p s ^ § Za pol let*.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 L n Največji slovenski dnevnik V«|ja za vse leto - $6.00 celo leto $7.00 j GLAS NARODA list slovenskih .delavcev v Ameriki. i—mi O— Matter, September 21, IMS, at the Pert Office at New York, N. X, wider Act ef of March 3, 1879 NO. ltt. — STEV. 1SS. NEW YORK, WEDNESDAY. AUGUST 12, 1931. — SREDA, 12. AVGUSTA 1931 vomica PROTOKOL 0 HOOVERJEVEM NAČRTU PODPISAN s • - ___ Amerika naj bi posnemala Kanado NEMČIJA MORA V TEKU DESETIH LET TOČNO PLAČATI VSE ZAOSTALE ZNESKE Moratorij se tiče izplačil v znesku tristopetinosem-desetih milijonov dolarjev. — Podpisani protokol je veljaven izza 1. julija. — Moratorij se ne tiče raznega, blaga, ki ga mora prispevati Nemčija na račun reparacij. — Zaostalo vsoto bo morala Nemčija brezpogojno plačati in sicer brez vsakega odlašanja. — Grško-bolgarska posvetovanja. NA KUBI JE OBSEDNO STANJE 3000 oboroženih revolu-cijonarjev je pripravljenih na boj. — Boji iztočno od Havane. LONDON, Anglija, I I. avgusta. — Danes so bile uveljavljene tehnične odredbe, ki so potrebne za izvedo Hooverjevega načrta, ki določa leto dni1 trajajoči moratorij v plačevanju vojnih dolgov in reparacij. Odredbe določajo, da Nemčiji ne bo treba v tekočem fiskalnem letu plačati nobenih reparacij, zaostalo vsoto bo pa morala plačati v teku desetih let. Danes so se zbrali tukaj poslaniki prizadetih držav in finančni izvedenci ter po kratkih nagovorih podpisali formalen protokol, ki je veljaven že od I. julija. Plačila, ki so za to leto suspendirana, znašajo S385,000,000. Neoziraje se na moratorij, se bodo pa morala vršiti plačila v blagu (n. pr. premogu) na račun reparacij. Finančni izvedenci so podali tudi jako značilno izjavo, ki se glasi, da bo treba zaostala plačila plačati tekom desetih let in sicer brezpogojno, brez vsakega izgovora. Na konferenci Združene države niso bile ofici-jelno zastopane. * Navzoč je bil sicer ameriški poslanik v Belgiji, Hugh Gibson, toda le kot opazovalec. Gibson protokola ni podpisal. Posvetovanja finančnih izvedencev so se vršila tri tedne in sicer pod vodstvom Sir Fridericka Leith Rossa. S svojim delom so pričeli izvedenci že pred konferenco sedmih sil, ki se je vršila v Londonu. Finančni izvedenci so izjavili, da bodo vpošte-vali protest Jugoslavije, ki pravi, da se ne more zadovoljiti s Hooverjevim načrtom, ki je ne bo prinesel nobenega dobička, pač pa le škodo. Jugoslavija ima namreč od svojih bivših sovražnikov več dobiti, kot pa znašajo obveznosti, ki jih mora plačati zaveznikom. Komisiji je bil predložen tudi spor, ki je nastal med Grško in Bolgarsko zaradi reparacijskih plačil. Komisija je odvrnila, da se z zadevo ne more ba-vi ti. in naj skušata obe državi medsebojno rešiti to vprašanje. ' 'V splošnem so komisiji izvedencev povzročale največ preglavic male države, ki so precej uspešno dokazale, da jim bo Hoover jev načrt škodil. Pomisliti je pa treba, da je Hoover stavil svoj predlog v prvi vrsti zato, da pomaga Nemčiji ter da ji nekoliko olajša neznosna finančna bremena. Francija, ki se je dolgo časa odločno protivila predlaganemu moratoriju, se je slednjič pomirila ter sprejela predlog z malenkostnimi pridržki. j HAVANA, Kuba, 11. avgusta. — | Cela Kuba. je pod obsednim stanjem. Predsednik Machado je dobil danes od kongresa dovoljenje, da pokliie pod orožje vsakega Kubanca, da napravi konec vstaškemu gibanju. V Guanabano, obrežnem kraju iztočno od Havane, so se še završili boji med vojaštvom in vstaši in pri tem je bil ubit neki korporal ter več vojakov. Prejšnji predsednik Men očal se je izkrcal v Ni pes zalivu, da zaneti V—m vstajo proti Machadu. Tukaj so krožila poročila, da je pozval Menocal prebivalstvo, naj požene vlada iz urada. 3000 revolucij oirarjev je pripravljenih na boj. Notranji minister pa je izjavil, da bo sedanja vlada zatrla vsako vsta-ško gibanje. V Santa Ana Finca v bližini Havane je prišlo danes da nadaljnih I izgredov, pri katerih je bilo ranjenih dosti ljudi. V zaprtem vseučilišču je eksplodirala velika (bomba. Pri tem so bile poškodovane tri osebe. SANTIAGO, Kuba, 11. avgusta — čeprav vlada velika napetost, je vendar vse mirno. Vojaške oblasti imajo položaj debro v rokah in opazujejo vsaki korak vstašev. KOMUNISTIČNI KANDIDAT V CHILE 8ANTXAOO, ChUe, 11. avgusta. — Komunistična stranka Je imenovala ElUaoa Lolerte kandidatom za predsedniško mesto. Volitve se bodo vrtile meseca oktobra. Laferte Je ROMUNSKA BANKA ZAPRTA BUKAREŠTA, Romunska, 11. avgusta. — Danes je zaprla svoja vrata "Bank of Drekoviz'', ena največjih romunskih bank. Rečeno Je bilo, da Je zašla banka , v hipne finančne težkoče ter da bo začela po par tednih zopet poslo-I vati. POTI NEMŠKIM KOMUNISTOM "Rote Fahne" suspendirana za dva tedna. — Izdane so tudi druge odredbe za zatrt je komunistov. — Položaj v Berlinu. BERLIN, Nemčija, 11. avgusta. — Stroge odredbe, ki se tičejo zatrtja komunizma in aretiranja vseh oseb, odgovornih za zadnje izgrede, so bile uveljavljene. Policijski ravnatelj je razpisal nagrado 20,000 mark za aretacijo ter obsodbo oseb, ki so ubili dva policijska stotnika. Vsa rfaorovanja na Buelow-trgu so biii za nedoločen čas prepovedana. Komunistični list "Rote Fahne" je bil suspendiran za dobo dveh tednov. Liebknechtovo hišo, glavni stan komunizma, je zasedla policija. Kance lax Bruening in zunanji minister Curtius sta se vrnila danes zjutraj iz Rima, kjer sta se posvetovala z italijansko vlado. V narodnem glavnem stanu Stahlhelma je bilo objavljeno, da bo vložen protest proti kršenju pravic zborovanja. LINDBERGH JE MORAL PRISTATI Petinsedemdeset milj vstran od Nome, kamor je bil namenjen, je moral vsled goste megle pristati. NOME, Alaska, 11. -avgusta. — Včeraj sta odletela Col. Charles A. Lindbergh in njegova žena s Point Barrow proti Nome. Svojega cilja zastran gaste megle nista mogla doseči. Zvečer sta pristati na Seward polotoku. Poročila, ki so dospela sem, ne javljajo natančno, kje sta pristala, teda zdi se, da se nahajta nekje ob Kontzebue zalivu. Razdalja med Point Barrow in tukajšnjim krajem znaša nekaj nad petsto milj. POINT BARROW, Alaska, 11. avgusta. — Sprva je bilo rečeno, da se bo podal polkovnik Lindbergh s svojo ženo na Japonsko na počitnice. Toda vse kaže, da v tem slučaju ne gre aa počitnice. Lindbergh je tehnični svetovalec za Paan-American Airways, in svr-! ha njegovega sedanjega poleta je najbrž, da najde najoolj pripravno' pot za zračno pošto med Ameriko in daljnim Iztokom. CRAMERAŠE POGREŠAJO Norveški letalec je pripravljen obnoviti iskanje. — Cramer je morda na Norveškem. KODANJ, Danska, 11. avgusta — Močan vihar, ki je razburkal Severno morje, je preprečil iskanje ameriškega letalca Parkera Cramer jo, ki bi bil moral dospeti že včeraj sem Ladje, ki so kljub temu odšle na morje, so d^aile povelje, naj ia:ejo enokrilnik, s katerim je hotel priti letalec preko Faroe otokov. Cramer je izurjen letalec in vsled tega se domneva, da je najbrž pristal na norveški obali. SPOPAD MED INDIJCI IN MOSUMANI AKOLA, Indija, 8. avgusta. — Veliko število moslimanov je napadlo s palicami in kamenjem indijsko procesijo, ki se je vršila po tukajšnjem mestu. Prišlo je do vročih spopadov, v katerih^e bilo ranjenih več oseb. Policija je slednjič napravila mir. M0SLIMANI BOJKOTIRAJO KONFERENCO Mohamedanci zahtevajo obširne polnomoči. — Dosti Amerikancev bi rado odšlo v Indijo. AT.ATTABAD, Indija, 11. avgusta. Mohumedanci, ki se udeležujejo tu Uacrujočega konventa, so sklenili bojkotirati konfernco v Londonu. To je predlagalo 19 mohamedan-£kih delegatov, ki predstavljajo manjšino na konferenci. Dalje so zahtevali bojkot za slučaj, če bi bile odklonjene njih zahteve. Zahtevajo tretino vseh sedežev v centralnem zastopstvu ter večino sedežev v kabinetu. Meje bi bile določene po postavi, BOMBAY, Indija, 11. avgusta. — Številni Amerikanci so pismeno naprosili Mahatmo Gandhij-a za dovoljenje, da vstopijo v njegovo uzor-no državo, ko bi bila ustanovljena. Gandhi je odgovoril: — Vi bi morali vedeti, da je podnebje v Indiji tako, da zahteva v pošte van je vseh pravil za zdravo življenje. — Z denarnimi sredstv se mora jo vsi založiti, ker je dežela revna in potrebuje dosti od onih, ki hočejo živeti tukaj. V nobenem slučaju pa ni treba prestopiti v našo vero. Vsakdo ha moral živeti po svoje ter razumeti vse vere, ki so potrebne. VSEPOVSOD VLADA VZDRŽNOST Mrs. Marion Booth Kelley, ki se odločno zavzema za preklic suhaške postave v Združenih državah, je prepotovala kanadske province Quebec, Ontario in New Brunswick. Vsega skupaj je prevozila dva tisoč šeststo milj dolgo pot ter ne more prehvaliti, kar se zmernosti tiče, tamošnjih razmer. GANDHI ZAHTEVA ENAKO PLAČO ZA VSE BOMBAY, Indiaja, 9. avgusta. — Včeraj je govoril pred skupščino trgovcev indijski nacionalistični voditelj Mahatma Gaidhi in jih pozval naj nehajo prodajati alkoholne pijače. Nato .je nakratko opisal, kakšne razmere bodo nastale v Indiji ako dosežejo Indijci samostojnost. V bodoči indijski državi bodo študirani in izobraženi ljudje isto-toliko plačani kot navadni delavci. — Zdravniki, — je rekel, — ki zdaj zahtevajo za obisk pet dolarjev, se bodo morali zadovoljiti z desetimi centi. Advokatje, ki zahtevajo pet tisoč dolarjev, bodo dobili kvečjem petdeset centov, Temelj resnične svobode sta prostost in zadovolj -stivo, ne pa stremljenje po razkošnem življenju. POLET D0-X RJO DE JANEIRO, Brazilija, 9. avgusta. — Nemšfco velele talo DO-X je v soboto popoldne odletelo iz San Luis proti Para. KITAJSKA BOLNIŠNICA SE JE PORUŠILA HANKOV, Kitajska, 10. avgusta. Vsled neprestano naraščajoče vode se je porušil včeraj del Hankow Union Mission bolnišnice. Štiristo bolnikov in strežnikov je utonilo. NEZAPOSLENOST V NEMČUI BERLIN, Nemčija, 11. avgusta. — Dne 31. julija je Wlo v Nemčiji 3,976,000 nezaposlenih. 15. julija- jih je tabo 20,000 manj. S "PRINCESINJO" SO ZELO OBZIRNI WASHINGTON, D. C., 10. avgusta. — V Ameriki biva že dalj časa Anastazija Čagkovska, ki pravi, da je najmlajša hči ruskega carja, kateri se je posrečilo nji ti bol j še vikom. Zanjo se je zavzela neka "visoka" ameriška dama. Razni časnikarji so ponovno dokazali, da je ženska čisto navadna pustolovka, tada delavski department ji je dovolil, da se sme še šest mesecev muditi v deželi. Delavski urad je mnenja, da je težko deportirati človeka iz Amerike v Rusijo, ker med državama niso obnovljene diplomatske zveze. ADVERTISE in "GLAS NARODA" Posebno v enih pokrajinah, kjer žive Kairadci francoskega izvora, ko jih predniki se tekom revoluci-jonarne vojne niso hoteli boriti proti Angliji, so razmere vzorne. Prebivalci točno izpolnjujejo vse postave, tikajoče se prodaje opojnih pijač. Nikjer na .poti ni opazila pijancev in obcestnih beznic. Vsepovsod prevladuje resnično razpoloženje za zmernost. Mrs. Kelley je članica komisije, ki naj bi študirala in priporočila kontrolo nad prodajo opajnih pijač v državi New York, ter je ena voditeljic ženske organizacije za reformo narodne prohibicije. Prepotovala je že razne dežele in natančno proučila razmere. Prepričana je, da se je prohibi-cija v tej deželi popolnoma izjalovila. Noče pa priporočiti nobenega definitivne»a sistemu kontrole, češ, da bodo to uredile posamezne države. kakorhitro po 18. amendment preklican. — Ameriška mladina naj (bi prišla v Kanado — pravi Mrs. Kelley — in se tukaj na lastne oči prepričala, kaj je prava zmernost in treznost. S tem seveda ne mislim onih kanadskih krajev, kamor prihajajo Amerikanci žejo gasit, ker jim je to gašenje v domovini prepovedano. — Predvsem sem si ogledala male kraje, toda po gostilnah nisem videla pijače. Pijačo človek lahko kupi v državnih trgovinah, in nadvse razveseljivo dejstvo je, da te trgovine niso prenapolnjene. — Tudi v Kanadi cvete po nekaterih krajih butlegarstvo, toda namenjeno je izključno le za Ameri-kance. — Ko je bila v Quebecu in Onta-riu tekom vojne prohibdciji, je mladina istotako pila kot pije zdaj v Združenih državah. Zdaj je vse drugače. Državljani z nekakim ponosom izplolnjujejo lokalne postave, ki določajo, prodajo alkoholnih pijač. JENHIŠAN SE JE VRNIL Nankinška vlada se mora baviti z novim problemom. — Kantončani so se spopadli z naci jonali-sti. ŠANGHAJ, Kitaska, 10. avgusta. Navzlic temu, da se je Šijusanova vstaja zadnji teden izjalovila, se mora baviti nankinška vlada z novim problemom. Iz pregnanstva v Darienu se je namreč vrnil v Šansi general Jensisan, ki so ga več leč nazivali "vzornega" guvernerja San. si province. Navzlic temu, da je njegov po- -vratek povzročil precej razburjenju, prevladuje splošno mnenje, da je I prišel nekoliko prepozno, da bi mo- i gel Nankingu kaj prida škodovati, i i Tukaj se vrši važna konferenca, koje namen je uravnati spor meti j j šekodvo vlado in kan tonskimi 'vstaši. HONGKONG. Kitajska, 10. avgusta. — v Talyuling gorovju se je za-vršil vroč spopad med kan tonskimi s vstaši in n-acijonalisti. Obe stranki sta imeli precej mrtvih. AMERIKANCA OBDOLŽENA SP1J0NAŽE TOKIO, Japonsko, 11. avgusta. — Amer. letalca Pangborn in Hern-den, pri katerima je našla japonska policija nad sto filmskih po-snetkov raznih japonskih utrdb, sta obdolžena špijonaže. Z zadevo se že Za pol leta-------- Buhacrlptloo Yearly >100.__ Advertisement on Agreement.__ "Olaa Naroda* iahaja vaaki dan hnanB nedelj In praralkor._ In iMirtinnatl ae n« priobčujejo. Denar na] ae bla-mn6A ndMliafcl do Money Order. Pri apremembl kraja narotalkov. K2£io!da ae nam turn prejtaje bivališče naanaai, da hitreje najdemo naslovnika. NARODA**, ti« W. lBtta Street. Ne« York. N. Y. Telephone: CHeteea 3—3878 ITALIJANI IN AFRIKA Italijani so z okupacijo oaze Ku- pokrajin italijanske Afrike, se je fra dosegli brez dvoma lep uspeh. Po itaHja obrnila na egiptsko vlado z skoraj triletnih vtrajnih naporih zahtevo, naj omemogoii tudi vsako plapola sedaj savojska zastava na zvezo upornikov z Egiptom. V Rai-naj južnejših toč k ali Tripiiitanije in' ru so to odklonili, češ, da M s tem Cirenaike. Samo še atari "gorski J grešili proti tverski solidarnosti isla-volk" Omar el Muktar ae je uporno ma. Za to je dal GraziaSii svojim DOAK ODGOVARJA Kot poroča no, je izdala Wkkorshamova komisija poročilo ^lede ravnanja s priseljenci in deportiranei na KU is IslaiKlu in dru^h priseljeniških postajali. Ker spada priseljeniški urakl v področje delavskega tajnika, je umevno, da delavski tajnik Doak ni bil poročila prav posebno vesel. Toda iz zagate se je treba izkopati. Doak pravi enostavno, da se ne tičejo očitki njega, pač pa njegovega jprednika, bivšega delavskega tajnika in sedanjega zveznega senatorja Davisa. To je deloma res, in senator Davis bo na to odgovoril. Dejstvo je pa tudi, da so se v času Doakovega urado* vanja za vršili napadi na miroljubne cerkvene skupščine, katere so priredili priseljenci. Priseljeniški uradniki so upali, da bodo na teh skupščinah zalotili kaj nepostavno priseljenih, katere ImkIo deportirali. In nadalje je dejstvo, kla so priseljeniški uradniki odvedli na policijsko postajo vse one udeležence, ki se lii-> mogli takoj izpričati, da so prišli v deželo postavnim potom, oziroma, da so državljani Združenih držav. l*roti takemu početju so protestirali že razni senatorji in poslanci, in zagotovljeno jim je bilo, da se taki slučaji ne bodo več ponovili. Delavski tajnik pravi v svojem odgovoru: — Poglavitno je, da ima ameriški narod pravico, deportirati vse lujezemske zločince in inozemce, ki so prišli nepostavnim }Hrtom V deželo. V tem ozira zavzema absolutno pravilno stališče. Nihče mu ne more oporekati, če pravi, da je ena prvih nalog njegovega departinenta, očistiti deželo tujezemskih zločincev. Ali je pa nevarnost v tem pogledu res tako velika, kot jo skuša predočiti delavski tajnik Doak? Ali so butlegarji, raketirji in gangster j i res sami ino-:».«'iiiei, kot bi rad dokazal delavski tajnik Doakf . - Wickershamova komisija je tudi na to odgovorila ter O' 1 ločno poudarila, da so za širjenje zločinskega vala v prvi vrsti odgovorni turojeni Amerikanci, ne pa inozemci. Ko se bo sestal prihodnji kongres, mu namerava predsednik Hoover predložiti priporočila Wickershamove komisije. Kongres bo gotovo vpošteval dejstva, ki jih je dognala komisija in ne bo poslušal kričanja takozvanih 4,sto-procentnih" Amerikancev, ki bi radi priseljenca v žlici vode utopili. držal na visoki planoti Cirenaike; bil je zadnja ln edina nada nomadskih beetuinov, ki se upirajo italijanski okupaciji. Sedaj je padla železna roka fašizma tudi na njega in njegove pristaše. Italijansko politiko v Afriki vodi znani general Graziani. Že ko je prišel na svoje mesto v Bengasiju, je general Graziani spoznal, da ne bo kos upornikom s samimi vojaškimi operacijami, ker je Muktar, čeprav je bil pregnan na nedostopne gorske planjave Cireiraike, še vedno o-stal v zvezi z nomadskimi plemeni po Tripolitaniji. Dobival je z njihovo pomočjo živila in m uničijo, pa tudi bojevnike, tako da njegove sile kljub neprestanim napadom italijanske koloni j-alne vojske niso nikdar pešale. Beuinski šejki so poleg tega dajali Muktarj.u važne informacije o kretanju itlijanskih čet in obenem vedno iznova netili uporniški duh med svojimi plemeni, čeprav so se navidezno sprijaznili z Iz Jugoslavije. tehničnim četam naloj, da presekajo vsako zvezo med Cirenaiko in Egiptom ter zgradijo mejo bodoče ^žice od Sredozznskega morja do oaze DJerabub, na razdalji preko 300 km. Ker je ta pokrajina gola nepregledna puščava: in je bilo treba pripeljatil vsak kamen in vsako kapljo vode, je Giuzianijevo delo zahtevalo ogromne žrtve na ljudeh in v denarju. Na vsakih 50 km je postavljena majjlma trdnjava, o-premljena z močno oboroženimi o-kl opni mi aivtomobili, s topovi, strojnimi puškami in letali. Ta novi kitajski zid, ki je upribližno tako dolg, kakor je bila italijanska fronta v vojni, so začeli graditi v maju in se sedaj bliiža svoji dovršitvi. Omar el Muktar, "gorski vol", bo na ta način res docela odrezan od zunanjega sveta* ter se bo moral, blokiran in zajet, prej ali slej vdati. Italijanska Afrika bo potem paci-ficirana, vendar pa je veliko vprašanje, ali bo ta rezultat vreden žr- Z vilami zabodel soseda. Štefan Brumen iz vasi Turčišče blizu Cakovca je napadel in zabodel z vilami svojega soseda Viktorja Kamenarja. Ranjenca so prepeljali v bolnico, kjer je kmalu umrl. Ob- I Vojna mornarica prevzela metereo-loški observatorij v Splitu. Po vtsteh iz Splita je od splitske 'mestne občine prevzela metereolo-Ski observatorij na Marjanu. Obas*--vatorij ostane še nadalje last obci- dukcija je pokazala, da mu je so- ne, zakup je bil sklenjen za tri le- Peter Zgaga PAR VPRAŠANJ IN ODGOVOROV. Zucdnjič je bila pri meni depu-tacija nekaterih društev, ki prirejajo piknike pri Revnem Hudiča na Long Isiandu. Deputati so se prito- sed aasadil železne 'vile pod levimi ta. Mornarica bo sedaj centralo svo- ževali; da^pikniMnisot^ikot |>i očesom v glavo tako močno, da so' je meteoroške službe prenesla v bili poškodovani možgani. Split. Vodstvo observatorija je pre- vzel kapitan bojnega broda Spasov. italijanskimi oblastvi in se radi ude- ' teiv, ki so bile in še bodo zanj po leže vali raznih svašanih parad. jtrebne. Zlasti je vprašanje, -ali bo Graziani je zato uvidel, da mu ne 'odtehtal dejstvo, da si je fašistič- na Italija s svojimi metodami nako- VSE ONE ROJAKE SIROM ZDRU2ENIH DRŽAV IN KANADE, KI SE NIMAJO PRI NAS VLOG, VABIMO. DA SE PRIDRUŽIJO NAŠIM MNOGOSTEVILNiM VLAGATELJEM Denar je pri naa varno naložen in ga za-morejo vlagatelji dvigniti takoj, brez vsake odpovedi, kar je v mnogih slučajih zelo važno. Vbge obrestujemo po 4°fo Sakser State Bank mw n H. Y. m pomagajo najpopolnejši operacijski naiirti. Opustil je strategijo svojih prednikov in se zatekel k celi vrsti!vsaj političnih, gospodarskih in policij- mogočn:i seskih ukrepov, ki so povzročili vihar _ ogorčenja v islamskem svetu, a za Italijo rodili zaželjene sadove. Najprej je Graziani raagnal senusit-ske bratovščine, ki so bile glavni steber p rotiitalijanskega odpora in zaplenil njihovo imetje. Ukinil je darove in prispevke plemenskim poglavarjem in interniral 32 šejkov, ki so bili osumljeni zvez ali simpatij z uporniki, na malem otoku Uti-ki med Sicilijo in Sardinijo. Uvedel je strogo kontrolo vsega prometa v italijanskem kolonijalnem o-zemlju. Da bi preprečil ali vsaj omilil aprovizacijo upornikov, so dobili trgovci stroga navodila; da morajo točno zabeležiti, komu so -kaj prodali in koliko. Razpustil je nezanesljive bataljone, sestavljene iz domačinov, in proglasil nad vso pokrajino preki sod. Kakor fašistični tribunal v Rimu, tako tudi Grazia-nijevo izjemno sodišče potuje iz kraja v kraj, da takoj na mestu kakega upora sodi in obsodi. Sodišče potuje navadno kar z letali in je pravi strah za vso Tripolitnijo. Vseh treh sredstev se poslužujejo tudi ostale evropske kolojalne države. Graziani pa je posegel še po drugih sredstvih, ki do sedaj še niso bila običajna v kolonijaini politiki. Da bi prepreiil uhajanje domačinov med upornike, je izpraznil vse ozemlje, ki meji na uporniški teritorij, in njegove prebivalce preselil k morju, večinoma v pustinjo of) zalivu Velike Sirte. Osemdeset tisoč ljudi, dobra polovica celotnega prebivalstva Cirenaike, se je udeležilo s svojimi čredami tega prisilnega eksodusa. Teden za tednom so dolge vrste velblodov, natovorje-ne s šotori, domačim orodjem ter ženami in otroci, na več sto kilometrov dolgi kavaranski poti spominjale na svetopisemska preseljevanja. V novi krajini so bila plemena naseljena v koncentracijskih taboriščih kakor vojni ujetniki za časa tvojne. Na proteste, ki so se proti tem metodam pojavljali v Evropi, odgovarjajo fašistične oblasti, da bi ljudstvo, ako bi ostalo v starih krajih v zvezi z uporniki, 6e več trpelo v neprestanih guerilskih borbah. Razen tega, pravijo, se bodo saharski beduini na ta način navadili na stalno življenje in bo v Cirenaiki likvidirano vprašanje nomadstva. Seveda je to zelo dvomljivo, kajti veke in /veke so beduini živeli po svojih zakonih in so bili pri tem srečni; imajo svoj način življenja, ki ga nočejo zamenjati za evropske navade, niti za evropsko civilizacijo. Ko so bUi uporniki z evakuacijo širokega pasu odrezani od ostalih pa ki besno sovraštvo islama, ki je v severni Afriki še vedno zelo "PODZEMNI PARIZ". Žganja se je napil in zabodel prijatelja. V Novih Kar Lovcih je prišlo pred kratkim do krvavega pretepi med dobrima prijateljema, delavcema G j uro Brankovičem tn Josipom Pše-ničkom. Delavca sta se napila žganja in zaradi* neke malenkosti sta se sporekla. Kar je Brankovič po tegnil nož, Pšenički je Toda Brankovič ga je kmalu dohitel in mu porinil nož v hrbet, da se je takoj mrtev zgrudil. Ko je že ležal mrtev na tla, mu je Brankovič še trikrat zasadil nož v prsa, potem se je pa skril doma, kjer so ga orožniki aretirali. morali biti, da med občinstvom ni posebnega navdušenja in da po pikniku tudi v blagajni ni toliko kot t bi moralo biti. Stavili so mi par vprašanj, na ka-tera sem skušal točno odgovoriti, V občini Botoš v okolici Suboti- , ^ot sta mi narekovala vest in srce. ce se vrše v zadnjem času arheolo- ' škas raziskavanja. Pri izkopavanju Arheološke najdbe iz 3. stoletja. Vprašanje: — Toliko govoriš m piknikih v gorenjem delu Pariz je bil že od nekdaj močna privlačna točka za tujce in to po pravici, kajti toliko lepote in toliko zanimivosti ni zlepa na enem samem kraju nakopičene kakor ravno v Parizu. Časi pa se izpreminjajo in ljudje tudi. Današnji svet se ne zanima več toliko za cerkve in za lepa druga poslopja in za muzeje itd., ampak hoče pred vsem opazovati življenje v "podzemnem" Parizu, zlasti življenje "apašev" (fbarab) in drugih zločincev. Premeteni Parižani so znali to čudno "modo" kaj hitro izkoristiti in so začeli takoj ustanavljati "u-metne" zločinske beznice in "umetne" apaše, kamor so potem vodili senzacij lačne tujce. Vlcge "apašev" so prevzemali ja-ko radi brezposelni gledališki igralci, ki jih je v Parizu vedno na stotine. Ti so se morali pred tujci pretepati po (vseh pnarvilih prostnega pariškega pretepa; če pa se je kakšen tujec začel s kakšnim takim apašem pogovarjati, je moral 'apaš* pripovedovati z vas krutostjo, koliko ljudi je že pomoril in kolikokrat je že iz ječe ušel.... so našli te dni pokopališče iz 3. sto- x iw . .. „ , T „ . . države. Povej nam,če se pikniki tam letja po Kristu. Iz Beograda je pn- , . _ . . .. . . _. gori res tako dobro obnesejo, ln če sel v Botos direktor narodnega mu- ° „ .. ... . ^ ... „ ... ^ si se res že katerega udležil? ^ r, žeja dr. Milodrag Grbič. Našli so & pa zbezal. i , . _ ; Odgovor :— Da, štirih. Prav rad :tudi mnogo napisov iz one dobe. Iz-! . _ , ' , . i bi bil tudi v nedeljo 15. avgusta ze kopa vanje se nadaljuje. , , , „. i pred deseto uro dopddne na Step 14 .. . , . . Herkimer Road, kjer bi zopet pik- Tragicna smrt dveh otrocickov. i .... . . _ j nik littlef allskega Slovenskega Do - V vasi Rrakitju pri Mostaru je na- ma. stal požar v hiši kmeta K ulica. Po-' žar se je razširil tudi na gospodarska poslopja in kmetu se je zadušilo v hlevu tudi nekaj glav živine. Ko so pa požar končno pogasili, so Todor Vasiljevič iz Iloka je kuhal ^^ ^ pogodu vsega ožganega doma v velikem loncu sladkor. Ko Kuličevega edinega otročička. O poje bil sladkor skuhan, Je postavil dobni nesreči poročajo iz vasi Jar-lonec na tla, da bi se sladkor ohla- ka bli2u Novega sada. v hiši kmeta Jovana Tala je ostal samo triletni otrok, ki se je igral z vžigalicami in ! Vprašanje: — Zakaj pa pride to-zažgal obleko na sebi. V strašnih ^ko ljudi? mukah je nesrečni otrok podlegel1 Odgovoir: — Zato, ker ne pozna-opekiinam i nasprotstva, in kadar gre za slo- 1 vensko stvar, so vsi prijatelji in vsi Slovenci. Smrt otroka v kuhanem sladkorju. dil. Nesreča je pa hotela, da je pri-' šla v očetovi odsotnosti k loncu dveletna hčerka, ki se je nekaj časa igrala, potem je pa padla v lonec. Opekla se je tako strašno, da je takoj umrla. Vprašanje: — Ali pride dosti ljudi? Odgovor: — Pride le malokdo, pač se pa vsi pripeljejo od blizu in daleč. Vse, kar je slovenskega iz bližnje in daljne okolice, je tam. Stavim, da bosta v nedeljo navzoia tudi Osredkar in Hud-ales, četudi bosta morala ob bergljah prikrevsati. Samomor živčno bolne. Nesreča v opekarni. j Te dni so našli v Mostarju obese-V Novem sehi pri Vrnjački banji no Mitro 0stič iz K-arajmoviča. Mi-se je pripetila težka nesreča v tam-'tra je ^^ ^^ zjutra:j na [rg kajšnji opekarni. Ko so popoldne ^ ko ^ je vrnila> je pustila ^vila v morali pričeti z delom, se je neki ^^ ^^ je ^ ocLŠPa v shram_ delavec povzpel na gornji del stroja,' ^ ^ ^ obesila v ^ jo je ^a. da bi naravnal jermene. Ko je bil la avčna ^e^n. še zaposlen, je stroj bil stavljen v pogon. Delavec se je hotel naglo u-m akni ti, pri tem pa je padel pod Harakiri 66-letnega kmeta. V vasi Klanjačka jezera pri kolesa. Ko so motor ustavili, je bil Klanjcu ^ je hotel kon:ati srenje neserčni delavec že mrtev. Ponesre-1 cc Pavao vutmej ...... Za ost, ki so oslabeli Ljudje, ki ao onemogli In oslabeli, bolehal. Sob* v Nuca-Ton« čudovito mir*-vlio. ki jim daje novo tivljonako moč. Otmi Uvot bolesenaktb sUvtc, odvija, or-smne In daje novo moč Sircem ln mi« cam. Nuca-Tone Je dal Ke mlljone mo-ikim in ienak&m boljie sdravje in večjo mot Bo pomiftl tudi vam. Nu«a-Tone ae prodaja v lekarnah. Ako sa lekarnar nima, recite mu, naj |a narod aa i od trgovca na debelo. —Advt. cene precej visoke. Dovolj rib da je £ilo letos samo v prvi polovici meseca junija. Ribiči se splošno prl-Tako so znali in znajo pretkani: tožujepo, da -je letos slab ribolov, ki Pariani še danes ustrezati željam j "waogo zastaja za lanskim, tujcev, da si lahko čisto brez skrbi čeni delavec je oče treh otrok. Poizkus samomora 72-Ietnega starca. Pri Tomislavovem parku v Osije-ku je skočil v Dravo 72-letni starec Jan os Szaibo iz Darde. Očividci, ki so se nahajali v bližini, so starca potegnili iz vode. Starec je krčevito držal v roki steklenico ruma, s katerim si je menda jačal pogum za cbupni čin. O vzroku svoje namere starec ni hotel dati pojasnila. Ribolov se letos ni obensel. Iz Splita poročajo, da prihaja letos na trg vedno manj rib dn da so so biH odpuščeni iz službe vsi ta mošnji učitelji, ki so katoliške ve- 66-letni kmet Pavao Vutmej. Mož si je štirikrat zasadil oster kuhinjski nož v trebuh in se onesveščen zgrudil. Prepeljali so ga v bolnico, toda zdravniki imajo malo upanja, da bi ostal pri življenju. Vzrok poskušenega samomora je bil prepir s sorodniki, ki so si že skočili v lase, kdo bo podedoval Vutmegevo premoženje. KATOLIŠKI UČITELJI ODPUŠČENI MEXICO CITY, Mehika, 11. avgusta. — Iz Vera Cruza poročajo, da ogledajo denar.... podzemni" Pariz za drag Naročite se na "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik t Zdrn-fenih državah. Zaradi njive dva mrtva. Rodbni Čiči in Markoviči v Kru-ševu se že dolgo sovražita m prepirata zaradi njive. Te dni sta se ponovno sprli, Iz prepira je nastal pretep in končno sta obležala na bojišču dva mrtva. DRUŠTVA D NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne Htm članstvo« pač pa ni Slovenci v vali okolici. CENE tk OOASE SO ZMERNE roizpovedi. Tozadevno izdal vzgojni minister. odredbo je POZOR, ROJAKI! V soboto dne 15. avgusta ob 8. zvečer bodo kazali v Hartley House, 413 West 46th Street, New York City filme vseslovanskeiga sokoLikega zle-ta, ki se je vršil lani v Beogradu. Izven tega bodo kazali tudi razne druge zgadovinske slike. Vstopnina za odrasle je 75c, za otroke pa 25c. V" ■v Ab CENA DR. KERN0VEGA BERILA JE ZNIZANA Angleško-slovensko Berilc ■umn KNJIGARNI mS NARODA m mm u Mm w M Vprašanje: — Kaj pa okrepčila, aH so draga? Odgovor: — Okrepčila so pa prav poceni. Po deset centov sta jed in pijača. Okusna jed in iz borna pijača. Tudi cigare so po deset. Vprašanje' — Ali imajo okrepčila v steklenicah ali krako? Odgovor: — Okrepčila pripeljejo v sodih, prodajajo jih pa v kozarcih. V precej velikih kozarcih. Če si bolj male sorte, komaj preko njega vidiš. Vprašanje: — Kaj pa godba? Ali igra valčke in polke ali jazz? Odgovor: — Za starejše ljudi polke in valčke, za mladino pa. jazz. Pa tudi mladina pleše polke in valčke, kar je jako smešno, in tudi starina pleše jazz kar je naravnost za poč"t. Vprašanje: — Ali tudi kaj za pojejo? Odgovor: — Da, tudi zapojejo, to-dal šele proti večeru. Vprašanje: — O čem se na pikniku pogovarjajo? Odgovor: — O raznovrstnih stvareh. Parmer j i govore o kravah, mleku, travi, ovsu ln koruzi, ženske včasi koga prav pošteno operejo, mladina pa sanja in govori o ljubezni. Vprašanje: — Ali se na pikniku kdo kislo drži? Odgovor: — Ecttnole eden in ta je Frank Masle, ker mora od desetih dopoldne pa pozno v noč sedeti prt blagajni in tikete prodajati. Kislo se drži zato, ker ne more niti k bari, niti na plešišče, toda v njegovem srcu je zadovoljstvo. Čim več ji Je kupček v blagajni, tem/večje je zadovoljstvo. Vprašanje: — Ali pride med udeleženi do kake nerednosti aii celo do pretepa? Odgovor: — Ne, ni mogoče da bi prišlo do pretepa. Vprašanje: — Kako, da ni mogoče? Saj so vendar sami Slovenci zbrani, in slovenska kri rada vzkipi. Odgovor: — Naj le kipi, kolikor hoče, ttida vzkipeli si ne upa, ker skrbi za mir in red silen orjak Lau-rin, s katerim bi imel celo Dempsey čez glavo opravka, če bi ga kdaj zanesla pot v Little Falls. Vprašanje: — Kaj pa če koga vro&3a omaga ali če mu od prevelikih sladkosti noge odponredo, kaj store 4 nJim? Oodgovor: — Takega polože za eno uro ali dve v senco košatega drevesa, ali ga pa usmiljen prijatelj odpelje po okolici, da ae mu glava razvedri in da se mu misli razbi-stre. Vprašanje: — Popravid nam povej, Zgaga, kolikokrat so tebe položili v senco in kolikokrat so te odvedli glavo vedrit in miril bistrit? Rad bi Tam povedal, dragi čita-telji ki atateljloe, kaj sem Jim od-ocnil na kočljivo vpraianje, pa Je — hvalabogu — konec kolone.... "till I1BOB1" * A. P.: Stal sem na križišču in čakal na cestno železnico. Zatohlo vroči dan se je nagibal h koncu, mračilo se je in omamljeno mesto je navidezno zadihalo. Nekoliko korakov od mene, pod vhodom velike hiše, je čepel berač — "trup", ki je imel na mestu svojih nog dve usnjeni krpi. po katerih je drsel. Pred njim njegov klobuk kot zbiralnica za mi-lodare mimoidočih. Le malo bakrenih novcev je bilo v njem. Nikel-naste novce, če jih je sploh dobil, je pohabljenec gotovo hitro skril iz strahu, da bi mu jih kdo zavidal. Spravil je tudi bakreni drobiž, si nataknil klobuk in os ta vil svoje mesto s pomočjo rok, na katere je bil pritrdil dva mala ročna podplata. Klop nasproti je bila njegov smoter; hitro jo je dosegel, se spretno zavihtel nanjo in se spustil udobno na naslanjalo. Pogled mu je postal blažji, vedenje pokoj-nejše. Počival je. Delo beračenja je za njim nevesele uradne ure so mimo. Z ljudmi nima danes opravka več.... sedaj ni več nameščenec dobrodelnosti.... sedaj je zasebnik vaj lastni gospod! Z lagodno kretnjo, z roko na pol v žepu si zvija cigareto. Prešlo je nekoliko minut, potem se je pojavila mlada, dekliška ženska, ki sedla k njemu. Način njiju kratkega pozdrava, način, kako sedi poleg njega, kaže, da spadata skupaj. Dekle iztega nogo naprej, jo guga, kaze na čevlje. Zvok njenega glasu ne prihaja da mene. TRIJE NA KLOPICl Kakšen nenavaden par.... tudi "trup" ima svojo dekle! Zakaj pa ne.... Med tem ko se je mož sklonil naprej in se rahlo dotaknil njene noge, je stopila neka ženska do klopi. Prikimala je dekletu, pogledala zvedavo na trup, sedla. Kratke besede so padle, potem je ženska potegnila culo iz svoje košare, jo odvezala. Prikazali so se čevlji, skoraj neobnošeni, popravljeni, malo da ne "novi" Odkod jih ima, kako izdeluje iz starega novo, to je njena skrivnost. Par sledi paru, drug lepši od drugega. Celo čevlji iz krokodiljega usnja so med drugimi, lakasti čevlji niso pritegnili kot nemoderne niti pogleda. Končno si je dekle izbralo par, si ga ogledalo od vseh strani, pokazalo ga svojemu drugu. Po kretnji sem razumel odgovor breznožca: — Pokaži nogo! Dekle je* stegnilo svojo, z nogavicami iz umetne svile oblečeno nogo proti njemu, položilo novi čevelj poleg starega, pomerilo, primerjalo, uživalo.... — Poskusi! Prodajalka ji da žlico za čevlje. V hipu je mlada ženska odvrgla stare čevlje in si ročno obula nove, vstala stopila malo sem, malo tja. Breznožec opazuje zadovoljno noge, vitke, ravne noge. — So prav? — Da. Prodajalka je zvezala culo; vstala je in čakala. Pohabljenec seže v žep.... tjakaj nad usnjenima krpa- ma.... potegne iz žepa polno roko drobiža, še za eno pest, še za eno. Kopiči ga na kupčke po različni vrednosti. Vsi trije se smejejo nad preobilico drobiža, potem se prodajalka odpravi. Dekle sede spet na klop, iztegne noge, udari koketno s petami skupaj. Zadovoljno, ponosno, pokroviteljsko jo opazuje trup.... OBLJUBA DOLG DELA Ta GLOBUS kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN V premeru meri globus 6 inčev. — Visok je 10 inčev. MODERN VZOREC UtASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED •2. 50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROČJE, GA DOBE ZA — $1. "GLAS NARODA 75 18 91 New York, V. T. Pariški kirurg dr. Rosenmark je naperil proti nekemu svojemu bivšemu pacientu nenavadno tožbo. Od bogatega toulonskega meščana zahteva 100,000 frankov. — Svoj čas je imel moža pod nočem in mu je s svojo zdravniško spretnostjo rešil življenje. Hvaležni bolnik mu je tedaj pisal pisfo, v katerem se mu je zahvalil za njegov trud in velikodušno pristavil, da mu priznava za primer njegove invalidnosti 100,000 frankov nagrade, ki se mu izplača s tistim dnem, ko bi se pokazalo, da je zdravnik nesposoben za delo. Ranocelniku niti na misel ni prišlo, da bi se kdaj utegnila ponuditi takšna prilika, ki si je ni želel. Toda življenje je nepreračunljivo in zgodilo se je, da je kirurg res postal delanezmoaen. Odrezati so mu morali obe nogi. V tej nesreči se je domislil obljube nekdanjega pacienta. Poiskal je njegovo pismo in mu sporočil, kaj ga je zadelo. Toda nehvaležni mož je medtem že pozabil na svojo obljubo in se niti ni zmenil za rešitelja svojega življenja. Dr. Rosenmarku ni preostalo nič drugega kakor tožba. Te poti se je tudi poslužil. Toulonec se zdaj izgovarja, da je obljubil izplačati 100,000 frankov samo v primeru, ko bi bil kirurg popolnoma pohabljen. Z odrezanima nogama — pa — veli — je še vedno sposoben služiti se vsakdanji kruh. Dr. Rosenmark seveda ne odneha in tako se bo vršila pred pariškim sodiščem zanimiva pravda, ki bo prinesla odločitev, če se mora dana obljuba izpolniti, ali če se lahko besedo požre. POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava **G. N." PATENTI. Prodajte svoj patent ali iznajdbo s tem, da razstavite svoj model na drugi in večji Mednarodni Patentni Razstavi, Chicago. Na tisoče izdelovalcev in kupovalcev patentov si bo ogledalo nove priprave in patente za prodajo. Zelo nizke cene. Če nimate modela, bosta rizba in opis zadostovala. Pišite po brecplačno knjižico. — B. Hamilton Edison, Managing Director, International Patent Exposition, Merchandise Mart, Chicago. CERKEV NA ŠPANSKEM Cerkve katoliško in druge, so v povojni dobi zadeli hudi udarci. Njihova politična moč je v mnogih de-ežlah, kjer so pred .; sa četrt leta $150. , New York dtj je $7. celo leto. O Zeileisovem Gallspachu se ie dolgo slišijo same slabe vesti. Neki očividec poroča, da je od 3500 sob, s katerimi razpolagajo ondotni hoteli in gostilne, 2500 praznih. Naval je bil tolik, da so ljudje v sosednjih občinah imeli premalo ležišč za tujce. Špekulanti so tedaj pokupili mnogo zemljišč in začeli zidati hiše za penzije. A še preden so bile pod streho, je prišel polom. Najprej se je oglasil berlinski profesor dr. Lazarus, ki je označil Zeileisovo početje za šarlatanstvo. Potem je začel razsajati tifus, ki je odvrnil mnogo ljudi od kraja s ču-dodelnikom. V zadnjem času se je temu pridružila obča gospodarska kriza. Prebivalstvo Gallspacha očita Zeillesu, da je tudi sam kriv nazadovanja in prezadolžitve občine, ker ni ničesar pod vzel proti agitatorjem ki so začeli Gallspach devatj v nič. Očitajo mu tudi, da je slabo vplivalo na bolnike dejstvo, da se morajo pacienti v veliki dvorani sleči ne glede na to, kaj so. Seveda ni bolje situiranim osebam vseeno, če se zdravijo skupno ali posamič. Nihče se pač ne razgali rad pred neznancem. V zadnjih dneh je povečala katastrofa še nemška odredba o pristojbini za potovanje v inozemstvo. Od tam je imei Zeileis največji pritok bolnikov, vsaj tretjino ljudi. Ta reka je zdaj popolnoma usahnila da se bo kriza še bolj poostrila. DEŽELA BREZ OČETOV Tibet je menda najoriginalnejša dežela svoje vrste, ki je tudi v našem stoletju zaprta tako, da pridejo v njo le redki tujci. Francoska slikarka Laapufie je pa dvakrat prepotovala Tibet, oborožena samo s čopičem, paleto in svojim prirojenim humorjem. Potovanje je bilo zelo naporno, saj se je morala vzpenjati tudi na visoke, z večnim ledom in snegom pokrite gore, hodila je pa tudi po divjih, neoblju-denih pokrajinah. Dolgo je trajalo, predno je sploh dobila dovoljenje posetiti Tibet, bila je pa vnaprej opozorjena, da ne sme ničesar naslikati in da bi jo utegnila stati najmanjša skica življenje. V resnici je bilo pa drugače. — Francoska slikarka trdi, da sta ji baš čopič in paleta povsod odpirala vrata. Dovolili so ji celo posetiti hrame in svečeniki so jo lepo prosili, naj jih portretira. Njena u-metnost ji je omogočila pogledati tudi v njihovo rodbinsko življenje, če se sploh lahko tako imenuje. V Tibetu vlada mnogomoštvo. Vsaka žena ima najmanj 4—5 mož in vsi žive v eni hiši ali celo v eni sobi. Otrok imajo Tibetanke razmeroma zelo malo in vsi žive pri svojih materah. Ker pravega očeta ni mogoče ugotoviti, je Tibet pravzaprav dežela brez očetov in tibet-ski slovar ne pozna besede "oče", »temveč samo "stric", kakor kličejo otroci svoje prave in neprave očete. Naročnina celo leto. Rvropo |t flf¥. sa PAJKI KORISTIJO Da so pajki za gozdove zelo koristne živali, so vedeli že v starem veku in o tem govori med drugimi n. pr. tudi slavni Aristoteles. Novejša raziskovanja so pokazala, da uničujejo žuželke, ki škodujejo lesov ju. V gozdove, kjer je dosti škodljivih gosenic, se pajki radi vseljujejo, ker imajo tam dosti hrane. Pajki so silno požrešni in če bi se hotel človek hraniti v istem razmerju, bi moral snesti vsak dan celega vola ali vsaj srednje težkega prašiča. Pajki pa se tudi zelo močno pri-lagodevajo barvam svoje okolice in se tako zavarujejo proti svojim sovražnikom, med katere spadajo zlasti krilati samci gozdne mravlje. Doslej so se izkazali za boljše uničevalce gosenic nego strupene tekočine, s katerimi obrizg&vajo ljudje s pomočjo motornih brizgaln ali letal ogrožene šume, kajti ta sredstva uničujejo vedno tudi koristne žuželke, n. pr. čebele. Ker napada pa j k svoje žrtve tudi naravnost in jim zadaja smrtne ugrize, ni niti potrebno, da bi se gosenice ujele baš v njegovo mrežo. Opazovali so celo pajke, ki so ulovili plen s svojimi dolgimi nogami In ga potem usmrtili m n-grizom. Pajek potrebuje vlaioih in senčnih prostorov; kjer sto dana ta dva pogoja, je najbolj ži uničevalec ikf Milili škodljivcev. Kil I i I O D i' NEW YORK, WEDNESDAY , Al&U ST 12, 1931 LARGEST HLOYENB DAILY If All SPOKORNICA nm ROMAN 12 ŽIVLJENJA Za Glas Naroda priredil G. P. 22 (Nadaljevanje.) — Grof Nor d egg, kontesa, ali hočete v resnici domov? — je vzkliknil razburjeno. Grof Harold ga je temno pogledal. Velika bolečina mu je pačila usta. — Da, visckost, moja sestra ne more z nikomur govoriti. Jaz ji nisem mogel prihraniti te ure, ko je bilo vse zopet prebujeno, kar ni bilo še začel j eno. Počivati mora. S skrbnimi očmi se je knez ozrl v Juto. — Jaz si bom dovolil, da se informiram jutri glede vašega zdravja, kontesa! Juta je prikimala. Videl je, kako so padale solze iz njenih oči. Oba gospoda sta se resno in dvorljivo priklonila, in voz se je odpeljal. Knez Herbert je gledal za njim, dokler ni izginil v temni noči. * Dvomi kneza pa še niso bili končani. Kar je ob:util pri povesti grofa Harolda, je vedel le on. Srce mu je utripalo v neznanski bolečini, ko je slišal, kakšno zgodovino ima mali znak na zapestju Jute. Najrajše bi vzel Juto ter jo ščitil pred vsemi nevarnostmi. Ko je videl, kako se je grofica nezavestna zgrudila na tla, je stal tam ^ot da ga cela stvar prav nič ne (briga. Počasi se je vrnil k svoji sestri. Ona je stala še vedno na istem mestu, kot paralizirana od stvari, ki so se za vršile. Pri mizi jo je bil enkrat zadel pogled iz oči grofa Ncrdegga in ta pogled jo je prestrašil. Bil je hladen pogled, iz katerega je sijala obdolžba. Ali je bil jezen raditega, ker je skušala spraviti skupaj njegovo sestro ter grofica? Ali je bila taka krivica od njene strani, da je bil tako sovražen? - Srce jo je bolelo, ker ni našla nobenega odgovora na to vprašanje. — Jaz sem zelo nesrečna, — je rekla prtncesinja. — Ne, Rovena, ti nisi ime>a nikakega povoda. Ona ga je žalostno pogledala. — Ti ne veš, kako mi je bilo mu;no, da je grof Harold odšel. — Tudi meni, — Rovena. — Pogledal jo je natančno. Ona se ga je oprostila. — Ne vprašuj raditega. Mclčiva o tem. Jaz se moram najprej pomiriti. Potegnil je njeno roko v svojo ter jo trdno držal. Tako sta šla v sobo, kamer so prinesli onemoglo grofico. Qna je zopet cdprla oči vsled prizadevanj gospe Lauenstein in njene hčerke. Z bledim, zmedenim obrazom se je ozrla naokreg. Gospodje so stopili v tsransko sobo. Tedaj je naprosila princesinja tudi ostale dame. naj jim slede. Princesinja je ostala sama z grofico . — Kje je moja hčerka? — je vprašala slednja brez povdarka. — Grof Harold se je peljal domov s svojo sestro. Kontesa je zelo razburjena. Nepremično je zrla grofica predse. — Tudi jaz bi šla rada domov, visokost. Oprostite mi. Beda me je premagala. Ali nisem dosti trpela? V teh besedah je ležala velika tuga. — Rešite svojemu bratu, naj da zaprači. Obenem pa mi oprostite, če vas motim. Gospa Lauenstein se je takoj dvignila. Takoj nato je vstopil knez. On je spremljal grofico preko terase k vozu. — Pustite me samo, prosim vas. Jaz ne potrebujem nikake priče v svoji tugi. Grofica se je naslonila naiaj ijal. Knežji par se je vrnil k gostom. — Grofica se gospodi priporoči. Odpeljala se je domov, — je rekla princesinja. Zabava se je sedaj umaknila tv mirnejše razpoloženje. Ko so zapustili grad Hainau, je stala Rovena še dolgo poleg odprtega oknu ter gledala proti Nordeggu. V njeni duši je bilo veliko Igorje, Imela je občutek, da je izgubila nekaj nenadomestljivega. Čutila je, da jo grof Nordegg ljubi, kljub vsemu, kar se je pojavilo med njima. Ali je bil v resnici jezen, ker ga je skušala pobotati z grofico? Srce jo je bolelo. Tudi knez Herbert ni mogel najti nikakega miru v oni noči. Nemirno je hodil po sobi gor in dol ter razmišljal o tem, kaj je doživela Juta v oni noči. Njen mili obraažek mu je stal neprestano pred očmi Mislil je na marego na njenem zapestju in prevzela ga je mrzlica, on jo mora ljubiti. kij ZLt? °dPeljal V NOrdegg' ^ * P~P*ča, če je razburjenje — Moram rešiti uganko, drugače ne bom imel miru' Tako je rekel samemu sebi. Ni slutil, kako lahka je bila reši tev. N Grof Harold in njegova sestra sta molče premerila pot do Nor-deega. Ko sta doppela domov, je odvedel grof Harold sestro v njene sobe. Ko Je hotel reči lahko noč, ga je prijela ljubeznjivo za roko ter ga pogledala. — Harold, zakaj si mi to storil? Presenečen se je ozrl vanjo. — Kaj sem ti storil, Juta? Potegnila je roko preko oči. — Govoril si o tem, kaj se je takrat zgodilo ter si opisal vsa moja trpljenja. Zakaj si storil to? V skrbeh Je zrl v njen obraz. Pokrila si je obraz z obema rokama. — Meni je bilo tako, kert da je moja obleka strgana z mojega tele-la in da learn pred tvojimi očmi gola. Kako si mogel storiti kaj takega meni, ker si vedel, kako Občutljiva sem? »i se je preatraiil. Niti misliti ni mogel, da hi njegova povest ra-nla tanka čustva sestre. Mislil je, da mora dati grofici pojasnila glede smrti njene* hčerke in da ni mogel storiti ničesar drugega. PoraMl je to priliko. a — Oprosti ml, Juta, nisem mislil na to. Tvoj brat, je bil enkrat da Je posabil, da bi te njegova povest lahko ranila. Sedaj pa ml je jasno in storil ne bom nikdar /več. Nisem govoril z vsemi ljudmi, moje besede so veljale le eni osebi med njimi. Ne vprašaj, kateri, kajti nekega dne me boš razumela ter mi odpustila. — Oprostila sem U že, Harold. Če si imel svoje razloge, vem, da so pravi. Jaz sem preveč občutljiva v takih stvareh. Meni je bilo, kot da ne morem več zreti ljudem v lice. — Juta, nesreče se ti ni .treba sramovati. — Ne, na, jaz sem bedasta. Sedaj pa pusti, vse pri miru. Dan se je končal s slabim tonom. Ne le za naju. Zakaj se je grofica onesvestila? i — Mogoče raditega, ker sta umrla najin oče in sestra na isti dan, ko je ona izgubila svojega sina. Ko sem navedel datum, se je zgrudila — je rekel. Juta si je položila roko na čelo. — Ah, pravilno. Nato nisem mislila. (Dalje prihodnjič.) OSTREJŠA NAPETOST MED VATIKANOM IN FAŠIZMOM PARIZ, 29. julija. — Tukajšnji organizirane, toda gotovo številnejše Temps" objavlja pod r*tslo-! (( ff KNJIGARNA GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. RAZNE POVESTI In BOMANI: (Nadaljevanje J Tisoč In ena noč 1. zvezek..................1.30 IL.........................1.40 III..........................1.50 KNJIGE SKUPAJ........$3.75 Vera (Waldova), broS......... Vojska na Baiikauu, s Vrtnar, (Rablndranath Tagore), trdo vezano ................ broSlrano .................. ft/H • -A v Kretanje Parnikov — Shipping N«wa •— 13. avgusta: General von Mer. Bremen Steuben, Boulogne sur v voz, in slednji se je hitro odpe- vom "Rimski spor" zelo obširen članek o napetosti med Vatikanom in fašizmom s posebnim ozirom na položaj, kakršen je nastal po zadnji papeževi encikliki. List ugotavlja, da se je nasprotje med obema Rimom a od zadnje en-ciklike sem zelo poglobilo. Fašizem je sanjal s svojim totalitarnim naukom 0 nekaki italijanski enotnosti, ki bi ne bila le politična, temveč tudi moralne narave. Zdelo se je, da bo imel uspeh, in to tedaj, ko je bila podpisana late-ranska pogodba. Tedaj je bila vsa Italija zadrhtela od enodušnega zadoščenja, da je bil srečno rešen silni spor med Vatikanom ni Italijo. Tri leta so pretekla i n danes vidimo, da je zopet cerkev razdeje-na kakor v najlepših dobah rimskega vprašanja. Toda, — se vprašuje list — na katero stran se nagibi je široka masa italijanskega naroda? Na stran Petra ali na stran Cezarja? Za sedaj je še skrajno težko dati odgovor na to vprašanje, kajti ljudstvo se boji udarcev in molči. Če pa si ogledamo od blizu vse elemente položaja, se nič ne plašimo zaključka, da je bila zadnja enciklika najtežji udarec, ki je zadel fašizem od 1. 1922. (ko je prevzel vlado) pa do clanss. Umik po- 1 - se nego njegove. Edina nevarnost za cerkev so oni duhovniki, ki so prijazni fašizmu. Gmotni položaj italijanskih duhovnikov je bil vsled lateranske pogodbe znatno izboljšan in zato se čutijo nekateri obvezane napram fašizmu. Toda ti krogi se dobro zavedajo, da razpolaga papež s težkimi sankcijami proti duhovnikom, ki ne postopajo v duhu cerkve. Sicer pa tudi drugače cerkev v sedanjem sporu ni osamljena. Ona brani namreč s svojimi nastopi stvar, ki jo smatra mnogo Italijanov za dobro, namreč stvar ind-vidualne svobode. Vsled tega je zadnja enciklika ojačila pozicije antifašizma. Kot je znano, je fašizem skušal ožigosati to zvezo med cerkvijo in protifašistovskimi silami. Toda ta zveza ni nastala po volji cerkve, temveč prihajajo prostovoljno k njej vse one sile, ki hrepenijo po svobodi, ker je sedaj cerkev edina, ki jo hrani. List zaključuje svoja izvajanja z ugotovitvijo, da je sedaj izključen vsak kompromis. Borba se bo na-dalevala. Kristusov namestnik se je zopet enkrat dvignil proti posvetnemu mogotcu. Sedaj pa ne gre več za francoskega ali nemškega kralja. Peter in Cezar sta prvič oba Italijana. Prvič prebivata eden poleg drugega v istem mestu. In rav- JS5 M .75 .60 Volk spokornik Id druge povesti 1.— Trdo vezano ...................L25 VlSnjega repa tira, roman, 2 knjigi 1.30 Vojni, mir ali poganstvo, L iv... .35 V pustiv je 61a, III. zv- ...... .35 Valetin Vodnika Izbrani spisi .. .30 Vodnik svojemu naroda ........ .25 Vodnikova pratika L 1927...... .50 Vodnikova pratika L 1928 ...... .50 Vodniki in preporokJ ...........60 Zmisel smrti ...................r»0 Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. .60 Za kruhom, povest .............35 Zadnja kmečka vojska...........75, Zadnja pravda, broS. .......... .50! Zgodovina o nevidnem človeku .. .35 Zmaj Iz Boace .................70 Življenje slov. trpina, izbrani spisi AleSovec, 3. zv. skupaj ........1,50 Zvesti sin, povest .............. .25! Zlatokopl ....................... JS0 Ženini naše Koprnele ...........45 Zmote In konee gdč. Pavle.......45 Zlata vas ....................... 14. avgusta: Fennland, Cherbourg, Antwerpen Augustus, Najjoli, Genova 15. avgusta: Paris, Havre Columbus, Cherbourg, Bremen Homeric, Cherbourg Statendam, Boulogne sur Mer, Rotterdam Hamburg 19. avgusta: Deutsckland, Cherbourg, Aquitania, Cherbourg Leviathan, Cherbourg President Roosevelt, Cherbourg, Hamburg 20. avgusta: Dresden, Bremen 21. avgusta: Sa-turnia, Trst Bremen, Cherbourg, Bremen Majestic. Cherbourg Belgenland, Cherbourg, Antwerpen New Amsterdam, Boulogne »ur Mer, Rotterdam 22. avgusta: France, Havre Milwaukee, Cherbourg, Hamburg 24. avgusta: Reliance, Cherbourg, Hamburg 25. avgusta: Europa, Cherbourg, Bremen Zbirka narodnih L del......... pripovedk: slancev na Aventin (eksodus opo- no ta sorodnost in ta v zgodovini žici je, ki je zapustila parlament), propaganda emigratnov, komunistične zarote in celo tudi Matteot-tijeva afera so bili le delni spori, medtem, ko je sedaj stvar v tem, da je zavzela svoje stališče najmočnejša moralna sila sveta, osrednja vlada cerkve. Seveda — nadaljuje list — ima fašizem na svoji strani impozantne sile: upravo, tisk, policijo, vse kroge , ki so zadovoljni s sedanjim socialnim redom, dalje vse strogo pro-tiklerikalne elemente, t. j. ves oni sektor italijanske inteligence, ki je bila od nekdaj nasprotna dogma-tičnim pozicijam cerkve; fašizem ima dalje na svoji strani fašistično stranko in vso borbeno mladino, ki jo je sam vzgojil. Kdo se zbira v nasprotju s temi silami okoli cerkve? Najprej vsi strogo katoliški elementi, t. j. ves oni del prebivalstva, ki je od nekdaj navajen se obirati okoli duhovščine. Kajti struktura italijanskega življenja je taka, da povprečni Italijani, ljudstvo z dežele in s široke ulice, z eno besedo široke mase težijo k svo • jim duhovnikom kakor kmetje k svojemu vaškemu zvoniku. Če je duhovnik za papežem in če tu poslednji smatra za potrebno, da začne z resno borbo, potem bo doživel fašizem, da se bodo obrnili proti njemu sile, ki bodo morda slabše izredna sosednost sta ona činitelja, ki delata ta spor zelo tragičnega. "DRAGI GOSPOD" PAPEŽ SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udob nost svojih klijehtov, vsak pondeljek do 7. are zvečer. Poslniajm* m rti brez izjemo le sten in stanovitne domače Kakor pripoveduje neki pariški kinematografski vestnik, se je ba-hala Greta Garbo da ne prejema nihče ne svetu toliko pisem kakor ona. Nekdo pa ji je odvrnil: — Papež v Rimu ima še večjo pošto. Zvezdnica je obmolknila. Bogve, če je Greta Garbo v resnici tako domišljava? Vsekakor pa ni dvoma, da je papeževega korespondenca najobširnejša na svetu. Lev XIII. je nekoč dejal, da bi estala cerkev brez vodstva, če bi čital on s pomočjo kardinalskega kolegija vsa pisma. V Vatikanu i-majo več sto tajnikov, ki uredijo dnevno pošto ter izločijo najvaž nejše. Papež čita osebno morebiti po 5—6 pisem dnevno. Na isti način si pomagajo vsi državniki in vladarji. A nihče nima toliko dopisnikov kakor papež! Razen navadne delovne pošte prejema papež nebroj prošenj za pomoč. Različni čudaki mu pošiljajo nasvete glede cerkvenega vodstva ali mednarodne politike. Italijanski verniki n. pr. večkrat prosijo, naj Vatikan brzda Mussolini j a. Seveda ne dobi sv. oče teh pisem v roke. Največ razburjenja pa je povzročilo v Vatikanu pred 30 leti pismo nekega francoskega duhovnika, ki ga papeževa najbližnja okolica še sedaj ne mora pozabiti. Ta duhovnik je sporočil v Rim, da je zašel v dvome in izgubil vero. V Vatikanu so vajeni sličnih vesti in se ne bi zaradi tega nič razburili. A duhovnik je rabil v pismu ki je bilo naslovil j eno na sv. očeta, nagovor "Cher Monsieur!" Lev XIII., ki je že bil zelo star, je izvedel za to in se je zelo razburil. NaroČil je svojemu tajniku, naj da piscu primeren ukor in naj posvari drznega dopisnika. Kmalu pa je prišel odgovor "Cher Monsieur!" Nato so duhovnika izobčili iz stanu. ...........40 Zbirka narodnih pripovedk: II. del .................................40 Znamenje Štirih (Doyle) ....... M Zgodovinske anekdote ...........30 Z ognjem in mečem..............3._ Zločin in kazen, 1. In n. zvezek 1._ Zgodbe Napoleonovega buzarja .. .60 Zgodbe zdravnika Muznika.......70 Zlati pantar ................... j>0 Zvestoba do groba ........................1.50 ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI 1 sv. Vojnomir ail poganstvo .... -35 2. sv. Uudo bresdno ............35 3. sv. Vesele povesti .........................35 4. v*. Povesti bi slike .....................35 5. zv. Student naj bo. Na* vsakdanji krak..............................Jfi SPISI ZA MLADINO: fGANGL) Pripovedke ln 26. avgusta: I le de France, Havre New York, Cherbourg, Hamburg Bt-reng^ria. Cherbourg George Washington, Cherbourg. Hamburg 27. avgusta: Berlin, Boulogne sur Mer, Bremen 11. septembra: lie de Kriince. Havre Majestic. Cherbourg Pennland, Cherbourg, Antwerpen Statendam, Boulogne Sur Her, terdum Rot- 12- septembra: Europa, Cherbourg, Bremen 14. septembra: Sierra. Cordoba, Bremen 15. septembra: Cleveland. Cherbourg, Hamburg 16. septembra: Deutsehland, Cherbourg, Berengaria, Cherbourg President Harding, Cherbourg, burg Hamburg Ham- 17. septembra: Dresden. Cherbourg, Bremen 18. septembra: Olympic, Cherbourg Belgenland. Cherbourg. Antwerpen Augustus, Napoll, Genova 19. septembra: Paris. Havre Milwaukee, Cherbourg, Hamburg New Amsterdam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam 21. septembra: Reliance, Cherl ourg. Hamburg 22. septembra: Bremen. Cherbourg, Bremen 28. avgusta: Olympic, Cherbourg Rotterdam, Boulogne terdam aur Mer, Rot- vesano. 2. sv trdo pesmi .................. 3. sr. trdo resano. Vsebuje vesti ...................... 4. ST. trdo vesano. Vsebuje 8. Testi ...................... 5. sv. trdo Texan*. _ Vinski brat 6. st. trdo vesano. Vsebuje 10 vesti ...................... 12 PO- PO- VO- M JO Jf M M ADVERTISE in "GLAS NARODA" IGBE: Benrfki trgovec. Igrokaz v B. dejanj JO Cyran de Bergerac. Heroična komedija v petih dejanj lb. Trdo vesano ............................. Edela, drama t i dej........... jt Gospa z morja, 5. dej....................75 Lokalna železnica, 3 dej................50 Marta, Semenj v Richmond u, 4 dejanja ...................... .3* Ob vojski. Igrokas t 6tirih slikah O* Tontkove sajne na Mlklavfov veter .Mladinska Igra s petjem v 3. dejanjih .................. J| R.D.R. drami v 3 dejanjih a predigro. < Čapek), ves. ...........4fi Revizor. B. dejanj, trda Tesana .. .76 Veronika Deoenttka, trda vei____13* Za križ in svobodo, Igrokal t S. dejanjih ...................... JB ljudski oder: 4. kt. Tihotapec. 5. dejanj .... J» 5. sv. Po 12 letih. 4 dejanja .. M Zbirka ljudskih Iger: 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. ..Neža, Sanje ...................00 13. snopič. Vestaita. Smrt Marije device. Marijin otrok ........ Ji 14. mioplč. Sv. Boštjan, Junaita deklica. Materin blaaoalov____ JS 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neia ............ JS$ 20. snopič. St. Just; Ljubezen Marijinega otroka .............. JO PESMI IN POEZIJE: Akropoli* In Piramide ........ JO broširano.................................JO Azazel, trdo ves. ................ Balade in romance, trda Tea......L25 Bob ca mladi sob. trda ves .... .40 Kraguljiki (Utva) ............ J6 trdo rezano .................M Moje obzorje, (Gangl) ............US5 Maries (Gruden), brofl........... jO Primorske pesmi, (Gruden), ves. J£ Slutne (Albreht) brog........... JStt Pohorske peti (Olaser) bral. .... JO Oton Zupančič: Sto ugank ................... .50 Vijolica. Pesmi za mladost .... JO Zvončki. Zbirka peshlj u Slovensko mladino. Trdo Tesano .... je Zlat otok. pravljice, trda *ea .... je Slovenska narodna Krika ...... M PESMI Z NOTAMI: NOTE ZA KUVIR (Pavčič) Slovenska koračnica 10 zvezkov. Vsak zvezek po.... .30 10 zvezkov skupaj ..................2.50 31. avgusta: Republic, Cherbourg, Hamburg 2. septembra: Paris, Havre Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg Mauretania, Cherbourg Prt-sidt-nt Harding, Cherbourg, Hamburg 3. septembra: Stuttgart, Cherbourg, Bremen 4. septembra: Roma, Xapoli, Genova Homeric. Cherbourg 5. septembra: St. I.ouis, Cherbourg, Tlnmburag BapTand. Cherbourg, Antwerpen I^eviatlian, Cherbourg Volendum. Boulogne Sur Mer, Rotterdam 6. septembra: Bremen, Cherbourg, Bremen 23. septembra: New York. Cherbourg. Hamburg Mauretania. Cherbourg George Washington, Cherbourg, Hamburg 24. septembra: Berlin, Boulogne Sur Mer. Bremen 25. septembra: Suturnia. Trst Hoinerk-, Cherbourg Rotterdam, Boulogne terdam Sur Mer, R.it- 26. septembra: France. Havre Leviathan. Cherbourg 28. septembra: Euro)t;i, Cherbourg. Bremen 30. septembra: Albert Ballin. CherUiurg. Hamburg Aquitana. Ch»-rtrfjurg President Harding, Cherbourg, Hamburg 7. septembra: Resolute, Cherbourg, 8. septembra: France, Havre Hamburg 9. septembra: Vuk-»nia, Trst Hajnburg, Cherbourg, Hamburg .Atiujtania, Cherbourg America, Cherbourg, Hamburg 10. septembra: General von Steuben, Boulogne Sur Mer, Bremen Columbus. Cherbourg, Bremen 6 DNI PREKO OGEANA Najkrajša m najbolj ugodna pot za Dotovanja na ogromnih oarniklh; PARIS 16. augusta; 2. septem. (1 A. M.i; (10 P. M.) FRANCE ZZ. augusta; 8. sept. (Noon) (5 P. M.) lie de France 26. aug.; 11. sept. (4.30 P. M.J (7 P. M.) Najkrajša pot po teleznicl. Vaakdo J« v posebni kabini s vsemi modernimi udobnostmi. — Pijafa in slavna frao-coska kuhinja. Izredno nixk* can*. Vprafiajt« kateregakoli pooblaščenega agenta aH FRENCH LINE It STATE STREET NEW YORK, N. Y. NOVE PESMI S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA Album slov. narodnih pesmi (Prelovec) ______________________________80 Sest narodnih pesmi (Prelovec) .80 Pesmarica moških zborov < Bala tka) ________________________1.— MEŠAM In MOŠKI ZBOR Priložnostne pesmi (Grum) ....1.10 Slovenski akordi (Adamič): ..1. ivezek .....................75 n. zvezek .................. .76 Pomladanski odmevi. L In IL iv« ▼sak ........................ \merffilta slovenska lira (Holmar) 1.— Orlovske himne (Vudoplvee) ....UM 10 mofikih ln me&anih zborov — i Adamič) .................. .45 MOŠKI ZBOB Trije moški tbori (Pa v čl C) f=i Izdala Glasbena Matica ........40 Narodna nagrobnlea (PavdC) .. Jt& Gorski odmevi (Labarnar) 2. sv. .45 SAMOSPEVI: Štlrji samospevi. Izdala Glasbena Matica ...................... .45 Nail bmlni ..................... M MEŠANI ZBORI: Planinske, II. sr. (Lah a roar) .. .45 Trije me&ani zbori. Izdala Glasbena Matica ....................45 RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM: Oomsvinl. (Foester) .............4 izdala Glasbena Matica Gorske cvetlice (Lahamar) Četvero in petero raznih (lasov -45 Jaz bi rad radeOh ret. moSkl abor s bariton solom in priredbo za dvospev ...................... V pepelnltaJ odi (Sattuer). kin- tanta sa soli, zbor ln orkester, Udala Glasbena Matica ...... Dro pesmi (Prelovec). ss molki zbor ln bariton solo............ Knpleti (Gromi. Vital Mlbee, -Kranjske iece In navade. Ne-ladovUstvo, 3 svečki skupaj .. Kupleta Kosa Moča (Parma) _ .M PESMARICE GLASBENE MATICE: L Pesmarica, uredil ti u bad ...L50 4. Koro&ke slovenske narodne peemi (Svlkar&iČ) L, i, ln J. sv. skupaj...................L—• MALE PESMARICE: St. 1. Srbske narodne himne .. 1.5 St. Is. Si« tatU. Srbine talni .. .15 St. lo. Na planine _............ .15 St. 11. Zveter ...................15 St. 12. Vasovalec ...............15 Narodne pesmi za mladina < ftl- rovnlk) I. II. in III. stopnja po ......................................................20 Vse 3 stopnje skupaj .................50 Siavtek. zbirka »olskih pesmi — < Medved) .................... JU VoJaAke narodne pesmi (K .....................L— Lira, srednješolska. 2. zrezka sko-.............................. Trorlasnl mladinski zbori: Me&aoi ln mo6kl zbori. (Aijal) — 3. zvezek: Psalm 118; Ti veselo poj; Na dan; Divna noC.........40 5. zvezek: Job; V mraku: Dneva nam pripelji far; Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav.......40 6. zvezek: Opomin k veselja: Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda: Občutki; Geslo ....... .40 7. zvezek: SlavCek; Zaostali ptič; Domorodna iskrica; Pri svsdbi; Pri mrtvsSkem sprevodu: Geslo .40 8. zvezek: TI osrečiti Jo botl (mesa □ zbor) ; Prijatelji In senca (mefian zbor) : Stoji, solnčlee stoj: Kmetskl bISi.............0« CERKVENE PESMI: Domail glasi. Cerkvene pemnl sa mešan zbor....................L—, 12. Tantom Ktro. (Premrl) .... M Maine pešal za me&an sbsr. — (Sattner) ................... jf 12 Pance Umen* Tantnm Brca Ge- nltort (Foerster) ............ Jfl 12 Pange Lingua Tastom Ergs G* nitori (Gerbtei .............. jM Hvalite Gospoda v njegovih svet-nikib, 20 pesmi na Cast svetnikom. (Premrl) ...............49 II obhajllnih In S v last presv. en Jezusovemu. (Gruna) ...... j|. Mima In hewiesa 8t (Pogaehnlk) ...... Kjrrle ................ K iTftnM Reftnjemn < Foerster) ......... Sv. NftoUJ.......i..,