo zimsko opremo, žepno svetilko in spalno vrečo. □ Obvestila NICOLE! Vse najboljše za tvoj rojstni dan ti želita Maori in teta Vida. Danes WALTER 50. rojstni dan slavi. Še mnogo takih zdravih in veselih dni vsa žlahta iz Križa, Trebč in Doline mu želi. V Krogljah praznuje danes 9 let naša deklica MENEGHETTI NICOLE. Vse najboljše za njen rojstni dan, in da bi bila vedno tako prijazna in pridna v šoli, ji želita nono Bruno in nona Marta. Voščilom se pridružujejo teta Fa-bia, strio Giuseppe in Samoa. Naš godbenik GIANCARLO 50 jih ima, čeprav jih ne kaže, ker kot mladenič se pokaže. Na zaku-ski smo že bili, in ob taki priliki mu voščimo prav vsi. Godbeno društvo V Parma iz Trebč. TEČAJ V BAZENU v priredbi S.c. Melanie Klein in državne zbornice kliničnih pedagogov, namenjen dojenčkom do 12. meseca starosti, se bo začel danes, 27. februarja. Prijave in informacije na tel. št. 328-4559414, in-fo@melanieklein.org. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo seja odbora danes, 27. februarja, ob 20.45. OBČINA DOLINA - Odborništvo za produktivne dejavnosti sklicuje sejo občinske uprave z vinogradniki in ol-jkarji v sklopu priprav na občinsko razstavo vina in olja v okviru Majen-ce 2008, ki bo v četrtek, 28. februarja, ob 20. uri v dvorani občinskega sveta občine Dolina. OBČINSKA KNJIŽNICA IZ NA-BREŽINE obvešča cenjene bralce, da je zaradi bolezni knjižničarke zaprta do četrtka, 28. februarja. SKD FRANCE PREŠEREN - SKUPINA 35-55 iz Boljunca prireja v četrtek, 28. februarja, ob 20. uri v društveni dvorani v občinskem gledališču predavanje Branka Bratoža - Ježka »Po poteh gradov med Klinšco in Hra-stovljami«. Vabljeni! SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA prireja v četrtek, 28. februarja, ob 16.uri v Peterlinovi dvorani, ul. Donizetti 3, (prvo nadstropje), srečanje ob priliki praznovanja dneva slovenske kulture. Na sporedu sta kulturni program in družabnost z zakusko. Vabljeni! ZDRUŽENJE STARŠEV OTROK OŠ VIRGIL ŠČEK iz Nabrežine, v sodelovanju s KD Igo Gruden, vljudno vabi na predavanje o vlogi in pomoči logopeda v današnji šoli, ki bo v četrtek, 28. februarja, ob 20. uri v domu Iga Grudna. Predavala bo logopedinja dr. Mirjam Kandut. Vljudno vabljeni! DRUŠTVO TAO organizira predstavitev tečaja ženske samoobrambe, ki bo v petek, 29. februarja, od 20.15 do 21. ure, na sedežu društva v ul. San Maurizio 9/F. Dodatne informacije na tel. št. 393-2327949 (Carmen) ali na spletni strani: www.associazionetao.it. SKD SLAVEC Ricmanje-Log vabi na »Proslavo ob dnevu slovenske kulture«, ki bo v petek, 29. februarja, ob 20. uri v Kulturnem domu v Ricmanjih. Nastopili bodo malčki OV Palčiča -Ricmanje, učenci COS M. Samsa in I.T.Zamejski - Domjo - Ricmanje, OPZ F. Venturini - Domjo. TAI CHI CHUAN - tedenski tečaji za zdravje, sproščenost, notranjo moč, in dolgoživo harmoničnost v življenju. Informacije in prijave Sklad Mitja Čuk, tel. št. 040-212289. SKD F. VENTURINI, F. PREŠEREN, V. VODNIK v sodelovanju z ZSKD, vabijo na kabaretno predstavo »Radioaktivni live«, v soboto, 1. marca ob 20.30, v kulturnem centru A. Ukmar pri Domju. Toplo vabljeni! DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM IN CPZ SV. JERNEJ vabita na »Večer slovenske pesmi in besede«, ki bo v nedeljo, 2. marca, ob 18. uri, v Finžgarje-vem domu na Opčinah. Oblikovali ga bodo MlMePZ Vesela pomlad, CPZ sv. Jernej, solisti in OGS Tamara Petaros. Govornica bo Stanka Sosič Čuk. DRUŠTVO TAO organizira praktični tečaj »Učim se braniti«, ki se bo odvijal v nedeljo, 2. marca od 10. do 13.ure, na sedežu društva v ul. San Maurizio 9/F. Dodatne informacije na tel. št. 340-1607908 (Breda) ali na spletni strani www.associazionetao.it. KRUT obvešča, da se 12. marca začnejo tradicionalne skupinske vaje v termalnem bazenu v Strunjanu. Infor- macije in vpisovanje na sedežu krožka, ul. Cicerone, 8/B, tel. 040360072. SLOVENSKI INFORMATIVNI CENTER v Narodnem domu v Trstu (ul. Filzi, 14) je odprt s sledečim urnikom: ponedeljek, torek in četrtek od 10. do 12. ure, sreda in petek od 16. do 18. ure (tel. št. 040-3481248, ali elektronski naslov: info@narodnidom.eu). V BARKOVLJAH bomo v nedeljo, 2. marca, počastili msgr. Škabarja, po maši ob 11. uri, v vrtiču ob pristanišču, ki je po njemu imenovan. BARVE IN ČOPIČI ZA DOBRO POČUTJE - šest srečanj v sklopu Krut-ovih delavnic. Predstavitvena konferenca bo v ponedeljek, 3. marca, ob 18. uri na sedežu krožka, ul. Cicerone 8. Dodatne informacije na tel št. 040-3720062. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 3. marca, ob 20.30, v Peterlinovo dvorano (Donizettijeva 3), na okroglo mizo na temo »Kava, tržaško pristanišče in Slovenci«. Govorili bodo dr. Vanja Lokar, Igor Švab in predsednik tržaškega združenja operaterjev kave Vinko Sandalj. S.C. MELANIE KLEIN prireja začetniški tečaj slovenščine za odrasle, ki se bo začel 5. marca. Informacije na tel. št. 328-4559414 ali elektronski naslov: info@melanieklein.org. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. Košir vabi člane in prijatelje filate-lije na tretjo redno sejo, ki bo v sredo, 5. marca ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani (ul. sv. Frančiška 20). ASTRA - Združenje za zdravljenje odvisnosti od alkohola obvešča, da deluje slovenska posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju v prvem nadstropju, vsak četrtek od 11. do 12. ure. NARODNI DOM v Trstu išče študente, ki bi bili na razpolago za dežurstva ob razstavah v galeriji. Podatke lahko posredujete na elektronski naslov in-fo@narodnidom.eu; dodatne informacije Slovenski informativni center, ul. Filzi, 14, tel. št. 040-3481248 (urnik: ponedeljek-torek-četrtek: 10. - 12. ure; sreda-petek: 16. - 18. ure). ŠKD CEROVLJE - MAVHINJE prireja praznovanje Dneva žena, v soboto, 8. marca, ob 19.30 v »Osteriji Boris« v Mavhinjah. Vsa dekleta in žene ste prisrčno vabljene na večerjo z glasbo in kratkim zabavnim programom. Za vpisovanja pokličite na tel. št. 3403963328 (Katja) ali 340- 4116009 (Nataša) v popoldanskih in večernih urah. TEČAJ ZA DOJENČKE v priredbi Š.c. Melanie Klein in državne zbornice kliničnih pedagogov se bo začel 10. marca. Tečaj predvideva masažo dojenčka in dejavnosti v bazenu. Prijave in informacije na tel. št. 3284559414, info@melanieklein.org. SKD IGO GRUDEN prireja trimesečni tečaj vadbe »Za zdravo hrbtenico«. Prvo srečanje bo v sredo, 12. marca, ob 18. uri v dvorani kulturnega doma v Nabrežini. Obvezen je predhodni vpis. Za pojasnila tel. 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva). SKD FRANCE PREŠEREN - ŠIVANJE NOŠ: obveščamo, da se bo tečaj odslej vršil v prostorih občinske knjižnice, ki se nahaja za gledališčem (vhod nasproti vrtca, tik pred mostom Na jami). ZSKD v sodelovanju s kulturnimi društvi vabi na ogled kabaretne predstave »Radio-aktivni live!« po sledečem razporedu: v soboto, 1. marca, ob 20.30 uri, Dom Anton Ukmar Miro (Domjo 227, v organizaciji KD Fran Venturini, SKD France Prešeren, SKD Valentin Vodnik), v soboto, 8. marca, ob 20. uri, Kulturni dom na Colu (Col 18, v organizaciji KD Kraški dom), v nedeljo, 9. marca, ob 17. uri, Sren-jska hiša v Gročani (Gročana 56, v organizaciji SKD Krasno Polje), v sredo, 26. marca, ob 20. uri, Štal-ca v Šempolaju (v organizaciji SKD Vigred). NŠK - SLOVENSKI INFORMATIVNI CENTER razpisuje natečaj za znak oz. grafično podobo Narodnega doma v Trstu. Dodatne informacije in razpis so na razpolago v Sic-u (ul. Filzi 14, tel. št. 040-3481248, urnik: ponedel-jek-torek-četrtek 10-12 in sreda-petek 16-18, elektronski naslov info@na-rodnidom.eu) in v Narodni in študijski knjižnici (ul. sv. Frančiška št.20). Natečaj zapade 15. aprila 2008. H Prireditve V PROSTORIH LJUDSKEGA DOMA v Trebčah bo v petek, 29. februarja, ob 18.30, Prešernova proslava, z igrico, ki so jo pripravili učenci in učiteljice COŠ Pinko Tomažič iz Trebč. Prisrčno vabljeni. GLASBENA MATICA prireja danes, 27. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu, v okviru koncertne sezone 2007/08 »Glasbeni spleti«, koncert slavnega ruskega kvarteta Čajkovski iz Moskve. Nastopajo: violinista Lev Maslovski in Zahar Mala-khov, violist Sergej Baturin in vio-lončelist Kirill Rodin. Informacije in rezervacije na tel. št. 040-418605, od ponedeljka do petka, od 10. do 12. ure. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA (ul. sv. Frančiška, 20) prireja v petek, 29. februarja, ob 18. uri, odprtje likovne razstave Emme Maline Mari-nelli. Predstavila jo bo Jasna Merku; glasbeni utrinek Erika Bersenda. SINDIKAT UPOKOJENCEV CGIL ZVEZA SV. IVANA vabi člane in simpa-tizerje na praznik Dneva žena ter praznik včlanjevanja v sindikat upokojencev, ki bo v petek, 7. marca, ob 15.30, na sedežu v ulici S. Cilino št. 44/A. S Poslovni oglasi IŠČEMO PRODAJALCA/KO-URADNIKA/CO za delo v trgovini. Pogoji: obvladanje slovenskega jezika in računalništva. Telefonirati ob uri obedov na 040200718 ali 3299436846 PODJETJE IŠČE izkušenega prodajalca/ko za prodajo keramike in kopalniške opreme. 347-3881300 V OBRTNI CONI ''ZGONIK'' dajem v najem prostor, 130 kv.m, možnost delitve, prvo nadstropje. Tel. 348-2812360 S Mali oglasi PRODAM štirikolesnik quad polaris, 330 cc, letnik 2005, za dve osebi, v odličnem stanju. Okvirna cena 3.900 evrov. Tel. 333-2631685. IŠČEM sodelavca za obdelavo vinograda z delitvijo pridelka. Klicati na tel. št. 328-9077215. NUDIM lekcije iz nemščine dijakom srednjih šol. Klicati ob večernih urah na tel. št. 346-9453545. NUDIM šivane in kvačkane izdelke po naročilu. Tel. 339-4413205. PRODAM dvoetažno sončno stanovanje v Miljah, 120 kv. m: kuhinja, dnevna soba, 3 spalnice, 2 kopalnici, 3 terase, shramba, pokrit parkirni prostor. Tel. št. 040-274449. PRODAM hišo v Boljuncu. Tel. št. 040228969 ali 335-8445362. PRODAM Lancia Y 1200, Eleph. blue, letnik 2000, v dobrem stanju. Tel. št. 040-281396 ali 338-4713880. PRODAM zelo svetlo stanovanje s pogledom na morje v ulici Montebello; dnevna soba, spalnici, kuhinja, kopalnica, shramba in veranda; cena 170.000,00 evrov. Telefonirati v večernih urah na številko 3483518496. PRODAM AVTODOM Motorhorm znamke Hymermobil na oplovem dizel motorju, letnik 1981, prevoženih 86.000 km, štiri ležišča, zmeraj v garaži, v odličnem stanju, taksa plačana za leto 2008, tehnični pregled zapade septembra 2008, ugodna cena. Tel. št. 339-4040583. STANOVANJE NA PROSEKU popolnoma opremljeno, dajemo v najem: dve sobi, dnevna soba, kopalnica in parkirišče. Informacije na tel. št. 348-5289452. UPOKOJENEC opravlja razna popravila na centralnem ogrevanju in vodnih inštalacijah. Tel. št. 333-4863968. V BORŠTU blizu cerkve prodam dvonadstropno hišo s pogledom na morje, s kletjo brez vrta, v dobrem stanju, ugodna cena. Tel. št. 333-6039099. V CENTRU NABREŽINE oddam trgovino čevljev in oblačil. Tel. št. 040201209. V GROPADI prodam hišo in dve zazidljivi zemljišči. Informacije na tel. št. 040-214854 ali 339-7806313. V OBRTNI CONI ZGONIK dajem v najem ali prodajam prostor, primeren za urade, 125 kv. m. v prvem nadstropju. Tel. št. 338-4719734. IH Osmice BERTO TONKIČ v Doberdobu je odprl osmico. Toči belo in črno vino in nudi domač prigrizek. OSMICO sta odprla Ivan in Andrej Antonič (Cerovlje 34), tel. št. 040299800. OSMICO je odprl Benjamin Zidarič v Praprotu št. 23. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14; tel. 040-208553. Prispevki Ob 11. obletnici smrti Oskarja Košute darujejo žena Marija ter sinova Boris in Ljubo 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Križu in 30,00 evrov za Ribiški muzej tržaškega Primorja v Križu. V spomin na 3. obletnico smrti Edvarda Vogriča daruje družina Vogrič 50,00 evrov za sekcijo VZPI ANPI Devin-Nabrežina. Ob 4. obletnici smrti dragega Alberta Perica darujeta Marica in Stanko Škabar 30,00 evrov za osnovno šolo Alojza Gradnika na Colu. Namesto cvetja na grob pokojne Lidije Košuta daruje Adelina z družino 20,00 evrov za spomenik padlih v NOB iz Križa. V spomin na mamo Marijo Milkovič daruje sin Renato z družino 50,00 evrov za repentaborsko cerkev. ^ Zapustil nas je naš dragi Giovanni Baldé Nino Žalostno vest sporočajo žena Lidia, sin Walter z Nadjo, sestre, bratje, svaki in svakinje, vnukinji Erika z Darrenom in Sara z Brianom ter ostalo sorodstvo Pogreb bo v petek, 29. februarja ob 10. uri v ulici Costalunga. Trst, Pennsylvania, 27. februarja 2008 Kraško pogrebno podjetje Lipa Čau nono bis Emma, Luka in Marko Zadnji pozdrav Ninotu družini Sgubin in Maver 27.2.1998 27.2.2008 Milka Meula Vedno v naših srcih. Vsi tvoji Ob izgubi dragega Mirka Kocjančiča izrekamo iskreno sožalje ženi Evelini, hčeram Ksenji, Vilmi in Tatjani ter ostalim sorodnikom teta Marija, Savina in Bruno 12 Sreda, 27. februarja 2008 KULTURA / LITERATURA - Boris Pahor v drugih jezikih Nekropola je izšla tudi v finskem prevodu Kari Klemela je večkrat obiskal naše kraje - Z njim se je pogovorila Patrizia Vascotto psi Da italijanski bralci počasi spoznavajo Borisa Pahorja, ni več nobena skrivnost; jutri ob 18. uri se bodo na primer tržaški bralci srečali z njim v knjigarni Minerva. Morda pa vsi ne vedo, da tržaškega pisatelja odkrivajo tudi na Finskem. In to po zaslugi Karija Klemelaja, ki je pred dvema letoma prevedel v finščino Pahor-jevo najbolj znano delo delo, Nekropolo. S finskim prevajalcem, ki živi v majhni vasi Sauvo, v južnozahodnem predelu Finske, se je pogovorila Patrizia Vascotto. V spodnjem intervjuju se nam tako predstavlja Kari Klemela, prevajalec, ki prevaja tudi iz hrvaščine in srbščine. Leta 2004 je dobil nagrado Hollo Prize za najboljši prevod strokovne literature (Mediteranski brevir Predraga Matvejeviča), leta 2007pa mu je Finska kulturna fundacija »kot predanemu prevajalcu, ki promovira slovanske jezike«, podelila medaljo Mikael Agricola. Kari, kako si prvič prišel v stik s slovenskim jezikom? Zakaj si začel študirati slovenščino? Ker sem izvedel, da imamo na Finskem zelo malo prevodov iz slovenščine, pravzaprav samo tri. Prvi prevod je izšel leta 1907: J.J. Mikkola, velik finski slavist, in njegova žena Maila Talvio, znana finska pisateljica, sta prevedla Cankarjevega Martina Kačurja. Tudi po Skandinaviji nisem našel nobenega drugega prevoda. Skoraj šestdeset let kasneje je izšel drugi prevod (Ela Peroci, Dve slikanici), leta 1998 pa sem začel jaz. Preden sem začel študirati slovenščino, sem že obvladal ruščino, popolnoma pa sem se želel posvetiti prozi in poeziji in teh žanrov nisem mogel prevajati. Začel sem s prevodom esejev o bivši Jugoslaviji, ki jih je pisal Aleš Debeljak -Somrak idolov, in skupaj dosedaj prevedel devet knjig iz slovenščine, tri iz hrvaščine in dve iz srbščine. Slovenščini si se torej približal z jasnim namenom, da bi prevajal literarna dela? Tako je bilo, ampak tudi zaradi tega, ker sem že bil nekaj krat v Sloveniji in mi je bilo zelo všeč. Prišel sem kot turist, ker me je Slovenija zanimala že od 1991. leta, ko je postala neodvisna država. Jezik pa sem začel študirati leta 1997 in prvi prevod je izšel leto kasneje. Slovenščine si se torej naučil kar hitro... Res, in takoj začel prevajati. Dva poletna tečaja na Filozofski fakulteti v Ljubljani sta bila zelo koristna. Boris Pahor se bo jutri ob 18. uri srečal z bralci v tržaški knjigarni Minerva kroma Kdaj si se odločil, da boš prevedel Borisa Pahorja? Pred tremi leti, a takrat nisem imel dovolj časa: dokončal sem ga torej šele leta 2006 in ga objavil pri svoji založbi Mansarda. Knjiga je bila oktobra 2006 predstavljena v Helsinkiju, v okviru literarnega sejma. To je bilo malo pred obiskom pisateljev Beletrine: med njimi je bil tudi Urban Volk, ki je napisal esej o Nekropoli, in to mi je dalo dodatno možnost, da spregovorim o Nekropoli, iz katere sem potem tudi prebral nekaj odlomkov. To je bilo na Laponskem. Kakšen pa je odziv publike? Ljudje kupujejo Nekropolo, a ne veliko. To je problem vseh tako imenovanih "eksotičnih" jezikov in književnosti. Vendar knjigo berejo tisti, ki jih zanimajo tematiki koncentracijskih taborišč in nacizma. Nekateri so celo pisali, da je knjiga zelo zanimiva, ker daje drugačno, novo vizijo, saj jo je pisal pripadnik neke manjšine, se pravi človek, ki ni Zid. Na Finskem ni veliko takih knjig. Izvedel sem, da so vsi prevodi tovrstnih knjig, razen enega, dela židovskih avtorjev. Ljudje pozabljajo, da niso bili vsi deportirani židovskega porekla in da so med deportiranci bili tudi manjšinci, Romi ali ideološki nasprotniki. Zdi se ti, da se takšna literatura malo prodaja, ker je pisana v ekso- tičnem jeziku, ali tudi zato, ker je njena vsebina eksotična, odtujena? Mislim, da gre po eni strani za predsodke do majhnih jezikov, po drugi pa za založniške izbire. Velike založbe ne iščejo tekstov in bralci ne dobivajo dovolj informaciji o teh knjigah, ne vejo, da obstaja tudi v majhnih jezikih dobra literatura. Misliš, da je vstop Slovenije v Evropsko unijo odprl novo pot slovenski literaturi? Mislim, da ja. Veliko ljudi potuje v Slovenijo, opazil sem veliko zanimanje, tudi zato, ker ima Finnair letos neposredno povezavo z Ljubljano. Leta 1997 sem ustanovil društvo finsko-slovenskega prijateljstva, kateremu predsedujem, ki ima tudi svojo spletno stran: veliko ljudi se je priglasilo in spraševalo, kam potovati, kaj je treba videti, kaj je zanimivo .... postal sem kot turistična agencija. Kaj pa literarni stiki med slovenskimi in finskimi kulturnimi krožki? Ob turneji Beletrine, ki sem jo prej omenil, je leta 2006 v Helsinkiju potekalo še drugo srečanje s slovenskimi pesniki in pesnicami, med katerimi je bil tudi Iztok Osojnik. Osebno sem sodeloval pri organizaciji in prevajanju njihovih besedil. Ljudje so tako bolje spoznali slovensko kulturo. Pred desetimi leti niso tu na Finskem nič vedeli o Sloveniji. Med vojno, v devetdesetih letih, so tu mislili, da se v Slo- veniji bojujejo. Zanimanje sedaj k sreči narašča, stiki so bolj pogosti. Kako si sploh spoznal Borisa Pahorja? V Vilenici je bilo, ob koncu devetdesetih let: hotel sem ga srečati, ker sem slišal za Nekropolo. Vedel sem, da je zelo pomembna knjiga, ki so jo prevedli v številne jezike. Takrat pa nisem še razmišljal, da bi jo prevedel. Vendar je finskim založnikom laže nuditi knjige, ki so bile že prevedene v "velike" jezike, zlasti v angleščino. Včasih, preden objavijo kako knjigo, založniki raje počakajo, da izide v angleščini ... Ko sem začel resno misliti, da bi jo prevedel, sem Pahorja kontaktiral in nekajkrat obiskal v Barkovljah. Še prej pa sem ga intervjuval za švedski časopis in ponujal Nekropolo finskim založnikom, ne da bi naletel na pravo zanimanje. Kljub temu sem bil prepričan, da je to knjiga, ki jo je vredno prevesti. Pred dvema letoma sem ustanovil svojo založbo in začel izdajati knjige: prva je bila Rani jadi Danila Kiša, potem je izšla Nekropola, zdaj pa bi rad dokončal Kišev triptik - Bašta, pepeo in Peščanik. Izdal sem tudi Mamac, Davida Albaharija. Rad bi prevedel Bartolov Ala-mut in sestavil kratko antologijo slovenske poezije, največ osem, devet pesnikov. Sodeloval bom s prijateljem, finskim pesnikom Jounijem Inkalo, ki bere moje prevode in mi daje dragocene nasvete. Ali si imel pri prevajanju Nekro-pole kakšne posebne težave? Prevod ni bil lahek, prevajal sem počasi, vse skupaj nekaj mesecev: težko je bilo podati atmosfero taborišča. Hotel sem obiskati Natzweiler, ker nisem nikoli videl koncentracijskega taborišča. Mislil sem, da bi bilo pomembno videti okolje, razglede in vse detajle, o katerih piše Pahor. Ni mi uspelo, šel sem pa v Sachsenhausen blizu Berlina:zelo koristno je bilo videti to taborišče, bilo mi je v pomoč pri prevodu. Kako je kritika sprejela izid Ne-kropole? Recenzij je bilo žal malo, v glavnem v literarnih revijah in na spletu. Zal je niso objavili v največjem finskem časopisu, Helsinki sanomat, ki pa ga ti kulturni dogodki ne zanimajo. In prav zaradi tega smo začeli recenzije objavljati na internetu:ze-lo dobra stran, kjer vsak dan objavljajo prispevke o literaturi. Brez te strani bi ljudje nikoli ne našli informacij o prevodih iz manj razširjenih jezikov in jih torej ne bi iskali in kupovali. NOVA GORICA SNG: jutri Stekli Slovensko narodno gledališče (SNG) Nova Gorica bo jutri ob 20. uri kot četrto premiero sezone izvedlo igro Stekli psi. Gre za delo po scenariju kultnega ameriškega scenarista, režiserja, igralca in producenta Quentina Tarantina, po katerem je leta 1992 posnel svoj filmski prvenec. Na novogoriškem odru ga režira Vito Taufer.Igra Stekli psi je dobra gangsterska in psihološka drama, triler, ki v gledališče ne vstopa prav pogosto, je v Novi Gorici povedal Taufer. Skupaj z ostalimi akterji so ga na novinarsko konferenco »privedli« igral-ci-kriminalci, ki so tudi odigrali del predstave in ustvarili gangstersko vzdušje. S scenarijem, ki ga je napisal v slabem mesecu, in filmom Stekli psi je Tarantino zaslovel sredi devetdesetih let ter se vpisal med najbolj drzne in kontroverzne cineaste. Za novogoriško predstavo, ki se začne z uvodnim filmom v režiji Darka Sinka, so uporabili le tisti del scenarija v prevodu Srečka Fišerja, ki je primeren za »ugledališčenje«. Izhodišče je scenarij in ne film, je pojasnil Taufer. Ta je priprave na premiero začel z nerazdeljenimi vlogami. Izključno moška igralska zasedba, zaradi katere se je Taufer tudi odločil za že 12. sodelovanje z SNG Nova Gorica, se je namreč prvih deset dni vaj izmenjavala v različnih vlogah. Nad takim načinom dela in vsebino drame so navdušeni tudi igralci. Miha Nemec je omenil, da so se »fantki lahko po dolgem času igrali kriminalce«, Vojko Belšak pa je izpostavil jezikovno plat predstave. V ZDA preklinjajo vsi enako, v Sloveniji imamo različne dialekte, tako tudi kriminalci v igri govorijo v različnih narečjih, je povedal. »Skušali smo narediti zgodbo, ki se dogaja tukaj in zdaj,« je dodal Taufer. S predstavo se sicer v novogoriško gledališče vrača Segej Ferari. Poleg Tauferja, ki se pod predstavo podpisuje tudi kot scenograf in kostumo-graf, ter prevajalca in lektorja Fišerja so pri uprizoritvi sodelovali še asistent režiserja Darko Sinko, dramatu-rginja Tea Rogelj, asistentka scenografa in kostumografa Iris Kovačič, maskerka Alenka Nahtigal ter oblikovalec luči Samo Oblokar. Igralsko zasedbo sestavljajo Nemec, Marko Plantan, Belšak, Radoš Bolčina, Primož Pirnat, Gorazd Jakomini, Ivo Ba-rišič, Ferrari in Dean Petrovič. (STA) TRST - Razstava v Narodnem domu Fotografski Premiki Zaferja Galibova Razstava, ki so jo pripravili Fotokrožek Fotovideo Trst 80, Kons s kupaj z NŠK ter ZSKD ob pokroviteljstvu Adriatica.net, bo odprta do 7. marca Raznolikost fotografskih del bolgarskega mojstra kroma V galeriji Narodnega doma v Trstu je na ogled samostojna razstava bolgarskega fotografa Zaferja Galibova z naslovom Premiki, ki so jo omogočili Fotokrožek Fotovideo Trst 80, društvo za umetnost Kons s kupaj z Narodno in študijsko knjižnico ter Zvezo slovenskih kulturnih društev ob pokroviteljstvu Adriatica.-net. Črno beli posnetki večjega formata beležijo ujete trenutke iz neposrednega okolja, kjer pušča človek za sabo sledove preko svojih dejanj. Slednja so lahko povsem različna, saj zasledimo povsem slučajno mi-moidočo osebo pri vsakdanjem opravilu, ki je vzbudila pozornost fotografa zaradi intenzivnosti doživetega trenutka. Izrazi oseb so povsem naravni, kar te posnetke posebej označuje pa je sposobnost posredovanja emocij, ki tisto določeno dogajanje prevevajo. Prav ker gre za posnetke v gibanju, terjajo izkušeno roko in dobro mero tankočutnosti, ki te vodi da hkrati premišljeno in intuitivno pritisneš na sprožilec ob pravem trenutku. Zafer Galibov je cenjeni fotograf, ki ima za sabo bogata izkustva na različnih področjih umetniške fotografije in bolj splošno iz področja vizualne sporočilnosti. Po osnovni izobrazbi je magister elektronskega inženirstva in univerzitetni profesor umetniške fotografije na fakulteti za novinarstvo v Sofiji. Zaposlen je med drugim tudi pri Narodni galeriji za tujo umetnost kot umetniški fotograf, sodeloval pa je tudi pri mestnem gledališču, na inštitutu za arhitekturo in fot fotografski urednik pri različnih revijah. Bogata je tudi njegova razstavna dejavnost, saj je doslej postavil preko štirideset osebnih razstav, deležen je bil mnogih državnih in mednarodnih nagrad in priznanj za svoje delo. Intenzivno se posveča tudi raziskovanju likovne umetnosti, s posebnim ozirom na aktualno vlogo fotografije v sodobni družbi. Tako po vsebini kot z estetskega vidika predstavljajo razstavljene fotografije pravi užitek: dinamične kompozicijske izseke bogati tonsko bogastvo in svetlobni kontrasti. Posebno zanimivi so kon-trrasti med jasnimi obrisi in onimi, ki so razostreni zaradi premikov, kar privede večkrat do nepričakovanih edinstvenih efektov predvsem, ko gre za take predmete, ki odsevajo svetlobo kot je lahko npr. saksofon. Vtisi postanejo stvarni sledovi, ko gre za obrise stopal na peščeni obali. Še zasnežena pokrajina zadobi prav preko sledov, ki jih je človek zarisal, povsem grafično dimenzijo teksture, ki deluje že surrealno. Razstava Premiki bo na ogled do 7. marca z naslednjim urnikom: ponedeljek, torek in četrtek: 10.-12.; 17.-19. ter v sredo in petek med 17. in 19. uro. Vodeni ogledi so možni po predhodnem dogovoru 040 3481248. Jasna Merku / RADIO IN TV SPORED Sreda, 27. februarja 2008 13 CONFINDUSTRIA - Prva ženska na čelu organizacije Italijanskim industrijcem bo predsedovala Emma Marcegaglia Predlog sedanjega predsednika Montezemola podpira velika večina članstva IZ NEMČIJE Seznam davčnih utajevalcev VlNCENZO VlSCO RIM - Nemška vlada je predala italijanski seznam z imeni italijanskih državljanov, ki so izbrali Liechtenstein za svoje »proti-davčno pribežališče«. Novico je sporočil italijanski podminister za gospodarstvo Vincenzo Visco. Nem ška vla da je priš la na sled seznamu z imeni domnevnih davčnih utajevalcev po pričevanju Heinricha Kieberja, nekdanjega uslužbenca banke LGT Gruop, ki deluje v Liechtensteinu. Nemčija je zanj plačala več kot 4 milijone evrov, Kieberju so po pričevanju zagotovili nadzorstvo, spremenil pa je tudi ime. Na podlagi Kieberjevih pričevanj so v Nemčiji doslej izsledili 1.400 davčnih utajevalcev, na seznamu pa so tudi domnevni utajevalci iz desetih držav: Italije, Švedske, Velike Britanije, Francije, Španije, Kanade Združenih držav, Švice, Avstralije in Nove Zelandije. Po pisanju nemškega tednika Der Spiegel vsebuje Kieberjev seznam podatke o 4.527 fundacijah in institucijah. Podatki segajo v obdobje od sedemdesetih let prejšnjega stoletja do leta 2003, v ne ka te rih pri me rih pa do le ta 2005. Kakih 65 fundacij pa je delovalo vse do letos. Nekatera imena na seznamu so - po pisanju nem ške ga ted ni ka - ze lo zna na. Nekatera se nanašajo na organizirani kriminal na Balkanu in v Rusiji. RIM - Zvezi italijanskih indu-strijcev (Confindustria) bo prvič v njeni skoraj že stoletni zgodovini nače-lovala ženska. Sedanjega predsednika Luca Cordera di Montezemola bo namreč na prihodnjem kongresu organizacije zamenjala sedanja podpredsednica Emma Marcegaglia. Za svojo na sled ni co jo je pred la gal sam Montezemolo, skupina treh modrecev, ki je od vodstva zveze dobila nalogo, da preveri njeno priljubljenost med član stvom, pa je vče raj spo ro či -la, da kandidatura Marcegaglieve uživa skorajda plebiscitarno podporo. Kot so trije modreci - Luigi At-tanasio, Antonio Bulgheroni in Enzo Giustino - zapisali v noti za tisk, so pri poizvedovanju pridobili mnenja približno 95 odstotkov kongresnih volilnih upravičencev, pri čemer so ugotovili, da velika večina podpira Mar-cegaglievo. Pristavili so, da glavnina anketiranih pozitivno ocenjuje delovanje sedanjega predsednika Montezemola, češ da je uspel utrditi ugled industrijcev v italijanski stvarnosti, ter se zavzema za kontinuiteto pri bodočem vodenju organizacije. Steno šest let prej odprl delavnico za proizvajanje železnih elementov za okna. Podjetje se je odtlej razvilo do takšne mere, da je po svoji velikosti postalo šesta industrijska skupina v državi, saj danes zaposluje skupno okrog 6 tisoč ljudi. Emma je medtem briljantno zaključila svoje študije na milanski ekonomski univerzi Bocco-ni ter se po tem štu dij sko iz po pol ni la na New York University. Takoj po končanem študiju je začela delati v domačem podjetju. Oče Steno ji je najprej zaupal turistično družbo Al-barello, ki jo je malo prej odkupil v dokaj slabem stanju. Emma je uspela iz nje ustvariti dobičkanosno dejavnost. Z bratom Antoniom je danes poobla-šče na upra vi te li ca ce lot ne gru pe, osrednja dejavnost katere je proizvodnja kovinskih in še zlasti jeklenih iz-del kov. Toda Emma Marcegaglia se je kmalu začela uveljavljati tudi v Conf-industrii. Leta 1996 je namreč postala predsednica mladinske veje organizacije. Zdaj pa je podpredsednica zveze industrijcev ter odgovorna za energijo in okolje pri njej. prometna nesreča - Včeraj zjutraj v Fiumicinu pri Rimu Avto zavozil v avtobusno čakalnico: pet žensk mrtvih RIM - V Fiumicinu, kakih 30 kilometrov od Rima, se je včeraj zgodila huda prometna nesreča, v kateri je življenje izgubilo pet ljudi. Avtomobil je zaletel v skupino ljudi, ki so čakali na šolski avtobus, pri čemer je umrlo pet žensk: Romunka s svojima hčerama, ženska srednjih let in dijakinja. Poleg tega je bilo še osem ljudi ranjenih, dva od katerih sta v kritičnem stanju. Dinamika nesreče, ki se je pripetila okrog 8. ure zjutraj, ni še prav jasna. Kaže, da je prišlo do dvojnega čelnega trčenja, pri čemer je enega izmed vpletenih avtomobilov vrglo proti avtobusni čakalnici, v kateri je več ljudi čakalo na šolski avtobus v smeri proti kraju Maccarese. Prebivalci Fiumicina so zaradi nesreče v šoku. »Vedeli smo, da se bo nekoč zgodilo nekaj takšnega,« je povedala mimoidoča občanka. Na ulici, kjer se je zgodila nesreča, je pločnik samo na eni strani, vodi pa do trgovskega središča, zato je promet na njej zelo gost. Prebivalci pravijo, da si ob ob sobotah in nedeljah ne upajo iz hiš. Na kraj nesreče je prišel tudi župan Fiumicina Mario Canapini. »Dogodek je pretresel in užalostil vse mesto. Takšne tragedije moremo in moramo preprečiti. Za to pa je potrebno sodelovanje javnih uprav in prebivalcev,« je dejal. Prizorišče nesreče ansa Prefekt Achille Serra bo kandidat DS RIM - Prefekt Achille Serra bo na skorajšnjih parlamentarnih volitvah kandidiral za Demokratsko stranko. Novico je včeraj objavil strankin voditelj Walter Veltroni med popularno radijsko oddajo Radio anch'io. S to kandidaturo DS očitno hoče poudariti, da postavlja problem javne varnosti med svoje programske prioritete. Veltroni je v tej zvezi tudi govoril o potrebi po zaostritvi boja proti pedofilstvu, ki predstavlja eno izmed nadlog, ki tarejo italijansko družbo. Ob Serrovo kandidaturo pa so se kritično obregnili v desni sredini, saj je bil prefekt nekdaj parlamentarec Forza Italia. Berlusconijeva stranka Ljudstvo svobode pa je včeraj oznanila, da je njen volilni program izdelan. Obsegal bo deset točk, podpisali pa ga bodo ta petek. Sanremo, letos nizka gledanost RIM - Televizijski voditelj Pippo Bau-do je razočaran, ker se za Sanremo zanima vedno manj ljudi. Festivalu italijanske popevke je v ponedeljek zvečer ob začetku po televiziji sledilo 9 milijonov 518 tisoč gledalcev, v poznejših urah pa se je število znižalo na 4 milijone 818 tisoč. Glede na lansko leto gre za kar hudo nazadovanje, saj je lani Sanremo dosegel 12 milijonov 452 tisoč gledalcev. Gledanost letošnjega Sanrema je tako doživela negativni rekord v zgodovini festivala. Veliko ljudi je v ponedeljek gledalo oddajo »Chi l'ha visto« na tretji televizijski mreži RAI, ker so našli posmrtne ostanke bratcev Pappalardi, ki sta izginila junija 2006 (o tem podrobneje pišemo na drugem mestu). To je verjetno glavni vzrok padca gledanosti Sanrema. Baudov sodelavec Piero Chiambretti sicer trdi, da se bo v naslednjih dneh gledanost festivala zagotovo dvignila. Samo parmezan Reggiano je pravi parmezan LUKSEMBURG - Evropsko sodišče je včeraj razsodilo, da se lahko samo italijanski parmezan (Parmiggiano Reg-giano) prodaja na območju Evropske unije z imenom »parmezan«. V konfekcijah, na katerih je natisnjeno to ime, naj bo torej italijanski sir s kontroliranim poreklom, ne pa mešanica nariba-nih ali posušenih sirov, kot se je doslej dogajalo. Ob razveseljivi razsodbi pa so italijanski proizvajalci izrazili tudi kanček zagrenjenosti: sodišče namreč ni sankcioniralo Nemčije, ki jo je bruseljska Evropska komisija obtoževala, da ne skrbi dovolj za zaščito tujih proizvodov z zaščitenim poreklom. Po mnenju Evropskega sodišča mora za spoštovanje proizvodov poskrbeti država, na ozemlju katere jih proizvajajo: v primeru parmezana torej Italija ... GRAVINA IN PUGLIA - Po ponedeljkovem odkritju dveh otroških trupel v več kot 20 metrov globokem vodnjaku Ni dvoma, da sta to bila Francesco in Salvatore Za preiskovalce je bila smrt dveh bratcev grozljiva BARI - Mumificirani otroški trupli, ki so ju v po ne de ljek zve čer od kri -li v več kot dvajset metrov globokem vodnjaku v kraju Gravina in Puglia, so res posmrtni ostanki junija leta 2006 izginulih bratcev Francesca in Salvatore-ja Pappalardi. To so včeraj potrdili tako preiskovalci kot njuna mati. Najbolj srhljiva pa je verjetnost, da sta v vodnjak padla ali bila porinjena še živa in da sta torej umrla zaradi mraza in la-ko te. Preiskovalci so včeraj popoldne končno potegnili obe trupli iz mrzlega objema vodnjaka, v katerem sta ostali dolgih dvajset mesecev. Javni tožilec na tožilstvu v Bariju Emilio Marza-no je po ve dal, da sta Fran ces co in Sal -vatore dočakala »grozno« smrt. Kljub temu da morajo to potrditi »tehnične analize« (obdukcijo bodo opravili danes), na truplih »ni razpoznavnih znakov o večjih poškodbah«, pravijo nekateri viri blizu preiskovalcev. Včeraj vsekakor še ni bilo mogoče izvedeti, ali sta si otroka zlomila oz. poškodovala Francesco Pappalardi noge (v padcu), ker njunih oblek še niso sneli. Kar pa zadeva njuno istovetnost, je dejal Marzano, ni dvoma, da sta to »Ciccio« in »Tore«, kot so jima pravili v Gravini. Vest j e po skoraj dveh letih spet globoko presunila javnost. Če je odkritje po eni strani rešilo skrivnost njunega izginotja - četudi vzroki njune tragične smrti še niso znani - je po drugi razblinilo vsako upanje, da bi ju lahko našli živa. Dolgo ploskanje in ganjenost prebivalcev Gravine je popoldne spremljalo mrliški vozili, ki sta odpe- Salvatore Pappalardi ljali krsti z dvema bratcema s kraja smrti. Trupli so nato prepeljali v glavno bolnišnico v Bariju, kjer bo morala sinova uradno prepoznati mati Rosa Car-lucci. Slednja ni imela nikdar dvoma, da je šlo za Francesca in Salvatoreja. Škoda, da je morala za odkritje dveh trupel izvedeti prek sredstev javnega obveščanja, ker je ni pač nihče obvestil, je povedala. Oče Filippo Pappalardi, kije osumljen umora otrok in je v zaporu od novembra lani, ostaja medtem v ječi. Kvestor iz Barija Enzo Speranza je včeraj po uda ril, da » ni šlo za ne sre čo«. Mati dveh bratcev Rosa Carlucci ansa 1 8 Sreda, 27. februarja 2008 SVET / APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it GORICA - V Sloveniji bodo kupili deset milijonov litrov dizelskega goriva Prevozniki sklenili pogodbo s Petrolom GORICA - Delegacija SDGZ-ja v Trgovinski zbornici Prispevajo k rasti Slovenski podjetniki si prizadevajo tudi za tesnejše čezmejne stike - V ponedeljek posvet Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) želi prispevati h gospodarski rasti goriškega prostora, obenem pa tudi k izboljšanju odnosov med Gorico in Novo Gorico. Svoje zamisli in cilje so slovenski gospodarstveniki včeraj predstavili na goriški Trgovinski zbornici, kjer so se srečali s predsednikom Emiliom Sgar-lato. Delegacijo pokrajinske sekcije SDGZ-ja je vodil njen predsednik Karlo Devetak, ob njem pa so Trgovinsko zbornico obiskali še Valentina Pahor, Tomaž Mucci, Saša Primosig, Rudi Petejan in Aleš Waltritsch. »Med sestankom smo predstavili novo pokrajinsko sekcijo SDGZ-ja, ki je naslednica Slovenskega gospodarskega združenja. Pojasnili smo, da je cilj našega delovanja združevanje slovenskih podjetnikov, obenem pa smo poudarili, da hočemo prispevati k razvoju goriškega gospodarstvu in h gradnji še tesnejših čezmejnih stikov,« je po srečanju povedal Devetak. Po njegovih besedah SDGZ pričakuje od Trgovinske zbornice, da bo še naprej prisotno v njenih organih, kar je sicer doslej veljalo za SGZ. Devetak je ob tem poudaril, da si SDGZ želi sodelovanja s Trgovinsko zbornico, čigar pobude bodo predstavili v ponedeljek, 3. marca, ob 18. uri v Predstavniki SDGZ-ja s predsednikom Trgovinske zbornice Sgarlato bumbaca kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. »O pobudah Trgovinske zbornice in o priložnostih, ki jih nudi sklad za Gorico, bosta spregovorila generalni tajnik Trgovinske zbornice Pierluigi Medeot in funkcionar Antonio Luisa,« je pojasnil Devetak. Med včerajšnjim srečanjem je Sgarlata izpostavil pozitivno vlogo, ki jo lahko odigra SDGZ pri povezovanju goriškega prostora in pri iskanju skupnih sinergij. Omenil je skupne sejme, ki bi jih lahko prirejali na goriškem sejemskem razstavišču, obenem pa opozoril na gradnjo novega jezu na Soči, saj je treba v zvezi s tem vprašanjem - in mogoče tudi s pomočjo slovenskih podjetnikov - najti skupen jezik z Novo Gorico. Po njegovih besedah bi treba namreč zadevo rešiti z dogovorom o količini vode, ki jo spuščajo skozi zapornice solkanskega jezu. Člani SDGZ-ja so glede jezu menili, da gre za vprašanje širšega pomena, ki ga morata rešiti obe državi, slovenski podjetniki pa lahko nanj samo opozorijo. Na srečanju so tudi določili, da bosta Trgovinska zbornica in SDGZ po volitvah priredila posvet o razvojnih perspektivah, ki jima Nova Gorica zaradi možnosti koriščenja prispevkov iz evropskih skladov. (dr) Prevozniki goriške zveze industrijcev lahko kupujejo dizelsko gorivo na vseh črpalkah družbe Petrol v Sloveniji, pri tem pa so deležni posebnega popusta. Včeraj je namreč predsednik zveze industrijcev Gianfranco Di Bert podpisal pogodbo, na podlagi katere bodo goriški prevozniki kupili v Sloveniji deset milijonov litrov dizla. »Po padcu mejnih pregrad se je goriški prostor poenotil; ker je cena dizla v Sloveniji nižja kot v Italiji, smo se odločili za podpis pogodbe, ki bo omilila negativne posledice odprave prostoconskega goriva,« je pojasnil Di Bert in poudaril, da so v Sloveniji našli zelo dobre sogovornike, ki so dokazali veliko pripravljenost na sodelovanje. Po njegovih besedah so se in-dustrijci pogajali z dvema slovenskima družbama, naposled pa so pogodbo podpisali s Petrolom, ki je od vsega začetka pokazal veliko zanimanje za posel. Di Bert je ob tem izrazil obžalovanje, da je odločitev industrijcev o nakupu goriva v Sloveniji oškodovala goriške črpal-karje, za katere upa, da bodo deležni pomoči pristojnih oblasti. Vsebino pogodbe je pojasnil Erminio Gi-anesini, načelnik skupine prevoznikov pri goriški zvezi industrijcev. Po njegovih besedah je konvencijo za nakup goriva v Sloveniji podpisalo trideset prevoznih podjetij iz goriške pokrajine, ki razpolagajo s približno 900 tovornjaki, poleg njih pa bodo slovensko dizelsko gorivo lahko kupovali tudi drugi člani zveze industrijcev. Gianesini je ob tem razložil, da prevozniki nimajo pravice do deželnega goriva, zato pa so se po ukinitvi prostoconskega goriva lanskega 1. decembra njihovi stroški izredno dvignili. »Na podlagi pogodbe s Petrolom bomo gorivo plačevali po nekoliko nižji ceni od tiste, ki velja na črpalkah. S prihrankom od popusta bomo vsekakor krili stroške, kijih bomo imeli za bančna posojila, saj nam bo denar od plačila davka na dodano vrednost povrnjen komaj po desetih mesecih,« je povedal Gianesini. Po njegovih besedah bo družba Petrol izdala magnetno kartico goriškim prevoznikom, s katero bodo lahko kupovali gorivo po vsej Sloveniji. Gianesini je tudi razložil, da naj bi podoben dogovor kmalu sklenili tudi tržaški in vi-demski prevozniki. Ob tem je povedal, da bo Italija zaradi nakupa 10.000.000 litrov dizla v Sloveniji ob 5.000.000 evrov, ki bi jih unovčila s plačilom davka na promet goriva, če bi prevozniki kupili italijanski dizel. Gianesini in Di Bert sta nazadnje izpostavila, da imajo črpalke v Sloveniji z razliko od goriških prožne urnike, več pa jih je odprtih tudi ponoči. (dr) ONESNAŽENOST V Gorici lihe tablice, H V« V v Trzicu zapora V Gorici bo danes vožnja po mestnem središču dovoljena vozilom z liho registrsko tablico, omejitve prometa pa bodo stopile v veljavo tudi v Tržiču, kjer so v ponedeljek tretji dan zapored izmerili previsoko koncentracijo drobnih prašnih delcev PM10. Naprave deželne agencije za okolje Arpa so v tržiškem mestnem središču izmerile 104 mikrograme prašnih delcev v zraku, zato pa se je župan Gianfranco Pizzo-litto odločil za popolno prepoved prometa v ožjem mestnem središču. Vožnja po območju, ki ga obkrožajo drevored San Marco, ulice Patri-arcato, Mocenigo, Serenissima, Volta, Parini in Verdi, bo prepovedana danes med 15. in 18. uro ter jutri med 9. in 12.30. Prepoved ne bo veljala za avtomobile na metan in GPL, za avtomobile euro 3 in 4, za motorje euro 2, za javne prevoze, za pogrebne in poročne sprevode ter za avtomobile, v katerih se vozijo bolniki. V mestno središče bodo pol ure pred začetkom pouka in pol ure po njenem zaključku lahko vstopili tudi starši, ki svoje otroke peljejo v vrtec ali šolo, vendar bodo morali imeti s sabo potrdilo s šolskim urnikom. V Gorici so v ponedeljek izmerili 126 mikrogramov prašnih delcev v zraku, zato pa bodo še naprej veljale izmenične tablice. Danes med 8.30 in 12.30 ter med 14.30 in 18. uro bodo lahko vstopili v mesto avtomobili z liho registracijo, medtem ko bo za vsa vozila dovoljena vožnja po glavnih ulicah, ki obkrožajo mestno središče. Odredba omogoča vožnjo po mestnem središču tudi avtomobilom euro 4, vozilom na metan oziroma avtoplin (GPL), vozilom na električni pogon in vodik ter avtomobilom, v katerih se peljejo več kot tri osebe. Brezplačni avtobus, kije včeraj iz Podgore peljal v mesto 45 oseb, bo vozil tudi danes. Občinski odbor je včeraj sprožil postopek, ob zaključku katerega bodo podpisali državno konvencijo, ki spodbuja uporabo avtomobilov na metan in gradnjo novih črpalk. GORICA - Krešejo se mnenja med zagovorniki in nasprotniki novega jezu na Soči Zahtevajo podatke o pretoku Lorenzon: »Za namakanje potrebujemo od 20 do 25 kubičnih metrov vode«- Brescia: »Vpoletnih mesecih Soča nima več kot 15 kubičnih metrov« Nasprotniki gradnje novega jezu pri Pevmi zahtevajo podatke o pretoku reke Soče, obenem pa opozarjajo, da bi nova rečna pregrada predstavljala veliko nevarnost za stabilnost bregov pod Štmavrom. Zagovorniki jezu po drugi strani poudarjajo, da predstavlja kmetijstvo 18 odstotkov bruto domačega proizvoda goriške pokrajine in da so brez namakanja kmetje obsojeni na propad. Do poglobljene izmenjave mnenj med zagovorniki in nasprotniki jezu, ki bi ga konzorcij za bonifikacijo posoške ravnine rad zgradil med Pevmo in Štmavrom, je prišlo včeraj v goriški občinski sejni dvorani. Srečanje v priredbi občinske uprave je vodil odbornik za okolje Francesco Del Sordi, udeležili pa so se ga številni krajevni upravitelji, predstavniki kmečkih stanovskih organizacij, naravovarstveniki in občani, ki jim je pri srcu reka Soča. Razloge, zaradi katerih si konzorcij za bonifikacijo posoške ravnine želi zgraditi nov jez, je predstavil njegov predsednik Enzo Lorenzon. Izhajal je iz ugotovitve, da je zaradi sušnih poletij namakanje prepotrebno, zatem pa poudaril, daje konzorcij v zadnjih desetih letih vložil v gradnjo novega namakalnega sistema 36 milijonov evrov. Lorenzon je pojasnil, da imajo zaradi nihanjapre-toka vode skozi solkanske zapornice velike težave pri namakanju. »Na razpolago bi morali imeti od 20 do 25 kubičnih metrov vode,« je poudaril in zatem polemiziral, da današnji minimalni pretok 12,5 kubičnih metrov vode ni predviden v nobenem mednarodnem dogovoru. Ob tem je povedal, daje bila v Osimski sporazum vključena gradnja rečne pregrade pod Štmavrom, vendar je niso zgradili zaradi napake pri javni dražbi, s katero naj bi dali v zakup dela. Lorenzon je zatem poudaril, da bi morala biti gradnja jezu zadnja možnost, saj bi treba po njegovih besedah zadevo rešiti v dogovarjanju s Slovenijo. Potrebo po iskanju diplomatske rešitve je poudaril tudi predsednik Trgovinske zbornice Emilio Sgarlata, ki je vsekakor razložil, da v zvezi z gradnjo jezu še ni bila sprejeta dokončna odločitev. »Nimamo namena graditi novega jezu, vendar hočemo, da se težave rešijo,« je poudaril in povedal, da je Trgovinska zbornica vložila v gradnjo no- vih namakalnih naprav 25 milijonov evrov. V nadaljevanju zasedanja je bilo pojasnjeno, da je mednarodni sporazum o gradnji jezu v Solkanu predvideval srednji dnevni pretok 25 metrov kubičnih vode. Zatem so v razpravo posegli številni prisotni. Občinski svetnik Silvan Primosig in predsednik štandreškega rajonskega sveta Marjan Brescia sta med drugim zahtevala, naj se preveri pretok vode na italijanski strani meje. Brescia je ob tem poudaril, da ima Soča v poletnih mesecih 15 kubičnih metrov vode, zato pa so zahteve konzorcija po 25 kubičnih metrih za namakanje precej neures-ničljive. Svoje nasprotovanje jezu so člani SKP izrazili s plakatoma, ki so ju razobesili v občinski sejni dvorani in na katerih so se sklicevali na spoštovanje zakona 38/2001. Njegov 21. člen namreč predvideva, da na območju, kjer veljajo zaščitne norme, morajo upravna ureditev, raba teritorija, gospodarsko, družbeno in urbanistično načrtovanje ter njihovo izvajanje tudi v primeru razlaščanj težiti k zaščiti zgodovinsko-kulturnih značilnosti. (dr) Udeleženci sinočnjega soočanja bumbaca / RADIO IN TV SPORED Sreda, 27. februarja 2008 15 GORICA - Po mazaški akciji proti slovenski šoli je prefekt včeraj sklical odbor za javni red Proti vandalom z okrepitvijo nadzora in utrjevanjem sožitja Marinčič bo danes predlagal pokrajini namestitev novih video kamer - Dijaki bodo stavkali, sprejel jih bo župan Goriški prefekt je držal besedo. Včeraj je sklical odbor za varnost in javni red ter z najvišjimi predstavniki varnostnih sil sklenil, da bo okrepljen nadzor slovenskega višješolskega središča, kije bil tarča ponovnega rasističnega napada. Že danes bo odbornik Marko Marinčič predlagal pokrajinskemu odboru ojačitev video nadzora, sile javnega reda pa bodo morale zagotavljati pogostejše nadzorovanje objekta. Prefekt Roberto De Lorenzo se je v ponedeljek, ko je bil obveščen o napadu, nemudoma odpravil na šolo. Včeraj je ponovil to, kar je povedal dijakom. Dogodka ne gre napihovati, da ne bi imeli od tega napadalci zadoščenja, institucije pa ga ne smejo podcenjevati. Odločno morajo nastopiti pred javnostjo in dokazati, da znajo reagirati, zato da bodo ma-zači potisnjeni na rob, njihove žrtve pa se bodo prepričale, da niso osamljene in nezaščitene. Kvestor Claudio Gatti je včeraj navedel, daje bil slovenski višješolski center od leta 2000 do danes petkrat tarča napadov; leta 2000 je bila na njem narejena manjša materialna škoda, hujše mazaške akcije pa je utrpel poleti Pomazan napis, ki opozarja na video nadzor slovenskega višješolskega središča bumbaca 2004, junija 2006, maja 2007 in pred nekaj dnevi. Lanski in letošnji napad sovpadata s predvolilnim časom, so ugotavljali. Proti neznancem so uvedli preiskave, do danes pa še niso prišli nikomur na sled. Ob upoštevanju dejstva, da je to že peti napad, bodo na prefektovo zahtevo ojačili sistem video nadzora, kar pomeni, da bodo namestili nove in učinkovitejše kamere tudi na notranjih dvoriščih ter v sodelovanju s kvesturo zagotavljali njihovo delovanje. Zanimiv je podatek, da so mazači prejšnjega dne preusmerili eno od že navzočih kamer in si pomagali s prenosno lestvijo ali čim podobnim, kar priča o tem, da je bil napad organiziran. Denar za namestitev novih kamer bo morala zagotoviti pokrajina, ki upravlja šolsko poslopje. Sile javnega reda pa bodo okrepile kontrole in pospešile preiskovalno delo. Marinčič se je včeraj v višješolskem centru sestal z dijaki licejskega pola. Pogovorili so se o pomenu mazaških in drugih akcij, ki so uperjene proti slovenski prisotnosti v mestu, in o reakciji. »Predvsem jim je do tega, da na dogodek reagirajo s pozitivno držo, da prispevajo k preprečevanju takšnih dejanj,« je ob koncu ugotavljal Marinčič. »Pri njih sem za- ŠTEVERJAN - Proslava z etnografskim pečatom v priredbi društva Briški grič Prepletanja obrodila sadove Publikacija o Brinclju tudi v števerjanskem narečju, Drobci preteklosti in sedanjosti v temeljih prihodnosti pa dokumentirajo slovensko prisotnost na Goriškem Maja Humar med uvodnim nagovorom (levo), številno občinstvo na števerjanskem večeru (desno) _l bumbaca GORICA - Danes Tretja Terpictura Uveljavlja t.i. goriški duh V državni knjižnici bodo danes ob 18. uri odprli tretjo izvedbo umetniške trilaterale Terpictura z udeležbo likovnikov iz Italije, Slovenije in Avstrije. Prirejajo kulturni center Tullio Cra-li iz Gorice z deželnim prispevkom ter pod pokroviteljstvom goriške občine in pokrajine in državne knjižnice. Letos bodo svoja novejša dela ponudili na ogled Birgit Bachmann, Antonio Cri-vellari, Jaun Arias Gonano, Arjan Pregl, Claudia Raza, Larissa Tomassetti, Et-ko Tutta, Klavdij Tutta in Gloria Zoitl; izbor je opravil Vito Sutto, ki je v trijezični katalog prispeval kritiške oznake sodelujočih slikarjev. Tako Sutto kot predsednica centra Crali Rosaria De Vi-tis Piemonti poudarjata, da je namen Terpicture uveljaviti t.i. goriški duh, ki sloni na stičišču narodov in kultur. Razstava bo v galerijskih prostorih knjižnice na ogled do 15. marca od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobojah pa med 10.30 jn 13.30. Letošnji dan slovenske kulture so pri kulturnem društvu Briški grič v Števerja-nu proslavili na nekoliko drugačen način. Ni šlo za tradicionalno proslavo s pevskim zborom, govornikom, recitalom. Odločili so se za večer, ki so ga posvetili ustvarjalnosti, skrbi za ohranjanje domače kulturne dediščine in oblikam sodelovanja med različnimi stvarnostmi ob meji. Tako zasnovana pobuda je v dvorano na Bukovje priklicala veliko število ljudi, ki so s pozornostjo spremljali prijetno prireditev. Kanček tradicionalnosti, pa tudi živahnosti, je uvodoma iznesel harmonikar Egon Taučer z Opčin, ki je s svojo frajtonerco zaigral nekaj znanih slovenskih viž. V uvodnem nagovoru je članica domačega društva Maja Humar pojasnila zamisel o proslavi, ki se je porodila v odboru in je bila odraz dogajanja in prizadevanj v zadnjem letu. V tem času je namreč društvo Briški grič vložilo veliko truda v pripravo stalne razstave kmečkega orodja, ki so jo odprli javnosti decembra lani. Ob vsem tem je bilo društvo pobudnik projekta Prepletanja - Intrecci, pri katerem so sodelovali tudi člani študijskega centra Ne-diža iz Čedada in Unija Italijanov s Koprskega; projekt je bil vključen v program In-terreg IIIA Italija-Slovenija 2000-2006. Z namenskimi evropskimi sredstvi so bile sofinancirane tri zahtevnejše pobude: ureditev muzejskega prostora in strokovna postavitev omenjene zbirke kmečkega orodja in raznih kuhinjskih predmetov, izdaja knjige-kataloga o zbirki in snemanje dokumentarca Poti Cilje Bliske, katerega cilj je bil izpostaviti in ovrednotiti stike, ki so jih preprosti ljudje iz življenjskih potreb vzpostavili med Benečijo, Brdi in obmorskimi kraji. Ravno na tej pobudi je slonela sobotna števerjanska prireditev ob dnevu slovenske kulture, ki so ji vtisnili močan etnografski značaj. Najprej je Vili Prinčič predstavil knjižico z naslovom Brincelj - sprehod po kulturni, zgodovinski in etnografski dediščini Goriških Brd. Publikacija na skoraj sto straneh je bila sprva zamišljena le kot katalog razstavljenih predmetov. Kasneje pa so se pri društvu odločili, da kataložnemu delu dodajo še nekaj zapisov, ki bodo po-bliže obrazložili zbiranje, popisovanje, razvrščanje predmetov in nastajanje razstave ter prikazali zgodovinski prerez dogajanja v Brdih. V knjigi je tudi objavljenih precej fotografij razstavljenih predmetov, na koncu pa je naveden seznam celotne zbirke. Vsa besedila so dvojezična, predmeti pa so predstavljeni v petih jezikih, in sicer v domačem narečju, v slovenščini, ita- znal jezo, prizadetost, pa tudi zadovoljstvo zaradi reakcije institucij, predvsem prefekta, ki jim je dokazal, da zadeve ne podcenjuje. To dijaki cenijo. Tudi pokrajina bo naredila vse, kar je v njeni moči, za izboljšanje varnosti,« je še poudaril Marinčič in dodal: »Okrepitev varnosti še ni dovolj. Mazaška akcija je delo maloštevilnih provokatorjev in velika večina Go-ričanov njihova dejanja obsoja. Utrjevati moramo zato sožitje, preprečevati mlačnost in brezbrižnost, da ne bi podleži dobili napačne predstave, da imajo proste roke in da bi njihova dejanja naletela na odobravanje javnosti.« Slovenski višješolci bodo danes opozorili na napad, ki so ga utrpeli, s stavko in se bodo odpravili na goriško občino. Delegacijo licejskega in tehničnega pola bo ob 9. uri sprejel župan Ettore Romoli. »Ko je bil župan seznanjen z dejanjem nestrpnosti, ki so ga doživeli, gaje takoj obsodil in izrazil upanje, da gre za izoliran dogodek, ki ga bo zdravo, konstruktivno in miroljubno sožitje zavrnilo kot podel vandalizem. Zato bo osebno izrazil dijakom in šolskemu osebju solidarnost občinskega odbora,« so včeraj sporočili na občini. lijanščini, angleščini in nemščini. V nadaljevanju je Aldo Rupel nazorno predstavil knjigo Drobci preteklosti in sedanjosti v temeljih prihodnosti, ki tudi ima izrazit etnografski pečat in sodi v širši sklop raziskovalnih dejavnosti goriške ZSKD; potekale so v poletnih mesecih lanskega leta. Raziskave so opravljali študentje etnološke smeri na filozofski fakulteti v Ljubljani ter se nanašajo na obiske in popisovanje kmečkega orodja v Dolu, o sve-toivanskih kresovih na Goriškem, o gostilnah in gostinski ponudbi, o vidnih dvojezičnih napisih v goriški občini in pregled prvomajskih orientacijskih pohodov v Števerjanu. Kar zajetno knjigo bogatijo številne fotografije, ki ponazarjajo slovensko prisotnost v Gorici in na goriškem podeželju. Ob koncu so si udeleženci prireditve ogledali še dokumentarni film Poti Cilje Bliske; v njem so lepo prikazani nekateri poklici, ki žal odmirajo, in povezave med sosednjimi deželami. O filmu smo pred časom že obširneje poročali. Družabnost je zaključila lepi in prisrčni Prešernov večer na Bukovju. (vip) GORICA Umrl v Nepalu Paolo Crepaldi bumbaca A 43-letni Goričan Paolo Crepaldi je v nedeljo izdihnil v nepalskem visokogorju. Okoliščine smrti sicer niso še povsem pojasnjene, po razpoložljivih vesteh pa so ga našli mrtvega sopotniki, ki so se z njim odpravili na nezahtevne gorske ture. Odpovedalo naj bi mu srce med nočnim spanjem, tako da se ni več prebudil. Crepaldi je bil doma v ulici Don Bosco v Gorici, kjer sta na njegovo vrnitev čakali žena Loredana in 15-letna hči. V Nepal je odpotoval na začetku minulega tedna z manjšo skupino prijateljev in navdušencev visokogorskih pohodov iz Goriške. Niso se odpravljali na zahtevne poti, saj so šli z namenom, da se predvsem na-užijejo prelepega naravnega okolja. Sredi le-tega je Crepaldija pričakala smrt. Sopotniki so namreč povedali, da so ga v nedeljo, na peti dan potovanja, našli mrtvega navsezgodaj. Zaman so ga skušali prebuditi. Takoj so sprožili alarm in poiskali pomoč. Najprej seje aktiviral italijanski častni konzulat v Katmanduju, nakar je postopek za vrnitev trupla prevzel konzulat v Kalkuti, ki je najbližje italijansko diplomatsko predstavništvo. Včeraj je pokojnikova žena Loredana povedala, da datum, ko bo nazaj dobila moža, še ni znan. Kljub veliki prizadetosti je tudi povedala, da se je mož prvič odpravil v Nepal, da je bil trdnega zdravja in da nič ni dalo slutiti tragedije. 43-letni Crepaldi je živel z družino v Gorici, zaposlen pa je bil s pogodbo part-time v tovarni Eaton v Tržiču, kjer izdelujejo elektrome-hanske komponente. Z goriškega doma je odpotoval v Nepal z navdušenjem človeka, ki bo na lastne uči videl kraje, ki so dotlej bivali le v podobah in njegovih željah. Izpolnil je torej željo in umrl v objemu tamkajšnjega visokogorja. / RADIO IN TV SPORED Sreda, 27. februarja 2008 GORIŠKI PROSTOR 623 MIREN-ŠEMPETER - Zgradili jo bodo ob Vrtojbici na ozemlju obeh občin Skupna čistilna naprava dobila dvojno zeleno luč Čistila bo odplake iz Šempetra, Vrtojbe, Mirna in Nove Gorice - Dokončana bo leta 2010 ali najkasneje 2011 GORIŠKI LOK Dve Gorici eno mesto? Petkov gost Mirko Brulc Tokratna klepetalnica Goriškega loka bo potekala na temo Dve Gorici: eno mesto? Priredili jo bodo v petek, 29. februarja, z začetkom ob 18. uri v čitalnici knjižnice Damir Feigel v KB Centru na goriškem korzu. V goste bo prišel novogoriški župan Mirko Brulc, s katerim bo tekla beseda o novih izzivih in realnih možnostih sodelovanja med Goricama. Dan prej, torej jutri dopoldne, se bo Brulc sestal v Novi Gorici z goriškim kolegom Ettorejem Romolijem; na dnevnem redu pogovorov je tudi goriški predlog o namestitvi video kamer na meji. Zato bo petkova klepetalnica zaobjela tudi najbolj sveža vprašanja, ki jih sožitje mest postavlja. Srečanje z Brulcem bo torej priložnost za analizo trenutnega stanja in stopnje sodelovanja med občinama po odpravi schengenske meje. Govor bo predvsem o gospodarskem, kulturnem in družbenem razvoju goriškega prostora. V ospredju bo vloga, ki jo odigravajo krajevne uprave pri obravnavi in reševanju skupnih problematik ter njihov doprinos k utrjevanju temeljev za socialno in gospodarsko rast. Večer bo obenem priložnost za preverjanje ravni sodelovanja ne le med sosednjima občinama, temveč tudi med Slovenci v Italiji in Slovenci v matični državi. V tem oziru bodo analizirali priložnosti in možnosti novih poti sodelovanja, ki lahko vodijo v obojestransko bogatenje in resnično povezovanje prostora. Takšen integracijski proces, za katerega smo v bližnji preteklosti uporabljali izraz skupni kulturni prostor, je danes postal realni izziv za vse nas in naše organizacije, pravijo pobudniki goriške klepetalnice. Petkov pogovor z županom bo nazadnje tudi priložnost, da Slovenci v Italiji izpostavijo svoja pričakovanja in načrte, ki bi jih lahko s slovenskimi partnerji izvajali v novem programskem obdobju čezmejnega sodelovanja v okviru Cilja 3 Italia-Slo-venija 2007-2013. Šempetrski občinski svetniki so sprejeli odločitev za začetek priprave regionalnega prostorskega načrta za čistilno napravo ob potoku Vrtojbica, gradnjo pa so podprli tudi na izredni seji v občini Miren-Kos-tanjevica. Polovica čistilne naprave bo namreč stala v občini Šempeter-Vrtojba, polovica pa na ozemlju občine Miren-Kosta-njevica. Čistila bo odplake iz Šempetra, Vrtojbe, Mirna in Nove Gorice. Skupna čistilna naprava bo imela 41.000 enot, torej 3.000več kot je bilo sprva načrtovanih. Uporabnikom v šempetrski občini bo namenjenih 8.500 enot, v mirenski 3.000 enot, največji delež - 29.500 enot - pa bo uporabljala mestna občina Nova Gorica. Zemljišče, kjer bo stala skupna čistilna naprava, je že odkupljeno, čistilna naprava pa mora biti zgrajena do leta 2010, sicer bodo morale občine plačevati kazen. Že ob januarskem obisku vlade na Goriškem smo slišali, da bo izgradnja čistilne naprave sofinancirana iz evropskih kohezij-skih sredstev, predvidoma v višini 60 odstotkov. Vrednost bodoče čistilne naprave se giblje okoli 16 milijonov evrov. Tedaj je tudi novogoriški župan k povedanemu dodal upanje, da bo naprava zgrajena do konca leta 2010, najkasneje do 2011. Projekt izgradnje je usklajen med vsemi tremi občinami, pred kratkim pa sta, kot rečeno, pripravo regionalnega prostorskega načrta za gradnjo skupne čistilne naprave podprla tudi občinska sveta v Šempetru in Mirnu. Pred leti so v slednji še celo nameravali zgraditi lastno čistilno napravo, ki bi imela 3.000 enot, a so kasneje ugotovili, da je finančno veliko ugodnejša skupna čistilna naprava. Mirenski župan Zlatko Martin Marušič pa na očitke, češ da bodo Miren-ci svoje odplake pošiljali Vrtojbencem, odgovarja, da so popolnoma neupravičeni, saj bo polovica čistilne naprave stala tudi na ozemlju njihove občine. Ker pa so Vrtojbenci doslej že večkrat poudarili bojazen, da bo naprava takšnih razsežnosti poslabšala kakovost bivanja v njihovem kraju in razvrednotila njihovo premoženje, so šempetrski svetniki na zadnji seji izglasovali tudi sklep, da morajo v primeru, da se tako stanje ugotovi, investitorji okoliškim prebivalcem zagotoviti temu ustrezno nadomestilo. Tudi mirensko-kosta-njeviški svetniki so ob podpori izgradnje čistilne naprave izglasovali sklep, da se zgradi poseben odvodni kanal iz naprave do konca zaselka Staro mesto v Mirnu ter da se pri projektiranju čistilne naprave in določanju volumnov zadrževalnikov pred čistilno napravo upoštevajo lokalne meteorološke razmere in volumen zbirnega dovodnega kanala ob čistilni napravi ob Vrtojbici. (km) NOVA GORICA - Na občini žalna knjiga Klanjajo se spominu bivšega predsednika Za Janezom Drnovškom žalujejo tudi v Novi Gorici. Včeraj, na dan njegovega pogreba v Zagorju ob Savi, so zastave pred javnimi institucijami v mestu še vedno visele na pol droga. Od ponedeljka je bila v občinskih prostorih odprta tudi žalna knjiga, kamor so se lahko vpisali vsi, ki so se želeli pokloniti spominu na nekdanjega predsednika. Prvi se je v ponedeljek v žalno knjigo vpisal novogoriški župan Mirko Brulc, za njim pa številni občani. »Števila vpisov v žalno knjigo ne štejemo, povem pa lahko, da jih je veliko,« je včeraj dejal vodja županovega kabineta Bogdan Žižmond Kofol. Ljudje so včeraj neprenehoma prihajali že od jutra; okrog tretje ure popoldan jih je pred vrati poslanske pisarne v prvem nadstrop- Novogoričani v vrsti za vpis v žalno knjigo bumbaca ju občinske stavbe v spoštljivem molku stalo okrog trideset. Med njimi so bili ljudje vseh generacij, od otrok do starejših občanov. Ob tihem pomenkovanju o Janezu Drnovšku seje marsikomu utrnila tudi solza. Hiter pregled žalne knjige razkrije res obsežno število vpisov, ob vrsti čakajočih pa se je nemogoče dlje zadržati in ugotavljati, kdo vse je nekdanjemu predsedniku v slovo zapisal nekaj misli. »Tako velik odziv občanov kaže na veliko spoštovanje ljudi, na to, da je tudi Novogoričanom nekdanji predsednik veliko pomenil,« pravi Žižmond Kofol in dodaja, da se je uradni vpis v žalno knjigo včeraj sicer zaključil, vendar bo še tudi danes ves dan na voljo tistim, ki bi se še želeli vpisati vanjo. (km) GORICA - Danes Po Lusi na vrsti Rojčeva Stefano Lusa bumbaca V priredbi Videmske univerze poteka na sedežu Fundacije Goriške hranilnice niz srečanj »Sconfinamenti«. Minulo sredo so predstavili knjigo Stefana Luse »La dissoluzione del potere - Il partito comunista sloveno ed il processo di democratiz-zazione della Repubblica«. Danes ob 17. uri pa bo na istem mestu na vrsti Tatjana Rojc, avtorica knjige »Le lettere slovene dalle ori-gini all'eta contemporanea«, ki jo je leta 2005 izdala Goriška Mohorjeva. Lusa je koprski raziskovalec zgodovine in novinar, njegova knjiga pa je nastala na osnovi magistrske naloge, ki jo je zagovarjal na univerzi v Turinu. »Odlikuje jo bogat izbor dobro obdelanih dokumentov, predvsem pa poznavanje in upoštevanje številne bibliografije na to temo, ki so plod dela slovenskih in italijanskih zgodovinarjev,« je uvodoma povedal zgodovinar Fulvio Salimbeni. O avtorjevem nabiranju informaciji po arhivih Komunistične partije Slovenije in drugod je še poudaril, da »so po osamosvojitvi slovenski državni arhivi na stežaj odprli vrata raziskovalcem, v Italiji pa je za dostop do arhivskega gradiva treba čakati tudi petdeset in več let«. Knjiga, ki ji je uvodno misel prispeval zgodovinar Jože Pirjevec, zaobjema kroniko in strokovno razlago političnih oz. družbenih, gospodarskih, kulturnih in nacionalnih aspek-tov, ki so privedli do propada socialistične Jugoslavije. Pod drobnogled je postavil enajstletno obdobje od Titove smrti do razglasitve neodvisnosti Republike Slovenije. Temu je botroval tudi prihod na oblast novih in mlajših političnih akterjev, ki so znotraj tedaj že zastarele in nemočne komunistične partije iskali v okviru samoupravljanja nove možnosti liberalizacije in izhoda iz vse bolj obremenjujočih in centralističnih zahtev Beograda, je dejal Lusa. Knjiga posveča precejšnjo pozornost odnosom, ki jih je jugoslovanska oblast imela do Cerkve, poudarek pa je namenjen tudi vlogi Edvarda Kocbeka. Čeprav je bil ena ključnih figur pri oblikovanju OF, je bil v povojnem času moteči element in ga je oblast potisnila na družbeni rob, je navedel Lusa pred goriškim občinstvom, ki je še vedno preskromno za vsekakor zanimiv sklop predavanj. (VaS) PEVMA - Športno-rekreativno središče Dograditev na obzorju Občina odobrila dokončni in izvršni načrt ter mu dodelila 99 tisoč evrov - Odprtje predvidoma jeseni GORICA - Mali maraton in »Stragorizia« Osemsto tekačev na goriških ulicah Z včerajšnjo odobritvijo dokončnega in izvršnega načrta še neizvedenih del je goriški občinski odbor dal zeleno luč za dokončanje športno-rekreativnega središča v Pevmi in mu namenil 99 tisoč evrov. Gre za ažuriranje in nadgradnjo načrta, ki gaje izdelal arhitekt Jože Cej in na podlagi katerega so se dela v skupnem znesku 200 tisoč evrov začela februarja 2004. Ko so delavci naenkrat zapustili gradbišče, je bila za domačine mrzla prha. Zaradi nespoštovanja pogodbenih obveznosti je občina oktobra 2006 preklicala pogodbo s podjetjem SAI Service iz Gradišča. Odtlej je gradbišče samevalo. V kratkem naj bi spet oživelo. Na podlagi včerajšnje odobritve načrta bo občinski arhitekt Massimiliano Vittori sprožil postopek za določitev izvajalca del; v ta namen se bo obrnil na podjetja, s katerimi ima občina zaupen odnos, in izbiral med njimi na osnovi najboljše ponudbe. Podjetje bo nato imelo 120 dni za dokončanje del; če temu prištejemo še čase birokratskega postopka, lahko ugibamo, da bo do toliko pričakovanega odprtja športno-rekreativnega središča prišlo predvidoma jeseni. Območje ob nekdanjem župnišču, kjer gradbišče še vedno sameva bumbaca Zbrali so že preko petsto prijav in računajo, da bodo krepko prekoračili prag šeststotih tekačev, od tega jih preko dvesto prihaja iz Slovenije, Hrvaške in od drugod. Tudi to je dokaz, da se mali maraton mesta Gorica uveljavlja. Njegova trideseta izvedba bo potekala v nedeljo s startom ob 10. uri na Battistijevem trgu, kar trikrat bo prečkala mejo, zato pa so jo že prekrstili v čezmejni maraton. Včeraj so ga predstavili na županstvu, kjer je spodbudne besede na račun organizatorjev izrekel odbornik za šport Sergio Cos-ma. Predstavnik šempetrskega društva D.L.T. Filipides Zmago Magajne je tam izrazil prepričanje, da bo v še tesnejšem sodelovanju s slovenskimi sosedi ter s podporo novogoriške in šempetrske občine tekaška prireditev dodatno zrasla. Mali oz. polovični maraton (proga meri 21,097 km) prireja skupina Marci-atori Gorizia že trideseto leto zapored; ker je letošnja izvedba jubilejna, so pripravili program spremljevalnih prireditev. Začela se bodo že jutri in bodo potekala na območju Battistijevega trga in bližnje dvorane UGG. Jutri od 18. ure dalje bo tam potekala ameriška štafeta. V petek bodo organizirali košarkarski turnir za prvo trofejo združenja tekačev; pomerili se bodo začetniki ekip Ardite, ZSŠDI-ja, Arte Bat-tesini in KK Ajdovščina; sledili bodo ob 19.45 jubilejna svečanost z nagrajevanjem zaslužnih članov, ob 21. uri koncert zbora The Wedding Singers, ob 21.30 pa še torta in jazz koncert z duom Serafini. V soboto bodo med 10. in 18. uro potekale brezplačne lekcije raznih zvrsti telovadbe, ob 18.30 bo posvet na temo dobrih gibalnih praks; ob 19.30 bodo predstavili trideseti maraton in ponudili še srečanje s top-runnerjema Massimom Magnanijem in Giannijem Polijem. Vrhunec bo v nedeljo; med 8. in 9. uro se bodo tekači zbrali, ob 10. uri bodo startali, ob 10.10 pa se bodo na pot odpravili udeleženci manj zahtevnega teka »Stragorizia«, ki je odprt vsem. Prireditelji napovedujejo, da bo mestne ulice preplavilo skupno preko osemsto tekačev. RADIO IN TV SPORED_Sreda, 27. februarja 2008 17 / Iščejo operaterje V pokrajinskem uradu za delo v ulici Al-fieri v Gorici bodo jutri in v petek, 28. in 29. februarja, zbirali prijave za nadaljnje selekcije za štiri delovna mesta. Občina Sovodnje bo zaposlila računalniškega operaterja s pogodbo, ki bo veljala do 13. maja; zahtevajo znanje slovenskega jezika in poznavanja računalniških programov. Računalniška operaterja s pogodbo do 13. maja bosta zaposlili tudi občini Fara in Zagraj; slednja bo zaposlila tudi delavca. Pravice diabetikov Pravicam in dolžnostim diabetikov bo posvečen niz predavanj, ki jih prireja goriška pokrajina v sodelovanju z združenjem sladkornih bolnikov. Prvo bo jutri ob 18. uri v občinski knjižnici v Tržiču, naslednja pa v občinski dvorani v Krminu 14. marca, v občinski sejni dvorani v Gradišču 4. aprila, v občinski sejni dvorani v Gradežu 18. aprila, v goriški pokrajinski sejni dvorani 9. maja. Prispevki za šolanje Višješolski dijaki imajo še danes in jutri čas, da na goriški pokrajini vložijo prošnje za prispevek za nakup šolskih učbenikov, za stroške prevozov in za šolnino zasebnih zavodov. Obrazec je na razpolago na spletni strani pokrajine www.provincia.gorizia.it. Prispevke za knjige in prevoze bodo koristile družine, ki so v letu 2006 prijavile manj kot 39.127 evrov dohodka, prispevke za šolnine pa družine, ki so v letu 2006 prijavile manj kot 57.939 evrov. Pristaniške površine Prvega julija bo dežela FJK prevzela upravljanje tržiških pristaniških površin, ki v državni lasti; to je sporočil deželni svetnik Mirio Bolzan, ki se je udeležil posveta o ladijskem tehnološkem okrožju Ditenave. Inkvizitor v Doberdobu KD Jezero iz Doberdoba prireja drevi ob 20.30 v Modra's galeriji projekcijo filma »L'ultimo inquisitore«. V drami Miloša Formana, ki je ustvaril tudi mojstrovine (Let nad kukavičjim gnezdom, Amadeus...), spoznamo življenje slikarja Goye, ki se ob koncu 18. stoletja znajde v primežu zlovešče španske inkvizicije. Ko zaprejo njegovo prijateljico Ines (Natalie Portman), se slikar obrne na duhovnika Lorenza (letošnji oskarjev nagrajenec Javier Bardem), ki zlorabi prijateljevo zaupanje, Ines pa izgine v zaporih inkvizicije. ISIG v New Yorku Raziskovalci goriškega inštituta za mednarodno sociologijo ISIG so od ponedeljka dalje v New Yorku, kjer bodo do 7. marca sodelovali na 52. gospodarskem in socialnem delovnem omizju Združenih narodov, ki je posvečeno ženskam in enakim možnostim. ISIG se udeležuje srečanja, ker je konzulent OZN. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALL'ANGELO, ul. Roma 18, tel. 0481777019. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.10 »Sweeney Tood: Il diabolico barbiere di Fleet Street«. Dvorana 2: 17.40 »Parlami d'amore«; 20.10 - 22.10 »John Rambo«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.00 »Non e un paese per vecchi«. CORSO Rdeča dvorana: 17.50 - 21.30 »Cous Cous«. Modra dvorana: 17.45 »Asterix alle Olimpiadi«; 20.00 - 22.15 »La guerra di Charlie Wilson«. Rumena dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Lo scafandro e la farfalla«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.10 -22.00 »John Rambo«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Sweeney Tood: Il diabolico barbiere di Fleet Street«. Dvorana 3: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Non e un paese per vecchi«. Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Parlami d'amore«. Dvorana 5: 17.30 »Asterix alle Olimpiadi«; 20.30 »Into the Wild«. fl Razstave SLIKARSKA RAZSTAVA TERPICTURA (Avstrija - Italija - Slovenija) v organizaciji kulturnega centra Tullio Cra-li bo odprta danes, 27. februarja, ob 18. uri v razstavnih prostorih Državne knjižnice v ul. Mameli v Gorici. Razstavljali bodo Birgit Bachmann, Antonio Crivellari, Jaun Arias Gona-no, Arjan Pregl, Claudia Raza, Larissa Tomassetti, Etko Tutta, Klavdij Tut-ta in Gloria Zoitl; na ogled bo do 15. marca od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30. V HIŠI MORASSI v grajskem naselju v Gorici bo v soboto, 1. marca, ob 10.30 odprtje fotografske razstave Gian-franca Abramija z naslovom Z Istro v srcu; na ogled do 8. marca med 10.30 in 12.30 ter med 16.30 in 17.30 razen nedelje in ponedeljka. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici je na ogled mednarodna razstava z naslovom Vojna in mir - Spomini in spomeniki; do 2. marca med prireditvami in po domeni. V ROTUNDI SNG v Novi Gorici bo v četrtek, 28. februarja, ob 18. uri odprtje razstave z naslovom Pravična delitev dobrin bo rešila svet. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ IN DRUŠTVO BENEŠKIH UMETNIKOV IZ ŠPETRA vabita na odprtje razstave Rudija Skočirja z naslovom Moji srčni kraljici v soboto, 1. marca, ob 18. uri v KC Lojze Bratuž v Gorici. Umetnika in razstavljena dela bo predstavil Jurij Paljk. ~M Koncerti VEČERNI KONCERTI KULTURNEGA ZDRUŽENJA LIPIZER: v petek, 29. februarja, ob 20.45 bo v deželnem avditoriju v Gorici glasbena predstava z naslovom »Come ballava mio nonno americano«, nastopa Joplin Ragtime Orchestra; informacije v turistični agenciji IOT, ul. Oberdan 16 v Gorici (tel. 0481-533838), v Tic-ketpointu v Trstu (tel. 040-3498276) in v uradu ACUS v Vidmu (tel. 04322014191). ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice prireja koncerte v sklopu niza »Gorizia classica«: v soboto, 1. marca, ob 17. uri v dvorani pokrajinskih muzejev v grajskem naselju v Gorici bodo glasbenice Alma Tria imele koncert z naslovom »Musica creati-ce donna«; vstop prost. H Šolske vesti SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE sporoča, da je v teku vpisovanje na tečaj tehnike upravljanja kmetijskega obrata (40 ur), v okviru evropskih skladov. Vpisnina znaša 1 evro za vsako uro tečaja.Tečaji bodo dvakrat tedensko v večernih urah ob sredah in petkih, okvirno od 18. do 20.30 na goriškem sedežu SDZPI v Gorici na Korzu Verdi 51. Na razpolago je še nekaj mest. Zainteresirani nej se čim prej zglasi-jo na zavodu (tel. 0481-81826). M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo v soboto, 8. marca, odpeljal na Trubarjevo domačijo na Dolenjskem prvi avtobus ob 6. uri izpred cerkve v Doberdobu, nato s postanki na Poljanah, v Sovodnjah in Štandrežu. Drugi avtobus pa bo odpeljal ob 6. uri s Ška-brijelove ulice v Gorici, nato s postanki pri Pevmskem mostu - pri vagi, v Podgori pri športni palači in v Štandrežu pri cerkvi. IZLET V BRDA v organizaciji Krminske enoteke bo v torek, 4. marca, z odhodom avtobusa ob 9.30, z obiskom kleti Movia, Klinec Medana, gradu Dobrovo, kleti Dobrovo in Bjana, utrdbe na Šmartnem in večerje pri Bužine-lu; informacije na tel. 0481-630371. KRVODAJALCI IZ SOVODENJ organizirajo od 1. do 4. maja izlet v Marke (Ancona, Macerata, Recanati, Lo-reto, Ascoli Piceno, Offida in Urbino); vpisovanje do konca februarja ob sredah od 16.30 do 17.30 v Gabrjah na sedežu društva; informacije na tel. 0481-882071 ali 329-4006925. PD RUPA-PEČ prireja izlet v Rusijo od 21. do 29. avgusta. Ob velikem zanimanju je na razpolago še nekaj prostih mest v drugem avtobusu; vpisovanje in informacije na tel. 0481882285 (Ivo Kovic). PD ŠTANDREŽ prireja šestdnevno avtobusno potovanje na Poljsko med 22. in 27. aprilom; informacije in vpisovanje čimprej na tel. 0481-20678 (Božo) in na tel. 347-9748704 (Vanja). PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA prireja v nedeljo, 2. marca, 25. zimski pohod na Nanos. Obvezna zimska oprema. V primeru večjega števila udeležencev bo prevoz organiziran, zato sprejemajo predhodne prijave. Sestanek z udeleženci bo danes, 26. februarja, ob 18. uri na sedežu društva, Bazoviška 4, v Novi Gorici (tel. 003865-3023030). PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA prireja v nedeljo, 9. marca, pohod na Sella Buinz (2480 m) - zahodne Julijske Alpe. Zelo zahtevna pot v skupini Montaža z izhodiščem na Ne-vejskem sedlu. Prevoz z osebnimi avtomobili. Obvezna popolna zimska oprema. Odhod ob 5. uri izpred društvenih prostorov; informacije pri vodniku Stanislavu Jablanšček (tel. 0038631-883169). PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA prireja v nedeljo, 9. marca, pohod po Kraški gmajni. Izlet primeren za vsakogar, v organizaciji Planinske skupine Trstelj. Zbirno mesto v Lipi na Krasu pri stari šoli ob 9. uri. Zmerne hoje za od 3 do 4 ure. Po končanem pohodu družabno srečanje; informacije na tel. 003841-507755 (Bojan Mermolja) in na tel. 003831677982 (Andrej Furlan). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO vabi v nedeljo, 2. marca, na 30. spominski pohod na Arihovo peč na Koroškem; informacije in prijave ob uri kosila na tel. 882079 (Vlado). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo štiridnevni izlet z avtobusom v Turin in okolico od 30. maja do 2. junija; informacije in vpisovanje na tel. 0481-78398 (drogerija Mila), na tel. 0481-78000 (gostilna pri Ivici) in na tel. 380-4203829 (Miloš). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA sporočajo, da bo 8. marca avtobus za izlet v Abano odpeljal ob 7.15 iz Ronk (pi-cerija Il Gambero), ob 7.30 iz Doberdoba pri cerkvi in ob 7.40 iz Jamelj. □ Obvestila DRUŠTVO TRŽIČ razpisuje likovni in literarni natečaj na temo Moj Kras, namenjenega otrokom osnovnih šol s Tržiškega in Krasa. Posamezniki ali skupine se lahko udeležijo natečaja z risbami ali spisi na temo Krasa. Najboljši izdelki bodo nagrajeni in izdani v knjigi. Dela je treba oddati na šolah do 31. marca. SLOVENSKI URAD na goriški prefek-turi (v pritličju, zadnja vrata na levi) na Travniku je odprt javnosti ob torkih in četrtkih med 9.30 in 12.30; informacije na tel. 0481-595469. EKOLOŠKI OTOK V STRAŽICAH bo s 1. marcem odprt ob sobotah med 10. in 20. uro, med tednom pa med 14. in 20. uro. V Podgori in Ločniku pa bosta ekološka otoka še naprej odprta med 8. in 20. uro ob sobotah, med tednom pa med 14. in 20. uro. TEHNIČNI URAD OBČINE DOBERDOB obvešča, da je v teku pobiranje kosovnih odpadkov od vrat do vrat na ozemlju doberdobske občine: od-važanje je razdeljeno na kosovne odpadke (blazine, vzmetnice, leseno ali železno pohištvo, kuhinjski štedilniki, vrata in/ali okna - vsakič po en kos -, bojlerji) in kosovne odpadke RAEE (veliki gospodinjski stroji, kot so televizorji in TV video, domači fotokopirni stroji, pralni stroji, pomivalni stroji, elektronske naprave, kot so računalniki in vsi priključki). Ob ponedeljkih in četrtih bodo pobirali kosovne odpadke, ob sredah kosovne odpadke RAEE (odpadki ne smejo presegati zgornje meje 2 m3 za vsako napoved). Služba za odvažanje kosovnih odpadkov od vrat do vrat ne predvideva plačila, temveč samo predhodno telefonsko napoved na zeleno številko 800.844.344 od ponedeljka do petka od 8 do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Občani, ki se bodo poslužili te službe, bodo morali namestiti kosovne odpadke na javnem mestu v bližini svoje hišne številke zvečer pred dnevom, ki je predviden za odvoz. USTANOVLJENI ČEZMEJNI GORIŠKI MEŠANI MLADINSKI ZBOR z zborovodjo Gregorjem Klančičem vabi fante med 15. in 18. letom, ki jih zanima petje v zboru na preizkus v Točko ZKD na ul. Gradnikovih brigad 25 v Novi Gorici pred vajami zbora ob 16.20 vse petke v marcu; informacije na tel. 003865-3330311. ZDRUŽENJE SEGHIZZI iz Gorice je pobudnik ustanovitve komornega pevskega ansambla, poimenovanega po Cecilii Seghizzi ob njenem stotem rojstnem dnevu. Skupino bo sestavljalo največ dvanajst pevcev (mešani glasovi SATB)in jih bo vodil glasbenik Marko Munih iz Ljubljane. Avdicije za pevce na visoki profesionalni ravni bodo v soboto, 1. marca, in v nedeljo, 2. marca, po svobodni izbiri, ob 15.30 na sedežu združenja v ul. Buonarotti 28 v Gorici. Kandidati, ki so se rodili po 1. januarju 1972, bodo predstavili skladbo komornega značaja, da bodo lahko dokazali sposobnost v branju not; prošnje in informacije na sedežu združenja Seghizzi, ul. Buonarotti 28 na tel. 0481-530288, pri predsedniku združenja na tel. 335-8018607 in na naslov elektronske pošte italo_monti-glio@yahoo.com ali info@seghizzi.it. ŠTANDREŠKE ŽENSKE se bodo kot vsako leto ob prazniku žena dobile pri Turriju v petek, 29. februarja; informacije in vpisovane pri Marti ob uri kosila (tel. 0481-21407). Prireditve PREŠERNOVA PROSLAVA v organizaciji SKRD Jadro, društva Tržič in Združenja staršev OŠ in OV Romjan z naslovom Ustvarjalni valovi brez meja bo v Občinskem gledališču v Tržiču v soboto, 1. marca, ob 20. uri. Večer bodo oblikovali Gledališka skupina društva gluhih in naglušnih severne Primorske, časnikar Marij Čuk s priložnostno mislijo, pesnica Liliana Visintin, Otroški pevski zbor iz Romjana in MePZ Starši Ensemble. SOVODENJSKA POJE 2008 - 25. slavnostna revija domačih zborov bo v nedeljo, 2. marca, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah; prireja jo kulturno društvo Sovodnje ob prazniku slovenske kulture. ŽUPNIJA SV. HILARIJA IN TACIJANA organizira predavanje za družine v soboto, 1. marca, ob 16. uri v avditoriju Fogar, na korzu Verdi 4 v Gorici, z naslovom »La ricchezza del vivere e dell'agire un modo affettivo«. Predaval bo Flavio Antolini. OBČINA ROMANS prireja v petek, 7. marca, ob 20.30 v avditoriju Galupin na trgu Candussi v Romansu predstavitev novega Zvezka literarne nagrade Celso Macor. Izdajo 2004/2006 Zvezka št. 2-3 bosta predstavila Fer-ruccio Tassin in Hans Kitzmuller. ONAV (vsedržavna organizacija po-kuševalcev vin) vabi na predavanje o uporabi glivic pri vinifikaciji (»Vinifi-cazione con l'impiego di lieviti sele-zionati prodotti dall'Ersa«) v petek, 28. februarja, ob 20.30 na sedežu ERSA v vili Chiozza v kraju Scodovacca. Obenem obveščajo, da se bo 4. marca začel tečaj (18 lekcij) ONAV na oddelku za enologijo Videmske univerze v Krminu. V soboto, 8. marca, bo veliko praznovanje in večerja s pomembnimi gosti in vini iz kleti Goriška Brda v Dobrovem; informacije in rezervacije na tel. 0481-32283 (Daniela Markovič). PRAZNIK SMEHA ob 15. obletnici radijske humoristične oddaje Du, jes?! bo v nedeljo, 2. marca, ob 18. uri v športni dvorani OŠ Milojke Štrukelj na Delpinovi ul. 7 v Novi Gorici. Na programu humoristi Du, jes: Tiljo Frtacin, Fr'nce in Janez, Orjana, Vi-torjo in Feručo; gostje Sašo Hribar, Dve Gorici: eno mesto? Mirko Brulc Župan MO Nova Gorica vodi: Igor Devetak Petek, 29. februarja 2008 ob 18.00 uri Čitalnica knjižnice D. Feigel KBcenter Štefka in Poldka, Ivan Serpentinšek (Marjan Šarec); glasbeni gostje Lojze Slak, Atomik Harmonik, Kalamari, Megamix, Hram; predprodaja vstopnic: Hittours v Novi Gorici (tel. 003865-3351070), GEA v Šempetru (tel. 003865-3936117) in Marco Polo v Ajdovščini (tel. 003865-3681500). SEMINAR ZBOROVSKEGA PETJA pod vodstvom priznanega skladatelja in zborovodje Ambroža Čopija z naslovom »Kako preko stilno raznolikega programa vzgojiti dobrega pevca/pevko?« bo v soboto, 15. marca, in v soboto, 26. aprila, od 14. do 17. ure ter od 18. do 21. ure v Točki ZKD, Gradnikove brigade 25, v Novi Gorici. Zaključno srečanje bo v soboto, 31. maja, ob 20. uri v veliki dvorani Mestne občine Nova Gorica; predhodna prijava in informacije na e-naslov: mepz.sontius@gmail.com ali na tel. 00386031-371618. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabi na predavanje Doroteje Lešnik Mu-gnaioni na temo Nasilje v družini v torek, 4. marca, ob 20.30 v Domu Franc Močnik v ul. San Giovanni 9 v Gorici. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA vabi člane in prijatelje v četrtek, 28. februarja, ob 20.30 v Kulturni dom v Gorici na večer z Rokom Stubljem in Jernejem Arčonom. Novo-goriška alpinista bost prikazala utrinke iz lanske odpravePlaninskega društva Nova Gorica v Yosemite (ZDA). V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia v ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici bodo vsak ponedeljek srečanja z naslovom Za psihično zdravje skupnosti: v ponedeljek, 3. marca, branja iz knjig »La ferita dei non ama-ti« in »Il talento«; večer bo povezovala Lisa Russiz. V SKLOPU KLEPETALNICE GORIŠKEGA LOKA bo v petek, 29. februarja, ob 18. uri v KBcentru v Gorici srečanje na temo Dve Gorici: eno mesto?. Gost večera bo župan mestne občine Nova Gorica Mirko Brulc. . Mali oglasi PRODAM klasično spalno sobo (zakonska postelja, ogledalo, dve omari in dve nočni omarici) in omaro dnevne sobe z mizico po nizki ceni; tel. 347-3590912. PRODAM po zelo ugodni ceni močno pločevinasto streho 325 cm dolžine in 150 cm širine ter valovito plastično streho široko 250 cm; tel. 0481882395. Pogrebi DANES V GORICI: 11.00, Albina Oblju-bek (iz Palmanove) na glavnem pokopališču. DANES V SOVODNJAH: 14.00, Leopolda Ožbot vd. Zavadlav (iz Trsta) v cerkvi (ležala bo od 12. ure dalje) in na pokopališču. DANES V BRAČANU: 14.30, Sebastiano Narduzzi (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.50) v cerkvi in na pokopališču. DANES V RONKAH: 11.00, Carlo Se-verini (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 14.00, Argia Torre vd. Bertogna (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. 1 8 Sreda, 27. februarja 2008 SVET / KURDI - Iraške oblasti poudarjajo, da gre za napad na suverenost države Iraški parlament pozval k umiku turških enot Turški premier Erdogan pa meni, da ima Turčija pravico do obrambe pred kurdskimi teroristi BAGDAD/CARIGRAD - Iraški parlament je včeraj pozval Turčijo, naj v najkrajšem možnem času umakne svojo vojsko s severa države, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Predsednik iraškega parlamenta Mahmud al Mašadani je ob tem še dejal, da z zaskrbljenostjo spremlja razdejanje na severu države. Tur ške eno te so po ne ka te rih na -ved bah vče raj za pr le do stop ne po ti do štaba Kurdske delavske stranke (PKK). Tur ški ča so pi si so vče raj tu di po ro ča-li, da so specialne enote turške vojske ob podpori letal napadle območje blizu iraško-turške meje. PKK naj bi ob tem po navedbah turških strani utrpela ve li ke iz gu be, če prav kurd ska stran to zanika. Po navedbah Kurdov turškim silam vdor globlje na iraško ozemlje preprečujejo predvsem snežne padavine. Turško vojaško posredovanje na severu Iraka je včeraj obsodila tudi iraška vlada in ga označila za kršenje iraške suverenosti. "Vlada je na današnjem zasedanju izrazila nasprotovanje in zaskrbljenost, saj Turčija s tem po našem mnenju krši našo suverenost," je v izjavi za javnost dejal tiskovni predstavnik iraške vlade Ali al Dabah. Dodal je še, da je enostranska turška vojaška akcija nesprejemljivo dejanje, ki ogro ža dob re od no se med so sed nji -ma državama. Na poziv iraškega parlamenta se je že odzval tudi turški premier Recep Tayyip Erdogan. Dejal je, da je vojaška operacija posledica turške legitimne pravice do obrambe svojega ozemlja. "Turčija se z vso pravico bori proti teroristični organizaciji, ki ogroža mir in stabilnost v celotni regiji," je še dejal Erdogan. Po po ne delj ko vih spo pa dih se je število smrtnih žrtev od začetka turške ofenzive na položaje PKK na severu Iraka povzpelo na 153 na strani upornikov, medtem ko je na turški strani padlo 17 vojakov. PKK medtem trdi, da je bilo ubitih 81 turških vojakov. Ofenziva se je začela v četrtek zvečer. Na protestih v mestu Diyarbakir na jugozahodu Turčije, kjer je večinsko prebivalstvo kurdsko, se je v ponedeljek zbralo več tisoč ljudi, ki so zahtevali končanje turške operacije. Protestniki so vzklikali tudi gesla proti turškemu premieru Recepu Tayyipu Erdoga-nu, med dru gim "Er do gan te ro rist" in "Erdogan hinavec". (STA) Kurdski šolarjii demonstrirajo proti turškemu vdoru v iraškem Kirkuku ansa KOSOVO - V Beogradu zasedal Svet za nacionalno varnost Poljska priznala novo državo Protesti v Bosni in Hercegovini BEOGRAD/PRIŠTINA/VARŠAVA - Poljska je včeraj priznala Kosovo, čeprav je predsednik Lech Kac-zynski izrazil dvom v pravilnost te odločitve. V Beogradu je medtem zasedal srbski svet za nacionalno varnost, na katerem so razpravljali tudi o nasilju po četrtkovem protestnem shodu proti neodvisnosti Kosova. Ulice Banja Luke pa so včeraj preplavili nasprotniki neodvisnosti Kosova. Srbski svet za nacionalno varnost je razpravljal predvsem o napadu na ameriško in še nekaj drugih veleposlaništev v Beogradu, ki je sledilo četrtkovemu protestnemu shodu proti razglasitvi neodvisnosti Kosova. Srečanje sveta za nacionalno varnost je sklical predsednik Boris Tadic. Svet poleg predsednika sestavljajo še premier in predstavniki vojske, policije in obveščevalnih služb. Tadic je na njem vztrajal pri popolni preiskavi četrtkovih izgredov, v katerih je ena oseba tudi umrla. Predstavniki ZDA in EU so ostro obsodili nasilje v Beogradu in zahtevali boljšo zaščito veleposlaništev in drugih diplomatskih predstavništev v srbski prestolnici. Nekateri diplomati so mesto zaradi napetih razmer tudi zapustili. Medtem so odločitev o priznanju neodvisnosti Kosova včeraj po pričakovanjih sprejela tudi poljska vlada. Poljski predsednik Lech Kaczynski je kljub vsemu izrazil dvom v pravilnost te odločitve. Vodja kabineta poljskega pred sed ni ka Mi hai -l Kaminski je ob tem pojasnil, da predsednik sklepu ne bo nasprotoval, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Hrvaška tiskovna agencija Hina je medtem povzela pisanje prištinske-ga časnika Zeri, ki v včerajšnji izdaji piše, da naj bi deset dni po razglasitvi neodvisnosti Kosova, torej v četrtek, oblikovali Mednarodno usmerjevalno skupino za Kosovo. Sklicujoč se na zahodne diplomatske vire časopis navaja, da bo ta skupina najvišja mednarodna avtoriteta, v kateri bo tudi visoki predstavnik EU za Kosovo. Omenjeno telo je predvideno že v predlogu posebnega odposlanca ZN za Kosovo Marttija Ahtisaarija, sestavljalo pa naj bi ga šest držav kontaktne skupine za Kosovo (ZDA, Velika Britanija, Francija, Nemška, Italija in Rusija), predstavniki EU, Evropske komisije in Nata. Gre za enako sestavo kot pri mednarodnem telesu v BiH. Razglasitev kosovske neodvisnosti pa odmeva tudi v Bosni in Hercegovini. V Banja Luki se je včeraj opoldne na organiziranem protestnem shodu zbralo več tisoč protest-nikov, ki nasprotujejo osamosvojitvi Kosova, poleg tega pa se zavzemajo za osamosvojitev Republike srbske. Shod je organiziralo Srbsko gibanje nevladnih organizacij (SPONA), na njem pa naj bi spregovorili najvišji predstavniki te entitete, na čelu s predsednikom vlade Miloradom Dodikom. Indija izstrelila jedrsko podvodno raketo NEW DELHI - Indija je včeraj opravila prvi test jedrske podvodne rakete in s tem dosegla svoj cilj, saj ima sedaj zračni, kopenski in morski balistični sistem, je francoska tiskovna agencija AFP povzela indijsko obrambno ministrstvo. Raketo so izstrelili s potopljene ploščadi ob indijski jugovzhodni obali, nedaleč od pristaniškega mesta Visakhapatnam, je povedal tiskovni predstavnik obrambnega ministrstva, ki je še povedal, da je poskus uspel. Rakete poimenovane K-15 z dosegom 700 kilometrov naj bi prilagodili tudi za uporabo z jedrske podmornice, ki jo Indija gradi, je povedal glavni nadzornik indijske organizacije za razvoj obrambe S. Prahlada. S tem poskusom se je Indija zapisala v elitni klub, ki mu pripadajo ZDA, Rusija, Francija in Kitajska, ki že imajo zračne, kopenske in morske balistični sisteme. Pakistan je opozoril, da bi indijski projekt lahko sprožil usodno oboroževalno tekmo v jugovzhodni Aziji, čeprav imata državi dogovor, po katerem se obveščata o poskusih in od leta 2004 tudi sodelujeta v mirovnem procesu. Indija načrtuje, da bo v prihodnjem desetletju nadgradila pretežno staro sovjetsko vojaško opremo. Prahlada je še povedal, da je New Delhi odobril 625 milijonov dolarjev vreden skupen projekt z Izraelom, ki bo za indijsko mornarico zgradil izstrelke zemlja-zrak. Šaron v komi dopolnil osemdeset let TEL AVIV - Nekdanji izraelski premier Ariel Šaron, ki je sicer že dve leti v komi, je včeraj dopolnil osemdeset let. Šaron je 4. januarja 2006 doživel hudo možgansko kap in je od takrat v komi. Šaron, nekdanji vojaški general, je bil izraelski premier od leta 2001 do usodne kapi leta 2006, ko ga je nasledil sedanji premier Ehmud Olmert. Rodil se je leta 1928 v bližini Tel Aviva, leta 1973 pa je bil med ustanovitelji desne stranke Likud. Ob Šaronovi postelji se je včeraj zbrala njegova družina, med njimi tudi najstarejši sin Omri, ki danes sicer odhaja v zapor zaradi nezakonitega zbiranja sredstev za očetovo volilno kampanjo leta 1999. Šaron je eden najbolj priljubljenih, a tudi spornih izraelskih voditeljev. Velja za očeta širjenja judovskih naselij na palestinska območja, leta 1982 pa je kot obrambni minister ukazal tudi vdor v Libanon. Očitali so mu, da ni preprečil krvavega pokola izraelske milice nad Palestinci v begunskih taboriščih Sabra in Šatila, v katerem je bilo ubitih na stotine Palestincev, tudi žensk in otrok. Leta 2005 pa je Šaron v radikalni spremembi politike umaknil izraelske sile iz Gaze. (STA) EVROPSKA UNIJA - Obisk Irski premier v Sloveniji LJUBLJANA - Slovenski premier in predsedujoči Evropskemu svetu Janez Janša je včeraj v Ljubljani gostil irskega kolega Bertieja Aherna. Ahern, ki se je v Sloveniji tokrat mudil že tretjič, je po pogovorih z Janšo med drugim povedal, da bo Irska o priznanju Kosova odločala v naslednjih dneh in da bo referendum o Lizbonski pogodbi predvidoma potekal junija letos. Ahern, ki je ob začetku svoje izjave izrazil soža-lje ob smrti nekdanjega premiera in predsednika Slovenija Janeza Drnovška, je pojasnil, da mora Irska Liz-bonsko pogodbo v bistvu sprejeti dvakrat: najprej mora sprejeti ustrezen zakon v parlamentu, kar naj bi se zgodilo aprila, nato pa mora o tem vprašanju razpisati še referendum, ki bo predvidoma potekal junija letos, torej še v času slovenskega predsedovanja EU. Slovenski in irski premier sta sicer govorila o vrsti evropskih tem, še posebej v luči prihajajočega spomladanskega Evropskega sveta, posebno pozornost pa sta namenila tudi evropski perspektivi Zahodnega Balkana in situaciji v tej regiji po nedavni razglasitvi neodvisnosti Kosova. Janša je poudaril, da so stališča obeh držav glede tega "zelo podobna", Ahern pa je med drugim razkril, da bo Irska o priznanju neodvisnosti Kosova odločala kmalu, predvidoma že v naslednjih dneh. ( STA) ŠPANIJA - Pred parlamentarnimi volitvami prihodnjega 9. marca »Vroče« televizijsko soočenje med kandidatoma za premiera Jose Luis Rodriguez Zapatero in Mariano Rajoy MADRID - Španski premier Jose Luis Rodriguez Zapatero in vodja konservativne opozicije Mariano Rajoy sta v ponedeljek zvečer sodelovala v televizijskem soočenju, kjer sta poskušala pokazati, kdo bi se lahko bolje spopadel z upočasnjenim gospodarstvom, terorizmom in migracijami. 52-letni Rajoy je v soočenju izpostavil, da so se v času Zapaterovega sedanjega mandata cene osnovnih življenjskih potrebščin višale hitreje, kot so se višale plače. Dejal je tudi, da je brezposelnost čedalje večja in obtožil vlado, da ne stori ničesar, da bi ta trend zaustavila. Zapatero je izpostavil dejstvo, da se je v času njegove vlade bruto domači proizvod vsako leto v povprečju povečal za 3,8 odstotka, kaj je bistveno več od evropskega povprečja. Dejal je tudi, daje zaradi tega nastalo tri milijone novih delovnih mest. Napovedal je še, da bi se špansko gospodarstvo, kije peto največje v EU, v prihodnjem letu utegnilo še nekoliko upočasniti, da pa bo gospodarska rast še vedno večja od povprečne rasti držav v EU. Rajoy je med soočenjem Zapatera obtožil tudi zavajanja javnosti. Zapatero je namreč pred časom dej al, da j e vlada prekinila pogovore z baskovsko separatistično organizacijo Eta, potem ko je ta decembra 2006 izvedla bombne napade na madridskem letališču. Lani, nekoliko kasneje, pa je Zapatero v nekem pogovoru razkril, da ima vlada še vedno stike z Eto, tudi po bombnih napadih. Zapatero je v ponedeljkovem soočenju pojasnil, da so bili pogovori po napadih res prekinjeni, da pa je bila njegova dolžnost, da z Eto znova poskuša vzpostaviti pogajanja. To je bilo prvo televizijsko soočenje med kandidati za španskega premiera po letu 1993.Javnomnenjske raziskave sicer napovedujejo, da bo boj za zmago na parlamentarnih volitvah 9. marca najbolj zagrizen v zadnjih desetletjih. Po soočenju je po javnomnenjskih raziskavah naklonjenost večine volivcev dobil Zapatero. Tudi sicer javnomnenjske raziskave kažejo, da bi trenutno 45,4 odstotka volivcev volilo Zapatera, medtem ko bi se jih 33,4 odstotka odločilo za Rajoyja. (STA) w Sreda, 27. februarja 2008 1 Q Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it NOGOMET - Nocoj v 25. krogu A lige Popravni izpit za Udinese Osrednja tekma Inter - Roma Balotelli namesto Ibrahimoviča in Cruza - Mancini in Juan (Roma) sta okrevala VIDEM - Po visokem nedeljskem porazu proti Geno-i bo videmski Udinese - v okviru rednega 25. kroga - nocoj gostoval v Parmi. Vzdušje v furlanskem taboru ni najbolj vedro. Že v ponedeljek sta se na štiri oči sestala trener Pasquale Marino in športni vodja Pietro Leonardi, najbrž na pobudo samega »patrona« Gianpaola Pozza. Leto 2008 se ni začelo na naj bolj ši na čin. Videm čani so zbrali le sedem točk in povrh tega so se poslovili od pokalnega tekmovanja. Po srečanju je Leonardi pojasnil medijem, »da je bil to čisto običajen in zgolj rutinski sestanek«. Marino danes še na prej ne bo ra čunal na poško do -vanega branilca Zapato. Na sredini pa bo najbrž potrdil D'Agostina in Inler-ja. V napadalno vrsto se bo vrnil Pepe. Ma rino se bo naj brž odlo čil za » -turn-over«: na klopi bo tako počival ali Quagliarella ali Floro Flores. Pri Parmi bosta odsotna diskvalificirani Gas-barroni in poškodovani Morfeo. V zadnjih štirih krogih je moral Udinesejev vratar Samir Handanovič pobrati kar enajst žog. Za čr no-be le bo torej tek -ma proti Parmi pravi popravni izpit. Osrednja tekma nocojšnjega kroga bo Inter - Roma. Romin trener Luciano Spalletti je zelo jasno označil nocojšnje srečanje: »Če bo zmagal Inter, potem bo nemogoče nadoknaditi zaostanek.« Pozitivne novice pa prihajajo iz Ro mi ne am bu lan te, saj sta okrevala Mancini in Juan. Spalletti bo v obrambi potrdil dvojico Mexes-Ferrari. Panucci pa je še poškodovan. Na nasprotni strani se je oglasil trener Roberto Mancini: »Skušali bomo zmagati, pozitiven pa bo tudi neodločen izid.« Ibrahimoviča in Cruza nocoj ne bo niti na klopi. Na včerajšnjem treningu pa je Interjev trener preizkusil mladega Maria Balotellija. Mogoče bo prva alternativa za Suaza. DANES (20.30) - Atalanta -Sampdo ria, Catania - Mi lan, Fio ren ti -na - Livor no, Geno a - Napoli, In ter -Roma, Lazio - Reggina, Palermo - Em-poli, Parma - Udinese, Siena - Caglia- A LIGA - Juventus - Torino, vnaprej igrana tekma 25. kroga Brez zmagovalca »Stara dama«imela več priložnosti za gol - Buffona (prosti strel Rosine) rešila prečka Juventus - Torino 0:0 JUVENTUS: Buffon, Zebina, Le-grottaglie, Chiellini, Molinaro, Palladino (Nocerino), Camoranesi, Sissoko, Nedved, Iaquinta, Del Piero. TORINO: Sereni, Comotto, Di Lo-reto, Natali (Dellafiore), Pisano, Diana (Rosina), Grella, Barone, Zanetti, Stellone, Recoba (Lanna). IZKLJUČEN: Nedved v 92. TURIN - Na 223. turinskem derbi-ju ni bilo zmagovalca. Neodločen izid pa je prav gotovo bolj po godu Torinu, saj je Juventus izgubil lepo priložnost, da bi se še dodatno približal drugo uvrščeni Romi. Črno-beli so imeli več priložnosti za gol. Najlepšo je prav gotovo imel Del Pie-ro (na posnetku ANSA zgoraj) v 67. minuti (prosti strel). Vratar Sereni je mojstrsko branil. Nogometaš Torina Rosina bi kmalu presenetil Buffona v 73. minuti: s prostega strela je čez živi zid zadel prečko. VRSTNI RED: Inter 60, Roma 51, Juventus 48, Milan, Fiorentina 41, Udinese 36, Sampdoria 35, Genoa 32, Palermo, Atalanta 31, Napoli 30, Torino 27, Lazio 26, Empoli 25, Catania, Livorno 23, Siena, Parma 22, Reggina 21, Cagliari 18. B-LIGA - Zaostala tekma: Ascoli -Brescia 0:1 (Caracciolo). APrimorski ~ dnevnik ODBOJKA - Moški V Milanu finalni del pokala MILAN - S četrtfinalno tekmo Bre banca Lanutti Cuneo - Antonveneta Padova se bo danes (ob 18.00) v Milanu začel finalni del moškega odbojkarskega državnega pokala (Final Eight). Zvečer bo na sporedu še tekma Roma - Piacenza. Finale bo v nedeljo. Jutri: Macerata - Modena in Trento - Treviso. AC H IN DOB - Odbojkarji ACH Volleyja z Bleda bodo jutri in v petek na zaključnem turnirju srednjeevropske lige v Innsbrucku poskušali ponoviti lanski uspeh, ko so osvojili naslov prvaka. V jutrišnjem polfinalu bodo igrali proti slovenski ekipi iz avstrijske Koroške Posojilnici Dob. Ostali polfinalni par: aon Hot Volleys Dunaj - Hypo Tirol Innsbruck. KOREJSKI POLOTOK - Dogovori vodilnih mož nogometnih zvez Severne in Južne Koreje glede organizacije medsebojne tekme v kvalifikacijah za SP leta 2010 so propadli, tako da bo napet položaj skušala rešiti Mednarodna nogometna zveza (FIFA). Tekma med Severno in Južno Korejo bi morala biti 26. marca v Pjon-gjangu, toda do spora med državama je prišlo zaradi himen in zastav. Gostitelji v Severni Koreji zahtevajo, da se himen ne odigra, ampak se zaigra le ena narodna pesem, ki je enako priljubljena na vsem korejskem polotoku. HOKEJ NA LEDU - Polfinale lige Ebel: Linz - Olimpija 4:1, Vienna Capitals - Salzburg 2:4. A1-liga: Al-leghe - Aquile FVG 4:3. B-LIGA - Nič novega s TV-pra-vicami. Klubi so zavrnili ponudbo 21-ih milijonov evrov, ki jih je ponujala medijska hiša Sky. TRIESTINA - Disciplinska komisija je za en krog kaznovala nogometaša Triestine Princivallija ter tržaškemu B-ligašu naprtila dva tisoč evrov kazni (zaradi navijaških gesel proti sodniku Rosettiju). ULEB CUP - Izid: Benetton -Crvena zvezda 82:83 (Benetton izločen). BOR - ACEGAS APS - Nocoj ob 19.30 bo tržaški košarkarski B2-li-gaš Acegas Aps igral prijateljsko tekmo proti Boru Radenski (C1-liga). Tekma bo na 1. maju v Trstu. Pri Ace-gasu ne bo poškodovanih Pigatta in Sosiča. NOGOMET - V soboto se bo začel spomladanski del Prve Lige Telekom Slovenije Nova Gorica in Koper bosta lovila Domžale V Novi Gorici v zimskem premoru niso veliko trgovali - Koper zanima bolj pokalni finale - Ajdovsko Primorje le za obstanek v ligi - Najbolj so se okrepili Mariborčani LJUBLJANA - Slovenski nogometni prvoliga-ši bodo v soboto začeli spomladanski del Prve Lige Telekom Slovenije. Po jesenskih 20 krogih je pričakovano in prepričljivo na vrhu domžalska ekipa, ki tudi brani naslov prvaka. Osem točk za njo so Goričani, devet pa Koprčani. Trenutno najslabše kaže Livarju, ki je z vsega 11 točkami blizu vrnitvi med drugoligaše. Domžalčani (43 točk) so pozimi sicer ostali brez reprezentantov Zlatana Lju-bijankiča, ki je odšel v Belgijo, in Luke Žinka, ki si je zlomil nogo, toda nove okrepitve (Borut Semler, Jože Benko, Jalen Pokorn ...) in »stari« kader so dovolj kakovostni za drugo zaporedno zvezdico. Pri napovedih je kljub zajetnemu »kapitalu« iz jeseni veliko bolj pazljiv trener Domžal Slaviša Sto-janovič: »Nesmiselno je govoriti le o eni ekipi. Trenutno sta vsekakor najbližje Gorica in Koper. Ne smemo pozabiti Interblocka, čeprav je razlika malce večja. Če pride kriza, tekmec pa ujame pravi ritem, se v sistemu treh točk za zmago ta razlika hitro stopi. Tudi Maribor se je občutno okrepil, Nafta je prav tako lahko neugodna. Gre za štiri ali pet ekip, ki se lahko vmešajo v boj za naslov prvaka. Nismo prvič v tej koži in vemo, kaj moramo storiti. Upam, da nam ne bo nihče prišel blizu.« Trenutno so jim najbližje štirikratni državni in dvakratni pokalni zmagovalci Slovenije iz Nove Gorice (35 točk), ki so v novem koledarskem le- tu dobili novega predsednika Mladena Andrica (dosedanji predsednik Viljem De Brea je prevzel vlogo direktorja). V Novi Gorici v zimskem premoru niso veliko trgovali, prišel je le 20-letni branilec Gregor Balažic, merijo pa na drugo mesto. »Pred spomladanskim delom prvenstva moramo biti optimisti, sicer je bolje, da sploh ne igramo. Mi se moramo ozirati samo nase. Če bomo zaigrali dobro, tako kot tudi znamo, lahko naredimo prvenstvo še zanimivo tudi v boju za naslov državnega prvaka,« pravi kapetan in vratar Hita Gorice Mitja Pirih, ki pred seboj ne bo imel več »standardnega« Marka Šulerja. Slednji se je namreč tako kot Ljubijankic podal h Gentu. Bosta pa trenerju Darku Milaniču po dolgotrajnih poškodbah spet na voljo Mladen Kovačevič in Cesar Romero Marques Dos Santos. Drugi primorski klub pri vrhu je Koper (34 točk), ki je jeseni prijetno presenetil ljubitelje nogometa. Ogrodje ekipe je bolj ali manj isto kot v prvem delu sezone, saj se je od pomembnejših nogometašev za novo sredino odločil le Dalibor Vo-laš. »Naša ekipa večjih sprememb res ni doživela, kar je dobro. Volaša pač ni bilo moč zadržati, menim pa, da sta Sebastian Vitagliano in Darko Dju-kič pravi okrepitvi, morda to postaneta tudi oba Ni-gerijca, ki pa sta še zelo mlada. Treninge smo opravili pretežno po načrtih, rezultati na prijateljskih tekmah pa res niso v prvem planu. Še naprej bomo na vsaki tekmi igrali napadalno na zmago. Želja je uvrstitev v finale pokala, kjer je potem vse mogoče. V prvenstvu si seveda želimo čim višje. Še naprej pa bomo težili k uveljavljanju mladih domačih fantov,« pravi trener Vlado Badžim. Zelo solidno je jeseni igrala tudi Nafta (30 točk), ki naj bi bila spomladi še močnejša. V klubu napovedujejo, da ne bo prišlo do »tradicionalnega« padca. Cilji so visoki (mesta, ki vodijo v Evropo), odgovorno nalogo pa so zaupali novemu strategu Nenadu Gračanu, ki bo imel na voljo nekaj tudi nekaj izkušenih novincev, vključno z Ame-lom Mujakovičem, Konstantinom Vassiljevom, Stjepanom Cabanom ... Povsem drugače kot Nafta pa je nastopal ljubljanski Interblock (29 točk), ki mu kljub velikim vložkom ni uspelo splezati več kot do sredine lestvice. Zdaj upajo, da bo tvorec slovenske nogometne pravljice Srečko Katanec v vlogi klubskega svetovalca pripomogel k vzponu, za katerega pa bosta morala na igrišču garati tudi novinca Darij an Ma tič in Dejan Gra bič. Po bogatih zimskih nakupih pa spomladanski del komaj čakajo v Mariboru (26 točk). Na vsak način se sicer brez pomoči Dimitarja Makrieva (-Ashdod) in Dragana Čadikovskega (Partizan) želijo otresti zanje sramotnega šestega mesta. Tako so se vijoličasti pod taktirko športnega direktorja Zlatka Zahoviča okrepili z Daliborjem Volašem, Niltonom, Tavaresom, Zoranom Pavlovičem, Su- adom Filekovičem, Zdravkom Šarabo. Njihove ambicije so uvrstitev v pokal UEFA ali Intertoto, v polfinalu slovenskega pokala se bodo pomerili z Domžalami in tudi v pokalnem tekmovanju vidijo priložnost za preboj v evropska klubska tekmovanja. Le točko za Mariborčani so Celjani (25 točk), ki so jeseni prav tako razočarali. Zato so se tudi oni odločili za izdatne okrepitve igralskega kadra. Prišli so Dejan Kelhar, Roki Štraus, Darko Jovandic, Frane Petričevic, Daltro Inacio Engster in Slaviša Dvorančič. »V spomladanskem delu pričakujem predvsem boljšo realizacijo, zato smo se najbolj okrepili v konici napada. Mesta, ki vodijo v Evropo, še niso povsem izgubljena, saj razlike do drugega mesta niso nedosegljive. S serijo dobrih iger in rezultatov na začetku pomladi bi lahko hitro ujeli priključek z najboljšimi,« je pred spomladanskim delom dejal trener Mika CM Celja Pavel Pinni. Na zadnjih treh mestih so zasluženo Primorje (22 točk), ki tudi v nadaljevanju nima visokih ambicij, saj si želi predvsem obstati v ligi (največ sicer pričakujejo od 27-letnega Nedžada Serdarevi-ca, lani najboljšega vezista v BiH), Drava (20 točk), ki je pred sezono napovedovala skok v vrh slovenskega nogometa, vse skupaj pa se je končalo bolj klavrno, in Livar (11 točk), ki je kljub vnovičnim številnim prihodom in odhodom z eno nogo spet v drugi ligi. / RADIO IN TV SPORED Sreda, 27. februarja 2008 ŠPORT 627 GORIŠKO ČEZMEJNO SMUČARSKO PRVENSTVO - V nedeljo v Kranjski Gori Čezmejno prvenstvo v ponos celotnemu smučarskemu gibanju Prvenstvo veljavno za naslov uradnega goriškega pokrajinskega prvaka - V soboto otvoritev in baklada Na goriški pokrajini so včeraj predstavili 4. izvedbo goriškega čezmej-nega pokrajinskega smučarskega prvenstva, ki bo v nedeljo (2. marca) v Kranjski Gori. Ob prisotnosti vidnejših predstavnikov krajevnih športnih organizacij in seveda predstavnikov goriške pokrajinske uprave, je vse prisotne najprej pozdravil pokrajinski predsednik Enrico Gherghetta. Ta je še posebno poudaril pobude čezmejnega značaja, ki so vključene v skupni projekt Eurogosport, ki ga finansira pokrajina sama. Pokrajinska odbornica Sara Vito je v svojem posegu čestitala organizatorjem za veliko mero požrtvovalnosti in resnosti, ki jo izkazujejo z organizacijo tako zahtevne pobude. Ravno iz skla da Eu ro gos port, ki je na stal s po -močjo ministrstva za mladinske politike in ministrstva za šport, Pokrajina Gorica črpa sredstva in omogoča izvedbo številnih čezmejnih prireditev, ki so v večini primerov namenjene mladini. Predvsem med mladimi vlada veliko zanimanje tudi za letošnje 4. čezmejno pokrajinsko smučarsko prvenstvo. Pokrajinski predsednik CONI Giorgio Brandolin je v svojem pozdravu izpostavil tehnični nivo prireditve, ki se je z vključitvijo smučarskih klubov iz Slovenije znatno dvignil, kar mora biti v ponos ne samo organizatorjem ampak celotnemu goriškemu smučarskemu gibanju. Brandolin se je za trenutek zaustavil tudi pri podobnih čezmejnih po bu dah z že ljo, da bi te v bo do če pos -tale številnejše. Pokrajinski odbornik za čezmejno sodelovanje Marko Marinčič meni, da je podiranje pregrad vseh vrst najpomembnejši aspekt športnih in kulturnih prireditev. Predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji Jure Kufersin pa je ocenil goriško pokrajinsko smučarsko prvenstvo kot morda edino uradno čezmejno prvenstvo. Sicer je prvenstvo ki se odvija letos v Kranjski gori, po pravilniku FISI, veljavno za naslov uradnega goriškega pokrajinskega prvaka. V svojem posegu je Ku fer sin po seb no po uda ril vlo go športa in manjšin (predvsem slovenske v Italiji in italijanske v Sloveniji in na Hrvaškem) kot povezovalnih elementov pri vzpostavljanju stikov med narodi, ki bivajo ob meji. Prireditelj letošnje izvedbe prvenstva je Sci & Snowboard club New Line. V soboto ob 16.30 bo na sporedu »apres ski« z otvoritveno animacijo in baklado ter slavnostna večerja z glasbo, v nedeljo pa približno ob 11. uri tekma, katere naj bi se udeležilo od 200 do 250 tekmovalcev z obeh strani meje; sledilo bo nagrajevanje in družabnost. Poleg posameznikov bo nagrado Hit Ski Cup prejelo tudi prvouvršče-no društvo. Žrebanje štartnih številk bo jutri na sedežu ZSŠDI v Gorici, ki je tudi letos sodelovalo pri organizaciji celotne prireditve. Pokrajinski predsednik FISI Paolo Tavian in tajnik Bruno Gomiscek, sta se ob zaključku tiskovne konference posebno zahvalila goriški pokrajinski upravi, vsem društvom, sponzorjem in posameznikom, ki s svojim delom omogočajo uspešno organizacijo smučarskega prvenstva. (IT) Smučanje: Veronica Tence prihodnji teden na DP Veronica Tence je bila vpoklicana v deželno reprezentanco in bo torej nastopila na mladinskem državnem prvenstvu, ki bo naslednji teden, od 3. do 8. marca, v smučarskem središču Passo San Pellegrino in v Val Zoldani. Včeraj je smučarska zveza objavila seznam re-prezentantov, med katerimi je tudi Veronica Tence, ki tekmuje za ŠD Mladina. Kriška tekmovalka in članica Gadov bo tekmovala v veleslalomu in slalomu. Športni direktor je izbral 9 mladink in 9 mladincev deželnih društev. Predstavitev čezmejnega pokrajinskega smučarskega prvenstva na goriški Pokrajini ODBOJKA - U13 Slogašice prevladale, fantje izgubili Altura B - Sloga Dvigala Barich 1:3 (9:25, 21:25, 25:23, 16:25) SLOGA DVIGALA BARICH: Blažina 0, Čok 6, Grgič 8, Hrovatin 11, Kralj 6, N. Malalan 14, S. Malalan 8, Travam 2, trener Franko Drasič V srečanju dveh začetniških ekip je Sloga Dvigala Barič v ponedeljek zvečer osvojila novo zmago. Naše mlade odbojkarice so začele zelo dobro, igrale brez napak in v vsem prekašale svoje nasprotnice. V tretjem nizu so se nekoliko zmedle, kar je Altura spretno izkoristila, v nadaljevanju pa so se slogašice spet zbrale in brez težav osvojile zadnji set. Dobro so se odrezale vse nastopajoče, še zlasti pa Karin Hro-vatin. Ekipa Sloge Dvigala Barich bo ponovno nastopila že danes, ko bo na Proseku derbi proti Boru. Virtus - Sloga 3:1 (16:25, 25:17, 25:21, 25:8) SLOGA: Antoni 2, Cettolo 6, Guštin 5, Kerpan 16, Riosa 1, Sosič 4, Trento 6. Trener Ivan Peterlin V ponedeljek zvečer so najmlajši slogaši proti ženski ekipi Virtusa sicer izgubili, opravili pa so res dober nastop. V prvih treh setih je bila tekma res lepa, v prvem so celo brez večjih težav zmagali naši od-bojkarji, ki so bili potem tudi v naslednjih dveh povsem enakovredni svojim nasprotnicam. V zadnjem nizu so nato slogaši popustili, domačinkam pa je uspelo uveljaviti svojo večjo uigranost in navsezadnje tudi tehnično pripravljenost. SMUČANJE Kar tri tretja in dve četrti mesti Smu čiš ča na Tr bi žu in Na Žlebeh so bila konec minulega ted na pri zo ri šče dob rih uvrs ti tev naših smučarjev v kategoriji dečki/naraščaj niki. So bot ni KO ve le sla lom na Trbižu za promocijski Trofejo Generali je predstavnikom kriške ŠD Mladina prinesel tri tretja mes ta. La ra Pur ič ga je s ča som 36,9 dosegla med naraščajnicami. Za zmagovalko Giulio Fior je za-os ta la za 45 sto tink se kun de, še de set manj pa za dru go uvr šče no Giulio Badaloni. Tretji je bil tudi Minej Purich (35,23) med naraščaj ni ki. Zma gal je Mat teo Me -nazzi (34,64) pred Thomasom Mar co ci gom (34,80). Šte fan Zu -žek (SK Devin) j e bil s časom 38,16 osmi. Tretje mesto je osvojil tudi deček Albert Kerpan (37,74). Za drugim mestom Ame-dea De Antonia je zaostal le za tri desetinke sekunde, zmagovalec Ludovico Piller Cottrer pa je dose gel čas 36,95. Na Žlebeh je bil v nedeljo superveleslalom. Deček Albert Ker pan (Mla di na) je s ča som 1:00,96 le za stotinko sekunde zgrešil zmagovalni oder, od druge ga mes ta ga je lo či la le po lo vi -ca se kun de, med tem ko je bil zmagovalec Marco Kandutsch (57,41) razred zase. Med deč ki je od lič no 8. mesto zasedel Aleksander Cossut-ta (Mladina), s tem rezultatom pa po tr dil ve lik na pre dek v le toš nji sezoni. Skupno je tekmovalo 36 smučarjev, med sedmimi, ki niso prišli do cilja, pa je bil žal tudi Minej Purich, ki je svojo vožnjo končal v mreži, pri tem pa tudi zlomil smučke. La ra Pur ič je bi la med na ra -ščajnicami tokrat četrta (1:03,33), prve tri uvrščene tekmovalke pa so bile za približno dve sekundi hitrejše. Zmagala je Vanessa Stoc-co (Monte Lussari). KOŠARKA - Mladinsko državno prvenstvo U21 Konec Borove pravljice Zadovoljiti se morajo s četrtim mestom - Kljub porazu pozitiven nastop Kontovela Sokola Borovci so se borili vse do zvoka sirene kroma Bor Nova Ljubljanska banka - Snaidero 64:76 (23:25, 39:43, 55:61) BOR: Trevisan, Corsi 10, Nadlišek 16, Crevatin 16, Bole 14, Bronzato, Devčič, Bossi 8, Brian Filipac, Erik Fi-lipac, trener Lucio Martini. TRI TOČKE: Crevatin in Na-dlišek 3, Bossi 2. Pravljice Bora Nova Ljubljanska banka v državnem prvenstvu Under 21 je konec, saj so Martinijevi fantje v svojem zadnjem nastopu častno izgubili proti odličnemu Snaideru in bodo tako sklenili ligo na četrtem mestu. Prvo mesto je že zdavnaj pripadlo Falconstaru, drugi je Snai-dero, tretji pa ne glede na zadnji krog (ko bodo borovci prosti) videmski Virtus, ki je v ponedeljek premočno zmagal proti Don Boscu. Kljub temu, da našim košarkarjem ni uspel preboj na meddeželno fazo, jim je treba čestitati za nenadejano uspešno sezono, pa tudi za kakovosten nastop proti vi-demski armadi, s katerim so se poslovili z več kot dvignjeno glavo. Snaidero se je moral na Prvem maju pošteno potruditi, da je odnesel odločilno zmago. S svojimi običajnimi orožji - ostra obramba, hitra igra in met iz razdalje - so namreč Nadlišek in kolegi dolgo časa držali v šahu oranžne. Srečanje je bilo vseskozi izenačeno, še nekaj minut pred koncem tretje četrtine so gostitelji vodili s 55:51, tu pa je sledil mogoče odločilen delni izid 10:0 v korist go- stov. V zadnjem delu domači sicer niso popustili, borili so se do zvoka sirene, vendar telesno močnejši in dobro pripravljeni Videmčani so obdržali prednost in slavili uspeh. Falconstar - Kontovel/Sokol 84:61 (28:21, 45:36, 66:55) KONTOVEL/SOKOL: Guštin 5, Sossi 11, Bergagna, Paulin 8, Starc 8, Pegan 5, Šušteršič 23, Formigli 2, trenerja Danijel Šušteršič in Claudio Starc. PON: Šušteršič (36') TRI TOČKE: Šušteršič 3, Pegan in Starc 1. Kontovel/Sokol je končno spet nastopil v številčno malo močnejši zasedbi in se zelo dobro upiral prvo uvrščenemu tržiškemu Falconstaru. 35 minut so bili gostje skoraj enakovreden tekmec, saj niso nikoli zaostajali za več kot deset košev. Po zaslugi uspešne igre ena proti ena so nadoknadili fizično premoč nasprotnikov in parirali njihovim odličnim odstotkom bodisi izpod koša bodisi v metu za tri točke. Po peti osebni napaki Andreja Šušteršiča so naši vidno popustili, saj so jim pošle moči. V splošnem pa je bil nastop pozitiven. Ostali izidi 21. kroga: Virtus Udine - Don Bosco 85:47, Santos - Tarcento 95:57, Drago - Dinamo 81:93, NPG prost. Vrstni red: Falconstar 36, Snaidero 30, Virtus Udi-ne in Bor NLB 28, Don Bosco 24, NPG 20, Santos in Dinamo 14, Drago 8, Kontovel/Sokol in Tarcento 4. / ŠPORT Torek, 26. februarja 2008 21 NOGOMET - V soboto v Križu tudi za obstanek v elitni ligi Juventina in Vesna pred derbijem z vodo v grlu Maksi Grgič: Dario Kovic bo zelo motiviran - Mario Pantuso: Paziti moramo na Mervicha NAŠE ŠTEVILKE 1200. gol Krasa, Vesna in Juventina 5:5 Če se je prejšni teden večina navijačev naših ekip veselila, ker je bil skupni izkupičen s 17 osvojenimi od 27 razpoložljivih točk doslej najboljši, so bili v nedeljo ponovno razočarani, saj so ekipe skupno iztržile le 4 od 27 razpoložljivih točk. Do zmage je prišla le Zarja Gaja, Mladost je iztržila točko, se dem ekip pa je os ta lo praz nih rok, kar se v le toš nji se zo ni še ni zgodilo. Največ porazov (5), smo doslej zabeležili v tekmah prvega povratnega kola (20. 1. 2008). Takrat sicer nobeni ekipi ni uspelo do zmage, le tri (Vesna, Kras, Primorje) so igrale neod-lo če no. Če se po vr ne mo k ne delj -skim rezultatom, lahko dodamo, da to li ko po ra zov na ših ekip nismo zabeležili že od 29. 10. 2006, ko je kar osem ekip klonilo. Edino zmago so si takrat priborili Sovodenjci, ki so premagali Mosso 1:0. Kras, ki v po vrat nem de lu prvenstva v Repnu ne igra več tako zanesljivo (dva poraza, en neodločen rezultat), kot v prvem delu, ko si je na domačih tleh pri-bo ril pet zmag in tri ne od lo če ne rezultate, je prejšnjo nedeljo v Ma ri a nu z go lom, ki ga je do se -gel Stefano Stabile, prišel do 1200. zadetka v 33 sezonah igranja v amaterskih prvenstvih. Kras j e skupno v 14 sezonah v 3. AL (318 tekem) dal 519 golov, v 16 sezonah v 2. AL (476 tekem) 551 golov, v 1 sezoni v 1. AL (30 tekem) 57 golov in 2 se-zo nah pro mo cij ske li ge (50 te -kem) 73 gol ov. Kras j e tor ej v skupno 874 odigranih tekmah dal 1200 golov, prej el pa j ih j e 1044. Ljubitelji amaterskega nogo me ta bo do v so bo to go to vo prišli na svoj račun. V Križu je na sporedu derbi med Vesno in Ju-ventino, ki bo 16. po vrsti. Ekipi sta se namreč prvič srečali na novem kriš kem igri šču (otvo ri tev 27. 4. 1969) v okviru prvenstva 2. AL 26. 10. 1969. Derbi se je končal z zmago Vesne, ki je že po prvih 45 minutah igre vodila 2:0 in v nadaljevanju povišala prednost na 3:0. Šele po izključitvi Chio-dinija so Križani nekoliko popusti li in to so iz ko ris ti li Štan drež -ci in zni ža li sta nje na 3:2. Skup ni iz ku pi ček do slej 15 odigranih derbijev je povsem ize na čen. Eki pi sta zma ga li po petkrat, prav tolikokrat sta igrali neodločeno (kar štirikrat sta se ražšli pri stanju 1:1). Kar se tiče go lov, jih je Ves na skup no da la 22, Juventina pa 21. Vsi derbiji so bili precej »živahni« ne le na igrišču temveč tudi na tribunah in to pričajo podatki, ki smo jih zbrali na zadnjih sedmih derbijih. Dosojenih je bilo šest 11-metrovk (pet v korist Vesne), zabeležili smo štiri izključitve, sodniki so skupno poka za li kar 39 ru me nih kar to nov. Kot zanimivost bi morda dodali, da doslej Juventini ni še ni ko li us pe lo zma ga ti v Kri žu. Ves na je na mreč zma ga la šti ri -krat, trikrat pa sta ekipi igrali neodločeno (trikrat 1:1). Bruno Rupel 31-letni Maksi Grgič in 21-letni Mario Pantusosta pri kriški Vesni in štandreški Juventini prava zastavonoša. Potrdila sta nama, da se v obeh taborih že temeljito pripravljajo na sobotni »elitni derbi«. Tri točke so pomembne bodisi za plave kot za belo-rdeče. Vprašali smo 1. Kako ocenjujeta letošnjo sezono? 2. Kaj se je med sezono zataknilo? 3. Kdo bo izpadel v promocijsko ligo? 4. Napoved Vesna - Juventina? 5. Katerega igralca bi vzela Vesni oz. Juventini? 1. Mario Pantuso: Letos nam ne gre vse po načrtih, saj smo ciljali na miren obstanek. Ocenil bi nas s petico. V zadnjem mesecu se je položaj na lestvici precej poslabšal. Treba si bo zavihati rokave. Maksi Grgič: Absolutno pod pričakovanji. Sedaj je naš primarni cilj obstanek v ligi. 2. Pantuso: Smo zelo mlada in neizkušena ekipa. Ko nasprotnik povede, se prehitro demoraliziramo. Grgič: Med sezono smo imeli več težav: razne poškodbe, diskvalifikacije itd. 3. Pantuso: Težko vprašanje. Gotov sem, da med temi ne bo Juventine. Grgič: Kar sem doslej videl, sta Ca-sarsa in Union 91 nekoliko slabši ekipi od ostalih. Upam, da med temi ekipami, ki bodo izpadle, ne bo Vesne. Za obstanek v elitni ligi bomo dali vse od sebe. 4. Pantuso: Mi bomo kot vedno igrali na zmago. Vesna je dobra ekipa. Mi imamo težave v napadu. Če nam bo uspelo zatresti nasprotnikovo mrežo, bomo zmagali. Grgič: Za nas pride v poštev le zmaga, drugače se bo položaj na lestvici še dodatno poslabšal. Prepričan sem, da bo tudi Juventina igrala zelo borbeno. Obeta se lepa tekma. 5. Pantuso: Vesna ima zelo solidno obrambno vrsto. Odvzel bi jim kakega branilca in mogoče napadalca Mervicha, ki je eden najboljših strelcev elitne lige. Grgič: Najbolj nevarni Juventinini igralci so Dario Kovic, Cristian Devetak in Mario Pantuso, ki je eden najboljših zveznih igralcev v elitni ligi. Najbolj motiviran bo prav gotovo moj prijatelj Dario Kovic. (jng) Maksi Grgič (desno) je v letošnji sezoni pri Vesni zbral osem nastopov, Mario Pantuso (desno spodaj) pa je za Juventino odigral osemnajst tekem kroma NOGOMET Ljubitelji: zmagi Sesljana in Sovodenj Why not Sesljan - Merce Rara F.C. 2:1 (2:0) STRELCA: Vrše in Žagar. SESLJAN: Blason, Milcovich, Štolfa, Nabergoj (Lipovec), Gregori, Štoka, Candotti, Mozetic, Švab, Žagar, Vrše. Z zmago proti solidni ekipi Merce Rara so Sesljančani prevzeli vodstvo na lestvici. Tekma je bila živahna in obe ekipi sta bili na tem, da bi povedli. To je uspelo domačinom, ko je Vrše mojstrsko streljal kot in žogo direktno poslal v nasprotnikova vrata. Gostje so poskusili izenačiti, a tokrat je domača obramba dobro igrala in pokrivala vse možne nasprotnikove napade. Pred iztekom prvega polčasa pa je vodstvo povečal Žagar, ki je lepo preigral tudi vratarja in žogo poslal v mrežo. V drugem polčasu so gostje skušali zmanjšati zaostanek in to jim je tudi uspelo v 25. minuti, ko je tržiški napadalec z glavo preusmeril strel iz kota. Domačini so zatem imeli še nakaj priložnosti za gol, a niso bili natančni. Vrstni red: Why not Sesljan 12; Amatori Ronke, Lokomotiv Ronke, Hearts Ronke 10; Celtic Gorica 9, Merce Rara F.C. 7; Amatori F.J.K. 6; Virescit Tržič 3. Moraro - Sovodnje 0:2 (0:1) STRELCA: Fajt v 15 min. in Vi-sintin v 88 min. SOVODNJE: Grimaz, Marco Peteani, Grilj, Tomšič, Černic, Petea-ni Vasja, Adam Pahor (Figelj), Sartori, Korsič (Gorjan), Ferfoglia (Bellini), Fajt (Visintin). TRENER: Cescutti. IZKLJUČEN: Tomsic v 35 min. Sovodenjski ljubitelji so v soboto v gosteh zasluženo osvojili »bigmatch« proti trenutni kraljici prven-sta. Okrog pravokotnika v Moraru se je zbralo lepo število navijačev. Sovo-denjci so se končno predstavili v popolni postavi in z voljo, da bi se maščevali za nezaslužen poraz v prvem delu prvenstva. Že od začetka so vzeli v roke vajeti igre. Po petnajstih minutah igre je »pendolino« Pahor z desne strani lepo podal žogo v sredino, kjer kapetanu Fajtu ni bilo težko zatresti nasprotnikove mreže. Igra je bila moška, toda ni bilo grobih prekrškov. V drugem delu je Visintin za Sovodenjce dosegel še drugi gol, ko je z glavo lepo podajo Gorjana preusmeril v mrežo. Ekipa si tokrat res zasluži posebno pohvalo zaradi prikazane igre in borbenosti. V soboto bodo belo-modri gostili Fincantieri, ki je drugi na lestvici. OTROŠKA TELOVADBA - Pri AŠZ Sloga Igra glavno vodilo vadbe Drasič: »Danes je veliko otrok motorično nerodnih, vendar se te pomanjkljivosti lahko hitro odpravijo« 32 otrok se dvakrat tedensko v openski telovadnici posveča osnovnim telesnim vajam, skokom, metom, plezanju, plazenju, osnovam akrobatike pod vodstvom prof. Franka Drasiča AŠZ Sloga je prav gotovo eno od naših društev z najdaljšo tradicijo na področju otroške gibalne vzgoje za osnovnošolce, saj segajo začetki te dejavnosti že v sedemdeseta leta. Najprej je kakih deset let tečaje vodil prof. Ivan Peterlin, že pred mnogimi leti pa je to zahtevno nalogo prevzel prof. Franko Drasič. V vseh teh le tih se je šte vi lo otrok spreminjalo, včasih jih je bilo več, dru gič manj, le tos pa je na te -čaj vpisano lepo število dvaintride-se tih otrok, ki se v open ski te lo vad -nici zbirajo dvakrat tedensko, ob tor kih in če trt kih. O po te ku vad be nam je pro fe -sor Dra sič po ve dal sle de če: » Pri teh letih se morajo otroci igrati, zato tudi vse vaje potekajo v obliki igre. Pri taki obliki dejavnosti nimamo nobenih visokih ciljev, za otroke bi ta mo ra la bi ti ne ke vrs te do pol ni lo k redni šolski gibalni vzgoji. Posvečam se torej osnovnim telesnim vajam, skokom, metom, plezanju, plazenju, os no vam ak ro ba ti ke, vse pa v ob li -ki igre, ki je otro kom še po seb no pri Ne gre torej za uvajanje v kako specifično športno panogo? »Sploh ne! Sam sem tudi precej nasproten prezgodnji specializaciji, ki je otroci pri teh letih res še ne potrebujejo. Med urami telovadbe se sicer učijo tudi nekaj osnovnih vaj za igre z žogo (odbojko, nogomet in košarko), vendar spada to izključno v pridobivanje osnovnih spretnosti in ne v uvajanje v športno panogo!« V vseh teh letih ste lahko spremljali različne generacije otrok. Opažate med njimi kako razliko? »Vsekakor! Danes so žal otroci motorično neprimerno manj spretni kot pred nekaj leti. Ko pri-dej o prvič k otroški telovadbi, je med njimi veliko takih, ki so motorično nerodni, vendar se te pomanjkljivosti pri otrocih lahko relativno hitro odpravijo. Letos imamo telovadbo ponovno dvakrat tedensko (zaradi prostorske stiske se je tečaj telovadbe kar nekaj let odvijal le enkrat na teden) in pri tistih, ki redno vadijo, je že opaziti lep napredek.« / RADIO IN TV SPORED Sreda, 27. februarja 2008 PRIREDITVE 22 TRST - Pesniški večeri SSG Kreslinovi Venci Priljubljeni Vlado Kreslin, ki bo seveda prišel s kitaro, bo tokrat v vlogi avtorja knjige »Vlado me je poklical enkrat jeseni. -Sem napisal novo knjigo, veš,- pravi. Nazadnje, ko je bil pri nas v prenapolnjeni dvorani, mu je bilo tako lepo, doda. Da bi rad spet prišel. -Ne,- mu odvrnem: -Mi, mi bi radi, da spet prideš!-«. Tako piše realizator Pesniški večerov Slovenskega stalnega gledališča Janko Petrovec o ponovnem snidenju s priljubljenim glasbenikom in avtorjem, tokrat na temo, ki je vsem njegovim oboževalcem prav gotovo pri srcu, in sicer dolgoletno sodelovanje s člani Beltinške bande. »Venci - povest o Beltinški bandi« je očarljiva zbirka liričnih utrinkov iz dolgoletnega druženja avtorja z junaki legendarne glasbene skupine, ki je s svojo pristno, srčno govorico, življenjsko in glasbeno izkušnjo postala skoraj emblematična za Kreslinov izvirni način izražanja. V pesniški zbirki na duhovit način opisuje leta, ki jih je pre živel v družbi s sta rimi muzikan ti Bel -tinške bande, s katero se je posvetil ljudski glasbi in povzročil preporod etno glasbe na Slovenskem. Kreslin je v zadnjih dvajsetih letih z različnimi zasedbami ali samostojno izdal 13 albumov; zadnjega, pod naslovom »Cesta«, v preteklem letu. Napisal je glasbo za pet slovenskih filmov; igral je v dveh. Izdal je tudi pet knjig. Uvod v najnovejši, »Venci« (Založba Kreslin, 2006), ki bo tokrat doživela svojo prvo predstavitev v Trstu, je prispeval Feri Lainšček, priložen je DVD s posnetki nastopov Beltinške bande. V četrtek, 28. februarja, jo bo Vlado prinesel s sabo, prinesel bo kitaro, prinesel bo toplino in svoje zgodbe. Večer z naslovom »Venci.Vlado.Kreslin.« bo kot običajno ob 20.30 v Mali dvorani tržaškega Kulturnega doma s prostim vstopom. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti »Miserabili. Io e Margaret Thatcher« / Produkcija: Jolefilm. Urnik: v petek, 29. februarja in v soboto, 1. marca ob 20.30 ter v nedeljo, 2. marca ob 16.00. DVORANA BARTOLI Corrado Travan: »Sala d'attesa« / nastopa Compagnia L'Argante. Urnik: danes, 27. in jutri, 28. ob 21.00, v petek, 29. februarja ob 19.00, v soboto, 1. marca ob 17.00 in 21.00 ter v nedeljo, 2. marca ob 17.00. La Contrada Tennessee Williams: »La rosa tatua-ta«. Nastopa The Dreamers Productions srl. Režija: Francesco Tavassi. Urnik: v petek, 7. in v soboto, 8, ob 20.30, v nedeljo, 9. ob 16.30, v torek, 11. ob 16.30, v sredo 12., v četrtek, 13., v petek, 14. in v soboto, 15. ob 20.30 ter v nedeljo, 16. marca ob 16.30. Gledališče S. Giovanni (Ul. S. Cilino 99/1) Harold Pinter: »Prove d'autore« in »Victoria station«. / Nastopa gledališka skupina Teatro incontro. Režija: Simonetta Feresin. Urnik: v soboto, 1. ob 20.30 in v nedeljo, 2. marca ob 17.00, v soboto, 8. ob 20.30 in v nedeljo, 9. marca ob 17.00. TRŽIČ Občinsko gledališče Georges Perec: »L'arte e la maniera di abbordare il proprio capoufficio per chiedergli un aumento«. Nastopa Teatro Stabile di Innovazione iz FJK. Režija: Alessandro Marinuzzi. Predstave bodo do 1. marca vedno ob 20.45. Dario Fo: »Non si paga! Non si paga!«. Izvaja skupina Cherestani Produzioni. Režija: Dario Fo. Urnik: v torek, 4. in v sredo, 5. marca ob 20.45. VIDEM Teatro Palamostre Jutri, 28. in v petek, 29. februarja ter 1. marca ob 21.00 / »La caccia«, povzeto iz Evripidovih Bakantk. Nastop in režija: Luigi Lo Cascio. Nastopa CSS Teatro stabile di innovazione iz FJK. _SLOVENIJA_ KOPER Gledališče Koper Danes, 27. februarja ob 20.00 / »Ko-mikaze: Akcija!«. Gostuje skupina Ko-mikaze. ŠEMPAS Kulturni dom V soboto, 1. marca ob 20.00 / Marco Tassara: »Amour, amore, Liebe... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kju-der. Gledališka skupina KD »Brce« iz Gabrovice pri Komnu. BRANIK Kulturni dom V nedeljo, 2. marca ob 18.00 / Marco Tassara: »Amour, amore, Liebe... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kju-der. Gledališka skupina KD »Brce« iz Gabrovice pri Komnu. NOVA GORICA SNG Nova Gorica Jutri, 28. in v petek, 29. februarja ob 20.00 / Quentin Tarantino: »Stekli psi«. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 27. februarja ob 18.00 / Matjaž Zupančič: »Vladimir«. Jutri, 28. in v petek, 29. februarja -19.30-21.30 / Tennessee Williams: »Orfej se spušča«. V soboto, 1. marca ob 19.30 / William Shakespeare: »Sen kresne noči«. Gostuje Mestno dramsko gledališče Ga-vella Zagreb. V ponedeljek, 3. marca ob 18.00 / Matjaž Zupančič: »Vladimir«. V torek, 4. marca ob 19.30 / Ivo Svetina: »Ojdip v Korintu«. V sredo, 5. ob 18.00, v četrtek, 6. ob 19.30 in v petek, 7. marca ob 18.00 / Matjaž Zupančič: »Vladimir«. Mala drama Jutri, 28. februarja - 20.00-21.45 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V petek, 29. februarja - 20.00-21.30 / Yasmina Reza: »Art«. V petek, 7., v soboto, 8. in v ponedeljek, 10. marca ob 20.00 / Brian Friel: »Jaltska igra. Poigra«. MGL Veliki oder Danes, 27. ob 19.30 in jutri, 28. februarja ob 20.00 / Drago Jančar: »Lahka konjenica«. V petek, 29. februarja ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. V soboto, 1. in v ponedeljek, 3. marca ob 19.30 / Drago Jančar: »Lahka konjenica«. V torek, 4. marca ob 15.30 in 19.30 / Drago Jančar: »Lahka konjenica«. V sredo, 5. marca ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. V četrtek, 6. marca ob 19.30 / Elfriede Jelinek: »Mala trilogija smrti«. Gostuje Beogradsko dramsko pozorište. V petek, 7., v soboto, 8. in v nedeljo, 9. marca ob 19.30 / Joe Masteroff, John Kander, Fred Ebb: »Kabaret«. Mala scena MGL Danes, 27. februarja ob 20.00 / José Sanchis Sinisterra: »Carmela in Pauli- no, variete na fino«. Jutri, 28. februarja ob 20.00 / Tom Stoppard: »Rozenkranc in Gildenstern sta mrtva«. V petek, 29. februarja ob 20.00 / Avtorski projekt Gregorja Čušina: »Ha- V torek, 4. marca ob 20.00 / José San-chis Sinisterra: »Carmela in Paulino, variete na fino«. V sredo, 5. in v petek, 7. marca ob 20.00 / Sergi Belbel: »Mobilec«. V četrtek, 6. marca ob 20.00 / James Prideaux: »Gospodinja«. V soboto, 8. marca ob 20.00 / Miro Ga-vran: »Vse o ženskah«. Šentjakobsko gledališče V torek, 4. in v sredo, 5. marca ob 19.30 / J. Hašek: »Prigode dobrega vojaka Švejka, (črna komedija), režija Goj-mir Lešnjak - Gojc. V četrtek, 6., v petek, 7. in v soboto, 8. marca ob 19.30 / C. Goldoni: »Prebrisana vdova«, komedija. Režija: Luka Martin Škof. letna predstava. Režija: Antonio Gades in Carlos Saura. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Kulturni dom V soboto, 8. marca ob 20.15, velika dvorana / Koncert ob 8. marcu: »Nei-sha«. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 27. februarja ob 20.00, Gallusova dvorana / Simfonični orkester se-vernonemškega radia (NDR) iz Hamburga. Dirigent: Alain Gilbert. Jutri, 28. in v petek, 29. februarja ob 19.30, Gallusova dvorana. / Orkester slovenske filharmonije. Dirigent: Marko Letonja. »Yin & Yang«, Linhartova dvorana, baletni večer. Nastopa Balet SNG Opera in balet Ljubljana. Urnik: v torek, 11. in v sredo, 12. marca ob 19.30. _KOROŠKA_ CELOVEC Dom glasbe V nedeljo, 2. marca ob 14.30 / Koroška poje, ob 100-letnici rojstva dr. Franceta Cigana. Vstopnice v predprodaji v pisarni Krščanske kulturne zveze, 10.-Oktoberstrasse 25/3, Celovec, tel. 0463516243, e-mail: office@kkz.at, v Mohorjevi knjigarni, v knjigarni Haček ter eno uro pred koncertom. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom Danes, 27. februarja ob 20.30 / Glasbena matica - Koncertna sezona 2007/08: Kvartet Čajkovski - Moskva. Lev Maslovski - violina, Zahar Mala-khov - violina, Sergej Baturin - viola in Kirill Rodin - violončelo. Gledališče Verdi P. I. Čajkovski: »Anna Karenina«, balet / Urnik: danes, 27., jutri, 28. in v petek, 29. februarja ob 20.30, v soboto, 1. marca ob 15.00 in 20.30 ter v nedeljo, 2. marca ob 16.00. Mala dvorana V petek, 29. februarja ob 17.30 / »Buon compleanno, Rossini!«, nastopa Camerata Strumentale Italiana pod vodstvom Fabrizia Ficiurja. Gledališče Rossetti »La fin des terres«. Odrska postavitev: Philippe Genty in Mary Underwood«. Nastopa: Ater - Associazione Teatrale Emilia Romagna. Urnik: danes, 27. in jutri, 28. februarja ob 20.30. Maurizio Costanzo in Enrico Vaime: »Parlami di me«, muzikal / Urnik: v torek, 4., v sredo, 5., v četrtek, 6., v petek, 7. in v soboto, 8. marca ob 20.30 ter v nedeljo, 9. marca ob 16.00. GORICA Avditorij Danes, 27. februarja ob 17.30 / Koncert Gorni Kramer Quartet in Martina Feri. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine V četrtek, 6. marca ob 20.45 / Com-pania Antonio Gades, »Carmen«, ba- FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Bivša ribarnica: Ettore Sottsass: »Vor-rei sapere perche«. Na ogled do 2. marca od 10.00 do 19.00, zaprto ob torkih. Občinski pomorski muzej: do 2. marca 2008 je na ogled razstava »Drče in ladjedelnice v sedmem in osmem stoletju«. Možnost ogleda od torka do nedelje od 8.30 do 13.30, zaprto ob ponedeljkih in praznikih. V Palači Gopcevich bo do 2. marca na ogled razstava »Strehler privato - ca-rattere affetti passioni«. Urnik: od 9. do 19. ure. V Palači Gopcevich bo do 15. marca na ogled razstava »Da Vienna all'Eurpoa, Arthur Schnitzler e il suo tempo«. Urnik: od 9. do 19. ure. V Državni knjižnici bo do 29. februarja na ogled razstava »Da Vienna al-l'Europa, Arthur Schnitzler e il suo tempo«. V Državni knjižnici bo do 11. aprila na ogled razstava Adalberta Stifterja z naslovom »Stifter x 3«. Urnik: od ponedeljka do petka od 9.00 do 18.30, ob sobotah od 9.00 do 13.00. Muzej židovske skupnosti / do 31. marca bo na ogled razstava del Annamarie Ducaton Wolinsli z naslovom: »La Porta dell'Anima - Omaggio ad Anna Frank«. Urnik: ob nedeljah, ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 10. do 13. ure, ob torkih od 16. do 19. ure. Razstavni prostor Sanmichele 11: do 14. marca bo na ogled razstava »a+u« Dimitrija Waltritscha. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 19.00. V galeriji Narodnega doma razstavlja bolgarski fotograf Zafer Galibov. Razstava bo na ogled do 7. marca s sledečim urnikom: ponedeljek, torek in četrtek od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, sreda in petek od 17. do 19. ure. Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), priredi v petek, 29. februarja ob 18.00 odprtje likovne razstave Emme Malina Marinelli. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Bambičeva galerija, (Proseška ul. 131): do 29. februarja bo na ogled likovna razstava Matjaža Hmeljaka z naslovom: »Po-mejski iz-rezki«. Urnik razstave». od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt v zimski sezoni samo po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kra-skahisa.com. GORICA V Kulturnem centru Lojzeta Bratuža je na ogled mednarodna razstava v sodelovanju z Galerijo Rika Debenjaka iz Kanala ob Soči »Vojna in mir - Spomini in spomeniki«. Razstava bo na ogled do 29. februarja ob prireditvah in po dogovoru. Knjigarna Equilibri (Ul. Seminario in v E.QU. v Ul. Oberdan): še danes, 27. februarja je na ogled razstava »Unodi-due«. Razstavljata slikarja Manuel Grosso in Nicola La Rovere. Državna knjižnica (Ul. Mameli): slikarska razstava Terpictura (Avstrija -Italija - Slovenija) v organizaciji kulturnega centra Tullio Crali bo odprta danes, 27. februarja, ob 18. uri. Razstavljali bodo Birgit Bachmann, Antonio Crivellari, Jaun Arias Gonano, Ar-jan Pregl, Claudia Raza, Larissa To-massetti, Etko Tutta, Klavdij Tutta in Gloria Zoitl; na ogled bo do 15. marca od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30. Galerija La Bottega (Ul. Nizza): na ogled je razstava Diega Valentinuzzija z naslovom »Ricordi di Viaggio«; odprta bo do 28. februarja, med 10.30 in 12. uro ter med 16. in 19. uro. V hiši Morassi v grajskem naselju, bo v soboto, 1. marca, ob 10.30 odprtje fotografske razstave Gianfranca Abramija z naslovom Z Istro v srcu; na ogled do 8. marca med 10.30 in 12.30 ter med 16.30 in 17.30 razen nedelje in ponedeljka. DOBERDOB Center Gradina: do 2. marca, ob petkih med 17. in 20. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro, bo na ogled fotografska razstava z naslovom »Sta-ranzano. Le donne - I lavori nel Nove-cento«. _SLOVENIJA_ KOPER Galerija Severia (pristaniška ul. 3): razstava ob 110-letnici rojstva Avgusta Černigoja. Razstavljeno je preko 70 del, večina le-teh je prvič na ogled. Odprto do konca februarja. Urnik: od ponedeljka do sobote od 10. do 12. in od 14. do 18. ure. Informacije: 0038656278822 ali galerija@severia.si Nekatera dela so tudi naprodaj. Sedež Banke Koper: do konca februarja bo razstavljala slike pod naslovom »Sončna pesem« Mira Ličen Krmpotic. Sedež Banke Koper: do konca maja bo razstavljal slike Zvest Apollonio. Galerija Meduza: od petka, 29. februarja do konca marca bo razstavljal grafike Zvest Apollonio. SEŽANA Kosovelov dom: v Veliki galeriji razstavlja akvarele do 4. marca Andrej Kosič. AJDOVŠČINA V Pilonovi Galeriji je na ogled razstava arhitekta Svetozarja Križaja, rojenega v Ajdovščini. Prirejajo jo ob 30-oblet-nici postavitve stalne zbirke v Pilono- vi galeriji, ki jo je Križaj uredil in oblikoval ter zanjo bil leta 1976 nagrajen s Plečnikovo nagrado; do 7. marca od torka do petka med 10. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih, informacije na tel. 003865-3689177. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure; Sveta Gora ob nedeljah od 10. do 16. ure; grad Dobrovo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure; Kolodvor vsak dan od 10. do 17. ure; najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Cankarjev dom / v Prvem preddverju bo do 12. marca na ogled Prva dama -najstarejša človeška upodobitev na Slovenskem. ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (26. 2. 2008) Voctoravno/prolegat, orogeneza, rik, Boris, K.O., mako, Marjan, Nat, C. A., A. R., trg, Srebotnik, O. T., terasa, okoliš, Ran, mlin, moka, edi-nica, Vogel, lect, in, Atila; na sliki: Marjan Cernic / RADIO IN TV SPORED Sreda, 27. februarja 2008 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Risanka Pimpa 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Baldini e Simoni 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualna: Unomattina (vodita Eleonora Daniele in Luca Giurato) 9.35 Aktualno: Linea verde - Meteo verde 10.40 Aktualno: Dieci minuti di...pro- grammi dell'accesso 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (vodi Antonella Clerici) 13.30 Dnevnik 14.00 Dnevnik - Gospodartsvo 14.10 Variete: Festa italiana Storie 14.45 Nan.: Incantesimo 15.50 Variete: Festa italiana 16.15 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita (vodi Carlo Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti 21.10 Film: Rino Gaetano - Ma il cielo e sempre piu blu (biog., It., '07, r. M. Turco, i. C. Santamaria) 23.40 1.10Dnevnik 23.45 Variete: DopoFestival ^ Rai Due 6.35 Dok.: La Certosa di Pontignano 6.40 Dnevnik - Zdravje 7.00 Variete: Random 9.45 Aktualno: Un mondo a colori - Magazine 10.00 Aktualno: Tg2.it 11.00 Variete: Piazza grande 13.00 Dnevnik - Običaji in družba ter Dnevnik - Zdravje 14.00 Variete: Italia sul 2 15.50 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nan.: Streghe 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.00 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 19.50 Risanke 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Desperate Housewives (i. t. Hatcher, F. Huffman, M. Cross) 23.25 Športna odd.: La domenica sportiva 1.00 Dnevnik, sledi Punto di vista ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caf-fe di Corradino Mineo in Italia, istruzioni per l'uso 8.05 0.40 Aktualno: La Storia siamo noi 9.05 Aktualno: Verba volant 9.15 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.15 Nan.: Saranno famosi a Los Angeles 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 Aktualno: TgR Leonardo - Neapo-lis - L.I.S. 15.15 Variete: Trebisonda, sledi Melevi-sione 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.10 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole 21.05 film: C'era un cinese in coma (kom., It., '00, r.-i. C. Verdone) 23.05 Dnevnik - Deželne vesti in Primo piano 23.40 Dok.: Vota per me 0.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved 8.30 9.30 10.30 11.30 11.40 12.00 12.30 13.30 14.00 15.00 16.00 16.40 17.50 18.50 18.55 20.20 21.10 0.35 Nan.: Nash Bridges Nan.: Hunter Nad.: Saint Tropez Dnevnik in prometne informacije Nad.: Febbre d'amore Nad.. Vivere Nan.: Un detective in corsia Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber- lino Nad.: Sentieri Film: Pazzi a Beverly Hills (kom., ZDA, '91, i. S. Martin) Kratke vesti in prometne informacije Nad.: Tempesta d'amore 22.40 Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Walker Texas Ranger Film: Gangs of New York (dram., ZDA, '02, i. L. Di Caprio, D. Day-Lewis) Film: Savior (dram., ZDA, '98, i. D. Quaid) Canale S 13.00 13.40 14.05 14.10 14.45 16.15 17.20 18.50 20.00 20.30 21.10 0.00 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik Aktualno: Mattino cinque Dnevnik Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beautiful 16.50, 17.05, 18.15 Resničnostni show: Grande fratello Nad.: CentoVetrine Aktualno: Uomini e donne (vodi Maria De Filippi) Resničnostni show: Amici (vodi Maria De Filippi) Nan.: Settimo cielo Kviz: Chi vuol essere milionario (vodi Gerry Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza Resničnostni show: Grande fratel-lo Aktualno: Matrix (vodi Enrico Mentana) O Italia 1 6.05 Nan.: Otto sotto un tetto 6.40 13.40, 17.15 Risanke 9.05 Nan.: Happy Days 10.00 Nan.. Dharma & Greg 10.30 Nan.: Hope & Faith 11.00 Nan.: Prima o poi divorzio! 11.25 Nan.: Still standing 12.15 Aktualno: Secondo Voi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 15.00 Nan.: The O.C. 15.55 Nan.: Zack e Cody al Grand Hotel Rete 4 6.25 Nan.: Kojak 7.30 Nan.: Magnum P.I. 16.50 Nan.: Ned - Scuola di sopravvi-venza 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.10 Nan.: E alla fine arriva mamma! 19.40 Risanke: Simpsonovi 20.05 Risanke: Futurama 20.30 Kviz: La ruota della fortuna (vodi Enrico Papi) 21.10 Nan.: CSI: Miami (i. E. Procter) 22.05 Nan.: CSI: NY (i. G. Sinise, C. Gio-vinazzo) 23.05 Športna odd.: Controcampo - Ultimo minuto (vodi S. Piccinini) 0.55 Dnevnik - Šport 23.15 Nan.: Rebus 7.00 7.15 8.00 8.10 8.50 9.00 9.25 10.15 10.35 11.05 12.05 12.45 13.30 14.00 16.05 19.00 19.35 20.05 20.10 20.30 20.55 22.45 23.00 23.30 23.40 8.35, 13.10, 16.40, 19.30, 23.02, 1.32 Dnevnik 17.00 Risanke 8.30, 10.30 Aktualno: Buongiorno con Telequattro 2008 - Svetnik dneva, horoskop, pregovor Pregled tiska A tu per tu - Lettere a Don Mazzi Dokumentarec o naravi Debatna oddaja: Formato famiglia Aktualno: Obiettivo fisco Nan.: The flying doctors Klasična glasba Aktualno: Udinesismi Aktualno: In contatto con la Trieste Trasporti 2007/2008 Aktualno: ...Dopo il Tg Aktualno: La Tv delle liberta Nan.: Zanna Bianca Aktualno: Rotocalco ADN Kronos Športne vesti Aktualno: Qui Tolmezzo Gledališče: Il Rossetti Deželni dnevnik Nan.: Garibaldi, eroe dei due mon-di Aktualno: Vprašanja Illyju Vremenska napoved Aktualno: La regione dei cittadini Stoa La 7 7.00 9.15 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00 16.00 18.00 19.00 20.00 20.30 21.30 23.25 0.50 Aktualno: Omnibus Aktualno: Due minuti un libro Nan.: In tribunale con Lynn Nan.: Il tocco di un angelo Nan.: Cuore e batticuore Dnevnik in športne vesti Nan.: Il commissario Scali Film: Bravissimo! (kom., It., '55, i. A. Sordi, M. Riva) Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Jarod il camaleonte Nan.: Stargate SG-1 Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Aktualno: L'infedele Film: I vicini di casa (kom., ZDA, '82, r. J. G. Avildsen, i. J. Belushi, K. Walker) Dnevnik (t Slovenija 1 7.00 8.00, 9.00, 13.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.05 9.40, 10.30, 15.45 Risana nanizanka 9.30 16.40, 18.40 Risanka 9.55 Dok. nan.: Medvedki 10.00 Zlatko Zakladko: Morski Gaj (pon.) 10.45 Knjiga mene briga: Uwe Timm (pon.) 11.00 Z glavo na zabavo (pon.) 11.25 Dok. serija 11.55 Marjana Lipovšek, portret mezzo- sopranistke (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Ars 360 (pon.) 13.35 Umetni raj (pon.) 14.00 Mednarodna obzorja: Rusija (pon.) 15.10 Mostovi - hidak 16.05 Kviz: Male sive celice 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.35 00.35 Dok. oddaja 18.30 Žrebanje Lota 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Film: Kaj ženske ljubijo 21.55 Prvi in drugi 22.15 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.25 Omizje (T Slovenija 2 6.30 Zabavni Infokanal 7.55 Hri-bar (pon.) 9.00 0.55 Seja Državnega zbora 15.15 Stockholm: SP v smučarskih tekih, sprint (M in Ž) 17.00 Dok.: Zaljubljeni v živali 17.25 Mostovi - Hidak (pon.) 18.00 Poročila 18.05 Črno beli časi 18.20 Diagonale 18.55 Večerni gost: Prof. dr. Borut Geršak (pon.) 20.00 Prvaki na ledu: Mednarodna drsalna revija (Ljubljana) 21.30 Peter Handke: Kaspar (Tv prir. predstave Slov. mlad. gledališča) 22.25 Dok. oddaja Koper 13.45 14.00 14.20 14.30 15.00 16.25 17.25 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 20.00 20.40 21.10 22.00 22.15 23.15 23.45 0.45 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Euronews Globus Film: Alice (r. C. Hupper, i. C. Pascal, A. Dussolier) Folkest Nautilus Primorski mozaik (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved Primorska kronika Vsedanes - TV dnevnik, vremenska napoved, športne vesti Šport Odmev Pogovorimo se o... Dok. oddaja: City Folk Italijanska popevka in jazz 0.30 Vsedanes - TV dnevnik Dok. oddaja Artevisione - kult. magazin Iz arhiva po Vaših željah Čezmejna TV - TV TGR FJK -Deželne vesti Tv Primorka 10.30 Dnevnik Tv Primorka, vreme 11.00 23.30 Videostrani 17.00 Športni ponedeljek (pon) 18.00 Maja in čarobna skrinja 18.40 Video spot 18.45 Avto za vas 18.50 Bovec 19.00 Primorski župani (pon.) 19.55 EPP 20.00 23.00 Dnevnik Tv Primorka, vreme 20.30 Sodobna umetnost (pon.) 21.00 Odprta tema: Tvegano življenje mladih 22.05 Rally magazin - pregled 2007 (pon.) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro vmes koledar, pravljica in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Tema tedna; 9.00 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga - Desa Muck: Pasti življenja: drugič! (16. nad.); 10.40 Yugonostalgija; 11.00 Studio D; sledi Napovednik; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z Bazovico v srcu; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbena skrinjica; 18.00 Ženske v renesansi; 18.40 Jezikovne reže; 19.20 Napovednik, sledi Večerni list, 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnev-nik; 13.45 Aktualnosti; 14.45 Poslovne informacije; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 20.00 Mladi slovenski talenti; 20.30 Glasbeni abonma; 22.30 Rock roko umije. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Commento in studio; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiachieradio; 14.10 Leto šole; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Etnobazar; 19.00 Le note di Giuliana; 20.00 Radio Capodistria Sera; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.30 Commento in studio; 23.00 Prosa; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 7.45 Plodovi narave; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že ve ste?; 9.20 Pregled tiska; 9.30 Glasba za otroke; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice, obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evropska postaja; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.50 Iz sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Medenina; 22.00 Zrca- lo dneva; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.00, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.20 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Kje pa vas čevelj žuli; 12.00 Evropa osebno; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.45 Glasbena uganka; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.00 Vzhodno od ročka; 17.40 Šport; 18.00 Express; 18.45 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Na piedestal; 23.30 Glasba. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Spominčice; 13.05 Ars futura; 13.30 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Radijska igra; 18.15 Intermezzo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session. RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Glasbena mavrica; 21.03-22.00 Večerni spored; Radio Agora dnevno: 10.0014.00/18.00-2.00; Radio Korotan 2.0010.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG |Fj Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Četrtek, 28. februarja 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež ôVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika 1000 o GRADEC 2/15 CELOVEC O 2/13 TOLMEČ O 1/11 TRBIŽ O 0/10 o 0/11 KRANJSKA G. q XX > ČEDAD O^ VIDEM O 3/8 O 2/9 — ¿aN LJUBLJANA U^T .. ___________3/14 O-1/14 S. GRADEC CELJE 2/16 O MARIBOR o 0/16 PTUJ O M. SOBOTA 01/16 O KRANJ O PORDENON 3/8 GORICA O 5/9 4/9 POSTOJNA O 3/11 KOČEVJE - o J ČRNOMELJ N. MESTO 4/16 O ZAGREB 2/17 O REKA 4/12 ÎNAPOVED ZA DANES' LIZBONA O 11/20 MADRID O 2/15 oRIM Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. ^ - SKOPJE O V1/21 .„ATENE ^ ,J/18 O-C'.. Od morja do predalpskega pasu bo pretežno oblačno in zamegljeno, ponekod bo nastala megla. Možno bo krajevno rosenje. V Alpah bo spremenljivo oblačno. Zjutraj se bo povsod pooblačilo in čez dan bo pretežno oblačno. Ponekod bo občasno rahlo deževalo, količina padavin bo zelo majhna. Jugozahodni veter bo popoldne povsod ponehal. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 6, najvišje dnevne od 9 do 16 stopinj C, na vzhodu do 18 stopinj. Proti nam priteka od jugozahoda zelo vlažen zrak. Jutri bo Nad Skandinavijo je ciklonsko območje, oslabljena fronta dotok vlažnega zraka prehodno ponehal. bo čez dan oplazila tudi naše kraje. Od zahoda bo dotekal nad naše kraje nekoliko hladnejši in bolj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.48 in zatone ob 17.48. Dolžina dneva 11.00. r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 8.58. A BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv obremenjen, veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje mirno, temperatura morja 8,2 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 0.23 najvišje 31 cm, ob 7.56 najnižje -20 cm, ob 13.29 najvišje -4 cm, ob 16.46 najnižje -9 cm. Jutri: ob 0.28 najvišje 23 cm, ob 9.55 najnižje -18 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ........... 12 2000 m............0 1000 m ........... 7 2500 m ...........-3 1500 m............2 2864 m...........-4 UVINDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 7,5; po nižinah 6,5; ob oblačnem vremenu ne bo presegel 3. O GRADEC -1/11 ¿1 . CELOVEC O -1/10 TRBIŽ O 0/10 o -3/9 KRANJSKA G. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER O -1/9 S. GRADEC TRŽIČ C—„-> 2/12 Q KRANJ o ^ LJUBLJANA 5/11 POSTOJNA O 1/11 KOČEVJE REKA 8/15 CELJE 3/11 O MARIBOR o 1/10 PTUJ O M. SOBOTA 01/10 N. MESTO 5/12 O ZAGREB 6/13 O Od morja do predalp bo povečini oblačno, v nočnih urah bo v nižinah in ob morju zamegljeno. V Alpah bo spremenljivo. (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri bo pretežno oblačno, dopoldne bodo ponekod še rahle padavine. Nekoliko hladneje bo. V petek bo na vzhodu deloma sončno, drugod pretežno oblačno in na zahodu bodo občasno manjše padavine. Ponovno bo zapihal jugozahodnik. ZGODOVINA - Nenavadna teza Norvežana Williama Hakvaaga Je Hitler med vojno slikal Disneyjeve palčke? OSLO - Hitler kot slikar razposajenih palčkov iz filma o Sneguljčici Walta Disneyja: 59-letni Norvežan William Hakvaag v majhnem muzeju, posvečenem II. svetovni vojni, na Lo-fotskih otokih ter v mednarodnih medijih predstavlja akvarele, ki jih je po njegovem prepričanju leta 1940 naslikal Adolf Hitler, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Skandinavci to absurdno tezo zavračajo, tako kot tudi groteskno razlago ozadja, da je hotel namreč s palčki "narediti vtis na Evo Braun in ji sporočiti: Poglej, kaj tudi zmorem". Hakvaag j e lani za 200 evrov na dražbi na Bavarskem od neke Nemke kupil akvarel gorske kmetije in Alp v ozadju, s podpisom "A. Hitler 40". Pri menjavi okvirja je Norvežan naletel na štiri skrite akvarele manjših dimenzij - tri z motivi ameriške risanke Snegulj-čica in sedem palčkov, ki so ga prvič predvajali leta 1937, vse s podpisom "A. H.", in po do bo Os tr žka. Dnevniški zaznamki nacističnega ministra za propagando Josepha Goeb-belsa kažejo na to, da je Hitler razpo-la gal s fil mom o Sne gulj či ci in bil nad njim navdušen. Norveška televizija, ki je intervju va la Ha kvaa ga, je po va bi la tu di do -mačega umetnostnega zgodovinarja Tommyja Sorboja, ki je potrdil, da je papir, na katerem so akvareli, precej star, pa tudi podpis bi lahko pripadal Hitlerju. Izrazil pa je dvom, ali nemški nacistični vodja v prvem polnem letu vojne leta 1940 ni imel "še kaj drugega v mislih kot slikanje figur iz risank". Odkritje z začetka 80-ih let, ko je nemški ponarejevalec Konrad Kujau napisal "Hitlerjev dnevnik", Hakvaaga ne skrbi preveč, ko pravi: "Od samega začetka sem vedel, daje ponaredek." V primeru akvarelov pa, nasprotno "vse štima". Podobe palčkov so po njegovem "pomembne in kažejo, kakšen je bil Hitler v resnici". Seveda bi se ob to razlago lahko marsikdo spotaknil, saj je Hitler poleg akvarelov, če so res njegovi, še marsikaj napravil. (STA) POLITIKA - V znak prijateljstva Condoleeza Rice dobila korejski vzdevek DRUŽBA - Raziskovalni center Pew ZDA so slej ko prej globoko verna država WASHINGTON - ZDA ostajajo globoko verna država z veliko večino krščanskega prebivalstva. Obenem v ZDA narašča število ljudi, ki niso povezani z nobeno vero, pri čemer najbolj izgublja katoliška cerkev, ki pa se ji to ob nenehnem pritoku priseljencev iz Latinske Amerike ne pozna občutneje. To so glavne ugotovitve nedavne raziskave Raziskovalnega centra Pew. Raziskavo o veri in javnem življenju, ki je zajela 36.000 odraslih Američanov, so opravili leta 2007, rezultate pa objavili v ponedeljek. Kot je pokazala, v ZDA živi 78,4 odstotka kristjanov, pet odstotkov je pripadnikov drugih religij, 16,1 odstotka pa jih ne pripada nobeni veri. Število ljudi, ki se ne prepoznavajo v nobeni religiji, je tako v zadnjih letih občutno poraslo, saj je bilo takšnih v podobni raziskavi pred desetimi leti le okrog sedem odstotkov. Katoličanov je v ZDA 23,9 odstotka in tako ostajajo največja posamična krščanska ločina, vendar pa se je deset odstotkov Američanov, ki so bili vzgojeni kot katoličani, tej veri v svojem življenju odpovedalo. Padec števila domačih vernikov se katoliški cerkvi v ZDA sicer ne pozna, saj se število nenehno obnavlja s priseljevanjem iz katoliške Latinske Amerike. Condoleezza Rice in novi predsednik Lee Myung Bak ansa SEUL - Ameriška državna sekretarka Condoleeza Rice je med obiskom v Južni Koreji v znak prijateljstva med državama dobila korejski vzdevek. "Ra I-su", kot so jo poimenovali, pomeni "hruškov cvet ne-nadkriljive lepote", poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ime označuje zvestega in pokončnega državnega uslužbenca, ki ga zavezniki spo- štujejo, je AFP povzela Društvo juž-nokorejsko ameriškega prijateljstva. Predstavniki društva upajo, da bo korejski vzdevek visoke ameriške funkcionarke še izboljšal odnose med državama. Riceva, ki se je v Južni Koreji udeležila zaprisege novega predsednika Lee Myung Baka, sicer ni prva Američanka, ki je dobila korejsko ime. (STA)