ulica štev. 6/1. Marijinem trgu Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska Tcleion štev. 360. — Upravništvo je na - ' štev. 8. Tcleion štev. 44. N« pismene naročbe Dres pošiljat e denarja se ne moremo ozirati. u Vah a L Ijilblj] ang. Novi naroCnikl naj pošiljajo naroinino po nakaznici. Oglasi se zarainnajo po porabljenem proštom in sicer 1 mm visok, ter 55 mm Sliok prosto; za enkra: 1 K, za vcikrat popust. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se irank-irajo Rokopisi se ne vračajo. Velja v Ljubljani In pa pošti: celo leto ... K 120-— del leta ...» 60-— fetrt leta ...» 30-— is ir esc c . . . „ to-— Za Inozemstvo: teto leto ... K 140-— pol leta. ...» 70 — Četrt teta . . , „ 35 — to mcscc . . . » 21 — n zjutraj. velja 60 vin. Deželna vlada bo samo klerikalna. Načelstvo demokratske stranke te na torkovi seji sklenilo, da odkloni vabilo dr. Brejca na sodelovanje pri deželni vladi za Slovenijo. Odklonilni odgovor je bil včeraj z obsežno motivacijo izročen dr. Brejcu. Ker so tudi sociJalni demokratje sodelovanje že odklonili, bo sestavila deželno vlado Slovenska ljudska stranka samo iz svojih pristašev. Kakor poroča »Večerni list« ie poslal dr. Brejc že včeral svoje predloge v Beograd. Imenovanje bo izvšeno morda že tekom današnjega dne. Uradno obvestilo. LDU Ljubljana. 3. marca. Jugoslovanska socJJalno - demokratska stranka in Jugoslovenska demokratska stranka sta vabilo predsednika deželne vlade za Slovenilo dr. Brejca na sodelovanje v deželni vladi odklonili. Vsled tega bo predsednik deželne vlade dr. Brelc Se tekom današnjega dne predlagal ministrstvu sestavo pokraiinske vlade samo iz vrst Slovenske ljudske stranke. Razkol v slov. socijalno-demokr. stranki Nasprotje, ki je obstojalo med komunističnim krilom In takozvanf-mi desničarji v sl. soc. dem. stranki, je privedlo te dni do končnega razdora v stranki Ker je strankino načelstvo na svrji zadnji seji sprejelo kljub komunističnemu protestu v desničarskem smislu sestavljene reso-lucite. so komunisti izjavili, da izstopajo iz soc. demokratične stranke. V torek. 2. t. m. so sl nato tudi for- malno 'osnovali lastno komunistično stranko. Voditelji nove komunistične stranke so: dr. Lemež, urednik R. Golouh, prof. Birsa, nadrevident Ven-cajz tn drugi. doČJm vodita desničarje: Kristan in Prepeluh. Dnevnik »Naprej ostane v rokah desničarlev. komunisti pa sl osnujejo novo glasilo stjjodinjenje«, ki začne Izhajati že v par dneh. VO.IASKA RAZDELITEV NAŠE KRALJEVINE. LDU Beograd. 3. marca. Nj. Vis. prestolonaslednik regent Aleksander le podpisal ukaz o voiaško-teritori-jalni razdelitvi kraliestva SHS. 'S tem ukazom ie bil zamenian ukaz z dne 19. avgusta 1919. Z njim Je vsa kralievina razdeljena v 4 armije. 16 divizijskih oblasti. 48 polkovnih okrožij. 192 balalijonskih srezov. DALMATINSKA VLADA OSTANE. Beograd, 3. (Izvirno poročilo.) Vsled kritičnega položaja, v katerem se nahaja Dalmacija z ozirom na italijansko okupacijo, ie ministrski deželna vlada za Dalmacijo še tudi ■m naprej ha svojem mestu ITAL HANI BODO PODPIRALI MADŽARE PROT! JUGOSLAVIJI. L.DU Pariz. 2. marca. Agence Centrale doznava iz diplomatskega vira. da bodo Italiiani na mirovni konferenci na vso moč podpirali te-ritoriialne težnje Madžarov proti Jugoslaviji. BELA KUN IZPUŠČEN. LDU Dunaj, 2. marca. Kakor poroča »Morgen«. le ministrstvo za notranje posle sklenilo, da izpusti Belo Kuna in druge komuniste v Av- Prigodbice. Nekemu staremu kralju so pripovedovali, da se nahaja plemstvo njegove države v veliki bedi. Kralj se odloči obiskati plemstvo, da se o revščini osebno prepriča. Plemenitaši prideio pred kralja v sijajni obleki. Kralj se temu začudi rekoč: — Zdi se. da niste tako siromašni, kakor se govoril — Veličanstvo! — mu odgovori eden izmed plemenitašev — mi smo storili vse, kar smo dolžni storiti, toda smo tudi za vse, kar smo storili, dolžni! * Francoski kralj Francois je Imel dvorskega norca, kateri se mu je zelo priljubil. Norec mu nekoč potoži, da mu preti neki plemič z ubojem. — Naj le poskuša! — odvrne Kralj norcu. — Če to on ubije, ubijem jaz pet minut poslej njega! — Rajši bJ videl — odgovori nato norec, — da bi to storili pet minut orejl * - Michelangelo je naslikal »Zadnjo sodbo« in postavil med grešnike v peklu tudi obraz, ki je bi! na las podoben licu nekega tedanjega kardinala. Kardinal se je na sliki spoznal In le takoj poslal papežu Klementu pritožbo proti Michelangelu. Papež striji na svobodo. Bela Kun bo ostal pod policijskim nadzorstvom, ker ima avstrijska vlada v rokah dokaze, da so nameravali Kuna na nezakonit način odpeljati na Madžarsko. TURŠKA VLADA OSTANE V CARIGRADU. SMIRNA PRIPADE GRČIJI. LDU Pariz, 3. marca. »Petit Pa-risien« javila o turški mirovni pogodbi : Končno se Je odločilo, da ostane turška vlada v Carigradu in da se prisodi mesto Smirna Grčiji. Zavezniki ne nameravalo Turčije razdeliti, temveč one krale. kjer ne prebivalo Turki, izločiti Iz turške uprave. Armenija postane popolnoma samostojna. Sirija na dobi avtonomijo pod mandatom ene izmed evropskih sil. naibrže Francije. Druga ozemlia Turčije ostanejo pod sultanovo suverenifeto. ZAGREBŠKI LIST! ZOPET IZHAJAJO. Zagreb, 3. (Izvirno poročilo.) Sinoči ob 7. je bila podpisana nova kolektivna pogodba lastnikov tiskarn in uslužbencev. Danes se je začelo v vseh tiskarnah normalno delo. Zjutraj je izšla še zadnja številka »Za-grebačkih novin«, popoldne oa so začeli po 6 tedenski pavzi zopet izhajati prejšnj listi. Kako se časi menjajo. Evo samo nekaj suhih dejstev: Ali se spominjate, kako so klerikalni listi pisali pred leti »Srbe na vrbe« in kaj so vse lagali po nemškem vzgledu o naši narodni dinastiji? No, pa saj ni treba iti tako daleč nazaj! Samo leto dni, nič večl Takrat so jih bila polna usta republike. Mislili so, da pridejo 2 njo lažje do moči in ko je »Slov. Narod« prinesel izjavo za sprejetje parlamentarne monarhične demokracije, so bili v klerikalnem časopisju »vsi križi dol.« Mogli bi jim postreči s citati. Sedaj je pa prinesla mariborska »Straža« zapored dva značilna članka. V enem piše o naši narodni dinastiji. Vredno je, da si prečitate ta članek. Uredništvo »Straže« je imelo izpod Franc Jožefove dobe shranjen dinastičen članek, v katerem so sedaj zamenjali samo imena in ga priobčili. Mesto »Franz Joseph« pravijo »Kralj Pe-tar«, mesto »Erzherzog« rečejo »regent« in mesto »Habsburg« imenujejo Karagjorgjeviče. Stvar bi bila razveseljiva, če bi ne bila tako silno žalostna slika propadle politične morale. Naš rnonarhizem je ostali isti, dostolen, parlamentaren, demokratičen. kakor smo takoj od začetka izpovedali. Klerikalci pa skačejo iz ekstrema v ekstrem Iz republikanske opozicije v skrajno servilnost. Naša dinastija je hogme zaslužila kaj bobševa. Vsa dvoličnost klerikalcev se očituje v drugem članku mariborske »Straže« z naslovom »Republika«. Tam navaja ta list proti uvedbi republike pri nas iste razloge, po vrsti iste, ki smo jih pred več kot enim letom navajali mi. Sam sem bistvo svojega lanskega članka strme včeraj prebral v — nekdaj republikanski »Straži«. Tako se izpolnjujejo prerokovanja. Po zgodovinski nočni seji »Narodnega Viječa«, ki Je sklenila, da gre deputacija v Beograd k regentu, je okrog 40 delegatov taznih strank sedelo ob 2. uri ponoči v zagrebškem hotelu »Pri treh gavranih« in ranj-kemu poslancu Pogačniku, ki je bil -m seji podal neko načelno republikansko iziavo v smislu SLS, ie tržaški poslanec dr. Rybaf v veseli volji prerokoval: »še predno minejo tri leta. boste Karagjorgjevičem »v čeva lezli, da se bo njim samim studilo.« Pogačnikov protest je utonil v burnem smehu vseh okrog mize. brez razlike strank. Ko sta pozneje dr. Brejc in menda dr. Cankar prispela v Beograd, sta celo odklonila avdi-lenco pri regentu! In — danes fa pa mu je pritožbo zavrnil z opazko: — Ljudi morem reševati samo dotlej, dokler še niso v peklu. Iz pekla pa ne morem pomagati nikomur! Tomaž Ak vinec je posetil papeža nekoč, ko je baš prešteval ogromno vsoto denarja. Papež ga v šali nagovori: — Vidiš torej moj sin, za cerkev ni več onih časov, ko ie morala peti: Kje je zlato In srebro? — Tako Je sveti oče, — odgovori Akvinec, — toda ni niti več časov, ko je smela siromaku reči: Vstani in pojdi! Velikemu slepemu angleškemu pesniku Miltonu je nekoč lord Besin-gen hvalil njegovo ženo: — Vaša žena je prava roža! Milton je brez pomisleka odgovori!: — Po barvi ne morein soditi, ali je roža. toda po trnju sodim, da imate prav! • Nelfoč se Jo hvalil Lessingu ravnatelj nekega malega gledališča, da bo kmalu vprizoril njegovo dramo »Natan modri« na popolnoma nov način. — Kdo bo $atan?. —- ga prekine Lessing. — Jaz! — odvrne ravnatelj ponosno. — A modri? —- vpraša Lessing dalje. Ravnatelj mu na to vprašanje ni vedel kaj odgovoriti... * Na svoja stara leta Je Joseph Dorrain zasnubil osemnajstletno dekle. Ko so zato izvedeli njegovi prijatelji. so ga vprašali, čemu si ni izbral kakšne druge ženske, ki bi bila njegovim letom primernejša. Dorrain je nato odgovoril: — Rajši sem. da ml srce prebode čist in oster tneč nego staro, zarja--velo železo! . Pruski k rali Friedrich Je nekoč Jahal na sprehod z nekim mladim generalom. Na nekem krlžpotlu srečata starega duhovnika, ki je jahal besnega, polnokrvnega konja. Mladi general Jc hote! kralju pokazati svoto umsko ostrost, ter je zato ustavi! Jahača z besedami: —Zdi se mi, da niste pravi Krl-stov namestnik. — Zakaj? — vpraša duhovnik. — Krist je Jahal v Jeruzalem vendar na oslu, v! pa jezdite na kontu? Duhovnik nekoliko pomisli in se obrne h kralju, rekoč: — Tudi jaz bi rajši jahal na oslu. preobrat! Da, značajen moraš bit!, mož, jeklen, je-Ii? Da pa bo volk sit in koza cela, brani vkljub svojemu na novo lakiranemu prepričanju »Slovenec« izdajalskega Marinčka v Leskovcu, ki je kmete hujskal, da »smo republikanci« in da naj ne plačujejo davkov .. Navedeni slučaji hitre klerikalne spremenljivosti seveda niso osamljeni. V valutnem vprašanju so zatajili svoje lastne članke in proteste, še predno je petelin trikrat zapel, in danes molče pristajajo na radikalno stališče, ki ie za krono mnogo neugodnejše, kakor so bile odredbe preišne vlade. Klerikalci so vedno trobili o ropu tn izdajstvu vlade, ki .uničuje narodno premoženje, in ob-liublfali radikalno spremembo, če prideio enkrat na vlado, sedal pa so pozahifj na vse. Valuta niti ne pride pred parlament. Da. da. na vladi je drugače. kal ne. gospodje! Pred kratkim! dnčvi se le »Večerni list« dan za dnevom bobnal Ih ropota! kakor klopotec: banke, banke. hanke. Danes se Izve. da snidejo kforffc-aM z vso fiftrostfo »Gospodarsko banko« s 5 mflikvnf K kapitala v svrho en gross — kunčjie z živili In eksnortom! Tudi deželno banko bi radi^ hffro likvidirali in jo nobasah. Tn fi ljudje — očitajo korupejo drugim ! I 'boga domovina, ki fo ta stranka smatra samo za neko veliko demobi-Hza^teVo robo. o kateri ni treba vo- dPi knUtr jn računov ampak s.p 10 lahko »nnravHa« po rrori^m osebnem In strankarskem prevdarku. aa. Sad dozoreva. Italijani vedo dobro, zakaj zapirajo v zasedenem ozemlju slovenske šole, ne otvarjajo zaprtih in vrinjajo dovoljene v nezadostne prostore. Le satanska perfldnost Je v stanu namenoma in sistematično zastrupljati mladino narodnega soseda ter izpodkopavati na ta način njegovo bodočo eksistenco. Za pet, deset laških otrok je čez noč dovoljena italijanska šola, mnogi tisoči ukaželjnih slovenskih otrok pa nad bo obsojenih pohajkovati brez vzgoje po ulicah, v predmestjih in po deželi brez dela In brez nadzora, brez zaščite in brez ljubezni, da postanejo čimprej žrtev brezmejne demoralizacije in moralne propalosti, ki so to zanesli tuji brezvestneži v nravno najsolidnejše kraje Evrope. Naša slovenska mladina Id v nevarnosti, da se pokvari v močvirju italijanske razuzdanosti. ker pa je bilo vaše veličanstvo tako milostljivo, da Je te živali že v njihovi mladosti povzdignilo v generale, se moja želja ne more več izpolniti .;. Francoski kralj Luis VI. Je bil nekoč v veliki denarni zadregi. Denarja ni imel niti toliko, da bi mogel ž njim plačati svoje služabnike. Dvomi pevci, Id tudi niso prejemali plač. so se večnega čakanja na denar naveličali In so se napotili k ministra, katerega so prosili, nad že vendar enkrat poravna zaostale prejemke. — Dragi tnoii! — iim odgovori minister, — tte pozabllafte, da ie treba poprej zadovoljiti tiste, ki jočejo, ln šele potem tiste, ki pojo. • Ko se je princezinja Herbst, poznejša ruska carica Katarina II. pripravljala za ženitev na odhod v Rusijo, ji je dejal brat Friedricha Velikega : — Tam boste v popolnoma drugačnem svetu! Celo medvedi vam bodo tamkaj služili! — Rajši hnam tamkaj medvede, nego tukaj lisice! — mu nato odvrne Katarina. Maršal Suvarov se Je rad zabaval tla ta način, da je zastavljal svojim vojakom vprašanja, na katera da postane, ko doraste. slepo orodje, idealen materijal za raznarodovanje. Kdo bi bil tako naiven da bi pričakoval od mladih ljudi, vzrasiih v takih razmerah tisto vseh odporov zmožno narodno zavest, ki edino more rešiti neosvobojeno jugoslo-venstvo? Grozne so policijske in kridinalne statistike, ki iih prinaša italijansko časopisje iz onstran de-markačne črte in obupna so svarila slovenske javnosti. Kakor plaz so preplavile zasedeno slovensko ozem-Jje kobilice iz italiianskeea kuturnega vrta, pohajkovanje, pretepi, pijančevanje, prostitucija, kraie. požigi, na-silstva. Kamor je stopil Turek, so pravili, tod ni zrasla več trava, kamor stopi Italijan, to vidimo s svojim očesom, tam ni več mesta ne za pravico ni za poštenie. AH kako rešiti nokolenje. na katerem bode, da definitivno odloči narodno pripadnost oropanih nokr;iijn? Gledati in čakati, te bi ne bilo nič mani zločinsko, kaiti moralna pro-nalost se da zafeziti le v začetk‘h. Bo H jtaliiansko sad*e dozorelo, bo vse prizadevanje Slsifovo delo. Cvet slovenske emlnracHe le še v ?t°ve« n HI. Grj-> ?mn prvo besedo. P. P. ivmiMv«' ■■m... 1 iNMMran.»Mna| v Češka Morava —-jugoslovenska Drava. Čehi so si znali po svojih mirovnih delegatih v Parizu zagotoviti v spodnjem teku Morave celo strugo te reke. Meja med čehoslovaško in Avstrijo torej ni začrtana po stari mejni črti Nižje Avstrije proti Madžarski ob Moravi, temveč en cel kilometer zapadno od današnje glavno struge. Na ta način morejo Cehi popolnoma prosto razpolagati z Moravo, ki fo bodo lahko brez prerekanj z svojo, nemško sosedo kanalizirati m preustrojili v,»fekočd cesto«, ki bo de! poti/spajajoče črno morje z Baltiškim. Vzemimo paralelo in poglejmo, kako se rešuje pri nas popolnoma podobno vprašanje naše Drave. Nam je sicer zagotovljen širok pas zemlje na fevf strani Drave od koroškega Rožeka mimo štajerskega Maribora do izliva Mure, ravno tako tudi ob Dravinem spodnjem teku pri Valpovu in Osijeku, toda v njenem srednjem delu, na dolgi zračni črti 156 km, se zdi, da bo mejila Mazurska na Dravo, vsled česar sc bo nahajala naša država v večnem prepiru s svojo sosedo. Res je, da so nam na pariški konferenci prisodili cele dele Slavonije, ki se nahaiaio na severnem bregu Drave. Po tem tako hvalfsa- pgjBCLuran.? jgjerasutMionrr naa mu niso mogli odgovarjati. Nekoč je hotel spraviti v zadrego nekega podčastnika s sledečimi vprašanji: — Veš H. koliko rib fe v morju? — Kolikor jih še niso vlovill! —» odgovori podčastnik. — Kako daleč pa je od zemlje do meseca? — Kolikor od meseca do zemlje! — Dobro! Kaj pa bi ti napravil, če bi ti začeli vojaki ulraiati iz bit' ? — Dejal bi jim, da ima sovražnik v zaledju silne količine žgania. tako, da bi se vojaki takoj obrnili proti sovragu in ga začeli naskakovati. — Prav. A veš H. .kakšna razlika je med tvojim polkovnikom in menoj? — Polkovnik me ne more povišati za podporočnika, vi pa to lahke* storite z eno samo besedo ... In Suvarovu res ni preostalo nič druzega, nego da ie izustil besedo, s katero je bil podčastnik povišan vc čin oficirja. 0 Znanemu humoristu SaohiVlu te ponudil Rotschild spominsko knjigo s prošnjo, na! mu vamo zapiše kaj za spomin. Duhoviti Sanhir vzame v roko svinčnik ln zabetežf* — Posodite mi sto luis d’ or-k:v In pozabite za vedno vašega M. SaphirJa. nem »uspehu« naše delegacije dobimo pokrajino Repaš 8 1150 preblr v: ;i in povrh še 24 malih, med seboj ločenih koščkov zemlje na severnem bregu. "I oda kakor hitro se je postavila naša delegacija na zastarel princip samovoljne zgodovine reke Drave, se razume, da je v istem hipu priznala tudi Mažarom pravico do ravno tolikega števila koščkov zemlje na naši strani reke. Eden teh koščkov je v trgu Legradu naseljen z 2900 Hrvati, da ne omenim šomod-skih Slovencev in notabene po ma-žarski statistiki priznanih Hrvatov, ki živijo tik Drave, a že na teritoriju bivše Mažarske. in sicer v celi vrsti velikih vasi od Vizarja preko Ba-boče, Lakoče, Sv. Martina in pa Barča, ki bi s svojo železnico, izpeljano ob Dravi navzgor preko Zaka-nja in Murskega Križa na Pragersko in Maribor, mogel kot skrajna stanica plovnega dela Drave postati naš drugi Sisek s tem, da bi slednjega in pa nesrečni Zidani most deloma razbremenil pri prevažanju tovorov iz podmorskih žitnic oziroma slovenskih gozdov, človek bi pričakoval, da bodo naši delegaciji vsaj oni naši ljudje blizu srca in pameti, če H že uvidevnost višjih političnih potreb naše države nedostaja. Geographlcus. Bosporski bolnik. Kmalu se bo odigralo zadnje delanje žaloigre bolnika ob Bosporu. Nekdal mogočno otomansko carstvo. pred katerim le trepetala cela Evropa, se nahala pred razsulom. Pripovest o bosporskem bolniku je nastala izza časa berlinskega kon gresa. v dobi. ko se le mednarodna politika vršila v znamenlu tekmovanja med Rušilo in Anglilo. Takrat sta delovali na pollu mednarodne koioniialne politike pravzaprav samo ti dve državi. Sele ooznele so se jima pridružile ostale države. Angl! ja si ie prizadevala, da v interesu Egipta ki Indije kolikor mogoče oslabi nevarno Turčijo. V to svrho le podpirala gibanja za osvobolenje po-edinih neturških plemen in na ta način vstvariala v notranji upravi Turčije velik kaos. Kot tekmovalka k) je v njenem prizadevanju skušala ovirati Nemčlla. ki je, radi svoje trgovine hotela Imeti močno oporišče in prostrano tržišče v oriientu. Toda Nemčija ni imela nikdar posebnega usneha. zato se le vrgla na drug na-črtrhotela le pomagati Turčill v njenem notranjem preporodu. Nemci so povzročili mladoturški ookret in reorganizirali turško vojsko. Toda te injekcije, katere le dal bosporskemu bolniku nemški militarizem. niso dosegle ničesar drugega, kakor da le bolnik obenem z zdravnikom onemogel. Nemčila in nieni prijatelji so premagani. Anglija le zmagovalka, osvobaja — seveda po svoje — izpod turškega jarma ne-turške narode in lih stavila pod interesno sfero te ali one velesile. Anelila s svojimi zavezniki le strta padišahovo oblast, sedaj bi rada vrela sultana iz Carigrada in ga postavila v kakšno mesto Male Azije, ko bi se ne bala nanislamskih nemirov in — boljševizma, ki pomeni v mohamedanskem svetu zopet oani-slamizem v malo drugačni Obliki. Anglila se upravičeno boli. da bi s Mariborsko gledališče. V soboto se je povrnil na naš oder zopet Lengyelov »Tajfun«, ta sicer v stari zasedbi razen vloge tlčlčne Laroche, v kateri Je nastopila kot gost g. Pavlin-Skrbinškova. Podrobne ocene drame in predstave ne bomo podajali, ker se le to zgodilo že na drugem mestu ob preml-feri Novih oblik je zadobila vprizo-ritev le z nastopom gosta. — Reči moramo, da si je izbrala g. Škrbin-gkova za svoje gostovanje precej težko vlogo, to pa zlasti zaradi dovršene. v vseh nijansah z umetniškim umevanjem izvedene igre niene nred-nlce v isti vlogi, ge. Bukšekove. Res polaga vsak igralec ali igralka v Interpretacijo vloge svojo posebno, osebno barvo, ki tvori kak kompromis mrd zahtevami avtorja ta lastno individualnostjo, vendar pa nas sobotna prikazen HGčne ni mogla novsern osvojiti In opojltl z ono neodoljivo silo umetniškega ustvar-jania. s katero nas fe nriklenila nase Igra njene prednice. To ni predsodek, arr ;.ak posledica skrbne analize In kritične presoje avtorjevih Ictej in nfih izvedbe — na eni In na 'drjgl strani. V sobotni predstavi je pxd v dimtjh Tokeramo-Helene manjkala ona topla dominanta, ki je prevevala dvolgro v prejšnjih predstvah. to pa ker globoko zasnovana kreacije Tokerama ni našla tem činom pobuntta svoje mohamedanske kolonije. Bosporski bolnik se nahala sicer v agoniji, toda muslimanski fanatični duh svobode gotovo ne bo umrl z njim. Prihodnost ga bo budila in bo prinesla zlasti Angliji še mnogo razočarani, ________ Po povratku,Janezov*. Povrnil se je skoro ves bivši 17. pp. Iz ujetništva, zato je v Interesu moštva kot tudi nekaterih častnikov, da se Izpregovorl jasna ln odkrita beseda o razmerah pri tem pešpolku pred polomom in v ujetništvu v Rivl. Z žalostjo opažamo bivši pripadniki tega najbolj nesrečnega in teptanega pešpolka, da so zopet v naši ju-goslovenski armadi elementi, ki so bili zasovraženi od nas vseh, Id $9 z nami postopali bolj grdo kot nemški častniki. Pri vporu se niso obnašali samo pasivno, ampak so jasno kazali svoje simpatije še 1. novembra 1918 c. in kr. polkovnikom In generalom. Malo pred polomom »o de-nuncirall moštvo, ki je bilo Avstriji protivnega mišljenja. Neki k. u. k. Leutnant. Slovenec, je naznanil moža, ker je pisal domov, da mu ne dajo dopusta, in dal izraza svojim pro~ tiavstrijskim čuvstvom. Ovadba je šla na brigado, pa k sreči so mu dali c. regi častniki dober popis m dobil je samo 15 dni strogega. Z vnemo so vodili propagandne kurze za Avstrijo. Dezertacije so se množile in ti gospodje niso mogli naiti zadostnega izraza, da bi ožigosali to »sramotno dejanje«. Begali so moštvo in pretili s kaznimi. Ta madež ostane ln ne zbriše ga nobeno šminkanje in lepotičenje. V vjetnl-štvu ste sicer trdili, da fe »preveč umazanega perila, da bi ga mogli oprati«, pa to ne gre gospodje 1 Javnost naj govori in naj se vam zahvali za brezbrojne žrtve, ki ste jih pomagali vi množiti Tako je bilo do upora na Lavarooski planoti. Ko se le moštvo uprlo, ste zopet kazali svojo discpliniranost in preklinjali v svojem srcu »Bagage«. Sedaj si pa lastite zaslugo pobune, ko ste zopet na gorkem. O ne, gospodje 1 Neki veliki socljallst, poročnik, je silil moštvo pri vporu nazaj v za-kope. »da tako zabrani preveliko prelivanje krvi«. Prosim gospod, recite, da ni res?! In drugi elegantni kr. poručnik, k promenira po naših ulicah, je takrat kazal svojo discipliniranost in zvestobo v dejanju ln besedah in s ponosom javil tisti večer po uporu: »Jawohl Herr Oberst, metne Kompagnie geht ln die Stel-lung« (imel je večinoma NemCeL Zdaj pa je v naši armadi! Janezi ga bodo preklinjali, kadar se bodo spomnili nanj. On že ve, zakaj so ga hoteli Janezi v Rivi »presukati». Zato so bili seveda »boljševiki«. Ti gospodje so rovarili proti našemu vojnemu župniku ki je vse storil za nas, in si porazdelili v Rivl »portfelje«. Degradirali ste enol. dobr.četovodjo. »ker le šuntal moštvo k vporu«. O tem bo padla še drugje kaka beseda! Prepad med moštvom ln častniki se v Rivl ni zmanjšal. Obratno, povečal se je. Drug, vreden sodrug. je bil isto vedno nemčur, ob polomu je samo capljal z nami v vjetništvu pa je mogočno izjavljal, da »wo die Pfaffen MlnisterprSsidenten sind und Schuster OenerSie, werd leh mein Brot nicht suchen«. Gospod Je zdai že bolj zadovoljen in je tudi blagovolil vstopiti v našo armado, ln tako naprej! Na vsak korak so kazali ti gospodje mržnjo, oziroma žalost radi 4. novembra. Čisto prav in precej kasno smo kon-štatirali. da imamo tistih 164 vojnih krivcev v lastni armadi, ki smo Jib zahtevali. — Slovenske dobrovolke poživljamo, da nas podpiralo pri odstranitvi teh ,ljudi. Ne damo prej miru, dokler ne izginejo, oziroma dokler se lih pošteno ne kaznuje. Mnogi Iz moštva. Narodno predstavništvo Posvetovanja strank. Beograd, 3. (Izvirno poročilo.) Včeratf dopoldne In danes popoldne so imeli skoro vsi paralmentami klubi seje. na katerih so razpravljali o stališču, ki ga zavzamejo v jiarodnem predstavništvu. Vprašanje kvoruma je tudi ta hip še nejasna Poslanci lz okupiranega ozemlja bodo prisostvovali sejam. Beograd, 3. (Izvirno poročilo.) Na sinočnji seji demokratske zajed-nlce je bilo sklenjena da se nusti poslancem iz okupiranega ozemlja, ki so člani zajednlce, prosta roka. ali se hočejo udeleževati parlamentarnih sej ali ne. Poslanci iz okupiranega ozemlja bodo prisostvovali sejam tako dolgo, dokler bo narodno predstavništvo razpravljalo o zunanjepolitičnih vprašanjih. Sela ministrskega sveta. Beograd. 3. marca. (Izvirno poročilo) Sinoči se ie vršila dališa seja ministrskega sveta. Razoravllall so o deklaraciii. ki lo poda vlada na današnji seji narodnega predstavništva. O vsebini deklaracije in sploh o poteku sele varujejo ministri strogo tajnost. Splošno se opaža, da nastopa sedania vlada napram iavnosti popolnoma drugače, nego preišnja. Do-člm ie ona izdajala točne komuni- keje, Id so Javnost informirali o vsgh’ razpravah, Je ta tudi v tem ozira uvedla reakcionarne metode in s« dosledno skriva za »uradno tainost«. Stališče republikancev. Beograd 3. marca. (Izvirno poro* čilo.) »Fpoha« poroča: Na današnfll seji nar. predstavništva nastopijo prvič tudi republikanci. Kakor njihovi voditelji izlavllak). bodo republikanski poslanci prisostvovali sama prvi seli. da čujeio vladni program. Objednem bodo podali prokiama« cl j o, v kateri bodo obsodili postopanje tako stare kakor sedanie vlad« In izjavili, da zahtevajo takojšnji raz« pis po v ih volitev. Radikalci so optimistični. LDU Beograd, 3. marca. »Epoha* javlja: Sela radikalcev bi se imel« vršiti predvčeralšnjim. pa se le mo« rala odgoditi. ker ministri niso prišllj v istem času le bila namreč tudi ministrska seja. Druga scia le bila skli«, cana za včeraj ob šestnajstih; n« njej so razpravllali o vprašanjih kvoruma. Med radikalnimi poslanci je v zadnjem trenotku zavladal optimi« zem. Proračun za marec. LDU Beograd. 2. marca. Prestara doznava. da je glavna kontrola vče* ral odobrila po vladi g. Stolana Pro« tiča zahtevane proračunske dvanajstine za mesec marc. Jugoslavija. Masarvk beograjski častni meščan. | glašaioč. da to ni političen akt. tem-LDU Beograd. 3. marca. Občin- | več samo briga za nezaposlene Reški odbor je sklenil, da bo v znak ju- I čane. ‘‘s goslovensko - češkega prilatellstva Seja narodnega predstavništva. Vlada dosegla kvorum. Kvorum znižan na 100. (Po sklepu tista.) Beograd, 3. (Izvirno poročilo.) Ob 4. uri popoldne je otvoril predsednik dr. Pavlovič 70. seijo Narodnega predstavništva. Navzočih je bilo 147 poslancev in s tem dosežen kvorum. Na predlog ministrskega predsednika Protiča Je predstavništvo na to znižak) kvorum na 100 poslancev. Razna poročila. proglasil dr. Masarvka beograjskim častnim meščarom ter da bo imenoval ulico v Beogradu z njegovim imenom. Francoski kardinal v Beogradu. LDU Beograd. 3. rarca. V Beograd ie prispel francoski kardinal Duboi iz Rouana s sedmimi spremljevalci. Kardinal je prišel, da se informira o političnih in verskih odnošafih v našem kraljestvu. Prišel ie z vednostjo francoske vlade. Dne 11. t. m. mu bodo priredili slavnosten spretem v dvorani častniškega doma. V imenu vlade ga bo pozdravil minister vere dr. Jankovič, v imenu pravoslavnega svečeništva pa Dianič v latinskem Jeziku. D’ Annunzijeva strahovlada na Reki. LDU Reka. 2. marca. D’Annun-zlo le v svrho. da ščiti nezaposlene reške delavce, ukrenil z naredbo od 27. febr., da se moraio do 8. marca odstraniti z Reke vsi. ki ne pripadajo na Reko in so se tam naselili pred 30. oktobrom leta 1918. Reški listi odobravajo ta d’ Annunzilev korak, na- polnega odziva v Heleni. Njena mimika je dobra, pogrešali pa smo duše, ln v tem nas potrjuje zlasti prizor, kjer si Hčlčne v užaljenem samoljubju t>o obupnem boju, z uporabo vse ženske rafiniranosti iznova omreži odpornega ljubčka, da ga po doseženem triumfu zaničljivo in z vsem cinizmom zopet pahne od sebe. Beseda Heleni v tej sceni ni tekla hlastno, dejanje se ni stopnjevalo v hlinjeni, drhteči strasti do kulmi-nacije, ampak na prizoru se je opažal hlad. ki mu v realnem življenju Tokeramo ne bi bil mogel podleči. Moralo se ie sicer dogoditi, kar zahteva avtor, ali peripetiji ie nedosta-jalo potrebne duševne motivacije. Morda vloga Helene ni bila dovolj skrbno naštudirana ali pa g. Skrbin-škova ni bila v pravem razpoloženju -- kar je gotovo važen koeficient za dosego uspeha — in le to vplivalo na nleno ustvarjanje Kljub tem ne-dostatkom pa le g. Skrbinškova v ostalih prizorih pokazala odlična Igralska svojstva ta zmožnosti, ki io kvalificiralo kot dobro, na odru domačo Igralko. V kaki drugi vlogi bi bila gotovo dosegla mnogo lepši uspeh. Gledališče je bilo prav dobro obiskana celotna Igra pohvale vredna. Se nekoliko besed na izvesten naslov. Leno In hvalevredno fe. da raše vojaštvo v tako obilnem številu ooseča gledališče. Ker pa le to ki ie prisilila oovelinika. da le Izdal tako naredbo. Proti tel naredbl so protestirala reška delavca udru- ženja, katerih d* Annunzio ni uvaže-val. Dosedai ie izgnanih 36 posameznikov: od teh je 22 Jugoslovenov. 10 Madžarov in 4 Avstrijci. Daljnji izgoni so v teku. D’ Annunzio zapustil Zadar. LDU Reka, 2. marca. Na Reko so se vrnili d’ Annunziievi dobrovolj-d iz Zadra. Kot vzrok vrnitve se navala. da le Nitti v svrho obrambe Dalmacije uoslal novo voisko. ki bo mogla braniti Dalmacijo od lugoslo-venskih napadov. gtrajk zagrebških natakarjev. Izgredi. Zagreb, 3. (Izvirno poročilo.) Včeraj so začeli stavkati natakarji po vseh zagrebških gostilnah in ka varnah. Večina obratov posluje naprej. V manjših strežejo lastniki sami. v večjih pa si nosijo celo gostje jedi in pijače. Ker ie prišlo sim vi v nekaterih lokalih ns delo nekaj stavkokazov, je prišlo med njimi ta stavkuiočiml do več ostrih spopadov. Posredovati le morala polleila. mrnrnmmmm it —nit ■»< BBS9BBBSSB9BKŠ hram hulture, je potreb .0, da st- c . prostosti zasebnega občevanja ne zanašajo semkaj in se opuste razne neumestnosti, ki ponižujejo Talijino svetišče, obenem pa motik) premnogim užitek umetnosti. Od parterja pa do galeriie vidimo pomešanega med drugo občinstvo tudi mnogo takega našega vojaštva, ki po vseh znakih doslej gledališča od znotraj sploh ni Še videlo in ga ocenia le kot zaba-vališče kabaretne vrste ter sc temu primerno tudi vede. Saj ie lepo gledati brhke vojake, s kako napeto po-zorrostio sledijo dogodkom na ali komentarji, s katerimi le preradl glasno spremliaio živiienie na odi u. niso le neprijetno motenje, ki večkrat odnese najvažnejše trenotke ampak le prepogostokrat tudi niso za vsaka ušesa. Menimo, da bi v tem pogledu zadoščal apel na nni'e čast-ništvo. Sai naš vojak pozna disciplino. ali potrebna mu je poučna beseda. vzgoja. Tako bo kmalu prenehalo glasno govorjenje med predstavo tudi glasno kašbanle ta hrka-nje. klici in razgovori z ene strani galerije na drugo, celo papirnate kroglice se ne bodo več vsipale z galerije na spodaj nahajajoče se °b* čtastvo itd. Sicer pa fe ravnd glede kašHataa tudi ostalemu občim-rim priporočati, da se sicer brzda in da vsakdo jemlje ozir aa svojo okolico. P. RAZPIS VOLITEV NA CESKEM. LDU Praga, 3. Ministrski svet Je sklenil, naj minister za notranje posle razpiše dne 4. marca volitvt po vsej čehoslovaški republike. Volitve v poslansko zbornico se bodo vršile 18. aprila ,v senat 25. aprila. POPOLN! PORAZ DENJIKINA. LDU Dunaj, 3. Ukrajinski tiskovni urad poroča: Kubanski kozaki so strmoglavili predsednika rade. katerega jim ie vsilil general Denjikin, ter izvolili Ukrajinca Tymešenka za predsednika rade kubanskih Kozakov. Zadnjim ostankom Denjikono-vih čet grozi popolna katastrofa. Njegov trenutni odpor pri Rostovu in Haniču je imel za posledico, da so rdeče čete pri Stavropolu prebile fronto in popolnoma razpršile Denji-kinove čete. Računa še s tem. da bo Deniikin moral v kratkem zapustiti Jeterinodar ta Novorosilask ta da bo tako izgubil glavni dve etapni oporišči. Napredovanje boHševikov. LDU Moskva. 3. marca Vojno poročilo od 2. t. m. Na murmansk! fronti so rdeče čete zasedle železniško postalo Sorožkaia ob Belem moriu. Na zaoadni ln jugo-zapadni fronti poizvedovalni boli. Na kav-kaški fronti pri Rostovu so rdeče čete za 25 vrst napredovale in zavzele Bataisk. Suhol in Kogelntk. Dalie vzhodno so zasedle železniški križišči Tibovskaia in Kavkaskaia. Pri tem so ujele 4.000 sovražnikov. Odpor Denlikinovih čet Je tedaJ na odločil« nem mestu strt. Z zasedbp obeh gori omenjenih železniških križišč so te-reški 1 kubanski kozaki popolnoma razločcni. Rdeče čete so prekoračile Terek in prodiralo proti petrolejskemu središču Groznemu. Konvrer* Rdečega krita. LDU Ženeva 3. Švicarska brzojavna agencija javlja: Včeraj je bil otvorjen kongres Rdečega križa, h kateremu so odposlale vse države svoje zastopnike. Protlnemške demonstracije v Brnu LDU Dunaj. 3. Listi poročajo iz Brna. da sc se včeraj nadaljevale demonstracije proti Nemcem. Pred gledališkim poslopjem so se zbrali češki demonstranti, ki sc izdali geslo. da se v češkem gledališču ne smejo uprizarjati nobene nemške predstave več. Treba Je bilo poklicati vojaštvo, ki Je izpraznilo trg pred gledališčem. Gledališka predstava. ki 'p bila napovedana za 7. uro se je pričela šele ob 9. uri zvečer. Atentat na sofijskega pollcllskegs prefekta. LDU Sofija. 3. marca. Bolgarska brzojavna agencija iavlia: V nedelio so na policijskega prefekta, ko je šel preko trga ored novo katedralo, metali bombe in streljali iz revolverja. Bi! ie ranlen na nogi Drecei težko, na glavi le lahko. Storilcem se ie posrečilo pobegniti. Stanie policijskega načelnika ni smrtno nevarno. Sodijo, da se ie zločin izvršil iz maščevanja. Gospodarstvo, BORZA. LDU Zagreb. 3. marca Dolarji 14.150—14.500. avstrijske krone 50—54. čehoslov. krone 160—170, 20 kronski zlati 515. angleški funti 470—500. franc, franki 1050—1070, marke 184—188. lire 795—805. LDU Beograd. 3. marca. 20 dinarski zlati 23.20—23.30. amtaeški funti 119—121, francoski franki 272—275. lire 202—204. dolarji 35.10—35.20. marke 47—50. čehoslo-, vaške krone 38—38.50. avstrijske krone 14—15. LDU. Dunaj, 2. Marke 284, švicarski franki 41.25, francoski franki 1750, italijanske lire 1375, angleški funti 370, dolarji 250, SHS krone 150 do 180. L Dl J Curih. 2. Devize: Berlin 6.25, Pariz 43.40, Praga 6.30. Zagreb 4.50, Krakov 2.65, Budimpešta 2.20, ttanaj 2.40, avstrijske kroo« žigosane 2.20. nežigftsane 2.50. • -f Občni zbor Jugoslovanskega kreditnega zavoda se le vršil včeraj v zavodovi pisarni. Zastopanih J« bilo nad polovico deležev. Občni zbor le med drugim sklenil, da obrestuje odslej deleže po 5%. Natančnejše poročilo še priobčimo. -b Izkaz Avstroogrske banke 1 dne 31. januarja 1924 izkazuje, da je bankovcev v prometu za 56 in tri četrtine milijard kron. Med temi Uti Je 13 ta eno četrtino miljard v Avstriji. + Dolg zaveznikov Angliji znaša 1700 milijonov. Od te vsote dolguje Rusija 568, Pranclja 475, Italija 470, Belgija 86, drugi zavezniki pa 71 milijonov + Pet novih ladij. V zadnjem času je bilo dograjenih pet novih ladij, ki prideta še tekom tega meseca v promet. Pravtako bo uvedena za vožnjo med Beogradom in Zemunom šp ena ladia. + Petroleja ne bodo več izvažali Iz Amerike, ker presega domača ro-treba že sedaj domačo rrodukcijo. Potreba iznaša 68 odstoikov. produkcija pa 66 odstotkov celokupne svetovne proizvod rde. -J- Zveza čeških bank se je osnovala v Pragi. K nji je pristopilo nad 500 denarnih zavodov , u Dnevne vesti. — »Jugoslavija« v Ameriki »Jugoslavija« je postala v Ameriki eden najpriljubljenejših listov. Naročniki se rnnože od dne do dne. O. Pr. 1 Jude vernik, tajnik SN2. v Clevelandu nam piše med drugim: »Listi priha-iajo redno ter jih razpošiljam po širni Ameriki, ker imam nad par tisoč naslovov naših ljudi, ki žive po raznih krajih. Vaš list je zdaj znan po celi Ameriki.« In neki dragi naš vneti pristaš g. A. Osovmk nam je samo tekom januarja nabral 184 novih naročnikov. Ker se zdi, da so se nekatera pisma morala izgubiti, javljamo tem potom vsem našim Ameil-kaneem, da smo prejeli vsa natočila in čeke in si bomo vedno prizadevali. da bodo list redne in hitro prejemali. Vsem našim vrlim prijateljem se toplo zahvaljujemo za njih požrtvovalni trud ter jih obenem prosimo, da nam ostanejo i v nadalje tako naklonjeni in delajo šs naprej za prospeh »Jugoslavije«. Upravništvo »Jugoslavije«. — Resen klic. Aktivnim uradnikom so se na zahtevo takoj dovolile draginjske doklade, dočim se ]e na uboge vpokojence, vdove In sirote popolnoma pozabilo, tako da še danes niso prejeli v decembru I. 1. cb-Ijubljnih doklad. Kako naj n. pr. izhaja vpokojeni uradnik viš. čin. raz-rda z družino štiri ali več otrok ? pokojnino, ki daleč zaostaja za plačo vsakega aktivnega uradnega sluge. Bridko je. če se pumišJi, da zaide človek, ki je posvetil vse svoje moči poklicu, konečno. ko bi se moral oddahniti. v bedo. Trpi se. da kupičijo verižniki milijone na tniljone. na te trpine pa se ne spomni nikdo. Ni čuda, če raste od tod nezadovoljnost, če^ izgublja človek vso vere :elo v državo, ko ga tira neusmiljena vsakdanjost v obup. Zato fe naiskrainejšl .čas. da se vlada zgane in zavzame za ofafšante neznosnega bednega stanja vpokojtneev. — Več prizadetih. — Organizacija Intelektualcev. V Parizu m Londonu ie sklenilo oko-lu 40 društev duševnih delacev mednarodno zvezo vseh nemanuelnih delavcev. Združenje bc zastopalo koristi nameščencev vseh vrst. izkuliu-čeni so le zdravniki in odvetniki. Za to organizacijo ie gibanie zlasti v AnndJfi zelo živahno. V Parizu so ustanovili delegati petindvajsetih skupin duševnih delavcev, med ntl-mi zastopniki Zveze dramatičnih pf-snfeltcv. Društva inženfriev. Zveze nčenifkov. Družbe unodabliniočih umetnikov in žumalistič. sindikata »ConfMVation Očnčrale des Tra- vailliem-s*. — Prnšnle za spretnemho rodbinskega Imena 'e kbleknvatf z 20 K. iz cn na izvzete mošnie. če kdo nmsi 'e za nopravo svniega domala tsiovgnskega) rodbinskega imena v pravilno pisavo, ako ie bile v krstnih maticah doslei Pisana popačeno, to ie v nemškem, laškpm ali tnažar-skem nravopisiu (n. pr. poprava imena »»Micheltschitsch« v »Mihelčič«). Take prošnie je kolekovari le z 2 kronama. Priloge seveda inrrajo biti v obeh slučajih kot take kolekovane. — V Avstriil so podražili papir. Dne 27. febr. se ie vršila v avstrijskem državnem uradu za Industrijo in trgovino sela časniškega sosveta, kier so sklepali o ceni in preskrbi papirja v bodoči periodi. Splošno so povdariali. da časniki ne nreneso nobene nove Dodraž.itve. Kljub temu so določili ceno na 7.50 K za 1 kg rotacijskega papirja Zastopniki listov so »ziavili. da pomeni to propad listov. — Strašna draginia živil na Dunaju. Kakor poročaio nemški listi, bo stal na Dunaju hlebec kruha 7 K. ker se bodo povišale plače nekom. Vsled mezdnega gibanja oziroma povišanja plač se pričakuje, da bodo znatno poskočile cene tudi ostalim živilom. — Posestniki vrtov se opozarjajo na razglas mestnega magistrata glede pokončavanja gosenic, rjavih hroščev ird., ki ie nabit na mestni deski. Vtoptjenca v Bohinjskem leze-ru. Nedavno so poročali listi, da sta utonila v Bohinjskem Jezeru Ivan Cvetek in niegov sin Jakob, ker sc jima ie udrl led. Po dolgotrajenm prizadevanju domačinov se ie slednjič posrečilo najti trupli obeh ponesrečencev. Trupli sta se nahajali v globočini kakšnih 40 m. — Državna posredovalnica ra delo. Promet od 1. februarja dc 28. februarja 1920 izkazuje 5030 strank In sicer 1687 delodajalcev in 3343 delojemalcev. Posredovani se le izvršili v tem času 1133. Dela iščejo: dninarji in dninarice (139). peki, mlinarji, mesarji (128), čipkarice (125), zidarji kovači, ključavničarji (125), pisarniške moči (124), trgovski so-trudniki in sotrudnice (115). rudarji (105), predli, defavlto, sfarmtlkarlce, natakarji In natakarice Itd. V delo se sprejmejo: gozdni delavci, služkinje, kuharice, hlapci dekle, mizarji, čevljarji. vajenci razne stroke, pletarjl, šivilje. — Surovost. Plšelo nam: Pri večernem vlaku med Zidanim mostom in Litijo je vstopilo v soboto pet su-rov^žpv. ki ob^nH v kimelu nap ram potnikom tako neotesano, da človek res že dvomi, če ne po-tuie kie po Azlfl. Kleli so. surovo Izzivali vstoplvšega revizorja, tako da se Je zgražalo vse navzoče občinstvo. Grozilo se mu ie. da ga vržejo z vlaka, ako takoj ne odide. Omenjeni elementi so bfll Slovenci, kar Je še bolf žalostno. Priporočali bi gotovim organom, da naj se poleg brskanja po kovčegfh tudi malo zanimajo za red In varnost na železnicah. Tjfnhlfana. = Občni zbor pevskega društva »LfnMIausk! 7von« fe vršil v ne-deHp ob oblini udeležbi Izvršujočih, zastopstvu nstamvrilh' In rndromfh članov. Društvo )e Imelo v preteklem letu nebrol javnih nastopov, med nUml d m koncerta v MubHanf' po enega v Kamniku In Kočevju. Tudi v bodoče bo posvečalo le resnemu nevskemu debi pozornost ter strpa v vrsto Izdotatellev fn založnikov novih' skladb. Obširna poročila društvenih funkcllonariev le občni vzel ndcbmle na znante. Pri volitvah le bil Izvoljen sledeči odbor br. In ss • rred-sed-uiv dT. ^v?ge1l. podpredsednik T tim bar. tafnjk KVoV. namestnik Z. Pt-anketJ. blagajnik BoHJnlc. namest-n?k Gorimo, arhivar Tamnik. rta-mnqfnion Bekševa. odbornik* Sattler. Ribič. Gartner, ^omerleva. Marjcfro-va, zastavonoša Rta. namestrlk T>re-nove'-. prevtedovaloj računov T om. bar, Snan, pevovodta Prelovec. Občni zbor te Iskreno častita? predsedniku dr k desetletnJrl p’ego- vega društvenega predsedstva. K. = Več narodneea ponosa! Begunec nam piše: V izložbenem oknu neke trgovine v Ljubljani so razstavljene otroške čepice mornarskega kroja s trakovi, na katerih lahko 51-tamo razna imena v vseh. samo v arabskem In slovenskem teziku ne. Imamo n. pr.: Albance. SM5«. Victo-ria, SMS. Vanguard. Fntente Cordf-ale Itd. To je obsolanja vredno brezbrižnost v narodnem oziru. A celo po mestu nosijo otroci take čepice s trakovi, na katerih bereš provoka-torična imena še različnih S. M. S., ali celo »Pegia marina«. Ne smešimo vendar samega sebe! Kaj ne bi bilo umestnelše, da bi naše otroške čepice okrasili z imeni n. pr.: Gorica, Trst. Itsra. Primorje itd.? = Redno rekrutovanje rojstnih letnikov 1896. 1897, 1898, 1899 in 1900 se vrši v času od 5. do vštetega 13. marca 1920. Podrobnosti re-krutovanja so razvidne iz tozadevnih razglasov, ki so nabiti po mestu in na mestni deski. = Umrla le gospa Ana Sidonija Terdan roj. pl. NVoldgamuth. sfara 71 let. Pogreb bo v četrtek, dne 4. t. m. ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče pri Sv. Križu. Naj v miru počiva! = Društvo zobozdravnikov da-ruie mesto venca pokojnemu doktor Bretlu 200 K pokojninskemu zakladu za vdove in sirote zdravnikov SHS v Ljubljani. |( = Ljubljanski srednje- In, visoko-šolcl imajo športni klub »Sparta«, kateremu predseduje g. pnf. ing. Klub. ki je za našo mladine velikega pomena. si je najel v športne svrhe neki travnik blizu Ljubljane. Da oa travnik vredi. potrebule denarne podpore. Občinstvo tedai prosimo, naj mu priskoči z denarnimi prispevki na pomoč. = Koncesije za trafike so v prvi vrsti namenjene vdovam padlih vojakov in invalidom. Veliko vprašanje pa je. če se pri oddaji trafik upoštevajo samo omenjeni! Ljudje se pritožujejo, da so bile v zadnjem času nekaterim trafikantom odvzete koncesije. ker se niso strinjale s tozadevnimi predpisi. AH stvar Je bila zopet kmalu poravnana: koncesiie so se jim vrnile — invalidi In vodve padlih vojakov s kopo otrok pa gledajo lahko še zanaprej v plavo nebo In živilo od gladu. = Adresar anončne pisarne Bese! ja k Izide v kratkem. Izdaja knjige se je zavlekla vsled nabave paplrta In vsled težkoč v tiskarni. = Nov cenik za dimnikarska dela v LfnbHnnf ie bil odobren od tukajšnjega oddelka ministrstva trgovine fn Industrije. Vsi ljubljanski hišni posestniki se poživljalo, da sl nabavijo ta cenik, ki stane 50 vin. hi pa dim- nikarski red, cena 1 K. Vae to )e dobiti v mestnem ekspeditu, Mestni trg št. 27, III. nadstropje. = Strah v Rožni doHnL Na našo pod tem naslovom v »Jugoslaviji« od 2. t. m. med ljubljanskimi novicami priobčeno notico se nam sporoča, da ne odgovarja resnici, ter da nt res, da bi bil bivši sankejc Certar vlomil v stanovanje ge. Rakarjeve ta poskušal odnesti razno blago. Dalje, da tudi ni res, da bi C. iskala policija v te.i ali kaki drugj zadevi. Popravljamo s tem svoje poročilo ter obžalujemo, ako smo storili g. I. Cer-tancu vsled napačne informacije našega poročevalca krivico, = Kmečke gospodične pridejo tudi lahko v ljubljanske zapore. Dve mladi kmečki »goski«, elegantni, ste prišle iz lepih notranjskih krajev tam v bližini Snežnika v Ljubljano vživat bujno, mlado življenje. Ljubljanska policija pa Ima povsod svoj nos. Zavohala je, da stanujete te dve gospid »Micika« In »Fanika« v nekem hotelu ter imate družbo dveh ljubljanskih kavalirjev Ivana P. In Karla N. Odvedli so jih v ranih jutranjih urah v hladne zapore in obsodili so jih na policiji na podlagi zakona z dne 25. maja 1885 št. 89. kaz. drž. zakona: Faniko In Miciko na 24 ur, Karla N. in Ivana P. na 48 ur zapora. Ko .fim je pol. uradnik Jože Habe razglasil sodbo, je Karol N. protestiral glasno In odvažno: »Pa da fantle več dobimo kot dekleta, se ml čudno zdi!« Obenem je poslal sestri potom policije vizitko lakonične vsebine: »Za dva dni na varnem!« Maribor. Profesor Voglar le odložil mesto predsednika Državnega stanov, urada radi zasedania Nar. predstavništva. kolega član je. Osebne vesti Iz poštne službe. Poštna oficiiantka Herma RadoHče-va ie premeščena od urada Maribor 1 v C el te fn offcltantka Poza Meglfče-va tz Cefta fr uradu Maribor T. Mariborska policija fe Izsledila In aretirala 27. pr. m. nekega Martina Llnotnika. rojenega npkje v celjski okoliej. radi štirikratnega ropa. Nn Jstf dan fe zateia roka pravice tudi nekega SnleJca obdolženega dvakratnega rona. Sulek ima še noleg tega odsedeti p^o leto težek Ječe radi starih orehov. Tatvina V deiavnJcj lužne železnice v Mariboru te ukradel nekdo 1700 kg bakra. Ta baker SO frstedUf sedal v Slovenil Rtstriof. kamor <»a «e nrodaf startnar Piegler Iz Tržaške ceste v M a rib •'tu Cel* e. Imenovani«. Pri okratnem glavarstvu v Celin SO Imenovani rn kanreJtste gg. pts. nadoffcftantJ Rudolf Do^-nou Mateij Simonišek In Vlnkr Knkpnhprg. Na mp4fifunrskem koncertu. VI se bo vršit 7. t. m., se bodo r»e1e same medfjmurshe narodne nesml. Kdor Hubi narodno nesem, ne sme manjkat’ ort koncertu. Nomee so strahuj — seveda pred Jugoslovansko nasitnostjo — nrf zad-nfern » TavabaHu« šOHe noftctstJ z o«-sateofmi bajoneti Todične Rogers. ali se ie spremenilo nekaj drugega, tega ni bilo mogoče razsoditi. H!lary Asplmvall se ie največ zabavljala z darifeliem Delancvjevh milijonov. Bolest !n razočaranfe ie brala v njegovih očeh In mu skušala s spoštovanjem, ki mu ga je izkazala, lečiti njegove rane. Signorina se ie na dan svoje zmage blt-ščala v sijaju mikavne krasote. Smehllaje »e sprejemala cvetice od vseh strani, odklanjala je le presladko dvorjeme. V obleki iz mehke bele svile brez vsakega »Mogoče, mogoče.« te mrmrala: »toda vse fo le zdai minilo, čemu bi sc torej še s tem vznemiriaji?« »VI sami niste tako brezskrbni, kakor se kažete, zakaj videl sem večkrat v vidni bojazni pogledovati proti vratom, kakoT da bi se bali, da se vaš smrtni sovražnik vnovič ne prikaže«. »Ali sem se znala tako malo premagovati?« je vprašala in hitro na to pristavila: »Ne znam še verjeti v naklonjenost usode: vedno se bojim, da se tni pripeti kaka nesreča, ki ml more zagreniti užitek tega nepričakovanega bogastva. Toliki bojevni zakladi se ne vsujejo navadnemu človeku nekaznovano v naročje«. »Toda vi vendar niste navadna oseba, temveč vila, čarodejka hi lahko brez skrbi zaupate v svojo srečo; vendar bi želel, da ste pri vsem tem na straži. Nevaren sovražnik je sicer varno spravljen, toda pri njegovi premetenosti se mu lahko posreči, da zbeži. Nie-gov pohlep po denarju vam sicer ne more več škodovati, pač pa njegovo maščevanje. Nočem vas prestrašiti,« je nadaljeval, ko je zapazil njene boječe poglede, »temveč samo svariti, da se pri najmanjšem povodu obrnete do policije, ki bo na straži za vašo varnost. Dokler mi tega ne obljubite, ne bom imel miru«. »Rada vam obljubim. Nimam prisrčnejše želje, kakor da dokažem vam In svetu, da morem prenašati sijaj svojega novega položaja, ne da bi pozabila na svoje stare prijatelje«. Sladke besede so padale kakor krepilna rosa na njegovo žejno dušo. Prijel Jo je za roko ter jo ljubeznivo stisnil, da se Istočasno poslovi. »Težko ml je, da vfdlni raj tako blizu, pa ga ne morem prestopiti, ne da bi postal samemu sebi nezvest. Sele čez tri mesece je svidenje mogoče. Zdravstvujte, draga, zbogom!« Odšel je. Dokler so ga njeni pogledi še dosegli, je bila še pogumna In se smehljala v zeleni lopici, kjer jo je bil zapustil. Ko pa so ga zakrila drevesa In ni več slišala njegovih naglih korakov na peščenem potu.se Je mahoma razgrnila mračna otožnost na njenem še ravnokar srčnem obrazu. Ko le hotela stopiti v hišo, ji ie prišel pri vratih mlad mož nasproti. Bil le Byrd. V prvem trenutku ga niti ni spoznala In že Je hotela iti mimo njega, toda naenkrat je obstala in ga nagovorila: »Veseli me. da imam priliko se zahvaliti svojemu rešitelju. Pred veliko nevarnostjo ste me rešili!« »Se pred hujšo, kakor si mogoče mislite. Ravnokar sem vam hotel sporočiti, gospodična Rogers. da je mož. ki vam je stregel po življenju mrtev«. Zdrznila se je. kakor od strele zadela. »Mrtev!« je ponovila neverjetno. Ko se je zavedala, da je uho ne moti, se je polasti neukročeno veselje. Policist jo 'e shriinc orov^val. Kako se je vendar to zgodilo, kdaj — kje?« »Hotel nam je na železnici zbežati, na ie prišel pod kolesa.. Njega se vam ni več bati.« S strahom se je obrnila od njega. Groza ti na dan njenega zmagoslavja ni bila prihranjena, in vendar jo je ta smrt oprostila brezmejnega strahu. »Zelo sem vam hvaležna za to novico«. »Obžalujem, da se je tako zgodilo. Mož ja bil le orodje zvite zločinke, katere bivališče smo hoteli zvedeti od njega. Njegova smrt nam je uničila to upanje«. »O kom govorite?« »O neki pustolovki v New Yorku: njenim nesramnim namenom je služil ta človek. Imenuje se kakor vi«. »Prepustite lo njeni usodi«, je odgovorila signorina z mračnim obrazom. »Ne mn^m želeti v trenutku svojega zmagoslavja, da bi kaznovala in zasledovala one. ki jim je sreča manj naklonjena kakor meni« Spoštljivo se Ji te Byrd priklonil. »Vi ste velikodušni. Ali še kal ukazutete?« »Ukazujem? Nikakor ne — toda hočem vam biti naklonjena«. »Storil sem le svojo dolžnost in moram odkloniti vsako povračilo in vas nnino orositi, da ne mislite na kal takega; dovoli sem poplačan«. Niegov fin nastop ji ie onemogočil vsak0 nadall.no besedo; zato se le samo priiazno nasmehnila In se podala v hišo Se doleo ie stal na istem mestu in gledal na vrata, skozi katere je izginila tPatle prih.) Proda se: Ponndfm vagonske množine prvovrstne olupljene kisle repe po najlažji dnevni ceni. JT. Ovji&en, Selo-Marte |trl I,Jul»IJnnl. 319 ItampllJ« priporo^« Ant. Černe, graver in i*delovatelj kavčuk štsmpillj, Ljubljana, Dvorni trg 1. 224 Službe: Sprejme se v slu*bo dekle, M je vtiča vseh domačih del. Vpraša ie V podružnici .Jugoslavije" v Celju. Oblatimo Min. tatonaafil zaveti m barva v vseh niansah in eistJ Oglas: Oglasne ekspedicije »Jadran* v Mariboru- Ktem O dobro Kvalificiran tli jkrojadev, zmožnih finega angleškega In francoskega damskega kro|aštvn ter vajene Črnemu moškemu ročnemu delu. /Smokingov in žakelov ter športnih oblek). Delavci, ki so bili v Inozemstvu In so delali le v večjih podjetjih imajo prednost P. Potočnik, krojaški mojster, Ljubljana, »elenhurgova ul. in večjo množino steklenic, razne fAlffSšfmgg Jo«. B&IBBcH. esenca za rum, konjak itd. ku- a*9*'®1”«* pint. Ponuobc na Pr nc tukanfl?, ...... ........ trgovec in gostilničar, Beog-ad, Ze- • . • • v Ljubljani, Cankarjevo na- Ioni venac 18. 289 BS! Dl P brežje 5, dobavlja vse kreditne — ~ TT . . v »ledeče vrste: inozemstvu. V abonementu ( uf || fl l Golybv Aba<3iea posamezno cene zmerne. 82 || j [j |1 jg Club tn SSIflUm ! I priporoča na debelo daslce m transe jm-Papjniira" Hobija, iz mehkega in trdega lesa kupi Iščem službo- kot plači n % natakarica, najraje v boljši gostilni sli restavraciji v kakem večjem kraju blizu Ljubljane. Vstopim lahko takoj. TPI-mene ponudbe prosim pod .Takoj* na upravo I sta, 204 Pošten 19 leten deček želi vstopiti v kavarno kot učenec. Cenjene ponudbe pod .,Pleollo“ poštno ležeče, Pragersko.________________________________________________________________________314 SOL cefia rae odda: Mi in eWia Mka FERDO SEKT MURiaOR« SCoroškiis cesta štev. 21. Brzojavi: SERT, Maribor, telefon interurban štev 26S. 228 s K 300—500.000 kapitala, za kom- po najvišji eeni vsako množino ■■■ .imu■—«HŽSB^I|1 plctno opekarno. Pismene ponudbe pod družba JŠpeT 1 Ljubljani, Krek« lij 10. H US | NARODNA D. D. II ZAGREBU, g 8* Proda se idravmk zn premogovnik Rajhenburg .Trboveljske premocokopnc družbe* se I2£e- Nastop službe 15. majnikn 1S20. Plafa po dogovorit. Cenjene ponudbe na: -Bratovsko skladnlco* Trbovlje. z gostilniškimi in trgovskimi lo- , *»il, « Mdnim vrtom, njivo, trav- Ima prednost. — Ponudbe na |iE4otel Ijikom in gozdoin. H)Šfl J6 Bfi KGLLdVuOJc PlHijjuD, (L lil lil Triglav, Sevnica e£> Savi". 310 Koroškem, na krasnem prostoru r , , „s. , «Q “sp7.|«re^e~spTcTna'u^l,a blizu železniške postaje in */t ure Kolodvorska Ulica v trgovini I. Bone7. od demarkacijske črte. Proda se sc priporoča v pokončavanje pod- za K 150.C00. Cenjene dopise gail) mjši, ščurkov, rusov, stenic, prosim pošiljati pod »Lepa bo- moj:ev itd. z različnimi novoiz- MO* na iinvoirnial (?n .V . temelju svojedobnog ovlaštenja izvanredne glavne skupštine, a zbog iz-uspjeha prošle subskrlpcije, te sveopče potrebo za daljnjim kapitalijama, Rame: r__. ......... .....________ Mesečno koIio z dvema poste- dočnost 612“ na upravništvo najdenimi povsem zanesljivimi IJema iSčc železniški ursdnik za sebe In ^Jugoslavije za svojo sestro proti uslugi v dobav- _______ Ijanju kuriva in gotovem plačilu. Po- _ . , »udbe pod'šifro „&oII