GLASILO I
I^^IA^ISTICNE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
LETO XXVII. ŠT. 43.
PTUJ, 7. novembra 1974
CENA 1,50 DIN
KOMUNISTI BISTRIŠKE OBČINE
OCENILI GOSPODARJENJE
v preteklem tednu so komunisti
bistriške občine ocenili gospodarje-
nje v občini v letošnjih prvih šestih
mesecev ter v prisotnosti člana
izvršnega komiteja CK ZKS Mirana
Potrča obravnavali še druga vpra-
šanja. Seje so se udeležili tudi
predstavniki družbeno političnih
organizacij in skupščine občine.
Najprej je bilo na dnevnem redu
vprašanje statutarnega sklepa. Ing.
Franjo Kikec je orisal nekatere
značilnosti iz dosedanjih razprav o
statutarnem sklepu občinske organi-
zacije ZK, ki so potekale v osnovnih
organizacijah. R^prave so prinesle
številne dopolnitve in pripombe,
kakor tudi zanimive predloge, kijih
je statutarna komisija OK ZKS
preučila in uskladila s predlogom
statutarnega sklepa osnovi tez. V
razpravah je od 24 osnovnih
organizacij ZK sodelovalo 22. V
razprave pa so se vključili tudi
politični ^tiv občine in predstav-
niki JLA. Po njihovih predlogih so
posamezna področja obravnavali in
nato sprejeli tako dopolnjeni
statutarni sklep.
Posebno pozorno so udeleženci
sledili izvajanjem ing. Viktorja
Mačeka, ki je, kljub temu, da so
udeleženci prejeli gradivo pred sejo,
ponovno osvetlil nekatera področja
gospodaijenja v občini v prvih šestih
mesecih in prikazane podatke
primerjal z doseženimi rezultati v
republiki. Ob tem je poudaril, da so
orMnizacije v bistriški občini v prvi
polovici letošnjega leta gospodarile
dokaj dobro in so v posameznih
primerih tudi presegale republiška
poprečja, česar zadnja leta v
bistriškem gospodarstvu ni bilo, ali
pa so bili takšni primeri le
kratkotrajnega pomena. Načelnik
oddelka za gospodarstvo skupščine
občine Klokočovrtik je v nadalje-
vanju prikazovanja gospodarskega
položaja občine osvetlil razen
pozitivnih tudi nekatere negativne
pojave, med katerimi je poudaril
težave v Opekarni Pragersko in
področje KS Makole, ki je v občini
najmanj razvito območje in se po
pnkazanih podatkih gospodarjenja
uvršča med nerazvita ol5močja v
Sloveniji. Omenil je tudi zanemarja-
nje tehničnih izboljšav, za katere so
možnosti prav v tej občini še zelo
neizkoriščene ter je predlagal, naj bi
delovne organizacije, ki tega še niso,
sprejele pravilnike o tehničnih
izboljšavah in patentrh. Tudi
varčevanje s surovinami še vedno ne
dosega željenjh ciljev. Na področju
integriranja so še mnoge neizko-
riščene možnosti v lesno prede-
lovalni industriji in gozdarstvu,
živilski industriji kakor tudi ha
področju kmetijstva. Kmetijskemu
področju bo v kratkem OK ZKS
posvetila posebno konferenceo,
pritegnili pa bodo tudi kmetijski
kombinat Ptuj, ki ima na območju
bistriške občine precejšnje proizvod-
ne kmetijske površine, katerim pa
ne posveča dovolj pozornosti.
Med možnostmi, ki bi. pripeljale
bistriško gospodarstvo k novim
dosežkom, so komunisti omenjali
tudi nedodelano tehnologijo pro-
izvodnje, rešitev težav v proizvodnji
Opekarne Pragersko, nadaljnje odpi-
ranje dislociranih obratov v občini,
predvsem za zaposlovanje ženske
delovne sile. Ob tem pa je nujno
izvršiti novo analizo o trenutnem
stanju nezaposlenosti v občini.
V vseh okoljih bo treba izdelati
konkretne stabilizacijske programe,
ki pa ne bodo smeli biti ozko
usmerjeni. Morali bodo medsebojno
povezovati vse dejavnike v smeri
preprečevanja inflacije. Sekretar OK
ZKS Slavko Kleindienst se je v svoji
razpravi med ostalim zavzel tudi za
povečano odgovornost na osnovi
samoupravnih odnosov v vseh
delovnih okoljih, kjer naj o tem
ponovno in predvsem široko
odgovorno razpravljajo in tudi
pristopijo k akcijam.
O teh in še o mnogem drugem so
razpravljali tudi drugi udeleženci
seje, ki so tudi podali nekaj
konkretnih predlogov za izboljšanje
dosedanjega gospodarjenja v občini.
VH
vreme
do nedelje, 17. novembra 1974.
Zadnji krajec je danes v
četrtek, 7) novembra ob 3.47.
NAPOVED: Oblačnost se bo
povečala. Ob koncu tedna bo
dež in sneg na 500 m višine.
Med dežjem bo občasno snežilo
do nižin. Nestalno vreme bo
verjetno od petka, 8. novembra,
do torka, 12. novembra. Okrog
15. novembra bo nastopilo lepo
jesensko vreme. Topleje bo.
Alojz Cestnik
PRED
JUGOSLOVANSKIM
KONGRESOM ZVEZE
SOCIALISTIČNE
MLADINE
Dokumenti za IX. kongres ZSMJ
so že nared. Kongres bo 21., 22. in
23. novembra 1974 v Beoaadu. Na
njem bo sodelovalo 943 delegatov.
Nekaj iz zgodovine mladinske
organizacije: V temnih dneh
kr^jevine je bila rojena organizacija
komunistične mladine. 9. oktobra
1919 so se v Zagrebu zbrali člani
Kluba študentov-komunistov Za-
greba, Beograda in mladinske
skupine iz drugih mest. 1. kongres
zedinjene jugoslovanske mladine je
propadel zaradi poskusov organi-
zacijskega odbora, da odstrani
študente- komuniste. Zato so na
ustanovni konferenci ustanovili
začasni centralni odbor komuni-
stičnih mladinskih grup z nalogo
voditi organizacijo do kongresa, ki
je prinesel dokončni lik Zveze
komunistične mladine Jugoslavije.
I. kongres je bil v juniju L I920.v
Beogradu. S^prejel je statut orga-
nizacije, nekaj resolucij. Tako se je
začela borbena pot SKOJ-A,
organizacije mladih, ki je v
mnogočem delila usodo Komuni-
stične partije Jugoslavije v času pred
II. svetovno vojno.
Sestojanuarska diktatura 1. 1929.,
je zdesetkala vrste SKOj-a. V dveh
letih je ubila sedem sekretarjev
SKOJ—a. O njih je napisal Moše
Pijade: „Bilo so junaki, ko je bilo
malo junakov."
V	drugi polovici tridesetih let
doživlja Zveza komunistične mladi-
ne Jugoslavije svojo renesanso. Na
čelo Komunistične partije pride
Josip Broz Tito, ki zahteva, da se
Partija bolj naslanja na mase,
delovne ljudi sindikate in mladino.
SKOJ je pripravljen dočakal
Hitlerjeve horde. Njegovi člani so
aktivno sodelovali v borbi. Med boji
je bila ustanovljena najširša antifa-
šistična zveza mlade generacije. Ob
koncu leta 1942 je v osvobojenem
Bihaču -bil ustanovljen Ujedinjeni
savez antifašističke omladine Jugo-
slavije - USAOJ.
Orodje je zamenjalo puške v p^ih
dneh obnove porušene domovine. V
velikih delovnih akcijah je mladina
gradila mesta, ceste, železnice .
,gradila bratstvo in enotnost naših
narodov . . .
V	letu 1948 je bil konaes
zedinjenja USAOJ postane Ljudska
mladina Jugoslavije. Ostaja jasna in
neprekinjena pot zavestne borbe
naprednega dela mladih generacij za
gradnjo dela in človeka, svobode in
sreče. In tako vse do današi^ih dni,
ko prisostvujemo republiškim in
pokrajinskim kongresom zveze so-
cialistične mladine; pred IX.
kongresom Zveze socialistične mla-
dine Jugoslavije.	Majda Gajzer
PTUJ
PRI GRADNJI HC SD 2 FORNIM
VEDNO KAJ NOVEGA
Na zahtevo Dravskih elektrarn
Maribor je sklical koncem oktobra
ti. Republiški sekretar za urbanizem
v Ljubljani obravnavo v Ptuju za
izstavitev lokacijskega dovoljenja za
tesnilno steno na odvodnem kanalu
in za gradnjo mostov čez dovodni in
odvodni kanal HC SD 2 Formin s
priključki.
Na obravnavo povabljenih nad 20
predstavnikov iz Ljubljane, Zagreba,
Maribora, Ptuja in iz krajevnih
skupnosti na območju Ptuj-Ormož
ter iz občinskih skupščin Ptuj in
Ormož je pri obravnavi poročil,
predlogov in dokumentacije hitro
minil čas do poznega popoldneva,
ko je končala obravnava in bil
napisan obsežen zapisnik kot osnova
Republiškemu selaetarju za urba-
nizem v Ljubljani za izstavitev
zahtevanega dovoljenja.
Kot so poročali predstavniki
krajevnih skupnosti Gorišnica in
Velika Nedelja so poleg že mnogih
rešenih vprašanj v zvezi s HC SD 2
še vedno novi predlogi v vsaki
krajevni skupnosti, Id jih je
potrebno obravnavati in vzeti v
poštev pri gradnji elektrarne. V
^avnern se ljudje zavedajo, da
pomeni gradnja elektrarne ogromno
načrtov, dela in skrbi na celotnem
območju elektrarne in da je
potrebno vsestransko sporazu-
mevanje. Zbrani predstavniki iz
Dravskih elektrarn. Vodnega go-
spodarstva Slovenije, Vodne skup-
nosti Drava-Mura in Kmetijske
zemljiške skupnosti občin Varaždin,
Ormož in Ptuj in drugi, pa so prav
tako govorili na obravnavi o še
nerešenih problemih, od katerih so
nekatere rešitve že blizu, za druge
pa j^e potrebnega še nekaj časa.
Obravnava in končni zapisnik
omogočata sedaj Republiškemu
sekretarju, da bo lahko t^oj izstavil
lokacijsko dovoljenje Dravskim
elektrarnam Maribor, ki so ga
zahtevale.
J. V.
2 stran
tednik — Četrtek, 7. novembra 197^
KMETIJSTVO
VRTOGLAVE CENE KMETIJSKIH
PROIZVODOV
Obilno jesensko deževje je
pokvarilo poprejšnjo optimistično
razpoloženje v zvezi z letošnjo
kmetijsko letino. Sedaj bi morala že
biti obrana koruza in spravljena
sladkorna pesa ter zasejana ozimna
pšenica pa ni opravljeno še skor^
nič od tega.
Prvotne ocene, da bomo letos v
Jugoslaviji pridelali 8,2 milijona ton
koruze, prav zaradi jesenskega
deževja ne bodo realizirane. Po-
dobna je situacija glede sladkorne
pese. I^tos je bilo s to kulturo
zasedenih lOl.OOO ha (lani le
82.000 ha), pričakovali pa smo, da
bo pridelka 4,2 milj. ton. Pobiranje
pese pa se je zaradi premočenosti
polj zavleklo in bo trajalo znatno
več časa pa tudi pridelka bo manj.
V Jugoslaviji smo lani pridelali
424.000 ton sladkorja, letos pa ie
bilo mogoče pričakovati 530 ali 540
tisoč ton. Naše celoletne potrebe so
okrog 680.000 ton.
Podobna situacija pa je tudi na
vsem svetu. Svetovna proizvodnja
koruze letos ne bo dosegla lanske
ravni 285 milj. ton. Za primer: v
Ameriki so lani pridelali 142 milj.
ton, letos pa predvidevajo le 117
milj. Glede na vse to je razumljivo,
da je cena koruze na svetovnih
borzah znatno poskočila, ponekod
za nad 50 % dosedanje cene in tudi
več.
Vsekakor pa je na svetovnih
borzah najbolj porasla cena sladkor-
ja. Po najnovejših ocenah je mogoče
letos pričakovati na svetu 83,7 milj.
ton pridelka sladkorja, poraba pa bo
dosegla nivo okrog 81,5 milj. ton.
Ne glede na te rekordne številke pa
že danes primanjkuje na svetu (po
nekaterih zanesljivih ocenah) okrog
dva milijona ton sladkorja in prav
ugotovitev tega primanjkljaja ie
potisnila cene v vrtoglavo višino.
Vrhu tega ni nikjer možnosti^ da bi
ta deficit s čimerkoli pokrili. Se več,
strokovnjaki mislijo, da bo v letu
1980 primanjkovalo na svetu okrog
25 milj. toii ^adkorja.
Sladkor je danes na svetovnih
tržiščih zelo aktualen ne samo
zaradi cen, temveč tudi zaradi
navedenega deficita. To vprašanje je
toliko aktualno, da članice evropske
gospodarske skupnosti posebej
skrbno obravnavajo to vprašanje in
skušajo najti skupno rešitev. Veliki
Britaniji primanjkuje 500.000 ton
sladkorja in to v času, ko se dvigajo
cene sladkorja na svetovnih borzah
iz dneva v dan. V enem letu so
porasle za okrog 5 in pol krat.
Vzeto v celoti konjuktura pre-
hrambenih proizvodov na svetov-
nem tržišču ne ponehuje. Glede na
to, da letošnja žetev koruze ni
naših predvidevanjih, bo treba z njo
postopati čim bolj pametno. Interes
zanjo je na svetovnem tržišču zelo
velik, zato bo treba čim racionalneje
ravnati s tem bogastvom.
KMETIJSKI PROBLEMI V PTUJSKI
OBČINI
V kmetijstvu pomeni leto 1974
začetek izvajanja obsežnih nalog
razširitve proizvodnje v družbenem
in zasebnem sektorju, ki jih je
sprejela naša skupščina s srednjeroč-
nim programom razvoja v zvezi z
izvajanjem ,,zelenega plana" v SR
Sloveniji. Organizacije združenega
dela v kmetijstvu zagotavljajo
izvedbo sprejetih obvez kljub
dejstvu, da se je letos znova odrazilo
večje neusklajeno ^banje cen
kmetijskim pridelkom in reproduk-
cijskemu materialu. Ob nespreme-
njenih oziroma nižjih cenah kmetij-
skih pridelkov, živini in živalskim
proizvodom so se namreč znatno
povečale cene fosforjevim in
kalijevim mineralnim gnojilom za-
ščitnim sredstvom, močnim krmi-
lom, gradbenemu materialu in
raznimi storitvam. V OZD ugotavlja-
jo, da imajo posamezni rejci goveda,
prašičev in perutnine ob sedanjem
neusklajenem stanju IZGUBO. Poleg
zastoja v prometu z živino, ki je
zabeležen v prvih mesecih letošnjega
leta in se je v naslednjih mesecih
zaostril zaradi zapore izvoza,
povzročajo novi pogoji ekonomične
vzreje nezaupanje pri odločitvah za
razširitev teh zmogljivosti. To pa
nalaga kmetijskim strokovnjakom v
OZD in TOZD, da preučijo
tehnološke postopke, ki boao
zagotavljali večjo proizvodnjo z
manjšimi materialnimi vlaganji, torej
z nižjimi stroški, Z živinorejo
moremo in morartio aktivirati boljšo
izkojiščanje travniških in njivskih
površin, ki gotovo tvorijo rezervo za
znižanje proizvodnih stroškov. Pred-
vsem pri preusmerjanju kmetij je
potrebno ob usmeritvi v govedorejo
in prašičerejo pogojevati preskrbo
krme iz domačih površin posamezne
kmetije.
V družbenem sektorju, kjer
vzrejajo živino v glavnem po
naročilu, se v prometu z živino ne
kažejo znaki večjega zastoja zaradi
zapore izvoza Nasprotno pa
podatki za zasebni sektor kažejo
precej nižje količine odkupljenega
goveda, čeprav ugotavljamo tudi v
tem sektorju povečano vzrejo. Tu se
izraža zastoj, saj občasno ni bilo
mogoče zagotoviti odkupa vseh
ponujenih količin. Zaradi ,,prisilne-
ga" podaljševanja pitanja se poveču-
je poraba živinske krme na enoto
prirasta, kar rejce živine vodi v
izgube.
(Nadaljevanje na 4. strani)
ORMOŽ
Dan mrtvih
Dan mrtvih je čas, ko se vseh
svojih' pokojnih, dragih nam sorod-
nikov prijateljev in znancev, pa tudi
borcev za svobodo človeštva, še
posebej spomnimo. Letošnje dežev-
no vreme je prav v času tega
praznika nekoliko predahnilo. Son-
ce je pozdravilo številne obiskovalce
grobov in spominskih obeležij. Na
območju občine Ormož so bile pri
vseh spomenikih padlih borcev in
drugih žrtev vojne dobro obiskane
. komemorativne svečanosti, ki so jih
pripravile osnovne organizacije zve-
ze borcev skupaj z šolsko in dmgo
maldino. Govorniki so obudili
spomin na vojne dni ter poudarjali
pomen prenašanja tradicij NOB na
mlade IjudL
Posebej velja omeniti udeležbo
Ormožanov na komemoraciji pri
mednarodnem spomeniku žrtvam II.
svetovne vojne v Gradcu. Delegacija
občinskega odbora zveze borcev
NOV in mladine je na tamkajšnji
spomenik položila venec z napisom:
„Borcem za svobodo, mir in
sociaUzem - občani občine Or-
mož." S tem so Ormožani obudili
spomin na vse žrtve II. svetovne
vojne in še posebej na žrtve s Koga
in drugih krajev ormoške občine,
katerih imena so zapisana na
spomeniku v Gradcu.
jr
TRETJIČ: SISTEMIZACIJA
IN POŠTENOST
Kdor razume in ve, kaj je delovni
proces, kaj je delitev dela in kaj je
delovno mesto z vsemi specii-
nostmi, bo razumel tudi zahtevo po
urejeni sistemizaciji delovnih mest v
posamezni OZD in TOZD. Če
delovna organizacija nima dognane
in urejene sistemizacije delovnih
mest, potem težko govorimo o polni
obremenitvi in pravilni razdelitvi
zahtev nekega delovnega mesta.
Delovno mesto mora biti tako
ustanovljeno, da dosežemo polno
angažiranost človeka in da je
koncentracija opravil taka, da po
svoji naravi in zahtevnosti tja sodi.
Neko delovno mesto ne more
vsebovati del, za katere se zahteva
visokošolska izobrazba, poleg pa še
kup pomožnega dela. Za vsako delo
mora biti natančno opredeljen
nosilec, sistemizacija pa bi se morala
sproti prilagajati t^o, da bi vedno
natanko vedeli, kdo je nosilec in
izvajalec določenega dela.
Služba za zaposlovanje, ki skrbi
tudi za te probleme, je vse delovne
kolektive opozorila, da naj vendar
že po tretji zahtevi sprejmejo
sistemizacije delovnih mest. Prejšnji
zakon o delovnih razmerjih ter
sedanji zakon o medsebojnih
razmerjih delavcev v združenem
delu, ki je nasledil prejšnjega, sta
imela že tri časovne roke, ki so
zavezovali vodstva organizacij zdru-
ženega dela in drugih delovnih
kolektivov, do kdaj morajo biti
sistemizacije urejene. Nekatere delo-
vne organizacije take akte imajo,
vendar ob pregledu velikokrat
ugotovimo, da gre samo za nekakšne
kratke opise del, ki jih ni rodilo
poglobljeno delo in so nastali v
nekem delu splošne službe podjetja.
Analirična sistemizacija delovnih
mest ne bo nikoli takšna, kot bi
morala biti, če pri njej ne bodo
sodelovali najbolj strokovni in
odgovorni delavci. Največkrat misli-
mo, da je sistemizacija stvar nekega
pravnika ali kadrovika. Dejstvo je,
da morajo pri sistemizaciji sodelo-
vati proizvodni delavci — strokov-
njaki. Nemogoče je, da bi kdo drugi
poznal vse zahteve in finese v
proizvodnji. Tu gre za delitev dela
med posameznimi delovnimi mesti,
med posameznimi sektorji itd.
Problem sistemizacije je v naših
delovnih kolektivih nerešljiv in bo
takšen ostal, dokler bomo hoteli, da
sistemizacijo naredi nekdo v pisarni.
Sistemizacija brez sodelovanja delav-
cev nima vsebine.
Najprej bi kazalo urediti temeljne
funkcije med posameznimi sektorji
nato pa natanko razmejiti delo na
delovna mesta in pri tem zqeti tudi
zahtevane kvalifikacije. Siste-
mizacija ima več prednosti, brez
katerih si skoraj ne moremo
predstavljati poštenega dela v OZD
in TOZD ter v drugih delovnih
kolektivih. Pomaga nam pri izobra-
ževanju na delovnem mestu, Ce nek
delavec, na primer, po svoji osnovni
usmeritvi ustreza za določeno
delovno mesto, le-to pa zahteva še
nekatera dodatna znanja, potem bo
kadrovska služba podjetja takoj
vedela, kje ,,prijeti', Tako nam
pomaga pri dopolnjevanju obsega
znanja. Sistemizacija ie nadalje tudi
temelj za pravilno delitev osebnih
dohodkov, sistemizacija je skratka
akt, brez katerega bi težko govorili
o redu v delovnem kolektivu, zato je
prisoten tolikšen napor ustreznih
služb, da se zadeva reši. Nalogo
prenašamo v regionalni in republik
dogovor o nalogah kadrovske
pohtike, njeno uresničitev pa kot
mačka mlade iz leta v leto ter tako
ostajamo pri starem.
Neurejena sistemizacija delovnih
mest je v spremenjenih pogojih
gospodarjenja lahko nekomu trn v
peti. Ker se ne ve natančno, kdo je v
podjetju za kaj odgovoren, lahko pri
kakšni nepravilnosti pride do iskanja
krivcev. Kaj takega se pri urdeni
sistemizaciji ne more zgoditi. Sami
smo bili tudi priča razgovoru dveh
vodilnih delavcev, ki sta sklenila
kolegu zaposliti ženo češ: „Nekam
jo bomo že vtaknili." Sistemizacija
delovnih mest je naperjena prav
proti takšnim „mahinacijam", zato
je v interesu delavcev, da ta problem
po izteku tretjega roka končno
rešimo.
Jr
I-ednik — Četrtek, 7. novembra 1974
stran 3
/^RI VZDRŽEVANJU JAVNEGA REDA TER VARNOSTI V OBCINI ORMOŽ JE
NUJNO SODELOVANJE VSEH OBČANOV
Družbena samozaščita v naši
družbi ni nov pojem, vendar ga
izgrajujejo precej počasi. O njem je
tekla beseda na zadnji seji vseh
zborov SO Ormož. Komandir PM
Ormož Vinko Topolovec, je na
predlog občinskega ir/ršnega sveta
razen običajnega^ poročila povedal
tudi nekaj o problemih ormoške
postaje milice, ki so posebej
pomembni za uresničevanje druž-
bene samozaščite.
TRI MILlCNICE
Pomlgevanje miličniških vrst je
zaradi vedno stardšega kadra, pa ne
samo na PM Ormož, ena zelo
pomembnih nalog. Poudariti je
treba, da je med mladino na
območju občine Ormož precejšnje
zanimanje za miličniško šolo v
Ljubljani. Od leta 1972 do letos se
je v to šolo vpisalo 28 slušateljev iz
občine Ormož. Od kandidatov, ki so
že odslužili vc^aški rok, se je za to
šolo odločilo 15 fantov, to je skupaj
43 novih miličnikov. Letos so iz
občine Ormož v miličniške vrste
odšla tudi že tri dekleta Kljub tako
številnemu podmladku, ki ga daje
občina Ormož za ta poklic, ne dobi
nazaj skoraj nobenega ,,mladinca",'
čeprav so na ormoški postaji milice
miličnikov zelo potrebni. Vzrok tiči
v pomanjkanju stanovanj. Na PM
Ormož je samo eden samski
miličnik in zanj ni v Ormožu uspelo
dobiti niti privatnega niti družbe-
nega stanovanja, tako da stanuje v
Mihovcih pri Veliki Nedelji. V
Ormožu je znan problem pomanj-
kanja stanovanj, za samske ljudi pa
še posebej.
OPREMLJENOST IN
UČINKOVITOST
Za hitro in učinkovito delo
moramo imeti poleg ljudi tudi
v
dobro ppremo. To velja za delovne
organizacije, nič manj pomembno
pa ni za posamezno postajo milice.
Ni moč uspešno in hitro delovati
brez potrebne opreme, ali s
pomanjkljivo opremo. Ce se usta-
vimo pri vozilih PM Ormož, lahko
ugotovimo, da so že precej
izrabljena in popravila dosti ne
zaležejo. Zaradi salbe tehnične
opreme je učinkovitost slabša in
večkrat ni mogoče doseči željenega
efekta. Republiški sekretariat za
notranje zadeve je sicer dolžan PM
opremljati s tehničnimi pripomočki,
vendar je zahtev toliko, da vsem
potrebam ni moč zadostiti. Po
zgledu drugih bi se dal v Ormožu
problem rešiti ali vsaj omiliti s
pomočjo občine ali ene izmed
dobrih organizacij združenega dela.
To toliko bolj opravičeno, ker
miličnik ne opravlja samo zadev
zveznega ali republiškega pomena,
temveč skrbi tudi za red in varnost v
domači občini.
VSI ZA RED IN VARNOST
V Ormožu je trenutno 15
miličnikov, ki morajo „obvladati"
celotno občino. Sistematiziranih je
seveda več delovnih mest, vendar je
iz že navedenih razlogov zasedenost
samo 75-odstotna. Po igavi javnega
tožilca Jožeta Fridla je kljub temu
bilo delo PM Ormož vsa leta
primerno. Ni se še zgodilo, da bi
prišla zoper katerega miličnika
zaposlenega na PM Ormož, kakršna-
koli prijava o zlorabi položaja ipd.
Prijave in ovadbe so tako sestav-
ljene, da tudi ni bilo treba zahtevati
dopolnitev. Ce upoštevamo, da
mi ičniki porabijo precej časa za
študij hitro menjžgočih se predpisov
službe javne varnosti, je to izreden
uspeh. Naj povemo še, da je število
neodkritih kaznivih dejanj na
območju občine Ormož globoko
pod republiškim poprečjem, vendar
si vs^ želimo, da bi bila javna varnost
še boljša, dosežemo pa lahko ta cilj
samo z družbeno simozaščito.
Delegati na zad;-i seji SO Ormož
so tudi ugotavljala da ni miličniške
kontrole na stranskih cestah in da se
tam dogaja 4)rometno ,,čudo" z
mopedi in drugimi motornimi vozili.
Povedali smo že, da ni ljudi na PM
pa tudi tehnični pripomočki so
slabi, zato bodimo vsi »miličniki v
malem". Kdor ve, kaj je prav in kaj
ne, in komur ni vseeno, kaj se v na.ši
družbi dogaja, naj opozori svojega
soseda, znanca itd. kaj je red in
disciplina. Pri tem se seveda v praksi
često dogaja, da bi radi imeli red in
varnost, pri tem nedotakljivost
tistih, ki predpise kršijo. To je boj
med dvema ognjema, ki mu ni
konca in je v njem nemogoče delati.
Družbena samozaščita bo kot
varnostni sistem zaživela šele s
spoznanjem, da je pri vzdrževanju
javnega reda in miru nujno
sodelovanje vseh občanov. Družbe-
na samozaščita je zamišljena kot
organ za zaščito temeljnih družbe-
nih vrednot, kot je varovanje
življenja in osebne varnosti ljudi in
premoženja, varstvo ustavnega reda
ipd. Delovanje tega organa se mora
odvijati znotraj vseh družbenopo-
litičnih skupnosti ter v delovnih in
družbenopoli tič ni h organi z acijah;
pri tem mora biti temeljni nosilec
zaščite in varnosti občin, samo-
upravnih pravic in obveznosti.
Znotraj organa družbene samoza-
ščite to deloval vodja varnostnega
okoliša, ki bo nosilec operativnih
nalog ter pobudnik nadaljnjega
izgrajevanja družbene samozaščite.
jr
Po izrednem naključju je človek v teh razbitinah preživel. Vprašajmo
se, kaj je storil sam in kaj smo storili mi, da do nesreče ne bi prišlo?
Foto: J. Rakuša
SLOVENSKA BISTRICA
^ Komunisti proti podeljevanju
denarne nagrade
Razpiave o podeljevanju javnih
družbenih priznanj organizacijam,
društvom, skupinam in posamezni-
kom, ki so v obdobju enega leta
največ prispevali na posameznih
področjih dejavnosti v občini, so
bile pred nedavnim sklenjene in so o
predlo^h ter spremembah osnutka
pravilnika razpravljali .še na razšir-
jeni seji konference ZKS Slov.
Bistrica.
Komisija za podeljevanje javnih
družbenih priznanj občine je na
osnovi predhodno sestavljenega
osnutka pravilnika o podeljevanju
javnih družbenih priznanj ter
pripomb, ki so jih dale osnovne
organizacije ZK, pripravila dopol-
njeni osnutek, katerega je dala v
zaključno razpravo še OK ZKS.
Medtem ko v pravilniku ni bilo
pripomb na način izbire kandidatov
za ta najvišja občinska priznanja, ki
jih bo skupščina občine podeljevala
vsako leto na občinski praznik 8.
januarja, so se komunisti skoraj v
celoti izrekli prti izplačevanju
denarne nagrade, (predlog je bil" v
višini 15.000 dinarjev), ki bi jo
podeljevali 'vo'; prvo od treh nagrad
skupno s plaketo Pohorskega
bataljona
Komunisti občine so se v
razpravali enotno odločili, da bodo
za posebne in trajne uspehe v
razvoju in krepitvi gospodarstva v
občini v organizaciji, v voderiju in
poslovanju TOZD in OZD, v
kvaliteti zadovoljevanja potreb de-
lovnih ljudi v občini, izpopolnje-
vanju in utrjevanju samoupravljanja
v TOZD in OZD in če to prispeva k
ugledu občine, predlagali skupščini
občine, da na svoji prvi seji sprejme
sklep, da se podeljujejo občanom ali
organizacijam društvom in skupi-
nam kot najvišje priznanje plaketo
Pohorskega bataljona (brez denarne
nagrade), dru^ priznanje bo naslov
častnega občana in kot tretje
podelitev častne diplome.
VH
Ocena povezovanja in statutarni
sklep
Včeraj popoldne se j^e sestala
občinska konferenca ZKS Ptuj na
svoji peti redni seji. V dvorani
Narodnega doma v Ptuju so najprej
ocenili dosedanja integracijska giba-
nja v ptujski občini. Za vse
udeležence seje je pripravila 18
delovnih skupin obširno poročilo za
vsa področja dejavnosti v občini, ki
so se doslej že povezala ali pa se
pripravljajo na združitve.
Med organizacijami združenega
dela, ki so se doslej uspešno
povezale v širši slovenski gospo-
darski prostor je treba omeniti
Kmetijski kombinat Ptuj, TGA
Kidričevo, Mesokombinat „Perut-
nina" Ptuj, Labod-TOZD „Delta"
Ptuj in še nekatere. Več skupin
OZD, ki se skrbno pripravljajo na
združitev, je v tem že precej
napredovala. Mednje spadajo obe
ptujski gradbeni podjetji, ptujska
trgovina, kovinsko-predelovalna in-
dustrija in še nekatere druge
dejavnosti. Na splošno pa lahko
ugotovimo, da v ptujski občini ni
OZD ali samoupravne delovne
skupnosti, kjer ne bi razmišljali o
nadaljnjem povezovanju.
Pod drugo točko je občinska
konferenca ZKS ocenila javno
razpravo o statutarnem sklepu
občinske organizacije ZKS Ptuj, ki
je bila v vseh osnovnih organizacijah
ZKS. Komunisti so v javni razpravi
dali več umestnih pripomb in
predlogov za dopolnitev. Vse to je
preučila statut-arna komisija in o
tem poročala na ?eji občinske
konference ZKS.
F. F.
4 stran
tednik — Četrtek, 7. novembra 197^
V ORMOŽU DOBRO
GOSPODARIJO
Iz podatkov za prvo polletje
letošnjega leta ter stopenj rasti
gospodarske dejavnosti v tem času
lahko sklepamo, da bodo gospo-
darske delovne organizacije na
ormoškem območju letošnje leto
uspešno zaključile. Osnovni poda-
tek, da je že v letošnjem prvem
polletju bil ustvarjeni celotni
dohodek za 37 odstotkov večji od
istega obdobja lani, je zelo
spodbuden. Celotni dohodek so
povečale vse dejavnosti. Nad
občinskim poprečjem je industrija
in komunalna dejavnost, pod
občinskim poprečjem pa je gra dbe-
ništvo, medtem ko so druga
področja dejavnosti v okvirih
poprečne rasti gospodarstva.
Na poslovni uspeh ormoških
gospodarskih organizacij so vplivala
porabljena sredstva, ki so za 38
odstotkov višja, kot v enakem
obdobju lani. Naraščala so hitreje in
tako vplivala na ekonomičnost
poslovanja. Na višino porabljenih
sredstev je vplivalo predvsem
podraževanje reprodukcijskega ma-
teriala. Glede na prvo polletje
lanskega leta so v enakem obdobju
letos porasle cene za 35 odstotkov.
Povečanje ekonomičnosti je ugotov-
ljeno samo v gradbeništvu in sicer za
4 odstotke, padla pa je v industriji,
kmetijstvu in stanovanjsko komu-
nalni dejavnosti. Najmočnejšo po-
stavko v porabljenih sredstvih
predstavlja nabavna vrednost realizi-
ranega trgovskega blaga, ki je
zastopana predvsem v trgovini in
kmetijstvu. Stroški porabljenega
materiala so porasli tudi zaradi višjih
cen. Od lani so se povečali za 61
odstotkov, od tega največ v
industriji (za več kot polovico).
Osebni dohodki so v masi porasli
za 19 odstotkov^ glede na enako
obdobje lani. Število zaposlenih
delavcev je poraslo za 2 odstotka,
kar je nekoliko manj kot je bila
dinamika zaposlovanja v preteklem
letu. Najbolj se je število zaposlenih
dvi^ilo pri trgovskem podjetju"
Zaija in sicer za 15 odstotkov.
Poprečno na zaposlenega je bilo v
gospodarstvu mesečno izplačanih
1.786,00 dinarjev, v enakem
obdobju lani pa 1.522,00 dinarjev
osebnega dohodka (netto).
Občutno je tudi povečanje
produktivnosti poslovanja. Izraču-
nana je na osnovi doseženega
dohodka in poprečnega števila
zaposlenih ter znaša 31 odstotkov.
Produktivnost je porasla v vseh
dejavnostih gospodarstva Najvišji
znesek dohodka na zaposlenega je
bil dosežen v trgovini in gostinstvu
- znašal je . 28.098,00 dinaijev,
medtem ko je bil najnižji v
gradbeništvu - 16.946,00 dinarjev.
Zaključimo lahko, da je bilo
gospodarjenje v občini Ormož v prvi
polovici letošnjega leta uspešnejše
kot v enakem obdobju lani.
Pozitivna rast posameznih ekonom-
skih kategorij omogoča enako rast
tudi v drugi polovici leta.
jr
KMETIJSKI PROBLEMI
V PTUJSKI OBČINI
(Nadaljevanje z 2. strani)
V	prizadevanja za razširešitev
nastalega položaja so že vključene
republiške institucije, ki si prizade-
vajo med drugim tudi najti sredstva
za nadomestilo proizvajalcem mlade
govedi in mleka.
V	občini si moramo prizadevati,
da v teh premostitvenih mesecih ne
bo prišlo do pokola osnovne črede
in bistvenega zmanjševanja prirasta
mesa.
ORMOŽ
KAM S SAMOUPRAVNIMI
. INTERESNIMI SKUPNOSTMI?
v občini Ormož, predvsem še v
samem mestu Ormož, je zadnje čase
čutiti velik problem pomanjkanja
poslovnih prostorov Število samo-
upravnih interesnih skupnosti raste
in bo raslo iz leta v leto, zanje pa v
Ormožu ni niti ustreznega prostora
niti ustrezne kadrovske zasedbe (s
profesionalci). To poslednje pred-
vsem zaradi pomanjkanja poslovnih
prostorov.
7u so temeljna izobraževalna
skupnost, temeljna skupnost otro-
škega varstva, temeljna kulturna
skupnost, temeljna skupnost za
zdravstveno zavarovanje, temeljna
skupnost socialnega skrbstva, te-
meljna telesno kulturna skupnost,
temeljna stanovanjska skupnost,
protipožarna skupnost, komunalna
skupnost in kar jih bo še, a nobena
nima ustreznih (svojih) prostorov.
Funkcionarji teh skupnosti so
honorarci, ki ta posel opravljajo na
svojih stalnih delovnih mestih in
večkrat ne v okviru interesnih
skupnosti. Pri tem je treba
upoštevati še druge službe, ki ne
vedo kam s sabo. Zavod za
zdravstveno zavarovanje bi se moral.
seliti iz prostorov zdravstvenega
doma, ki je že itak utesnjen,
komunalni zavod za zaposlovanje -
enota Ormož, tudi nima ustreznih
prostorov, z enakim problemom pa
se srečujejo tudi na postaji milice,
kjer so prostorske tepacitete ena
zavor uspešnosti dela in razvoja
varnostne službe v občini. Zaradi
takšne^ položaja vseh teh služb
razmišljajo v Ormožu o združitvi
vseh teh dejavnosti\pod eno streho
in v perspektivi za te potrebe
zgraditi upravno stavbo. S to hišo bi
skušali rešiti tudi potrebe družbe-
nopolitičnih organizacij ter skupnih
služb za vse šole in vrtce n^
območju občine ter delavske
univerze Ormož.
Navetlene samoupravne interesne
skupnosti razpolagajo z določenimi
sreustvi, nekaj denarja za te namene
pa bodo poskušali najti tudi drugi
interesenti, tako da so podane tudi
že nekatere materialne rešitve za
gradnjo nove upravne zgradbe.
Zadeve so seveda v pripravi in težko
bi rekli, kdaj se bodo uresničil^.
jr
Premajhna aktivnost mladine
v Majšperku _
To je ugotovitev konference
osnovne organizacije ZSMS krajevne
skupnosti Majšperk, ki je bila
26. oktobra 1974.
Problema prostora sicer nimajo.
Krivda je torej v njih samih; v
njihovi nezainteresiranosti za delo v
lastni organizaciji.
Mladi zelo radi načrtujemo,
predvidevamo, zelo malo pa
izvršujemo in zaključujemo.
Krajevna skupnost Majšperk je
zelo obsežna in verjetno je v njej
mnogo več mladih, kot jih je bilo
videti na konferenci.
V zadnjih štirih letih niso ničesar
storili za svoj jutrišnji dan. Vse
preveč je namreč mladih, ki govore:
če ne bom jaz, bo pač drugi. Take
pasivnosti pa se je treba otresti.
Danes ni problema v naši dmžbi, ki
bi obenem ne bil tudi problem
mladine. Zato si take indiferentnosti
nikakor ne smemo dovoliti.
Le trije mladinci so se vključili v
razpravo na konferenci. Kje so
ostali? Torej: vsi ostali so se
strinjali s poročili.
Zato ima novo vodstvo težko
nalogo: aktivirati čimveč mladih za
ustvarjalno delo v svojih vrstah.
Ob koncu še nekaj misli: če je
neka osnovna organizacga ZSMS
neaktivna, je krivda v vodstvu kot
tudi v programski usmeritvi dela
organizacije. Vsebina dela mora biti
taka, da zajame čim več mladih.
MG po NT
PROMETNA UGANKA
Ponižno prosim dobrega poznaval-
ca, da mi pojasni, koliko je
pravzaprav kilometrov od Ptuja do
Lenarta. V Ptuju sta namreč dve
smerni tabli do tega slovenskogori-
škega središča: ena je na križišču
pred železniško zapornico - na njej
piše: Lenart 18 km; druga pa je na
križišču Srbskega trga s Potrčevo
cesto, in na njej piše: Lenart. . .
4 km. Razdalja med križiščema je
morda slab kilometer, a kolikšna je
razlika med oznakama? Poleg tega
je prva številka na tabli na križišču
Srbskega trga s Potrčevo cesto zbita,
tako da ^loh ni moč ugotoviti,
katera številka bi naj bila na tabli.
Da bo zmeda popolna, je sredi
Lenarta na križišču smerna tabla z
oznako: PTUJ 23.
Zelo verjetno so označevalci poti
iz Ptuja v Lenart in narobe mislili na
pot skozi Rogoznico, Trnovsko vas
in Zgornjo Senarsko. Po moji
avtomobilski karti (kjer pa je
natačnost prav tako vprašljiva) je ta
pot dolga 23 kilometrov - torej drži
edinole lenarška oznaka. Nekaj
daljša je pot na relaciji Ptuj-Rogoz-
nica-Selce-Voličina-Lenart; ta
znese (zopet po moji karti) 28
kilometrov. Vendar cesta skozi
Selce ni mišpena na nobenem
kažipotu, ker je z eno besedo -
grozna! Sicer pa prometa z večjimi
vozili že tako ne bi prenesla.
Ko sem oznake na smernih tablah
med seboj primerjal, se mi je vsilila
prispodoba z reklamo za neki
cirkus, kjer je klovn na ves glas vpil:
„Pridite - videli boste čudovito
kačo, lepo kačo, dolgo kačo, veliko
kačo - kačo klopotačo! Od glave
do repa ima deset metrov, od repa
do glave petnajst metrov! Pridite -
ne bo vam žal. . ."
Če lahko voznikom svetujem —
zelo pogosto se namreč s svojim
avtomobilom peljem na relaciji
Ptuj-Lenart: uporabljajte cesto
Ptuj - Grajena-Vurbek-Korena-
Hrastovec-Lenart! Ta pot je dolga
27 kilometrov - torej nepomembna
9999979999999999999'
razlika v kilometrih! Najpomemb-
neje pa je, da je iz Ptuja do Grajene
5 icm asfalta, od Hrastovca do
Lenarta (v dolžini 3 km) je cesta
prav tako asfaltirana; voznikom
preostane tako le 19 km makadam-
ske ceste in ta del cestišča še zdaleč
ni tako slab, kot je cestišče na
relaciji Ptuj-Trnovska vas-Lenart
in še bolj Ptuj-Selce-Lenart.
Morda bo tale kritičen zapis, ki
mu v dokaz resničnosti prilagam
posnetke smernih tabel na vseh treh
križiščih, le spodbudil pristojne, da
bodo ta prometni vozel presekali ter
označili pot od Ptuja do Lenarta z
dejansko kilometražo!
Besedilo in posnetki:
MUan Cilenšek
KMETOVALCI!
Na zalo^ imamo kvalitetne tridelne traktorske brane. Teža
179 kg širina 233 cm, dolžina 133 cm. Cena 3 3P0 din.	|
Dostava na dom!
Edi Voljč, kleparstvo Ormož, tel. 70027.
I-ednik — Četrtek, 7. novembra 1974
stran 5
LESKOVČANI DOBIJO ASFALT
V Leskovcu v osrčju vinorodnih
Haloz bodo še to jesen dobili skozi
svoj kraj lepo moderno cesto, kar
pomeni, da bo tudi zanje konec
prahu, blata in^da bo pri njih teklo
življenje nekoliko lepše.
Tu bo namreč z združenimi
močmi, svojimi žulji modernizirali
republiško cesto, ki vodi skozi
Leskovec naprej proti Hrvatski, v
prvi fazi od Jožeta Kozela v Zg.
Leskovcu 14 skozi vas do odcepa
ceste za Cirkulane. To je nekaj nad
dva kilometra. Že takoj prihodnjo
pomlad, vsaj tako nam je zatrdil
Ivan Medved, kije eden izmed prvih
pobornikov za modernizacijo ceste
skozi sicer še vedno zaostali predel
Haloz, pa bodo z modernizacijo
ceste nadaljevali. V načrtu imajo, da
bodo asfaltirali kar štiri kilometre
makadamskega cestišča.
Po predračunu bo modernizacija
veljala približno 1.800.000 novih
dinarjev. Vaščani so že do sedaj
zbrali blizu 300.000 dinarjev. Akcija
še ni končana. Zbrati namreč
morajo vsaj 400.000 dinarjev kot
„pomoč" pri modernizaciji republi-
ke ceste. Tako bodo nekatere
V Leskovcu gradijo asfaltno cesto
družinske skupnosti prispevale tudi
, po 3000 dinarjev in več. Preostala
sredstva pa bosta prispevala Skupš-
čina občine Ptuj in Republiški
cestni sklad. Letos je v ta namen že
zagotovljenih 900.000 dinarjev.
Velja omeniti, da so nekaj denarja
prispevale tudi nekatere ptujske
delovne organizacije, med drugim
KK Ptuj 15.000 dinarjev, GG
Maribor, TOZD gozdni obrat Ptuj
11.000 dinarjev in Merkator Ljub-
ljana, TOZD Panonija Ptuj 10.000
dinarjev, od drugih še pričakujejo
pomoč, zlasti od Avtobusnega
prometa Maribor.
Ne bo odveč, če zapišemo, da bo
to tretje večje naselje v Halozah, ki
bo naposled dobilo skozi svoj kraj
lepšo cesto. Prvi so dobili asfalt
prebivalci v Majšperku, pred dvema
letoma prebivalci v Cirkulanah. Vsi
ti kraji so namreč najbolj odmaknje-
ni od središča občine, Ptuja in prav
cesta je tista, ki bo le kraje med
seboj še bolj povezala, skratka jim
odprla okno v svet.
Naj torej izvajalcem del, to je
cestnemu podjetju Maribor zaželimo
te jesenske dni čimbolj suhe, brez
dežja, da bodo lahko svoje delo
dokončali do obljubljenega roka,
predvsem pa, da bodo takoj
spomladi z delom nadaljevali, da
ljudje v tem delu Haloz ne bodo
razoračani nad obljubami krajevnih
dejavnikov, ki so prevzeli veliko
odgovornost, da priborijo svojim
vaščanom lepša tla pod nogami. F. H.
KOMISIJA ZA VPRAŠANJA
MLADIH KOMUNISTOV
pri komiteju občinske konference
ZKS Ptuj, je sklicala skupen delovni
razgovor vseh mladih članov ZK,
predsednikov aktivov Z ZSMS
oziroma aktivov mladih delavcev o
nalogah, ki izhajajo iz dokumentov
IX. kongresa Zveze socialistične
mladine Slovenije in volitvah
delegacij v samoupravne interesne
skupnosti.
MG
ŠTUDENTJE VABIJO
v petek, 8. novembra 1974, ob
20.30 uri v grajsko restavracijo, kjer
bo nastopil POLDE BIBIC z delom,
s katerim je nastopil na letošnjem
Borštnikovem srečanju: ŽIVELO
ŽIVLJENJE LUKE D.
Vabljeni!
MG
SILVANA ARMENULIC -
NAŠ GOST
V Narodnem domu v Ptuju bo v
torek, 12. novembra, gostovala pev-
ka narodno-zabavne ^asbe Silvana
Armenulič.
Imela bo dva koncerta, ob 16. in
20. uri. Vstopnice dobite dve uri
pred koncertom v Narodnem domu.
MG
A
F. B.
VOJNA IN ZLOČINI
(Odlomki iz spominov Ptujčana)
(43)
Ničesar nisem odgovoril, in pa je nadaljeval:
„Služil sem dosedaj v več kazenskih
očiščevalnih oddelkih po zasedenih ozemljih,
doživel sem strašna grozodejstva. Najhujša
doslej na Poljskem. Tam smo ponekod
izpraznili cele vasi in manjše trge. Zdrave
mlajše voljne dela smo strpaU v delovne
brigade, ki sedaj gradijo in popravljajo ceste, ki
so potrebne za vojne pohode. Jude, cigane in
nekaj odbranih žensk, posamezne tudi z
otrokom in starce srno ob svitu v zgodnjih
jutranjih urah pobrali po hišah, jih natrpali na
tovornjake, pokrite s ponjavami in jih zapeljali
na jase v bližnjih gozdovih. Tam so si morali
sami lastnoročno izkopati velike skupinske
pobove. Ko so bile jame dovolj globoke, smo
jih razvrstili na sveže nasipe ob njih. Obrnjeni
so bili proti jamam, posamezne matere pa so
imele pred seboj svojega otroka in starčke . . .
Zaregljale so strojnice in brzostrelke. Trupla so
se prekotalila v jamo. Na koncu so izbranci
izmed nas poskakali v jamo in pogledali, če
kdo še kaže znake življenja. Tistim so podelili
»milostne strele' v glave in tilnike . . .
Skupino Ciganov in Judov smo prihranili za
pokop, da so takoj zasuli trupla. Nato so prišli
na vrsto tudi pogrebci, kijih je doletela enaka
usoda. Tako je šlo dan za dnem, dokler
določeni zaselki niso bili popolnoma
izpraznjeni in gestapovska povelja izpolnje-
na." .. .
Zopet je malo pomolčal in očitno je hotel
vzbuditi videz sočustvovanja. Dodal je:
»Podobno sem doživel v sličnih situacijah
večkrat. Imam doma ženo in otroke. Dogodki
so mi naglo dali živce. Počasi čutim, da ne bom
zmogel več. Nekaj približno podobnega je
nekje izvedel tudi gospod lekarnar. Vse, kar se
je dosedaj dogajalo z vami, bi lahko bila
predigra enakega konca . . . Skušajte najti kot
zdravnik nek izhod. Saj .so različne možnosti.
In končno Nemčija potrebuje zdravnikov, ko
pa je večina domačih v vojaških suknjah" . . .
Torej zopet podobna zgodba po daljšem
presledku in v grozo, itejši obliki in ponovno v
zvezi z istim apoteKarjem . . . Vse se mi je
zdelo tako fantastično in neverjetno, da sem
vse to res poslušal iz ust gestapovskega
pomagača, če bi ne bUo tako očitno povezano
s tistim, kar sem v podobni obliki ze nekoč
doživel. Morda je ta ,Monakovčan' namenoma
pretiraval, da bi me bolj ustrašil.
„Se nekaj", je zaključil, „ako bi nastala
situacija, ko bi vi moral, ali pa hotel povedati,
kar sem vam zaupal, potem vedite vnaprej, da
bom zanikal vse in vas prikazal kot hudobnega
lažnivca, ki skuša z izmišljotinami oblatiti
idealne podvige nacistične dobe. To mi bo
uspelo v vsakem primeru, ker nimate priče in
ker ste edini v svojem okolju, s katerim sem o
tem govoril. To pa vam je menda tudi jasno, da
bodo meni verjeli prej, nego vami"
Torej vse zaklauzulirano, vse nazaj in naprej
premišljeno in pripravljeno, mi je prešinilo
misli. Ali je ta mož res dimnikar, ali pa je
izobraženi provokator, ki je namenoma
vključen v pazniško skupino, da bi opravil
naloge, ki jih ni bilo mogoče prepoznati in
predvideti. Imel sem občutek, kakor da bi bil v
dvojni kletki, zaprt in rned zaprtimi izbran za
posebne neznane namene. Zopet sem brez
besed le v mislih zaključil previdno ... To je
popolno fizično in duhovno suženjstvo, kjer je
^človek telesno uklenjen, z razumom pa si tudi
ne m9reš pomagati. Ostaneta le razmišljanje in
upanje, ki je toliko bolj v uteho, čimbolj je
oprto in trdno prepričanje, da je tisto, kar se
dogaja neizbežno obsojeno na propast. Takega
prepričanja pa nam nScdar niti za trenutek ni
zmanjkalo.
Dalje prihodnjič
6 stran
tednik — Četrtek, 7. novembra 197^
PRVO SLOVENSKO SREČANJE
PIONIRJEV - HRANILNIČARJEV
Letos 19. in 20. oktobra je bilo v
Celju prvo slovensko srečanje
pionirjev - hranilničarjev. Tu so se
zbrali delegati iz šol v Sloveniji, na
katerih delujejo pionirske hranil-
nice. Ker je teh več (10) tudi v
ptujski občini, smo se udeležili tega
srečanja tudi mi. Z nami sta bila
predstavnika KBM, podružnice Ptuj
Albin Drevenšek in Franc Meško ter
mentor Dušan Primožič. x Ko smo
prispeli v Celje, so nas pozdravili
prireditelji in pokrovitelj srečanja,
nakar sta sledila referata: Aktualni
vidiki vzgoje mladine za varčevanje
m družbeni pomen ter razvoj in
vrednost pionirskega hranilništva na
celjskem območju.
Po tem uvodnem delu smo se
razdelili v dve skupini. V prvi
dvorani smo ostali pioniiji, v drugo
pa so odšli mentorji.
Med pionirji je tekel potem
razgovor o delovanju, uspehih in
težavah pri pionirskem delu. Drug
od drugega so se mnogo naučili.
Povedali so si, kako delujejo
pionirske hranilnice, v čem imajo
težave, česa si želijo, kako
nagrajujejo svoje varčevalce in še
mnogo drugega. Pozno popoldne, že
v mraku so končali plenarno
zasedanje, saj so jih že nestrpno
pričakovali gostitelji, celjski pionirji,
pri katerih so preživeli lep večer,
sklenili mnogo prisrčnih poznanstev
in navezali tudi trajnejše prijatelj-
stvo.
Drugo jutro ob osmih bi si morali
ogledati ,.celjski pisker" in rimske
izkopanine v Šempetru, nato pa bi
se odpeljali na Golte, vendar jili je
odpeljal po nesporazumu šofer
avtobusa naravnost na Golte.
Počakali so še druge udeležence
srečanja v hotelskih prostorih, ker je
zunaj deževalo, včasih pa celo
sne ilo. Ko so prispeli še drugi, so
imeli skupno kosilo.
Približno ob dveh so se vrnili v
nalivu v Celje, potem pa se odpravili
vsak na svoj 9 stran polni vtisov in
novih izkušenj ter z obljubo, da
bodo pomagii še bolj poživeti
pionirsko hranilništvo na svojem
območju, saj jih le to polemeniti in
bogati.
Tatjana Vaupotič,
7. d, OS „F. Osojnik",
Ptuj
Ptujski delegati pred potjo v Celje. Avtorica sestavka šesta z desne (zadaj).
Dominik GLUŠIČ
SPOHIHI HA PTUISKI žAPDBt
43
BELA VRANA
Prav dobro se spominjam, da so bili vsi zaporniki iz Središča in
njegove širše okolice vsega spoštovanja vredni ljudje. Prav posebno pa
blestijo imena voditeljev osvobodilnega gibanja: Jožeta Kerenčiča,
Poldeta in Milene Berce. Le eden od srediških upornikov se je s
svojim vedenjem omadeževal, kar p^, sem zvedel šele tedaj, ko je iz
zaporov pobegnil.
Bilo pa je takole! Okrog 8. januarja 1942 so gestapovci tega
zapornika odvedli iz, zaporov na sedež gestapa. Čakajoč, da ga
privedejo nazaj, sem okrog ene ponoči zaslišal pred vhodnimi vrati
zaporov močan udarec. Odprl sem vrata in zagledal bežečega moža,
za njim pa hitečega gestapovca Lovrenčiča iz Budine pri Ptuju. Sveže
zapadli sneg pred zapornimi vrati je bil povaljan in okrvavljen, kar je
pojasnjevalo, daje zapornik napadel gestapovca, da bi pobegnil.
Cez dobro uro je pri vhodnih vratih pozvonilo. Sel sem k
vratom, jih odprl in zagledal le gestapovca brez zapornika. V rokaj he
držal klobuk pobeglega jetnika in svojo pištolo. Takoj sem dognal, da
je gestapovec močno vinjen. Razumljivo je, da mu je zato jetnik iz
Središča lahko pobegnil. Kakor sem zvedel, seje napil, ko je jetnika
peljal iz zasliševanja v zapore. Kar z jetnikom je zavil v gostilno
Wagrandl v Prešernovi ulici in se v njej neusmiljeno nažehtal.
Razumljivo je bilo, da je bil Lovrenčič v hudi zadregi, ker mu je
jetnik pobegnil. Pijan pa mi je izblebetal, daje pobegli na zasliševanju
veliko koristnega povedal, zato so ga namenili itak izpustiti.
Lovrenčič je za tem legel v pisarni na klop in do jutra trdno spal.
Tedaj je šele javil na sedež gestapa, kaj se mu je primerilo.
Kar sem zvedel, sem pozneje zaupal Mileni Bercetovi. To je bilo
šele tedaj, ko sojo vnovič zaprli. Ob novici je prebledela. V glavi seji
je zjasnilo. Šele tedaj je zvedela za izdajalca, kije gestapu povedal vsa
imena srediških upornikov, za katera je vedel. Bilje bela vrana med
junaškimi družinami Naj znova navedem imena teh ponosnih
neuklonljivih ljudi: Kerenčiči, Berceti, Zabavniki, Filipiči, Haložani,
Kaniči, Jurjačeviči, Hanželiči, Kocjani, Orešniki, Štampa^i,
Pokrivači, Veselkovi, Bračkovi, Kolariči, Plohovi, Potočniki,
Rizmani in še nekateri posamezniki. Njihova imena so med 23
padlimi talci in nad dvajsetimi umrlimi v taboriščih iz Središča in
sosednjih krajev.
ANGLEŠKI PILOTI ZA ZAPAHI
Neke spomladanske noči leta 1942 je nemška vojaška straža
pripeljala v zapore okrog dvajset vojnih ujetnikov, pilotov an gleškega
vojnega letalstva. Branil sem se jih sprejeti, saj so bili zapori že
prenapolnjeni. Toda kapetan. nemške vojske, ki je vodil nemško
stražo, mi je pomohl pod nos zaporno povelje s podpisom
dr. Goergerja. Kmalu po prihodu novih jetnikov seje znašel v zaporih
tudi sam dr. Goerger.
Na njegov ukaz sem moral prebuditi jetničarja Jennana. Skupaj
z njim sva morala izprazniti dve celici v drugem nadstropju in jetnike
iz celic strpati med jetnike v druge celice.
Ko sva se po opravljenem delu vrnila po Angleže, sva jih našla v
sprejemni pisarni v kar vljudnem pogovom z nemškim kapetanom.
Dva Angleža sta namreč dobro znala namški.
Kakor sem izvedel, so angleški piloti pobegnili iz nekega vojnega
ujetniškega taborišča v Avstriji. V ptujskih zaporih so se zadržah le
dva dni. Za lirano nam ni bilo potrebno zanje skrbeti, ker so jo
dobivali iz kasarne.
Iz pogovora med nemškim kapetanom in Angleži se spominjam,
kako so Angleži odkritosrčno zabrusili Nemcu v obraz, češ da Nemce
že na zače&u vojne hudo gospodarsko stiska. „Že zdaj vas jemlje
vrag, kaj bo šele proti koncu vojne!" je dejal angleški pilot. Nemški
oficir pa je požrl te besede le s hladnim molkom.
O usodi angleških pilotov po odhodu iz ptujskih zaporov mi ni
znano. Le to vem, da so jih iz Ptuja odvedh najprej v Maribor. Za
zgodovino ptujskih zaporov med nacistično okupacijo ni pomembno,
da sem napisal podatek o angleških pilotih. Navedel pa sem ga zato,
ker sem tedaj spoznal, kakšna veUka razlika je bila v odnosu med
Nemci in angleškimi vojnimi ujetniki ter med Nemci in slovenskimi
zaporniki Z Angleži so Nemci dobro postopali, Slovence pa so
zaničevali in globoko prezirali ter jih brezobzirno mučili.
Primerilo pa se je ob koncu vojne, da so Nemci spremenili svoje
obnašanje do slovenskih zaporn|ikov, a le enkrat. Bilo je tedaj, ko so
pripeljaU, menda aprila 1945 v ptujske zapore okrog dvajset fantov v
oblekah bivše jugoslovanske vojske. Na kapah so imeli značko z
jugoslovansko zastavo. Fantje so povedali, da spadajo v vojsko kralja
Petra II. in da se bojujejo na nemški strani. Prijeli so jih orožniki v
Slovenskih goricah pri Benediktu, ker so ponoči pomotoma streljali
na dva nemška orožnika, enega ubili, dmgega pa ranih. Kljub deliktu
so vse fante čez štiriindvajset ur izpustili.
Dalje prihodnjič
I-ednik — Četrtek, 7. novembra 1974
stran 7
ZASNOVE PROGRAMOV
SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI S PODROČJA SKUPNE PORABE
ZA LETO 1975
Načrtovanje razvoja, dogovarjanje o programih dela za otroško varstvo
izobraževalno dejavnost, kulturno dejavnost, socialno varstvo, telesno
kulturo, izhaja iz nalog, ki so pred temeljnimi organizacijami združenega
dda, pred krajevnimi skupnostmi in družbeno politično skupnostjo.
V	programih so nakazani nekateri nujni premiki, ki jih bo na področju
družbenih dejavnosti, ki se niso razvijale povsem skladno s tokovi v
gospodarstvu potrebno uresničiti.
O teh vprašanjih razpravljajo in pripravljajo ukrepe v vseh interesnih
skupnostih
V danes objavljenih ocenah in zasnovah programov so samo okvirni
orisi. V temeljnih organizacijah združenega dela, med delavci obeh sfer -
gospodarstva in družbenih dejavnosti - pa naj bi se v razpravi izoblikovali
osnovni elementi programov, ki jih bodo interesne skupnosti nato
izoblikovale in vnesle v svoje programe in samoupravne sporazume. Te
sporazume bodo v končni fazi sprejemali delavci in za njihovo uresničitev
namenili tudi potrebna sredstva.
Zato je potrebno izhodišča obravnavati zelo odgovorno, pri tem
upoštevati možnosti enako kakor zmogljivosti in potrebe, kajti le tako bodo
programi uporabni in realni.
Temeljne organizacije združenega dela naj o predlaganih zasnovah
programov razpravljajo do 20. novembra 1974. Sugestije in predloge, ki bi
jih naj posamezne skupnosti upoštevale pri sestavi dokončnih programov,
naj razpravljalci pošljejo interesnim skupnostim. Na osnovi predlogov in
sprejetih stališč organizacij združenega dela bodo usklajeni programi med
dejavnostmi in dokončno ovrednoteni.
Pomen dogovarjanja za razvoj in preusmeritev družbenih dejavnosti
veliko prispevno k naporom gospodarstva za splošen napredek naše
skupnosti.
V	tem času se ustanavljajo tudi samoupravne interesne skupnosti
zdravstvenega varstva in raziskovalne dejavnosti. Njihove programe
pripravljajo iniciativni odbori in bodo dani v javno razpravo naknadno.
in industrijskih središčih občine,
kjer je zaradi zaposlenosti staršev ta
problem čedalje večji. V letu 1975
bomo na novo vključili v organizi-
rano varstvo otrok. To bomo
dosegli z:
-	dokončanjem gradnje vrtca v
Dornavi za 40 otrok
-	gradnjo vrtca v Ptuju za 176
otrok
-	dograditvijo vrtca v Kidričevem
za 32 otrok
-	dograditvijo vrtca v Vitomarcih
za 20 otrok
-	gradr^o vrtca v Turnišču za 60
otrok.
-	potrebno pa bo tudi zagotoviti
sredstva za fiivanciranje dnevnega
varstva otrok, tako da bo zagotov-
ljeno subvencioniranje dogovorjene
cene v vzgojno varstvenem zavodu
za otroke glede na skupen dohodek
staršev na osnovi dogovorjenih
kriterijev.
-	izkoristiti in najti bo potrebno
tudi vse obstoječe zmogljivosti in
kapacitete za varstvo predšolskih
otrok v krajevnih skupnostih.
-	urejati družbeno varstvo otrok
v varstvenih družinah, zlasti za
otroke do treh let, za kar bo
potrebna poiskati družine, skleniti z
njimi pogodbe, usmerjati njihovo
delo in določiti kriterije za
subvencioniranje tega stroška star-
šem glede na njihov dohodek.
-	ker je uspešna habilitacija
prizadetih otrok (^visna od njihove
starosti in je potrebno z njo začeti
čimprej se bomo zavzemali, da
najdemo vse možnosti in vire
financiranja, da bo varstva in
habilitacije deležno čimveč otrok. V
novo zgrajenem objektu vzgojno
varstvenega zavoda v Ptuju pa je
odpreti oddelek za varstvo priza-
detih otrok.
-	posebno pozornost bomo
namenili igriščem kot ekonomičnim
ter zdravstveno in socialno nujnim
oblikam otroškega varstva, ki imajo
veliko prednost pred drugimi
oblikami ter lahko delujejo kot
samostojen objekt, ki v celoti
ustreza za organizirano vzgojo
rekreacijo in varstveno delo. Zato
bomo nadaljevali z akcijo gradnje
teh objektov v do^voru s
krajevnimi skupnostmi, šolami in
drugimi telesno vzgojnimi organiza-
cijami in tako v letu 1975 usposobili
najmanj 5 igrišč.
-	za počitniško letovanje pa
uredili in sanirali počitniški dom v
Biogiadu na moru.
III. Financiranje
Za izpolnitev predvidenih nalog bomo potrebovali za:
- naložbe v objekte za varstvo otrok	4,040.000.-din
-	sofinanciranje dejavnosti v vzgojno varstveni ustanovi	400.000 - din
-	stroški samoupravne organiziranosti in strokovne službe	160.OOO!- din
SKUPAJ:	4,600.000.-din
Temeljna Izobraževalna skupnost
.Ptuj
SVET ZA OTOOŠKO VARSTVO
IZHODIŠČA ZA PROGRAM IN
FINANCIRANJE ZA LETO 1975
I. Programske osnove
Program in financirame otroškega
varstva v letu 1975 izh^a iz
programske usmeritve, sprejete za
obdol^e 1973 - 1976 in rezultatov
pri njenem uresničevanju ter iz
stališč delovnih ljudi o prednostnih
nalogah pri zadovoljevanju potreb
otroškega varstva, ki so jih delovni
ljudje zastopali v razpravah v zvezi s
sklepanjem samoupravnih spora-
zumov v preteklem letu.
Iz teh programskih osnov in
stališč sledi naslednja programska
usmeritev:
1.	pospešiti urejanje pogojev za
organizirano dnevno varstvo in
vzgojo predšolskih otrok. Inten-
zivno zaposlovanje žensk teija
urejeno varstvo otrok. Kljub
izrednim prizadevanjem v preteklih
letih, da bi uredili predšolsko
varstvo otrok je uspelo vključiti v
varstvo le 8,8 % vseh predšoldcih
otrok. Se vedno nimamo organizi-
ranega varstva za cca 300 otrok,
katerih starši so zaposleni, kar
pravgotovo negativno vpliva na
produktivnost dela, na družbeno
aktivnost proizvajalcev, kakor tudi
na razvoj otrok.
2.	doseči hitrejšo detekcijo in
kategorizacijo prizadetih otrok in
jih vključiti v ustrezne oblike
varstva in usposabljanja. Ker je
uspešna habilitacija prizadetih otrok
odvisna od njihove starosti in je
potrebno z njo začeti čimprej, je
nujno potrebna obsežnejša in
sistematsko urejena družbena po-
moč že v predšolski dobi. Zato naj
bi uredili dnevno varstvo za te
otroke v vz^Jno varstvenem zavodu
in usposobili mobilno svetovalno
službo za pomoč družinam, ki imajo
prizadete otroke.
3. Urediti rekreacijske dejavnosti
za predšolske in šolske otroke in
zagotovotiti počitniško letovanje za
zdravstveno in socialno ogrožene
otroke.
Prizadevanja, da uredimo čimveč
rekreacijskih objektov - igrišč za
predšolske in šolske otroke ter
objekte za letovanje niso zado-
voljila. Še vedno primanjkuje teh
objektov. Število otrok, W letujejo
ostaja iz leta v leto nespremenjeno,
preašoldci otroci pa te oblike
rekreacije niso deležni.
II. Naloge otroškega varstva v letu
1975
Naloge otroškega varstva morajo
biti osredotočene na področja, ki
jih je mogoče financirati po ziconu
o družbenem varstvu otrok in o
skupnostih otroškega varstva, to je
zagotavljanje sredstev za investicije.
- varstvo in vzgoja otrok
z^oslenih staršev zahtevajo v letu
1975 pospešeno urejanje ^gojev za
dnevno varstvo otroic in vzgojo
predšolskih otrok, zlasti v urbanih
Temeljna izobraževalna skupnost
PTUJ
IZHODIŠČA ZA PROGRAM IN
FINANCIRANJE ZA LETO 1975
Program vzgojno izobraževalnih
dejavnosti v občini Ptuj za leto
1975 je nadaljevanje doslej izvajanih
nalog in uresničitev dolgoročnih
ciljev, opredeljenih z družbenimi
dokumenti.
I. Programske osnove
-	skrb za dosledno izv^anje
učnih načrtov, doslednejše izvajanje
dodatnega, dopolnilnega pouka in
prostovoljnih dejavnosti, s ciljem
izboljšati učni uspeh in zmanjšati
osip;
-	izenačitev materialnih pogojev
vzgoje in izobraževanja;
-	postopno zagotavljanje brez-
plačnili učbenikov;
-	posodabljanje pouka in uvajanje
nove tehnologije;
-	urejanje, širjenje in opremljanje
šolskega prostora;
-	pospešitev vključevanja otrok v
pred.šolsKO vzgojo, podaljšano biva-
nje v šoli, celodnevno šolo ter
varstva vozačev;
-	usposabljanje pedagoških delav-
cev za aktivno posredovanje in
uporabo marksističnih misli ter
poglabljanje samoupravljanja;
-	reševanje kadrovskih vprašanj z
načrtnim štipendiranjem in pomoči
prosvetnim delavcem pri pridobitvi
potrebne izobrazbe;
-	skrb za urejanje standarda
prosvetnih delavcev.
II. Naloge in financiranje redne
dejavnosti
Za sedanji obseg dejavnosti, v
katerem je zajeta tudi širitev
dejavnosti od 1. septembra 1974 za
8 oddelkov podaljšanega bivanja in
dve novi avtobusni progi, bomo za
leto 1974 porabili brez investicij
55,290.000 dinarjev, za enak obseg
v letu 1975 bomo potrebovali
71,154.312 dinarjev, kar je v skladu
s predvideno rastjo družbenega
proizvoda in splošne porabe. Pri
predšolski vzgoji in varstvu sodeluje
temeljna izobraževalna skupnost pri
sofinanciranju;
-	varstva in vzgc^e v vzgojno
varstveni ustanovi za 670 otrok v 62
oddelkih;
-	pripravi otrok na vstop v šolo
ali „malo šolo"
-	testiranju šolskih novincev
Za opravljanje teh nalog potrebuje
temeljna izobraževalna skupnost v
letu 1975 - 5,498.477 dinarjev.
8 stran
tednik — Četrtek, 7. novembra 197^
Osnovna in posebna šola
V občini je 29 osnovnih šol, od
tega je 16 samostojnih, 6 osrednjih
in 7 podružnic. Obiskuje jih 9.267
učencev v 357 oddelkih.
Posebno šolo v Ptuju ter oddelkih
te šole v Dcsterniku in Leskovcu
obiskuje 305 učencev v 24
oddelkih.
Za tinanciranje te dejavnosti, kjer
so vključeni pouk po predmetniku,
dodatni in dopolnilni pouk, šolska
svetovalna služba, sofinanciranje
učiteljev na težkih delovnih mestih,
skupne potrebe zaposlenih, mate-
rialni stroški zavodov, podaljšano
bivanje učencev v šoli, varstvo
vozačev, prostovoljne dejavnosti,
šolska prehrana, prevozi in vzdrže-
vanje v dijaškem domu, amortizacija
IV. Investicije v osnovno šolstvo
-	odplačilo anuitet za najete
kredite 2,500.000 dinarjev;
-	do^aditev šole v Dornavi in
telovadnice v Majšperku 2,000.000
dinaijev;
dokončanje adaptacij na
osnovni šoli Hajdina in Ptujska gora
2,000.000 dinarjev;
-	pričetek pripravljalnih del za
gradnjo osnovne sole v Markovcih.
Sola je že 8 let podprta. Najhujši
problem je utesnjenost. V sedmih
matičnih, učilnicah ima pouk 16
oddelkov, od tega je v 6 oddelkih
število učencev nad normativi.
Število učencev je v porastu. Za
pričetek del potrebujemo 2,000.000
dinaijev.
-	pnčetek pripravljalnih del za
gradnjo posebne osnovne šole z
internatom v Ptuju. Sedaj gostuje
šola .v minoritskem samostanu v
Ptuju, kjer ima 6 učilnic. V
prostorih kulturne skupnosti ima 3
osnovnin sreastev, soianje otroK v
zavodih izven občine, hospitacijska
šola, nabava učbenikov za novo
matematiko,	potrebujemo
62,513.823 dinarjev.
Ostale dejavnosti, ki jih temeljna
izobraževalna skupnost financira pa
so še:
-	glasbena šola v Ptuju, ki jo
ol)iskuje 312 učencev;
-	štipendira 57 dijakov in
študentov in financira dokvalifi-
kacijo zaposlenih delavcev;
-	dejavnost Delavske univerze;
-	ostale obveznosti sklada in
stroški samoupravne organiziranosti
in strokovne službe.
Za te dejavnosti potrebujemo
3,142.012 dinarjev.
pomožne učilnice in 2 v dijaškem
domu. V naštetih prostorih obiskuje
pouk 276 otrok v treh izmenah. V
12 oddelkih je število učencev nad
normativi. Ta situacija nam nareku-
je, da takoj pričnemo z akcijo za
gradnjo nove šole.
Predlagamo, da sredstva za lastno
udeležbo zbiramo v dveh letih.
Načrtujemo, da bo šola veljala
15,000.000 dinaijev, da bomo
potrebovali za najetje kredita 40 do
50 % lastne udeležbe. V dveh letih
bi zbrali iz lastnih virov 7,000.000
dinarjev, od tega v letu 1975 -
3,500.000 dinaijev.
Skupaj potrebujemo za investicije
11,^500.000 dinarjev.
Že letos pa moramo pričeti z
gradnjo montažne šole v Vitomarcih
s štirimi učilnicami in enim bivalnim
prostorom za varstvo. Šola bo
veljala približno 3,500.000 dinaijev.
Potrebna sredstva bomo zagotovili s
krediti in lastnimi sredstvi, zbranimi
v letu 1974.
Za predlagan program potrebuje temeljna izobraževalna skupnost v letu
1975:
-	za redno dejavnost	71,154.312 din;
-	za predlagano razširjeno dejavnost	8,312.720 din;
-	za investicijski program	11,500.000 din
SKUPAJ: 90,967.032 din
Temeljna kulturna skupnost Ptuj
IZHODIŠČA ZA PROGRAM KULTURNIH
DEJAVNOSTI ZA LETO 1975
I. USMERITEV:
Temeljni cilj kulturnih dejavnosti
je, da človeku pomaga bolj humano
živeti in premagovati najrazličnejše
oblike odtujenosti, da omogoča
sproščanje njegovih ustvarjalnih sil
in ga oblikuje v celo človeško
osebnost. Pri ocenjevanju razmer na
kulturnem področju, v naši občini je
treba upoštevati, da je imela
kulturna dejavnost vsa leta po drugi
svetovni vojni izredno šibko gmotno
podlago, ki se je šele od leta 1971
nekoliko okrepila, čeprav področje
kulturnih dejavnosti še vedno ni v
zadostni men materialno trdno. Eno
osnovnih programskih usmeritev
kulturnih dejavnosti dosegamo z
uveljavljanjem določil nove ustave, s
čimer izpopolnjujemo samouprav-
ljanje v kulturnih ustanovah tako.
da o programskih usmeritvah odloča
najširši krog delovnih ljudi in
občanov.
Bogastvo dediščine kulturnih
dejavnosti na našem območju nas
zavezuje, da razvijamo vse oblike
kulturnih dejavnosti ter umetnosti
— ustvarjalne in poustvaijalne, še
prav posebej pa dajemo v programu
poudarek pospeševanju kulturnih
dejavnosti in kulturnega življenja na
podeželju, razvijanju kulturnega
sodelovanja in stikov z ostalimi
jugoslovanskimi narodi, še posebej
pobratenimi občinami ter ohranja-
nju stikov s Slovenci zunaj naših
meja. Še posebej bomo stremeli za
tem, da bodo kulturne vrednote in
dobrine dostopne vsem ljudem. Ob
tem pa je potrebno, da so ljudje
pripravljeni sprejemati kultiune
dobrine in nameniti za realizacijo
programa kulturnih dejavnosti tudi
ustrezno gmotno podlago.
II. KULTURA NA OBMOCjU
NAŠE OBCINE SE ODRAŽA V
NASLEDNJIH KULTURNIH DE-
JAVNOSTIH:
1.	KNJIGA - KNJIŽNIČARSKA
DEJAVNOST
Splošno-izobraževalna knjižni-
čarska mreža na našem območju še
ni dovolj razvita. Precejšen primanj-
kljaj se kaže pri dotoku literature,
neustreznih prostorih, premajhni
izposoji, pa tudi knjižna zdoga še ni
dosegla predvidenega normativa.
TKS bo zato prioritetno pospeševala
knjižničarsko dejavnost, da bodo
lahko v naslednjih obdobjih uresni-
čeni normativi, ki predvidevajo v
nabavi knjig eno knjigo na pet
prebivalcev, ustrezno kadrovsko
zasedbo ter urejevanje knjižni-
čarskih prostorov v mestu in na
podeželju.
2.	GLEDALIŠKA DEJAVNOST
Za radi močnega povečanja dejav-
nosti amaterskih gledaliških skupin,
bo potrebno posebno pozornost
posvetiti izvirni gledališki amaterski
dejavnosti, povečati bo potrebno
tudi število gostovanj poklicnih
gledališč v občinskem središču in na
podeželju. Zaostajanju na tem
področju je vzrok pomanjkanje in
pomanjkljiva opremljenost prosto-
rov, čemur se pridružujejo tudi
kadrovske težave.
3.	GLASBENA IN FOLKLORNA
DEJAVNOST
Porast glasbene in folklorne
dejavnosti na našem območju je
spodbuden pojav, ki nas zavezuje,
da pospešeno podpiramo kvalitetno
rast teh dejavnosti. Ob tem pa si
moramo prizadevati, da vključu-
jemo v omenjene dejavnosti čim
širši krog delovnih ljudi, predvsem
mladine.
4.	KINEMATOGRAFSKA DEJAV-
NOST
Za uspešnejšo rast reproduktivne
kinematografije in za bolj kako-
vostno zadovoljevanje potreb obi-
skovalcev predstav, je nujno moder-
nizirati sedanjo mrežo kinemato-
grafov in poskrbeti za čimboljši
izbor filmov.
5.	LIKOVNA, GALERIJSKA IN
MUZEJSKA DEJAVNOST
Likovna dejavnost in zanimanje
zanio na našem območju dosega v
zadnjih dveh letih pomembne
uspehe in nagel razvoj. Na območju
občine bo treba približati likovne
stvaritve delovnim ljudem s tem, da
se poveča število razstavišč v
delovnih organizacijah, krajevnih
skupnostih in šol^ in da se delovni
ljudje in organizacije zainteresirajo
za večji nakup hkovnih stvaritev. Na
področju muzejske dejavnosti se bo
nadaljevalo z urejanjem zbirk,
pripravo gradiva za nove zbirke,
urejevanje prostorov ter vršila
zaščitna in sistematična arheološka
izkopavanja, kjer so locirani objekti
za solidarnostna stanovanja in novi
zdravstveni dom, kar bo zahtevalo
precejšnja dodatna sredstva izven
redne dejavnosti. Posebna pozornost
bo posvečena oddelku NOB - v
zvezi s 30-obletnico osvoboditve.
6.	VARSTVO KULTURNE DEDI-
SaNE
Na področju varstva kulturne
dediščine, bo posebno pozornost
potrebno posvetiti pomembnim
spomeniškim objektom, urbanim
spomeniškim celotam ter spomeni-
kom NOB. Na področju arhivske
dejavnosti, bo posvečena posebna
skrb kadrovski problematiki, kajti
sicer bo vprašljiv obstoj Zgodovin-
skega arhiva Ptuj.
7.	RADIJSKA IN ČASOPISNA
DEJAVNOST
S svojo programsko usmeritvijo ti
dejavnosti ne posegata le na
področje informiranja, marveč vpli-
vata tudi na zadovoljevanje kultur-
nih potreb. Poleg informiranja bo v
Tedniku vsaj ena stran posvečena
kulturi, radio pa bo predvajal
tedensko 90 minut kulturnega
programa.
8.	KULTURNI STIKI
Poseben poudarek bo dan stikom
z drugimi kulturnimi skupnostmi,
predvsem v okviru region^nega in
republiškega povezovanja in iz-
menjavam kulturnih dosežkov, iz-
menjavam in ohranjanju kulturnih
stikov z drugimi jugoslovanskimi
narodi in narodi Evrope, stikom s
Slovenci v zamejstvu, po možnosti
pa tudi z našimi zdomci.
9.	PROSTORI ZA KULTURNO
DEJAVNOST
Prostori za kulturno dejavnost
opozaijajo na enega bistvenih
zaviralnih dejavnikov v razvoju
kulture. Vlaganja v nove stavbe so
bila v vsem povojnem času zelo
skromna, zato tudi tolikšno pomanj-
kanje ustreznih prostorov. Ob tem
je treba poudariti, da večina
prostorov ne ustreza svojemu
namenu in funkcionalno niso
primerni, zato jih bo treba
popraviti, modernizirati in restavri-
rati, kar terja načrtno reševanje in
znatna finančna sredstva. Zato se bo
izdelal projekt sanacije kulturnih
prostorov, kar bo angažiralo dodat-
nih 10 % sredstev na redno
dejavnost.
10.	NALOGE SKUPNEGA PO-
MENA V OKVIRU KULTURNE
SKUPNOSTI SLOVENIJE
Kulturna skupnost Ptuj združuje
sredstva v okviru republike za
izvrševanje programa Kulturne skup-
nosti Slovenije. Za te naloge k treba
združevati sredstva v višini 0,18 od
bruto osebnih dohodkov.
11. FINANČNO OVREDNOTENJE PROGRAMA KULTURNIH DEJAV-
NOSTI L. 1975:
-	za kulturne dejavnosti	5,002.720,00 din
-	za stroške poslovanja, pogodbene obveznosti, akcije.
Ptujska kulturna srečanja, stroške vzdrževanja objektov, strokovne službe
in organov skupnosti	1,300.000,00 din
-	za investicijsko dejavnost prostorov za kulturne potrebe 630.000 00 din
Skupaj:	6,932.992 00 din
I-EDNIK — Četrtek, 7. novembra 1974
stran 9
Temeljna telesnokulturna skupnost
Ptuj
IZHODIŠČA ZA PROGRAM DELA
TELESNOKULTURNE SKUPNOSTI
PTUJ ZA LETO 1975
Vključitev telesne k ulturne skup-
nosti v proces družbenega dogovar-
janja in samoupravnega nerazu-
mevanja je izrednega pomena za
razvoj te dejavnosti v prihodnje. Z
njim je omogočeno telesni kulturi
predstaviti celotno dejavnost, smo-
tre in naloge ter neposredno
dogovarjanje o programih in združe-
nju sredstev z delovnimi ljudmi in
občani.
Temeljna telesnokulturna skup-
nost Ptuj, bo v letu 1975 posvetila
posebno pozornost:
-	oblikovanju in usmerjanju
politike razvoja telesne kulture,
razvoju množičnosti in rekreacije
delovnih ljudi ter občanov;
-	izboljšala nekatere osnovne in
materialne pogoje za to dejavnost.
S telesnokulturno dejavnostjo v
občini Ptuj se ukvarja 49 osnovnih
telesnokulturnih organizacij s 6120
člani, kar je le 9 % prebivalstva naše
občine. Ker je telesna kultura kot
družbena dejavnost tudi kulturna
vrednota, ki izhaja iz športnih in
drugih gibanj aktivnosti ter prispeva
k oblikovanju človekove osebnosti
in se odraža v večji delovni in
obrambni sposobnosti, je osnovni
cilj TTKS razširitev te dejavnosti
med delovne ljudi in občane.
RAZVOJ MNOŽIČNOSTI IN RE-
KREACIJE:
Množična telesna kultura se bo
tudi v bodoče razvijala v športnih
društvih, dmštvih TVD Partizan,
kolektivih TOZD in krajevnih
skupnostih. Osnovni nosilci te
dejavnosti bodo Občinska zveza TK
organizacij, organi v krajevni
skupnosti, komisij^' za šport in
rekreacijo pri občinskem sindikal-
nem svetu ter nekatere druge
množične organizacije (taborniki,
planinci in drugi).
-	TTKS bo skrbela za izvedbo in
financiranje vseh akcij v organizaciji
omenjenih dgavnikov.
-	V sodelovanju s strokovnimi
sodelavci in odbori bo izvedla in
financirala akcije „Naučimo se
plavati", „Smučaj", „Vsi hodimo,
tečemo", „S kolesom v naravo",
»Orientacgski pohod" in podobne
prireditve.
-	Organizirala bo in izvedla ter
financirala večje športne prireditve v
počastitev 30-letnice osvoboditve.
-	Podpirala bo sodelovanje na
tekmovanju „Po poteh partizanske
V to postavko niso zajeta
združena sredstva RTKS, ki bi
znašala po proporcu iz leta 1974
okoli 720.000.- din.
Obsežen program TTKS za leto
1975 bo terjal predvideno vsoto, ki
bi se naj dosegla z združevanjem
sredstev skladno z ustavnimi načeli
samoupravnega dogovarjanja iz pri-
spevkov, zaposlenih v TOZD in
Ljubljane", krosu „Dela" ter druge
podobne akcije, kjer bo nastopila
oz. sodelovala občinska reprezen-
tanca.
-	Za predšolsko mladino bo
organizirala telsnovzgojno dejavnost
v okviru varstvenih ustanov.
KAKOVOSTNI SPORT:
Na področju tekmovalnega in
vrhunskega športa so naloge nasled-
nje:
-	financirala bo delovanje tistih
osnovnih organizacij, ki imajo
pogoje za tekmovanje na višjem
nivoju (republiška, zvezna in
mednarodna);
-	nudila posebno pomoč posa-
meznim vrhunskim športnikom;
-	skrbela za štipendiranje in
izobraževanje strokovnih kadrov;
-	po programu bo finansirala
občinska, medobčinska ter podobna
tekmovanja.
Prav tako bo financirala skladno s
programom t nekaj republiških tek-
movanj za tiste športne dejavnosti,
ki imajo poseben pomen.
IZBOLJŠANJE POGOJEV ZA
RAZVOJ TELESNE KULTURE:
-	skrbela bo za povečanje števila
strokovnih delavcev in sodniškega
kadra, za njegovo izpopolnjevanje in
nagrajevanje;
-	pomagala bo ObZTKO pri
ustanovitvi strokovnih odborov in
skrbela za njegovo izobraževanje;
-	skrbela bo za vzdrževanje
dosedanjih objektov in za gradnjo
novih. V Ptuju se bo pričelo z
gradnjo nove večje telovadnice oz.
dvorane, ki ne bo služila le
športnikom, temveč tudi za druge
prireditve. Projekt za gradnjo tega
objekta je že izdelan, delno so
odobrena tudi sredstva iz kreditnega
sklada republiške telesnokulturne
skupnosti;
-	opravljena bodo tudi zaključna
dela na TRIM stezi;
-	podpirala bo gradnjo drugih
športnih objektov v Ptuju in okolici.
FINANCIRANJE:
Za izvedbo postavljenega progra-
ma za leto 1975 je potrebno
zdmžiti za občinske potrebe oz.
TTKS Ptuj 3,500.000.- din. Porast
je v skladu s predvideno rastjo
družbenega proizvoda in splošne
porabe.
drugih organizacij ZD ter prispevkov
občanov, ki delajo z zasebnimi
sredstvi. Z združenimi sredstvi v
okviru predloženega programa bo
TTKS Ptuj prispevala svoj delež
telesnokulturni dejavnosti za zdravo
rast in krepitev delovne ter
obrambne sposobnosti delovnih
ljudi in občanov.
RAZDELITEV ZDRUŽENIH SREDSTEV PO PROGRAMU ZA LETO
1975: .
-	funkcionalni izdatki TTKS s strokovnimi odbori
ObZTKO, seminarji, izobraževanje in tekmovanja
občinske reprezentance	543.300.-
-	ostale množične akcije	106.700.-
-	funkcionalni izdatki društev in klubov	1,550.000.-
-	vzdrževanje športnih objektov v Ptuju, Kidričevem
in okolici	300.000.-
gradnja telovadnice v Ptuju in igrišč v okohci	1,000.000.-
SKUPAJ	3,500.000.-
Iniciativni odbor za ustanovitev^
samoupravne interesne skupnosti
socialnega skrbstva za občino Ptuj
IZHOPIŠČA ZA PROGRAMIRANJE
SOCIALNEGA SKRBSTVA V OBČINI
PTUJ ZA LETO 1975
Socialno skrbstvo je dejavnost
posebnega družbenega pomena.
Sedaj se prvič vključuje v siuno-
upravno združevanje in zbira
sredstva za svojo dejavnost po
načelu vzajemnosti delovnih ljudi.
Socialno skrbstvo obsega dejavno-
sti in ukrepe, s katerimi se
zagotavlja pomoč v razvoju ogrože-
nim posameznikom, družinam in
skupinam delovnih ljudi in občanov,
pomoč občanom, ki so nezmožni za
delo in nimajo sredstev za
preživljanje, dalje zagotavlja varstvo
mladoletnikov, za katere ne skrbijo
starši in drugih oseb, ki niso zmožne
skrbeti zase ali za svoje pravice in
koristi. Socialno skrbstvo podvzema
tudi vse druge ukrepe, s katerimi se
občanom zagotavlja usposabljanje
za življenje in delo ter preprečuje
nastajanje motenj v njihovem
življenju.
Interesna skupnost socialnega
skrbstva bo ob izvajanju naštetih
nalog in ukrepov sodelovala s
krajevnimi skupnostmi, delovnimi
organizacijami, šolami in drugimi
ustanovami v občini Ptuj in izven
območja občine Ptuj ter z družbeno
političnimi organizacijami
A - VARSTVO OTROK IN
DRUŽINE
Skupnost socialnega skrbstva daje
posebno varstvo in pomoč otrokom,
ki' so prikrajšani za normalno
družinsko življenje, otrokom z
motnjami v telesnem in duševnem
razvoju ter vedenjsko in osebnostno
motenim otrokom.
Otrokom, ki so rojeni izven
zakon, ali nimajo staršev, ali le-ti ne
skrbijo za nje, zagotavlja socialno
skrbstvo varstvo in pomoč v obliki
pravne pomoči, denarne pomoči,
svetovanja, postavlja jih pod skrbni-
štvo, oddaja v rejništvo ah pa jim s
posvojitv^o najde novo družino.
Posebne skrbi so deležni tudi otroci
zdomcev, ko roditelji pozabijo na
svoje dolžnosti. Družina, ici se
znajde v težavah iz različnih
vzrokov, je deležna svetovanja in
strokovne pomoči ter tudi konkret-
ne materialne pomoči, če je
ogroženo preživljanje ali šolanje
otrok.
Posebne skrbi in pomoči socialne-
ga skrbstva so deležni otroci z
motnjami v telesnem in duševnem
razvoju. Število teh je običajno 5 %
enega rojstnega letnika, kar znaša v
občini Ptuj 75 otrok na leto. Za te
otroke organizira socialno skrbstvo
ustrezne preglede in razvrstitev po
pravilniku in dalje ukrepa za njihovo
usposobitev in vključitev v življenje.
V tej vrsti dejavnosti socialnega
skrbstva je še premalo možnosti za
ustrezno pomoč tem otrokom in
družinam, ni dovolj delavnic pod
posebnimi pogoji, kjer bi se
usposabljali za življenje in delo.
Posebna osnovna šola nima ustrez-
nih prostorov in ne internata, kar bi
bilo nujno za razmere v občini Ptuj.
Varstvo osebnostno in vedenjsko
motenih otrok in mladoletnikov ter
mladoletnih storilcev kaznivih de-
janj in prekrškov postaja še bolj
nujna in potrebna oblika dejavnosti
socialnega skrbstva, saj število teh
otrok in mladoletnikov iz leta v leto
narašča. Vsi ti otroci in mladoletni-
ki so deležni posebne skrbi in
obravnave, da ne bi zašli ponovno
na stranpota, ampak se uspešno
vključevali v življenje in družbo. Pri
obravnavi le-teh je problem, ker je
premalo strokovnih kadrov za delo z
njimi, premalo pa je tudi ustreznih
ustanov, ki bi jim nudile varstvo in
zmožnosti za usposabljanje. V
občini Ptuj je letno po 200 prijav
otrok in nlladostnikov z motnjami
vedenja in osebnosti in storitev
prestopkov.
B - VARSTVO ODRASLIH
Varstvo odraslih zajema vse oblike
pomoči odraslim osebam, ki so
telesno in duševno prizadete, ki so
pridobitno nesposobne in potrebne
denarne pomoči. To področje je
slabo raziskano in pogosto odkriva-
mo težke primere, kjer je že
zamujena možnost učinkovite po-
moči, rehabilitacije. V to skupino
spadajo tudi odrasle osebe z
družbeno negativnim vedenjem
(potepuhi, berači, delomrzneži,
alkoholiki, narkomani, storilci pre-
krškov in kaznivih dejanj) in
potrebujejo pomoč socialnega
skrbstva.
C - VARSTVO STARIH
V občini Ptuj, kjer je veliko
kmečkega prebivalstva, je problem
starih posebno pereč, saj stari ljudje
kl^ub zemlji nimajo sredstev za
preživljanje, ker ne morejo obdelati
zemlje. Obstajajo sami brez sredstev
in brez potrebne nege. Te probleme
rešuje socialno skrbstvo z denarnimi
pomočmi, z nameščanjem starih
ljudi v ustrezne domove v občini in
zunaj občine, z nameščanjem v
rejniške družine in z organiziranjem
strežbe in nege na domu.
D - PROGRAMSKE ZASNOVE
INTERESNE SKUPNOSTI
Ko določamo programske zasnove
dela interesne skupnosti socialnega
skrbstva v občini Ptuj, moramo
poleg naštetih rednih, z zakonom in
drugimi predpisi določenih oblik
varstva, upoštevati in programirati
še naslednje naloge:
-	sodelovati z organizacijami
združenega dela pri proučevanju
življenjskega in delovnega okolja
njihovih delavcev;
-	razviti strokovno analitsko
službo skupnosti socialnega
skrbstva, da bo sposobna raziskovati
področja dela in načrtovati akcije in
ukrepe za preventivno dejavnost;
-	razvgati in poglabljati rejništvo;
-	sodelovati z izobraževalno
skupnostjo v postopkih za ugotavlja-
nje sposobnosti za šolanje in
ustrezno usposabljanje otrok z
motnjami v telesu in duševnem
razvoju ter pripraviti pogoje za
ustanovitev vzgojne posvetovalnice;
-	sodelovati z društvom za
pomoč mentalno nerazvitim osebam
pri organiziranju pomoči na domu
prizadetega otroka;
-	razvijati vse oblike svetovanja in
(Nadaljevanje na 10. strani)
10 stran
tednik — Četrtek, 7. novembra 197^
ŽIVAHNO DELO ORGANIZACIJ
V okviru ptujske temeljne kulturne
skupnosti
(Nadaljevanje)
Na področju likovno -- razstavne
dejavnosti se je uspešno uveljavila
tudi slikarska kolonija Poetovio, ki
je pripravila razstavo lanskoletne
kolonije in tudi letos uspela zbrati
nekaj eminentnih' umentikov na
Borlu. Rezultate njihovega dela pa
bomo^videh v letu 1975. Pomen
slikarske kolonije pa je predvsem v
tem, ker se z vsakoletno organizaci-
jo kolonije bogati naš galerijski fond
umetniških likovnih storitev.
Vse bolj pa se uveljavlja tudi
likovna sekcija DPD Svobda Ptuj, ki
zbira v svojih vrstah vse nadarjene
slikarje amaterje in naivce s
področja celotne občine in uspešno
razstavlja doma in po Sloveniji.
Zgodovinski arhiv Ptuj je kljub
nerešenim kadrovskim težavam
uspel v celoti realizirati razstavljen
program dela. V arhivskem urejeval
nem delu je zgodovinski arhiv Ptu
uspel skoraj , v celoti klasificirat
arhiv okrajnega sodišča Ptuj iz let
1855-1960. Urejenih je tudi 26
fasciklov arhiva minoritskega kon-
venta v Ptuju, do konca leta pa bo
urejen tudi arhiv lesno predelovalne
in kovinske šole v Ptuju.
Na področju spomeniško varstve-
ne dejavnosti je Zavod za spomeni-
ško varstvo Maribor nadziral
popravilo baročnih spovednic v
ccrkvi na Ptujski gori in izdelal
oblike manjkajočih ornamentov, ki
jih je zavodova delavnica tudi
pozlatila. V cerkvi sv. Ane na
Vehkem vrhu pri Borlu so
nadaljevali z restavriranjem dveh
plastik z oltarja v severni kapeU. Na
dornavskem gradu so nadaljevali
dela na kamnitem kipu psa s
portala. V cerkvi sv. Doroteje v
Dornavi je bila v sodelovanju z UJV
izdelana fotodokumentacija. Zavr-
njeno pa je bilo soglasje Kmetijske-
mu kombinatu za adaptacijo
zgradbe v kompleksu grajskega
parka v DornavL V Gorišnici je bila
v zvezi z gradnjo hidrocentrale SD II
sestavljena pgodba z Dravskimi
elektrarnami Maribor za odlivanje in
postavitev ter fotodokumentacijo
objektov na objektu, kjer bo kanal.
Na področju varstva narave so bili
opravljeni ogledi na terenu poteka
trase daljnovoda Cirkovci - Formin
in Hidrocentrale SD II, ter kanala na
celotni trasi. Opravljeni so bili
ogledi zelenic v Ptuju, grajskih
parkov v Dornavi in na Borlu,
pregled rastišč močvirskega tulipana
v Dornavi, Mostju in Pacinju.
Pripravljen je bil elaborat o
ekoloških in krajinskih problemih
kot posledica gradnje Hidrocentrale
SD II na Dravskem in Ptujskem
polju.
Na področju arheologije je bila
opravljena analiza zbranega gradiva
za register arheoloških terenskih
spomenikov, 18 lokacijskih ogledov,
urejena katasterska pregledna karta
za občino Ptuj, ter urejena terenska
dokumentacija in foto, ter dia -
teke kakor tudi izdajanja mnenj in
soglasja k novogradnji.
Zveza kulturno prosvetnih organi-
zacij, občinski sve*t Ptuj je izredno
sodelovala s prosvetnimi društvi na
terenu. Tajnik ZKPO je 58 krat
obiskal društva, člani predsedstva pa
13 krat Zaradi izredno močne
gledališke dejavnosti, je režiser, ki je
poslen pri ZKPO orpavil 142
obiskov pri društvih, jim svetoval pri
repertoarnem izboru, pomagal s
strokovnimi nasveti in režiral. ZKPO
je pripravil proslavo 8. februarja,
revijo dramskih skupin in revijo
otroških in mladinskih pevskih
zborov. ZKPO pa je sodelovala tudi
pri pripravi kulturnega programa ob
proslavi po poteh Slovenjegoriške
čete in svečanosti ob zaključku
kongresa ZKJ.
Na področju časopisne dejavnosti
je TEDNIK Ptuj v vsaki številki
objavljal informacije in prispevke o
kulturi, še prav posebej še je to
odrazilo v drugi polovici leta.
TKS Ptuj je uspelo za dogajanja v
kutluri zainteresirati tudi osrednje
informativne hiše v SRS, saj so v
primeri s prejšnjimi leti veliko več in
bolj obširneje poročali o kulturnih
dogajanjih v naši občini.
TKS si je prizadevala tudi prek
komisije pri občinskem svetu Zveze
sindikatov Ptuj pridobiti kulturne
animatorje v TOZD-ih. Akcija še
traja.
Skupščina TKS se je v devet-
mesečnem obdobju sestala dvakrat,
Izvršni odbor TKS je imel 12 rednih
sej, na katerih je bila sproti reševana
vsa problematika.
Strokovna služba TKS je priprav-
ljala vse osnutke in material za seje
organov TKS in v imenu TKS
pripravljala in sklepala pogodbe 2
nosilci kulturnih dejavnosti. Prav
tako pa se je pojavljala kot nosilec
dejavnosti na gledališkem, koncert-
no glasbenem ter na razstavnem
področju. O vsem delu je redno
poročala na sejah izvršnega odbora.
ZASNOVA PROGRAMOV
(Nadaljevanje z 9. strani)
vodenja otroka in mladostnika z
motnjami vedenja ali osebnosti v
dmžini, da pride oddaja v vzgojni
zavod kot zadnja možnost;
- sodelovati s krajevnimi skup-
nostmi, da bodo evidentirale
socialne probleme in jih sporočale
strokovni sociabii službi, dalje pri
organiziranju sosedske pomoči na
domu in pri izboru rejnikov in
dcrbnikov.
Za izvedbo takega programa
potrebuje strokovna socialna služba
interesne skuonosti poleg vodje te
službe še 14 strokovnih delavcev, za
administrativna in tehnična opravila
pa 6 delavcev.
Finančni pokazatelji pro^amskih
zasnov interesne skupnosti za leto
1975
A - VIRI DOHODKOV
Temeljna samoupravna interesna
skupnost socialnega skrbstva za
občino Ptuj zbira sredstva za svoje
delovanje na podlagi dogovarjanja in
zdmževanja sredstev delovnih ljudi v
občini Ptuj.
I-EDNIK — Četrtek, 7. novembra 1974
stran 11
pr. Fran Brumen:
JESENSKE SAPICE
Ko se je danes po nekajdnevnem
deževju svet ohladil in se je poletje
naenkrat prevesilo v jesen, so
zapihali značilni jesenski vetriči.
Večerne sence so se podaljšale in
zjutraj je začela vstajati megla -
sprva bolj oprezno, rahlo tipaje od
dravinih bregov dalje v celino.
Ovenele so vrtne marjetice, ugasnil
je rumeni citrončkov cvet. Zacvetele
pa so jesenske anemone s svojimi
temnorožnatimi cvetovi. Pajki spre-
dajo na vrtu nevidne mreže na
grmičkih vajgelije in magnolije.
Podnevi jih skoraj ni opaziti, zjutraj
pa so na njihovih nitkah nanizane
drobne rosne kapljice, ki se v prvih
sončnih žarkih mavrično zasvetijo
in orišejo spleteno pajkovo past.
Škorčki priletijo v vedno večjih
jatah v goste na slive, ki so si jih
nagledali najbrže že ob Utvinih
gostijah na češnje. Nocoj se je
razlegel krik štorkelj, ki letos zgodaj
hitijo od Mure proti jugu.
Ob takem jesenskem nastroju sem
se spomnil na »jesenske sapice", ki
so nekoč, ko smo še bili mladi,
sicoraj spravile v nesrečo brhko
haloško plavolasko. Zgodba ne bo
kaj posebnega. Je pravzaprav
vsakodnevno dogajanje med ljudmi.
Pa vendar je bila toliko prisčrna, da
bi vam jo rad povedal. . . Morda bo
temu ali onemu ob. dnevnem
turobju oživila lepe spomine.
Bilo je prve jeseni, ko sem odprl
svojo privatno ordinacijo. Sprva so
bili bolniki zelo redki. Mnogi so
prihajali tudi kar tako iz radovednsti
pogledat, pa so malo posedali v
čakalnici in kot spremljevalci zopet
odšli.
Tisti dan pa je bila čakalnica
dokaj polna, ko sem jo odprl.. Takoj
^m opazil med sedečimi prflcupno
in stasito kmečko deklino z bujnimi
napetimi golobčki. Sedela je na
stolu v kotu ob stari lončenki.
Bežen vtis je povedal, da je zdrava.
Kadarkoh sem odprl vr^ta, vselej je
mirno obsedela in nič me ni
pogledala. Ko sem odprl tretjič, se
je zglasil starejši možak: „Sedaj ste
vi na vrsti, gospodična" - „Hvala,
izvolite napr-ej" je odgovorila. Mislil
sem, daje ena tistih, ki so prišle past
radovednost in potem ob primer-
nem času izginjale. Ona pa je sedela
vztrajno naprej in preostali je niti
niso več spraševali po vrstnem redu,
ampak so drug za drugim prihajali
na pomenek, dokler se ni pojavil
zakasnel nov bolnik. Tedaj seje med
njima ponovil pomenenk, podoben
prvemu.
Končno so se zaprla vrata za
zadnjim bolnikom. Takoj je plašno
vstala in se vzravnala v lepo
oblikovano postavo. Prvič mi je
pogledala v oci in je vstopila.
„Sedite, prosim!" sem ji ponudil
okrogli stolček. „Kaj boste potožila,
kaj vas je privedlo k meni? So
morda mati bolna?"... „Ne,
gospod doktor, nihče ni resneje
bolan. Le jaz sem se prehaldila. Dva
meseca je tega. Praprotno steljo smo
želi v gozdu. Bil je sicer lep in suh
dan, a vendar malo vetrovno. Pa so
me prepihale jesenske sapice. Ne
čutim nobenih bolečin, obhajajo me
le neki posebni občutki ... In
mesečno perilo se mi je ustavilo.
Prosim, dajte mi zdravilo, da se
pozdravim!"
Ker ni bilo nikjer nobenih znakov
prehlada, sVa se odločila za posebno
preiskavo . . .„Draga Marjanca, tak
prehlad traja pač vsega skupaj devet
mesecev. Potrpite, pa se bo to samo
po sebi izteklo brez zdravila . . .
Poprej pa se pomenita s tistim, ki
vam je pomagal žeti... Saj poznate
čudodelno rastlino in zgodbo o
praprotnem semenu? "
Ostrmela je. Ko je vstala s
preiskovalne mize, se je opotekla na
stolček in se oddahnila. Videl sem,
da jo je zelo prizadelo. Pogledala me
je s svojimi lepimi modrimi očmi, ki
so bile sedaj v solzah še mnogo
lepše. Zlatorumeni naravni kodrčki
so ji padali na čelo in senca
pravilnega obraza . . . „Gospod dok-
tor, kaj res mislite na kaj
hudega? . . . „Ne, kakor se je to
prijetno začelo, tako ne sme nastati
iz tega nič hudega. Vse uredita tako,
da vama bo v veselje. Vsi vaju bodo
razumeli, morda nekateri z nejevo-
ljo, saj je to „podedovani greh",
brez katerega bi rod prenehal.
Sporazumela sva se v tem indirekt-
nem dialogu . . ."
Ko je minilo mesecev devet, je
sedela zopet na istem stolu v kotu
ob peči. V naročju je ujčkala
čvrstega fantička. Nista bila sama.
Na pritegnjenem stolu je sedel mlad
črnolas mož. Oba sta bila nasmge-
na. Tudi tokrat so čakali do
zadnjega. Tedaj pa je vstal mož in
rekel: „Vsi trije smo se prišli
zahvalit za dober nasvet... "
Pogledal sem fantička, bilje krepak,
sinjemodrih oči in svetlorumenih
las, kakor je svetla osušena praprot v
pozni jeseni po gozdovih na idilični
Pristavi.
Tudi močno deževje kolesa ni zavrtelo
Stoletni družabniki vodnih brzic
- mlinska kolesa na vodni pogon
tudi ob tako bogati mokri letini kot
je letošnja, niso zaživeli. Ostajajo
nemi in mirni, kot da si želijo sedaj
odpočiti od več stoletnega garanja v
človekovo dobro.
Žalostno je, da so sedaj, ko so
dočakali svojo starost, postali
družbi v brem.e in pozabo, čeprav so
bili prav mlini skozi stoletja kraj,
kjer so se ljudje srečevali, sklepali
pomembne kupčije in ne nazadnje
so mnogi mladi prav tod spoznavali
svoje življenjske sopotnike.
Gotovo največjo vlogo pa so mlini
odigrali kot obrati za proizvodnjo
moice.
Letošnja, po dežju rekordna jesen,
ni uspela povrniti preteklosti
mnogim mlinskim kolesom na vodni
pogon. Ostala so nema največkrat že
razpadajoča podoba preteklosti
naših prednikov. Tako je tudi za
mlin skoraj v središču pohorskega
naselja Tinje prenehala zlata doba.
Prepuščen samemu sebi, kot tudi
mnogi ostareli Pohorci, katerih
otroci so si poiskali boljši kos kruha
v industrijskih središčih doma in na
tujem, je sedaj tudi mlin, ki ga
nevarno ^ize zob časa, prepuščen
propadanju.
Prav bi bilo, če tudi temu, že
ostarelemu Tinjčanu omogočimo s
preureditvijo in obnovo kar najdalj-
še bivanje v krogu mlajših rodov, ki
jim bo ostal v spomin na preteklost.
Se posebej ker postajajo mlini na
vodo, čeprav privlačni za mnoge,
sedaj že prava redkost.
VH
12 stran
tednik — Četrtek, 7. novembra 197^
Dr. Mirko Vengušt:
TUBERKULOZA V STAROSTI
Epidemiologija (razširjenost neke
bolezni) pljučne tuberkuloze se je v
zadnjih desetletjih občutno spremi-
njala. Medtem, ko smo imeli v
razdobju pred antibiotiki visoko
umrljivost pri bolnikih do 50. leta
starosti, je danes umrljivost zaradi
pljučne tuberkuloze pogostejša pri
starih ljudeh. V civliziranih deželah
je krivulja smrtnosti zaradi pljučne
tuberkuloze v vseh decenijih
približno enaka, poraste pa v
starostnem obdobju. Infekciozna
tuberkuloza je najčešča v 6. in 7.
desetletju in tudi novo odkrite
bolnike z aktivno pljučno tuberku-
lozo najdemo več , pri starejših
letnikih. Četrtino moških bolnikov
z odprto pljučno tuberkulozo
zasledimo v starostnem obdobju
med 50. in 60. letom. To razdobje
pa zajema 10% celotnega prebival-
stva. Ti podatki veljajo za srednjo
Evropo.
Značilne so razlike v spolih
prizadetih tuberkuloznih bolnikov.
Pri ženah je krivulja obolelosti za
pljučno tuberkulozo razmeroma
nizka, prizadete so žene mlajših in
srednjih let, medtem pa ne najdemo
tistega tipičnega vrha, ki ga
zasledimo pri moških bolnikih v
starosti. Vzrok za ta pojav moramo
verjetno iskati v zunanjih škodljivo-
stih (kajene, kronični alkoholizem),
po drugi plati pa tudi v starostnih
involutivnih ter degenerativnih spre-
membah na pljučih (pljučni enfi-
zem). Drugi endogeni (notranji)
faktorji, ki pogojujejo reaktivacijo
(ponovna razživitev) tuberkuloznega
pljučnega procesa so recimo tudi
stanje po operaciji želodca, kronič-
no jetrno obolenje, sladkorna
bolezen, kronični bronhitis z
naduho, pljučni rak itd. Pri tem
moramo pomisliti tudi na nevarnost,
ki \ je posledica nekontroliranega
zdravljenja različnih bolezni s
hormonalnimi preparati (kortikoi-
di). Razširjenost tuberkoloze je tako
danes zato v nekem novem
ravnotežju, za katerega so odgovorni
stari ljudje, ki to novo ravnotežje
vzdržujejo predvsem zaradi tega, ker
starejša populacija danes zdravstv^e-
no ni dovolj zajeta in zdravstveno
nadzorovana.
To nas učijo izkušnje. Razen
pljučne tuberkuloze pa so ostale
oblike tuberkuloze posameznih
organov redke in epidemiološko
nepomembne.
Tuberkuloza v starosti se lahko
razvija na osnovi exogene (zunanje)
infekcije, bolj pogosto se pa pljučna
tuberkuloza razvije zaradi endogene
(notranja) razživitve starega tuber-
kuloznega žarišča. Najvažnejša žari-
šča so v poučnih bezgavkah, v
hilusih, ki perforirajo in prodirajo in
prenašajo Kochove bacile po krvi aU
drobnih dihalnih poteh po pljučih.
Tudi. stara pljučna žarišča niso
nepomembna in se lahko razživijo.
Mokro vnetje rebrne in srčne mrene
često spremljajo takšen razvoj.
Nekateri avtorji menijo, da je 20 %
takih pleuritisov pri nad 60 let
starih tuberkuloznega porekla.
V glavnem ne predstavlja danes
pljučna tuberkuloza ostarelega no-
benega resnejšega primera v posa-
meznem primeru niti diagnostično,
niti terapevtsko, čeprav moramo
računati v starosti še na druga
obolenja, ki tako tuberkulozo
spremljajo. Zato se bomo težje
odločali napr. za operativni poseg
pa tudi medikamintozno zdravljenje
je zaradi tega otežkočeno, kar
seveda vpliva na prognozo in
dokončni uspeh zdravljenja. S samo
konzervativno terapijo pozdravijo
vseeno danes še 31 % tuberkuloznih
kavern in dosežejo bacilarno
negativizacijo v 50 %. Večina
starostnih tuberkuloz j kavernoz-
nih, naletimo pa tudi na infiltrativ-
no - produktivne oblike in v
posebno težkih primerih celo na
sirasto - pljučno jetiko.
Klinično prevladujejo kronične
oblike z relativno malo zaznatnim
slabim počutjem in skromno
SLOV. BISTRICA
7. novembra: fr. bar, melodrama
ŠUM NA SRCU; 9. in 10.
novembra: zah. bar. glas. film
HEINTJE, SONCE BO ZOPET
SIJALO; 13. novembra: fran. it.
film NORMANSKI MEČ.
LJUTOMER
9. in 10. novembra: an. vojni film
RDEČI BARON; 13. novembra:
am. bar, komedija SPOLNO OSVE-
ŠČANJE.
simptomatiko. Starostna tuberkulo.
za pa lahko ostane dalj časa skritj
tudi zaradi kakega drugega pljučne,
ga obolenja kot kronični bronhitis
naduha, pljučni karcionom itd.
Pomen takih bolnikov kot vj
infekcije je očigleden, zato bomo
previdni že pri manjših motnjah pj
starejših moških osebah in bonu
mislili tudi na možnost skrits
tuberkuloze.
osebna
hronika
RODILE SO:
Milena Jelen, Kajuhova 2 -
Mojco; Sonja Korošec, Žigrova i
Ormož - Boštjana; Ida Predikaka.
Doklece 18 - dečka; Milici
Habjanič, Markovci 18 - deklico;
Marija Kocuvan, Drbetinci 17 .
Silvo; Rozalija Matjašič, Borovci (
—	dečka; Ida Furman, Remčeva 3 -
dečka; Anica Fergola, Jastrebci 1;
-	Frančeka; Katarina Božičko,
Pobrežje 40 - dečka; Ana Kosi, M
Brebrovnik 24 - Niveso.
POROKE:
Janko Murko, Zasadi 2 in Irem
Jošar, Rabelčjavas 17.
UMRLI SO:
Konrad Bezjak, Spuhlja 98, roj.
1889., umrl 25. okt. 1974; Mariji
Čeh, Muretinci 45, roj. 1894., umrk
28.	okt. 1974; Avgust Hržič
Mihovci 25, roj. 1913., urrrl
29.	okt. 1974; Antonija Arbeitei
Paradiž 6, roj. 1930., umrla 2. nov
1974.
I-EDNIK — Četrtek, 7. novembra 1974
stran 13
nasa ptsma
KRISTINA ŠEGA:
PREPROGA
Otroci, pojdimo,
skoz park tecimo,
listje lovimo!
Korak se napreza,
noga se vgreza ... '
Joj, potonili bomo
v to suho zlato!
Jesen je zasula poti,
steze skoz park več ni.
Je ena sama mehka preproga,
vsa zlata,
vsa-naša.
Smo se zapodili,
se vanjo zarili!
ZAJČEK PRIPOVEDUJE
Nekega večera sem spal. Tlačila
me je mora. Premetaval sem se po
postelji. Tedaj pa tresk! in bum! in
postelja se je sesula. Zbudil sem se
in videl, da ležim na podrti postelji.
Sprevidel sem, da to noč ne bo
treba več spati. Zato sem odšel ven.
Noč je bia mirna in spokojna. Hodil
sem po gozdu in globoko razmišljal.
Tedaj zacujem soperije in hropenje.
Zagledal sem lovca. Tudi on me je
že zagledal. Hudobno se je zarezal in
se sklonil nadme. Iz njegovih oči je
sijala hudoba. V njem sem poznal
divjega lovca. Nameril je puško, da
bi me ustrelil. Jaz ga tega nisem
čakal. Poskočil in zbezal. Tedaj seje
še hudobneje zarezal. Odpel je
svojega psa in ga grozno pogledal.
Pes se je prihulil k tlom, oci so mu
postale krvavo rdeče iz grla mu je
I uhajalo hudovno renčanje. Gospo-
dar je zadovoljno prikimal: ,,Rad
vidim kri v tvojih očeh. Ušel mi je
neki bledolični zajec. Hočem, da mi
ga uloviš!" Pes je stekel za mano. Za
sabo sem že cul njegovo sopenje.
Uzrl sem se nazaj in groza me je
obšla. Za menoj je tekel hudobni
pes. Hudobni lesk mu je gledal iz
očL Poželenje po boju mu je vlilo
novih moči. Jaz pa sem bil že
utrujen. Hudobni pes, -kateremu je
bilo ime nanetah me je že dohiteval.
Vdal sem se v uspdo, da me bo ta
malopridnež ubil. Toda na dnu srca
sem še vedno upal na rešitev. V
duhu sem se poslavljal od ljube
hišice, od podrte postelje in svojega
gozda. Ko sem že mislil, da me bo
nanetah zgrabil za vrat, se je našla
rešitev — prazna votlinica. Smuknil
sem noter in se ustavil šele pri steni.
Zunaj sem začul, kako je nanetah
savsnil po zraku. Pred vhodom sem
zagledal bele dlake njegovega repa.
Tedy je v luknjo pogledal nanetah.
Renčal je grozljivo in sršel vame s
pogledom. Vedel sem, da v luknjo
ne more, zato sem mu pokazal osle.
Ker se ni zmenil za to, sem ga s
tačkami piknil v oči. Nanetah je
odskočil m zarjul. Jaz pa sem hitro
Zamašil vhod z desko- Nato sem
•egel na posteljo in zaspal. Ta
postelja ni bila podrta-
Tanja Osterman, 5- b
OŠ ,,Franc Osojnik" Ptuj
POČITNICE
Na počitnicah sem bil v
Savinskem pri stari mami- Stara
"lama je že stara in bolna, zato sem
vedno kaj pomagal pri delu.
Pomagal sem ji svinje krmit, korenje
peso sem pulil. Tudi drva sem jim
prinesel.
Vedno sem še imel toliko časa, da
se še lahko igral s sosedovo
Marijo.
Br^ko Frangež,
2. r, OS Ptujska gora
JESENSKO SONCE ME JE
ZVABILO NA SPREHOD
v roki držim knjigo in gledam
skozi okno. Morala bi se učiti, pa mi
misli vedno bolj uhajajo. Vztrajati
hočem, a vseeno odložim knjigo in
stečem, na dvorišče. Nekaj časa
opazujem drevesa ob cesti. Gledam,
kako se veter veselo poigrava s
suhim listjem. Vse je v tako lepih
pisanih barvah.
Napbtim se po stezi, ki pelje v
gozd. Ker je pot posuta s pisanim
listjem, se mi zdi lepša kot kdajkoli.
Iz premišljevanja me predrami
majhna veverica, kije ravnokar nesla
lešnik v košato krošnjo velikega
bora. Napotim se naprej po gozdni
stezi. Skoraj bi stopila na majhno
pisano kepo. Joj,. saj to je ježek. Na
bodicah si je nosil listje za svoj
domek. Ves gozd je postlan z
listjem. Drevesa pa postajajo vedno
bolj gola. Pod majhnim grmičkom
zagledamo g9bico. Vsepovsod je
tudi polno rož, praproti in mehkega
mahu. Tako sem zamišljena, da
sploh ne opazim, kdaj se je
zmračilo. Napotim se proti domu.
Hitro še natrgam spotoma nekaj
ciklam.
Počasi hodim po stezi. Mimo
mene zbeži preplašen zajček in se
skrije v grmovje.
Še malo in pisane prevleke ne bo
več. Drevje bo postalo golo, kot bi
izgubilo obleko. Ko bodo padle prve
snežinke, ga bodo zavile v mehko
snežno ogrinjalo. Le smreka se bo
ponosno bahala s svojo zeleno
obleko.
Ker je že tema, se napotim proti
domu- Na pragu me že čaka mama-
Hitro stečem v svojo sobo in
vzamem knjigo v roke. A še vedno
se ne morem učiti. Premišljujem o
prelepi jeseni in o vsem, kar sem
ravnokar doživela na poti v gozd.
Kristina Gajser
7. b OŠ Majšperk
JESEN JE ŽE TU
Na vrata je tiho potrkala jesen.
Ptice se selijo na daljni jug, kjer
bodo ostale vse do pomladi.
Jesen je čas, ko imamo veliko dela
na polju, v vinogradih in v gozdu.
Neke nedelje v septembru sem
odšla v gozd. Kako se je spremenil!
Na drevju ni več zelenega listja. To
je postalo rumeno in rjavo. Hodila
sem po gozdu in prišla hriba. Sedla
sem na travo. Tam v bližini je nekdo
pasel krave. Poleti jih niso pasli.
Tedaj je bila trava velika, sedaj pa so
jo popasle krave in od nje ni ostalo
nič drugega kakor korenine in malo
stebelca. Pogledala sem v dolino,
kjer se vije reka Dravinja. Njena
struga je bila polna vode, saj je te
dni lilo kot iz škafa. V dolini, in na
nizkih pobočjih Haloz so bile njive.
Bile so skrbno obdelane. Na njih so
rastle koruza, pesa in korenje. To je
bilo treba pospraviti domov. V
vinogradih so se ljudje pripravljali na
trgatev.
Nekateri ljudje se bojijo jesenske-
ga časa in pravijo, da je tedaj veliko
dela. Res je, vendar bodimo je
veseli, saj je prav jesen tisti čas, ki
nam poplača celoletni trud in nam
da veliko dobrega.
Kristina Korez
MOJ BRATEC ^ ^^ Majšperk
MOJ BRATEC JE STAR ŠTIRI
LETA. IME MU JE BENJAMIN.
HODI V VRTEC. DOMA SE VSAK
DAN IGRAVA.
TONr VERDENIK,
1. R., OŠ PTUJSKA GORA
NAŠ KUŽA
Našemu psu je ime Bobi. Dobili
smo ga, ko sem bil star dve leti. Tisti
dan smo kosili in spraivli smo_ si
slamo na kup ter se valjali. Čez
nekaj časa sta prišla oče in mati.
oče je imel potovalko in v njej
Bobija. Jaz in moja brata smo stekli
v hiso in iz potovalke je pokukala
m^hna črna glavica. Bilje Bobi. Od
začetka sem se ga malo bal, potem
sem se ga pa navadil. V garderobi
smo mil naredili posteljo v
kartonasti škatli, vanjo smo dali
odejo in majhen vzglavnik. Ker je še
bil zelo mlad, se je rad igral.
Raztrgal je velikega belega medveda.
Ker je z nami doraščal, smo se imeli
zelo radi Ipali smo se tako, da smo
vlekli šibe in on jim je sledil in nas
podrl, vendar ni nikogai vgriznil.
Tako je mineval čas in leta so tekla.
Enkrat je hotel v stanovanje vdreti
tujec. Bobi je< pokazal zobe in
nenapovedani gost je tekel, kolikor
je mogel. Enkrat gaje eden z zračno
puško obstrelil, morali so ga
operirati. SEdaj je zopet zdrav.
Samo Lubec, 5. b,
OŠ „F. OSOJNIK", Ptuj
RADOVEDNA DEKLICA
Vpraša mamo deklica:
„Kdo po nebu svetlem,
vsako noč nasuje
zvezde biserke?
Mama deklici pove:
,,To kovač je,
velik, velik mož,
ta trosi svetle iskrice."
Darija Šumandl, 5. b,
OŠ „F. Osojnik", Ptuj
14 stran
tednik — Četrtek, 7. novembra 197^
Uspeh mladih atletov na krosu »Dela«
Na tradicionalnem krosu „Dela" v
Ljubljani je letos sodelovalo nad
1400 tekmovalcev z 31 slovenskih
občin. Najbolj množične so bile
pionirske kategorije, kjer je v eni
Kategoriji startalo čez 200 mladih
atletov /
Temeljna telesno-kulturna skup-
nost Ptuj je že izvedla pred tem
tekmovanjem občinski kros in s tem
selekcijo najboljših z vseh osnovnih
srednjih šol ter društev. V Ljubljano
smo poslali po 7 najboljših v vsaki
kategoriji. Ta pot od množičnosti
do kvalitete se je izredno obnes-la,
saj so izbranci na krosu ,,Dela"
dosegli vidne rezultate v posameznih
plasmajih kot tudi ekipno. Pohvaliti
moramo vse učitelje telesne vzgoje,
ki so tekmovalce uspešno priprav-
ljali.
Rezultati:
Mlajši pionirji: 1. Novo mesto, 2.
Ptuj, 3. Murska Sobota itd^
Posamgzniki: 1. Marjan Sluga, OS
„T. Znidarič'', Ptuj; 5. Viktor
Sčavničar,, OŠ Videm; 9. Janko
Pernek^ OS „T. Žnidaric", Ptuj;
Mlajše pionirke: 1. Murska
Sobota, 2. Ptuj, 3. Cerknica itd.
Posameznice: 6. Marjana Vindig, OS
Leskovec; 10. Jožica Repič, OS „F.
Osojnik" Ptuj.
Starejše pionirke: 1. Cerknica, 5.
Ptuj,
Starejši pioniiji: 1. Maribor^ 8.
Ptuj. Posamezniki: 4. Darko Mezna-
rič, OŠ T. Žnidarič, Ptuj.
Mlajše mladinke: 1. Ptuj, 2.
Maribor, 3. Cerknica, 4 Velenje, 5.
Novo mesto itd,- Posameznice: 5.
Cvetka Fras, Gimnazija, Ptuj; 6
Milena Cestnik, OS. „F. Osojnik".
Starejši mladinci: l. Velenj^ 2,
Ptuj, 3. Celje posamezniki: Črto
Solina, Gimnazija, I^uj.
Člani: 1. Celje, 5. Ptuj.
Članice; 1. Ptuj, posameznice: 1.
Urankar, Celje; 3. Nežika Vrabl,
I^rtizan^ Ptuj; 4. Korez, Žetale; .
Kidrič, Zetale.
Rezultati kažejo, da imamo v
občini nadarjene mlade tekmovalce,
predvsem v pionirskih kategorijah.
Posebno moramo.pohvaliti pionirja
Sluga iz OŠ ,,T. Žnidariča", ki je v
izredno močni konkurenci postal
republiški prvak med mlajšimi
pionirji. Lep uspeh so dosegle tudi
mladinke in clanice ter starejši
mladinci^, saj so se uvrstili pod vrsto
slovenskih atletov srednjeprogašev
Samo načrtno delo s temi talenti bo
v prihodnosti rodilo še večje sadove.
CM
MEDOBČINSKA
NOGOMETNA LIGA PTUJ
9 kolo skupine „A";
STOJNCI-GERECJA VAS 2:3,
SKORBA-ROGOZNICA 3:3, LOV-
RENC-GRAJENA 2:2, HAJDINA
-PTUJ 0:0, KIDRIČEVO-VIDEM
3:2, MAKOLE-MARKOVCI 5:7.
Lestvica po 9. kolu
je sledeča:
1.	PTUJ	9 7 2 O 33: 7 16
2.	ROGOZNICA 9 5 3 1 34:17 13
3.	MARKOVCI	9 6 O 3 35:27 12
4.	grajena	9 5 1 3 36:27 11
5.	HAJDINA	9 5 2 2 28:14 11
6.	VIDEM	9 5 04 22:19 10
7.	SKORBA	94 14 18:11 9
8.	GERECJA V.	9 3 2 4 19:28 8
9.	MAKOLE	93 15 18:21 7
10.	STOJNa	9 3 1 5 22:29 7
11.	KIDRIČEVO	9 117 13:30 3
12.	LOVRENC	9 0 2 7 12:30 2
Pari naslednjega kola skupine „/\"
so:
VIDEM-MARKOVCI - Kekec
J. Bračko, Waiksler; ROGOZNica
-MAKOLE - RADOLIC, Petrovič
Hazimali; GRAJENA-SKORBA J
Mohorko, Fridauer; GERECja
VAS-LOVRENC - Zemljič; PTUj
-STOjINa - Musič, Fridauer.
KIDRICEVO-HAJDINA - Mul
anda.
Odbor za medsebojna razmerja v
TOVARNI VOLNEN!^ IZDELKOV
E^AJŠPERK,
OBJAVLJA
prosto delovno mesto:
— Disponent vzorčne tkalnice.
Poleg splošnih in z zakonom določenih pogojev, mo-
rajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
da ima štiriletno srednjo tehniško tekstilno šolo tkal-
ske smeri in tri leta prakse v tkalnicah volnenih tka-
nin.
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih do-
hodkov.
Stanovanja ni.
Kandidati naj vložijo pismene prošnje splošnemu
sektorju podjetja v 10 dneh po objavi prostega delov-
nega mesta.
Na osnovi 23. čl. pravilnika o pogojili za dodeljevanje
stanovanj, zgrajenih ali kupljenih s sredstvi sklada za
družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu Samouprav-
na stanovanjsJca skupnost — samoupravna enota za družbeno
pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, razpisuje
JAVNI NATEČAJ
za pridobitev stanovanjske pravice na 29 stanovanjih, zgrajenih s
sredstvi sklada za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu
med Gregorčičevim in Ciril-Metodovim drevoredom v Ptuju.
L
Kot upravičenci za pridobitev stanovanjske pravice na razpisanih
stanovanjih se štejejo:
1.	DRUŽINE IN OBCANI, katerih osebni dohodek v preteklem
letu ni presegel 900 din na člana gospodinjstva mesečno;
-	da nimajo ustrezno rešenega stanovanjskega problema;
-	da prosilec in člani njegove družine stalno bivajo na območju
občine Ptuj.
2.	STARI LJUDJE - UPOKOJENCI, INVALIDI IN BORCI
NOV CE:
-	niso imetniki stanovanjske pravice za primerno stanovanje;
-	doslej še niso imeli ustrezno rešenega stanovanjskega
vprašanja;
-	imajo stalno bivališče na območju občine Ptuj.
Prednost pri pridobitvi stanovanjske pravice imajo upravičenci,
ki imajo nižje osebne prejemke na družinskega člana, ki so bili dalj
časa zaposleni v občini Ptuj oz. dalj časa bivajo na območju občine
Ptuj, borci NOV in vojaški invalidi.
3.	MLADA DRUŽINA CE:
-	nobeden od zakoncev ni nosilec stanovanjske pravice;'
-	da družina doslej še ni imela ustrezno rešenega stanovanjskep
vprašanja;
-	namensko varčevanje pri poslovni banki za nakup stanovanja
aU graditev stanovanjske hiše;
-	delovna organizacija, pri kateri je prosilec zaposlen jamči, da
bo skupaj s prosilcem rešjla njegov stanovanjski problem v roku 7 let;
-	ima mlada družina stalno bivališče na območju občine Ptuj.
Za mlado družino se šteje družina, ki izpolnjuje naslednje
pogoje:
-	da nobeden od zakoncev ni starejši od 30 let;
-	da od sklenitve zakonske zveze do vložitve prošnje ni preteklo
več kot 7 let;
-	da skupna delovna doba kateregakoli zakonca ne presega 10
let;
4. DELAVCI ZAPOSLENI PRI ZASEBNIH DELODAJALCIH
CE:
—	izpolnjujejo pogoje, določene pod točko 1
-	izpolnjujejo pogoje, določene pod točko 3.
II.
Vsi delavci, ki smatrajo, da so po tem razpisu upravičeni do
stanovanjske pravice na stanovanju solidarnostnega dclada, naj vložijo
prošnjo (obrazec dobijo delavci v svoji delovni organizaciji, ost^i
občani pa pri krajevnih skupnostih) na Samoupravno stanovanjsko
skupnost, enoto za pomoč v stanovanjskem gpspodarstvu Ptuj,
Osojnikova ul. 1.
Rok za sprejemanje prošenj je 30 dni od objave.
III.
Prošnji je treba priložiti naslednje dokumente:,
1.	potrdilo delovne organizacije oz. skupnosti za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje o višini letnega osebnega dohodka, oz.
pokojnine vseh družinskih članov za leto 1973,
2.	potrdilo o premoženjskem stanju,
3.	potrdilo o številu članov gospodinjstva in od kdaj biva na
območju občine Ptuj.
Mlade družine morajo priložiti še naslednje dokumente:
1.	dokazilo o namenskem varčevanju pri poslovni banki
(sklenjena pogodba)
2.	jamstvo delovne organizacije, da bo skupno z upravičencem
rešila njegov stanovanjski problem v roku 7 let
3.	izpisek iz rojstne in poročne matične knjige.
Stari ljudje, upokojenci, invalidi in borci NOV morajo priložiti
še potrdilo o statusu upokojenca, invalida oz. borca NOV.
Delavci, ki delajo pri zasebnih delodajalcih morajo poleg ostalih
dokazil predložiti potrdilo o plačilu prispevka od osebnega dohodka
v solidarnostni stanovanjski sklad.
Predsednik
samoupravne enote za družbeno pomoč v
stanovanjskem gospodarstvu
KOSI Anton 1. r.
OBVESTILO
Da bi se spomladi čimprej začelo z gradnjo stanovanj, se je
Samoupravna stanovanjska skupnost, enota za družbeno pomoč ^
stanovanjskem gospodarstvu odločila za nekoliko korigiran projekt
stolpičev, ki so že zgrajeni v Volkmerjevi ulici. Zaradi tega je prišlo
do nekoliko drugačnih izmer stanovanj, kot jih določajo 19., 20. in
21, člen pravilnika o pogojih za dodeljevanje stanovanj, zgrajenih ali
kupljenih s sredstvi sklada za družbeno pomoč v stanovanjskem
gospodarstvu.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST
Občine Ptuj
I-EDNIK — Četrtek, 7. novembra 1974
stran 15
rezervirano
za luizeka
Kumer nan je tejko sunce
posijalo, da smo lehko pšenico v
zemlo fteknoli, runkl spipali no
začeli v šumah listje čohati, ke mo
lehko pozimi našin sekan no
gujdekon mehko postlali. Jobolka
nan še dale naprej po glovah
koplejo, mošteka pa de nan v nedelo
sveti Martinek v vino spremena.
Martinek ma prafzaprav šele v
pondelek godovno, pac pa smo na
našen Suhen bregi sklenil, da mo
naredli vinski krst že v nedelo
zvečer. Po vesi mo fse goske
polovili, jin šijake zaškrnoH no
naredili veselico, ki de vredna totega
imena, Najpret de naš pesji zbor
zapeja tisti himno; Prišel je prišel
sveti Martin, vinčka bo krstil, jas ga
bon pil . , . Muzikanti pa do fčesnoli
tisto okroglo: Veselo je srce, ko
vinček gre v pete. Fsen, ki te prišli
na našo martinovoje obečovlemo,
da te pili pristno prleško kaplico,
brez vodenega krsta. Ja, če smo glih
že pri vodi no vini, vas moren še
pitati, če vete kokšna razlika je med
vodo in vinon? S^ ven, ke ne vete
no te rekli; Ja, voda iz zemle zvira,
vino pa na trsji zrose. Pravilni
odgovor za razliko med vodoj no
vinon pa se glasi: Voda žene
mlinček, vinček pa klinček .,. . Ha,
ha, ha ... Pa še resen je, ne?
Moren van še to povedati, da te
lehko dobili na nasen Martinoven
krsti poleg pečene goske še trdo no
mehko kuhana jobolka, jabolkove
štruklej^ jabolkove klujece, pohana
no pečena jobolka, tinstane mo-
škajncare, jabolkov kompot, jabol-
kov sok, jeoelšnico, jobolka z olupki
no brez olupkof, jobolka s kaparon
no brez kapara, žute no rdeče
jobolka, jobolka, jobolka. Fse to te
dobli po znižani ceni pa še kokšno
kišto te si lehko kre sebe domu
nesli. Kak vidite, de to boj jabolčna
kak^ vinska veselica, s^ isemo fse
možnosti, da bi se rešli tote letošje
sodne nadloge. Jas sen to presji
tjeden oda taužnt kil trosenih
jobolk po ceni 50 štorih dinarof za
kilo. Ker k moji bajti v toten
jesensken blati žmetno kokšni avto
prileze pa tudi svojega prevoza
neman, z dvema mačokoma namren
voza vlečti, sen bija prisiljeni prositi
za prevoz do odkupne postaje enega
traktorista, ki mi je računa za vožjo
no zgubleni cajt 20 jurjof, ker sma z
Mico obo betežna sen da sosidovi
deci, ki so mi jobolka nabirali — 10
juijof trinkgelta, tak ke nU je
nazodjo od totega kšefta samo še 20
jurjof ostalo. Saj ven^^ke te rekli; Ja,
Lujs bojše neke kak cista nič ... .To
je resen, samo s totimi dvaj^stimi
jureki si niti enih dobrih soljof
nemren kupiti . . .
DRGOČ DEŽ
Do sen sen van napisa toto storijo
v pondelek, gnes v tork pa že drgoč
dež gre. Porka v šeloti pa glih gnes
se je moglo to zgoditi, gdo smo
mislili pri naši hisi, pravzaprav v
šumi listje grablati. Listje je mokro
no si lenko zaj dež namesto listja
notri v listjak nosin. Saj to bi
mogDČe pamatno blo, če bi si neke
letosjega deža jprišparali za drugo
leto, ki de po cista zagvišno sušno,
saj sploh neje mogoče, da bi meli na
ziogi tejko deža, kejko smo ga letos
meli. Jas sen na srečo že poleti
mlako preštriha no mo jo zaj gdo je
polna vode doj zapečota za sušne
cajte.
Cista sen žifce zguba no ne ven
kaj van še naj napišen, saj mi je dež
fse račune zmeša. Mica notri v hiši
preklija no se s pometajon
zajebovle, jas pa v stali na progi
stojin no na listeki pišen, kaj se pri
nasi hiši dogoja. To neje več za
živeti. To je nora hiša, ki ste jo
lehko tudi na televiziji gledali, samo
ne ven, gdo je boj nor Jas Lujs, Mica
ali moja koza, ki se v stali dere; Me,
ke, ke, ke, Lujs pridi po me in
podobi me . . . amen!
Vosin Van fse najbojše do drugega
tjedna, dobro se mejte, še enkrat pa
vas vobin na našo nedeljsKo
martinovoje. Za fsokl primer pridite
z noži vilami no s krampi — pa ne
zato, da bi se s stem pretepali, pač
pa zato, ker mo najpret mrkefco
obrezovali. Če de keri kerega po
glovi s krampon fčesna — to pa je
vaša zasebna stvar.
Srečno, Lujs
NEDELJA, 10. NOVEMBRA:
6.00-8.00 Dobro jutro - vmes ob
6 0^ Poročila; 6.30 EP; 6.50 Za vas;
7,00 Jutranja kronika; 7.20 EP;
7.30 Za kmetijske proizvajalce; 7.50
EP; 8,00 Poročila - Radijski in TV
spored; 8.07 Radijska igra za
otroke; 8.45 Skladbe .za mladino;
9.00 Poročila; 9.05 Še pomnite,
tovariši; 9.5 5 EP. 10.00 Poročila;
10.05 Prvi aplavz; 11.00 Poročila;
11.15-14.00 Poslušalci čestitajo;
vmes ob 11.50 Pogovor s poslušalci;
12.00-12.10 V nedeljo opoldne;
13.00 Poročila; 13.15-13.30 Obve-
stila in zabavna glasba; 14.00
Poročila; 14.05-18.00 Nedeljsko
popoldne; 18.00 Poročila; 18.03
Radijska igra; 18.50 EP. 19.00
Radijski dnevnik; 19.30 Obvestila;
19.40 Glasbene razglednice; 19.50
Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo
zvečer; 22.00 Poročila; 22.20
Serenadni večer; 23.00 Poročila;
23.05 Literarni nokturno; 23.15 V
lučeh semaforjev; 24.00 Poročila;
PONEDELJEK, 11. NOVEM-
BRA: 14.00 Novice; 14.10 Amater-
ski zbori pojo; 14.30 Poslušalci
čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki
in odmevi; 15.30 Glasbeni intermez-
zo; 15.45 Vrtiljak - vmes ob 16.30
Moda za vas;\ 16.45 Interna 469;
17,00 Poročila; 17.20 Po željah
poslušalcev; 18.00 Poročila; 18.05
Naš gost; 18.20 Ob lahki glasbi;
18.50 EP. 19.00 Radijski dnevnik;
19.30 Obvestila; 19.40 Trio Avgusta
Stanka; 19.50 Lahko noč, otroci;
20.00 Če bi globus zaigral; 20.30
Operni koncert; 22.00 Poročila;
22.20 Popevke; 23.00 Poročila;
23.05 Literarni nokturno; 23.15
Jazz; 24.00 Poročila.
TOREK, 12. NOVEMBRA: 14.00
Poročila; 14.10 Srečanja z glasbe-
niki; 14.40 Na poti s kitaro; 14.55
EP; 15.00 Dogodki in odmevi;
15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45
Vrtiljak; 16.45 Družba in čas; 17.00
Poročila; 17.20 Zveneča imena;
18.00 Radijski dnevnik; 19.30
Obvestila; 19.40 Ansambel Jožeta
Privška; 19.5 0 Lahko noč, otroci;
20,00 Slovenska zemlja v pesmi in
besedi; 20,30 Radijska igra; 21.42
Zvočne kaskade; 22.00 Poročila;
22,20 Iz simfoničnega opusa
VVillema Pijperja; 23.00 Poročila;
23.05 Literarni nokturno; 23.15
Popevke; 24.00 Poročila;
SREDA, 13. NOVEMBRA: 14.00
Poročila; 14.10 Pojo operni pevci;
14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP.
15.00 Dogodki in odmevi; 15.30
Glasbeni intermezzo; 15.45 Loto
vrtiljak; vmes ob 16.45 Orkester
Leroya Andersena; 17.00 Poročila;
17.20 Komorni zbor; 18.00 Poroči-
la; 18.05 Naš razgovor; 18.35
Predstavljamo vam; 18.50 EP; 19.00
Radijski dnevnik; 19.30 Obvestila;
19.40 Ansambel Francija Puharja;
19.50 Lahko noč, otroci; 20.00
Koncert; vmes; Kulturni globus;
21.40 Lepe melodije; 22.00 Poroči-
la; 22.20 Jazz; 23.00 Poročila;
23 0^ Sodobna svetovna lirika;
2 3.^5 Zabavna glasba; 24.00
Poročila;
ČETRTEK, 14. NOVEMBRA^
14.00 Poročila- 14.10 Poje komorni
zbor; 14.40 Mehurčki; 14.5 5 EP;
15.00 Dogodki in odmevi; 15.30
Glasbeni intermezzo; 15.45 Vrtiljak;
16 4/5 Jezikovni pogovori; 17.00
Poročila; 17.20 Iz opernega arhiva;
18.00 Poročila; 1^05 KuUuma
kronikaj 18.20 Kasete in ^amofon-
ske plošče; 18.35 Zabavni orkester;
18.50 EP; 19.00 Radijski dnevnik;
19.30 Obvestila; 19.40 Ansambel
Moj mira Šepeta; 19.50 Lahko noč,
otroci; 20.00 Domače pesmi; 21.00
Literarni večer; 21.40 Lepe melodi-
je; 22.00 Poročila; 22.20 Od
Skerjanca do Schumanna; 23.00
Poročila; 23.05 Literarni nokturno;
23.15 Popevke; 24.00 Poročila.
PETEK, 15. NOVEMBRA: 14.00
Poročila; 14.10 Mladina poje; 14.30
Poslušalci čestitajo; 14.5 5 EP; 15.00
Dogodki in odmevi; 15.30 Napotnki
za turiste; 15.35 Glasbeni intermez-
zo; 15.45 Vrtiljak; vmes ob .16.30
Kozmetično ogledalo; 16.50 Človek
in zdravje; 17.00 Poročila; 17.20 Z
letošnjega tekmovanja Petra Iljiča
Čajkovskega; 18.00 Poročila; 18.05
Ogledalo časa; 18.15 Signali; 18.50
EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30
Obvestila; 19.40 Alpski kvintet;
19.50 Lahko noč, otroci; 20.00
Stop-pops 20; 21.15 Oddaja o
morju in pomorščakih; 22.00
Poročila; 22.20 Iz logov domačih;
23 Op Konec oddaje; 23.05 Literar-
ni nokturno; 23.15 Jazz; 24.00
Poročila;
SOBOTA, 16. NOVEMBRA:
14.00 Poročiia; 14.10 Po Jugoslavi-
ji; 14.5 5 EP. 15.00 Dogodki in
odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo;
15.45 Vrtiljak; 16.45 Lahka glasba;
17.00 Poročila; 17.20 Gremo v
kino; 18.00 Poročila; 18.05 S
knjižnega trga; 18.20 Rad imam
glasbo; 18.50 EP; 19.00 Radijski
dnevnik; 19.30 .Obvestila; 19.40
Ansambel Dorka Škoberneta; 19.50
Lahko noč, otroci; 20.00 Radijski
radar; 21.00 Za razvedrilo;
21.30-2 3.00 Oddaja za naše
izseljence; vmes ob 22.00-22.20
Poročila; 23.00 Poročila; 23.05 V
novi teden; 24.00 Poročila.
16 stran
tednik — Četrtek, 7. novembra 197^