fjOVICE ► LETO II. - št. 43 V KOČEVJU, DNE 19. OKTOBRA 1957 Cena 10 din BESEDE TOV. JOŽETA KLARIČA PODPREDSEDNIKA OO SZDL LJUBLJANA VOLIVCEM Naš praznik Ko smo 1942. leta na osvobojenem ozemlju prvič volili narodnoosvobodilne odbore, so nam volitve pomenile mnogo več kot samo izbiro ljudi v odbore. Posebno praznično razpoloženje smo občutili ob volitvah 'pomladi 1944. leta, ko smo na Kočevskem skoraj s 100 odst. volilno udeležbo izvolili krajevne narodnoosvobodilne odbore in prvi okrajni narodnoosvobodilni odbor. V nepozabnem spominu so nam volitve odposlancev slovenskega naroda za Kočevski zbor. Vseljudski praznik so bile volitve 11. novembra 1945. leta, ko smo uzakonili f9Lai kontentut ŠE O DELOVNIH RAZMERJIH V eni izmed zadnjih številk smo že spregovorili o novostih, ki jih predvideva osnutek novega zakona o delovnih razmerjih. Danes pa še na kratko o nastanku in prenehanju delovnega razmerja, rednem in nadurnem delu, dopustih ter disciplinski in materialni odgovornosti. Osnutek predvideva kot splošen pogoj za sklenitev delovnega razmerja dopolnjeno 15. leto starosti ter splošno zdravstveno sposobnost za delo. Delovno razmerje nastane na podlagi sklenjenega sporazuma med delavcem in gospodarsko organizacijo. Za podjetje sklene delovno razmerje direktor, ki mora poprej imeti soglasje komisije za sklepanje in odpoved delovnega razmerja. Razmerje se sklene lahke ustno, v a°iočenih primerih pa tudi pismeno. Delovno razmerje za določen čas pa se sklene lahko samo za sezonska dela, ki trajajo največ tri mesece. Novost osnutka je tudi strokovno usposabljanje delavcev. Vsi delavci (uslužbenci, nameščenci) imajo pravico do strokovnega izobraževanja in usposabljanja v enakih pogojih. Osebe s končano srednjo, višjo ali visoko šolo, ki se bodo v bodoče zaposlile pri gospodarskih organizacijah, bodo nastavljene kot pripravniki z obvezo, da po določeni praksi opravijo strokovni izpit. Delovni čas bo še vedno znašal 8 ur dnevno. Podjetja bodo lahko za določene dni v tednu skrajšala dnevni delovni čas (sobota bi bila primerna), vendar mora tedenski delovni čas znašati 48 ur. Gradbena in gozdarsko kmetijska podjetja bodo lahko prikrojila delovni čas sezonskemu delu tako, da bi delavnik trajal največ 10 ur, skupni letni seštevek ur, pa ne sme znašati več kot 8 ur na dan. Nadurno delo je prepovedano in ga bodo le v posebnih pogojih in izjemnih primerih gospodarske organizacije emele vpeljati. Te nadure bodo smele tedensko znašati največ osem ur. Odmor v neprekinjenem delovnem času bo trajal 30 minut. Na dan tedenskega počitka bodo smela podjetja odrediti delo v enem mesecu samo dvakrat zapovrstjo in plačati 100 odst. več na tarifne postavke. Število dni letnega dopusta bi se določalo od priznane delovne dobe. Za sklenitev zakonske zveze, hude obolelosti ali smrti člana družine pa bodo izredni plačani dopusti. Za strokovno usposabljanje pa bodo Podjetja lahko določala tudi daljši plačani dopust. Delavec je disciplinsko odgo-voren samo za kršitve dolžnosti, ki izvirajo iz delovnega razmerja, disciplinski organi v podjetju so ’lisciplinska komisija, ki jo ime-nuje delavski svet in direktor Podjetja. Glede odpovedi pa je določeno, bo lahko direktor dal odpo- v-ed šele, ko bo imel soglasje komisije za delovna razmerja. Če se odpovedalo večim delavcem, Pa mora o tem poprej odločiti de-.ski svet. Odpoved mora biti Pismena in obrazložena samo, če 1 delavec zahteval. Proti od-P°veiii pa je predviden ugovor na "Pravni odbor. del sPrejeljem novega zakona o nKUc divjine«. PREDGRAD: 19. in 20. okt. nem. film »Srce lažno bije, 26. in 27. okt. meh. film »Zapor za žene«. LOŠKI POTOK: 19. in 20. okt. franc, barvni film »Ah baba in 40 razbojnikov«, 26. in 27. okt. amer. film »Greh ene noči«. OSILNICA: / 27. okt. amer. film »čas obračuna«. KOČEVSKA REKA: 16. in 20. okt,. amer. barvni film »črni labod«, 23. okt. amer. film »Kalifov zaklad«, 26. in 27. okt. franc, barvni film »Ah baba in 40 razbojnikov«. RIBNICA: 19. in 20. okt. franc, film »Tako se ne umira, 26. in 27. okt. meh. film »Rdeči Kongo«. VELIKE LAŠČE: 19. in 20. okt. jug. film »Deklica in hrast«, 26. in 27. okt. italijanski film »Na konici meča«. IZGUBLJENO V torek 15. oktobra sem od poslopja Narodne banke do trgovine »Hrana« v Kočevju izgubila nalivno pero. Pošten najditelj naj ga vrne proti nagradi na upravo Novic Kočevje. OBVESTILO Cenjeno občinstvo obveščam, da sem odprl odvetniško pisarno ▼ stavbi občinskega ljudskega odbora Kočevje, soba št. 26-1. Odvetnik Janez Lavrič ČESTITKA Antonu štimcu, direktorju hotela »Pugled« v Kočevju, čestitajo k njegovemu 36. rojstnemu dnevu in mu želijo vse najboljše. Na mnoga leta! — Brat z družino štimec. ČESTITKA Dragi mami želita za dvojni praznik vse najboljše hčerki Maiči in Nada. ★ Volitve v občinske In okrajne ljudske odbore naj spodbudijo vse volivce k nadaljnjim naporom in uspehom v razvoju socialistične demokracije. Aktivno sodelovanje desettisočev mladih ljudi na najrazličnejših področjih družbenega upravljanja je poroštvo čedalje pogumnejšega prenašanja večjih in določnejših družbenih nalog na mladino. Volitve v občinske in okrajno ljudske odbore bodo v času, ko se narodi vsega sveta z velikanskimi napori trudijo, da bi odstranili vojno nevarnost in utrdili mir na svetu. Naj bodo te volitve nova čvrsta potrditev nezlomljive volje jugoslovanskih narodov In krepitve neodvisnosti naše dežele, potrditev njene neomajne miroljubne politike in mednarodnega sodelovanja. ★ »Kaj si rekel?« »Jaz nič!« »No, potem pa tiho bodi.« ★ »Ti, ah veš, kaj je pravi vic?« »Ne vem. Povej mi!« »Ta, če pošlješ v uredništvo časopisa vic, ki si ga enostavno od nekje prepisal in ti verjamejo, da si si ga ti izmislil.« ★ Če jo vmes škrat Neko dekle iz moralno neoporečne družine je bilo v službi v nekem manjšem mestu. Dogodilo se je, da je deklica imela god in je ob tej priliki dobila od prijateljev za darilo nekaj vina. Brzojavila je staršem: »Dobila vina, vabim vas na gostijo.« še isti dan je prejela odgovor, kjer je pisalo: »Nesramnica!« Ugotovilo se je kasneje, da je poštni škrat zamenjal besedo »vina« v »sina«, zato je bilo razumljivo ogorčenje staršev nad hčerko, ki pa ni bila nič kriva. »Pa zakaj ste to do volih, mati?« sem vprašal. Tedaj mi je pričela pripovedovati, kako je Jožek vsak dan hodil v klet pit vino in kako ji je bilo hudo, ko je zvabljal tja tudi njenega Janezka. »Hotela sem ga le prestrašiti, da ne bi več kaj takega delal!« »Zakaj pa mu niste tega na kakšen drug način dopovedali?« sem jo še vprašal. »Kdo ve, če bi moja beseda kaj zalegla,« mi je odvrnila, jaz pa sem pri tem pomislil, kaj bi bilo bolj vzgojna — da otroka strašiš, ali pa mu z lepo besedo dopoveš, da ne sme počenjati kaj takega, kar je njegovemu zdravju škodljivo. NIL Profesorje vseh gospodarskih šol vabimo k naročilu nove zanimive revije »Sodobna pisarna«. Prospekt je na razpolago pri upravi, Ljubljana, Gosposka 12. Vsi, ki se zanimate za sodobne organizacijo in tehniko pisarniškega poslovanja, pišite po brezplačni prospekt za novo ilustrirano revijo »Sodobna pisarna« na naslov uprn-ve: Ljubljana, Gosposka 18. Iz naših krajev NAM PIŠEJO TUDI ZA VAS bo ZANIMIVO Ali je to odnos do ljudi? Nalogo reditelja naj bi poverili človeku, ki s svojim nastopom ne bo teroriziral ljudi. Kar se je pripetilo meni, ni bilo prvič in marsikdo je že bil žrtev omenjenega reditelja. To ve pove- Na nedeljskem sprehodu me je pot zanesla v »Gaj« in čez most preko Rinže. Na stadionu Partizana je bila nogometna tekma. Do zaključka tekme je manjkalo še kakih 10 minut. Reditelj, ki skrbi za red na igrišču, je zahteval naj dati marsikateri Kočevar, plačam vstopnico. Seveda sem plačilo odklonila, ker nisem imela namena gledati tekme, pa tudi zato, ker se je tekma že skoraj zaključila. Nastop reditelja in zahteva, da moram plačati vstopnino, je bila vse prej kot dostojna. Ker pa nisem hotela plačati, je začel na ves glas vpiti, naj izginem, kar je podkrepil še z raznimi nedostojnimi besedami. Seveda sem takoj odšla, ker so se začeli ljudje v bližini ozirati in spogledovati. Odgovorni ljudje pri društvu Partizan bi morali poskrbeti, da se ureditvi šolskih prostorov, taki primeri ne bi več ponavljali. Ljudje so bili navdušeni, POZDRAVI OD VOJAKOV Fantje, ki služimo vojaški rok v Užički Požegi v Srbiji V. p. 4418, pošiljamo prisrčne pozdrave staršem, sestram, bratom, dekletom in fantom iz domačih krajev: Gorše Alojz, Debeljak Karol, Gornik Alojz, Bavdek Milan, Dul-min Ernest, Gornik Jože in Ivanc Jože. Lepa slovesnost v Predgradu 8. oktobra je bila v Predgradu svečana otvoritev prostorov nave šole. Slovesnost je poživila gasilska godba. Tej pomembni svečanosti so prisostvovali prebivalci iz Predgrada, Dola, Jelenje vasi in Pake. Za uvod je govoril prvi upravitelj nove šole, tov. Danilo Škulj. Pozdravil je vse navzoče, kulturne delavce in tiste, ki so pomagali pri ko je tov. Peter Koprivec, odbornik ObLO Kočevje, dvignil državno zastavo, pod njo pa se je zablestel napis: Osnovna šola Predgrad. Nato je gasilska godba zaigrala državno himno, učenka Mimica Koprivec pa je deklamirala, nakar je godba, igrala vesele koračnice. Po končani proslavi je bil v šolskih prostorih sestanek, na katerem so izvolili nov šolski odbor. ŠE O UMETNEM SATELITU Umetni satelit so poslali v vesolje z raketo. To so potrdili tudi ruski znanstveniki. Vse kaže, da so pri izstrelitvi umetnega satelita uporabili tako imenovane rakete s tremi stopnjami. Vsaka stopnja v tej kombinirani raketi ima posebne motorje ki posebno gorivo. Pravih podatkov o tem, kakšne so te ra-rakete, ni. Nekateri pravijo, da je raketa prve stopnje težka 100 do 200 ton, raketa druge stopnje približno 25 ten, o raketi tretje stopnje, ki doseže dokončno hitrost in višino, pa ni ničesar znanega. Razumljivo je, da imajo vse tri rakete gorivo. Verjetno zavzema 80 odstotkov skupne teže rakete samo gorivo. Kje so izstrelili umetni satelit ? Sigurni smo samo v tem, da je satelit poletel v vesolje nekje iz ozemlja prostrane Sovjetske zveze. Vse kaže, da so satelit izstrelili v neob- Delo ženo v Kočevju Pred kratkim se je začel v prostorih društva za pomoč družini v Kočevju trimesečni prikrojevahri šiviljski tečaj, ki ga obiskuje 65 žena in deklet iz Kočevja in bližnje okolice. Ta tečaj je organizirala tovarna »Mirna« iz Dolenjske. Tečajnice imajo na razpolago osem šivalnih strojev. Naučile se bodo osnovnih stvari, ki jih mora vedeti dobra in skrbna gospodinja. Tečajnice bodo za stroške tečaja prispevale le minimalni znesek. Tečaj se deli na dva dela: na krojenje po lastni meri, kar traja tri mesece (trikrat na teden po tri ure) in na šivanje, ki traja dva meseca (dvakrat tedensko po tri ure). Vsaka tečajnica lahko šiva po želji. Lahko krpa, popravlja stare ali pa šiiva nove reči (otroško perilo, obleke, moško perilo, boljše ženske obleke itd.). Vso tehnično plat in ostale priprave za ta pomembni tečaj je prevzelo Društvo za ,pomoč družini Kočevje in Gospodinjski center. Prepričani smo, da bodo tečajnice pridobljeno šiviljsko znanje uporabljale v prid svoje družine in marsikaj same sešile, da bo družina z majhnimi stroški okusno oblečena. Prav bi bilo, da bi bili taki tečaji še. v drugih večjih krajih, kjer je možno zbrati vsaj 60 tečajnic. Prijave sprejema tečaj v Kočevju (blizu pošte). B. C. Iz Črnega potoka Tudi v naši vasi smo imeli predvolilni sestanek. Izbirali smo kandidate za zbor proizvajalcev pri občinskem ljudskem odboru Kočevje. V 6. volilni enoti sta bila za kandidata v zbor proizvajalcev predlagana Jože Rade iz Predgrada in Ivan Lavrič iz Mozlja. Kmetovalcem delajo divji prašiči v Črnem potoku in okolici občutno škodo. Te dni je komisija za ocenjevanje škode, ki jo je povzročila divjad, ocenila in priznala: Petru Malnarju 140 kg_ Antonu Klunu 50 kg, Antonu Miheliču 50 kg ter Rudolfu Miheliču 30 kg uničene koruze. Prav bi bilo, da napravijo lovci pogon na divje prašiče, ker se je ta divjad že preveč zaredila, pa tudi predrzni so divji prašiči vedno bolj- A. P. POLLETNI OBČNI ZBORI KZ Polletne občne zbore kmetijskih zadrug so imeli tudi zadružniki na Gregorju in v Robu. Občni zbor je v Robu zelo lepo uspel. Pogovorili so se o dosedanjem delu in nalogah zadruge v bodoče. Nasprotno pa je polletni občni zbor KZ Gregor slabše uspel. V SLOVENSKI VASI SO POZABILI Pred mesecem dni je vaška organizacija SZDL Slovenska vas priredila veselico piri črpalnici Mestnega vodovoda Kočevje. Nekaj inventarja — miz in stolov — so si prireditelji izposodili pri nekem gostinskem podjetju v Kočevju. Mize in stoli pa še vedno ležijo na veseličnem prostoru. Ali ni škoda, da namaka dež ljudsko imovino? čas je že, da prireditelji veselice spravijo mize in stole tja, kamor spadajo. K. J. POZDRAVI Tanko Alojz, ki služi vojaški rok v Puli V. p. 9883, pozdravlja fante in dekleta iz Ribniške doline ter fante, M služijo vojaški rek v drugih krajih Jugoslavije. Ostanek gradu na Bregu pri Ribnici DANES BOSTE BRALI . . . ljudenih krajih, najbrž v kaki puščavi. Približno 500 m ali celo km daleč so sedeli v dobro zgrajenih bunkerjih znanstveniki — ljudje, katerim je pripadla čast, da so prvi1 poslali umetni satelit v vesolje. Verjetno je zadostoval le pritisk na gumb, da se je raketa sprožila. V dUhu si lahko predstavljamo, da je bil ob času, ko je umetni satelit zdrsnil v nebo, veličasten prizor .Razlegel se je strahovit trušč, tuljenje motorjev pa je pretrgala tišino v prvih jutranjih urah na desetine kilometrov daleč. Razžarjeni plini s temperaturo 1000 do 2000 stopinj, ki so iz turbin takšne rakete drli s hitrostjo 2000 km v sekundi, so požgali vse okoli sebe. Raketa s prvim umetnim satelitom je z neznansko hitrostjo švignila v višave, človek je slavil zmagoslavje. 4. oktober 1957 pa bo ostal za vedno zapisan v zgodovini človeštva kot dan velikega triumfa človeške tehnike. ALI SE BO BIVŠA EGIPTOVSKA KRALJICA TRETJIČ POROČILA Narriman, bivša žena proslulega egiptovskega kralja Faruka, ni imela sreče v ljubezni. Njen prvi zakon s Farukom je doživel polom. Drugič se je poročila z zdravnikom 'dr. Adhamom El Nakibom in tudi z njim ni imela sreče. Letos so se razširile govorice, da je lepa Narriman hudo zbolela in da so ji koze izmaličile lepi obraz, kar pa se je kasneje izkazalo za pretirano. Tudi ni res, da živi skromno življenje in sama zase. Verjetno pa bo držalo, da je bivša kraljica, ki je vajena luksuznega življenja, v precejšnji finančni stiski. Pred kratkim si je Narriman najela vilo v bližini novega, bogatega arabskega prijatelja v Beirutu, s katerim se sestaja vsak dan. Vendar od svojega drugega moža — zdravnika — še ni ločena. Njen novi prijatelj je pripravljen plačati Narrimaninemu sedanjemu možu odškodnino v znesku 10.000 libanonskih funtov (okoli 15 milijonov dinarjev) če pri ločitvi ne -bo delal ovir. Težko je verjeti, da zdravnik ne bo podlegel tako ugodni kupčiji s svojo ženo. Potem se bo Narriman tretjič poročila in dobila moža, ki ga baje zares ljubi, razen tega pa je silno bogat. To je pa menda najvažnejše pri tej .poroki. MOŠKI NASTOPAL V VLOGI ŽENSKE MANEKENKE V Angliji se je pripetila skoro neverjetna zgodba. 26-letna rjavolaska Lauri Stebbings je to pomlad nastopila kot maneken v dragocenem modelu, vrednem 180.000 frankov. Modna hiša, v kateri je nastopala očarljiva manekenka, se je potegovala za njeno namestitev v svoji hiši. Tako je naslednjega dne novonastavl j ena manekenka graciozno hodila med elegantnimi Londončankami in prikazovala najnovejše modele dragocenih oblek. Po 14 dnevih pa se je vsa stvar smešno zaključila. Lepa manekenka je namreč povedala svojim delodajalcem, da ni ženskega spola — ampak moškega. Manekenka je bil neki Rice, ki sl je privoščil to šalo zaradi stave za 100 funšterlin-gov (to je tudi v Angliji lep denar) in jo seveda dobil. Rice je dosegel največji uspeh na premieri nekega filma, kjer je zasenčil s svojo večerno obleko celo filmsko igralko Diano Dors, ki nastopa v 'tem filmu. MILIJONE LJUDI JE ŠE NEPISMENIH Na svetu je še 700 milijonov odraslih ljudi nepismenih, to je 44 odst. vseh ljudi na svetu. V nekaterih državah, 'tako na primer v Jemenu, Saudski Arabiji, Afganistanu in nekaterih delih Afrike, je 95 do 99 odst. ljudi nepismenih. Tudi v Indiji imamo še veliko nepismenih in sicer 80 do 85 odst. v Boliviji 67, Braziliji 50, na Portugalskem 44 v Grčiji 25, Bolgariji 24 odstotkov itd. Najmanj nepismenih imajo v Veliki Britaniji in sicer samo 1 do 2 odstotka. Iz noše preteklosti Avtomobil se je prevrnil V noči med 1. in 2. oktobrom je vozil s tovornim avtomobilom iz Loškega potoka proti Sodražici šofer Stane Jeriha iz Ribnice. Tovornjak je bil naložen s trami. Ker je bil zadnji del avtomobila preveč obtežen, se je prednji del avtomobila privzdigoval, zato je avtomobil na spolzki in zasneženi cesti vrh griča nad Sodražico v ostrem ovinku zdrsel s ceste kakih 30 m po griču ter se pri tem dvakrat prevrnil. Komisijski pregled je ugotovil, da je nezgoda nastala zaradi spolzke ceste in megle. Škoda na avtomobilu je le minimalna, šoferju in njegovemu opremljevalcu pa se ni ničesar zgodilo. Tovornjak je kmalu po nezgodi potegnil na cesto tank »Tegač« iz garnizije JLA Ribnica. I. NOVA OSNOVNA ŠOLA »TONETA TOMŠIČA« V LJUBLJANI V soboto popoldne so ob šarano-vičevi ulici v Ljubljani slovesno odprli veliko novo šolsko poslopje — Osnovno šolo »Toneta Tomšiča«. Nova šola z velikim kipom Toneta Tomšiča, predstavlja veličasten spomenik v počastitev 15. obletnice ustanovitve slovenskih partizanskih brigad. Otvoritvi so prisostvovali med drugimi: tov. Luka Leskovšek, Boris Ziherl, Vida Tomšičeva, dr. Marjan Dermastia, Janez Vipotnik in drugi. O liku Toneta Tomšiča je govoril sekretar OK ZKS Janez Vipotnik. TEMELJNI KAMEN ZA NOVO ŠOLO V LJUBLJANI V nedeljo 13. oktobra so v Savskem naselju v Ljubljani položili temeljni kamen za novo šolo, ki bo nosila ime po Borisu Kidriču. Svečanosti ob Linhartovi cesti sta se udeležila poleg številnih stanovalcev Savskega naselja ter zastopnikov organizacij in oblasti tudi organizacijski sekretar CK ZKS Vida Tomšič in predsednik OLO Ljubljana dr. Marjan Dermastja. Pri kulturnem sporedu sta sodelovala tudi Invalidski pevski zbor in godba Ljudske milice. Savsko naselje je namenjeno 8000 prebivalcem, med katerimi bo okr. 800 šoloobveznih otrok. Za to število otrok predvidevajo dve šoli, ki naj bi imeli po 12 učilnic. DOPISUJTE V NOVICE! Vse do leta 1893, ko je stekla kočevska železnica, je bil v Sodražici velik tržni promet. Tam so bili že od leta 1752 stalni tržni dnevi, zlasti pa od 1. 1865, ko se je vas povzpela v trg. Hrvatje so vozili v Sodražico žito, koruzo im druge pridelke, ki so jih tam prodajali Notranjcem ali pa jih zamenjavali za sol in za suho robo. Tudi izvoz lesa in živine preko Sodražice in Blok v Trst je bil precejšen. Cesta Sodražica—Loški potok je pa bila zgrajena šele leta 1894. * Po letu 1469, ko so Turki prvič oplenili Kočevsko in so se napadi naslednja leta pogosto celo večkrat na leto ponavljali, je nastala potreba po obveščanju o vdoru sovražnika. Leta 1522 se je ustalil in organiziral naslednji poročevalski sistem: za sporočilo »Turek se bliža« so izstrelih na kresiščih po en strel, za sporočilo, da je vstopil Turek že v deželo, pa so stalne straže spražile po tri strele zapovrstjo in prižgale kresove. Stalno stražno službo na 'kresiščih so opravljali podložniki raznih gradov. Na razglednih kresiščih so imeli pripravljene visoke grmade drv in dračja. Tu so podložniki stražili noč in dan in so ob nevarnosti streljali in prižigali kresove. Ena glavnih smeri kresišč je bila za naše kraje smer Straža pri Sinjem vrhu — na Spa- hi pri Preriglju — na Zdihovem — na vrhu nad Fričtrihšitajnom — na. Jasniti — vrh sv. Ana nad Ribnico — Grmada nad Poljanami pri Ortneku — na Ahacu pri Turjaku — nad Igom in na ljubljanskem gradu, na katerega so se stekale vse smeri kresišč. MAČKA V VODNJAKU V soboto smo pogrešili našo mačko, naslednji dan pa jo je sosed privlekel iz svojega vodnjaka. Dejal mi je, da je nekdo od maše družine vrgel mačko v njegov vodnjak. To pa ni bilo res! Ce bi se hoteli iznebiti mačke, bi to pač drugače storili. Mačka je bila krotka in je zahajala tudi k sosedu, prav tako tudi sosedova mačka k nam. Sosed ima vodovod in vodo v kuhinji, zato se ne boji, da bi se mu voda usmradila zaradi poginule mačke. Zakaj pa prej ni vrgel mačke v svoj vodnjak, ko še ni imel vodovodnih napeljav? Pri nas nimamo vodovoda, zato se dobro zavedamo, kaj pomeni vodnjak in voda v njem. Poje Franc, Livold 35 NAPOVED VREMENA Obeta se nam nestalno vreme. Sprva 'kratkotrajne padavine, po 25. oktobru pa se bo vreme še poslabšalo in ozračje precej ohladilo. nUKEDIL B. MLAKAR ZGODBA Z DIVJEGA SEVERA ■AIIIAL CLOBLAK 81 Vso ostalo noč se Kresnica ni ganila. Našla si je zavetje za velikim kupom listja in nalomljenih vej ter se zvila. Blisk je bil zmeden in nemiren, vabil je Kresnico na lov, toda ona se ni niti ganila. Sam je lovil. Vrnil se je z dvema zajcema in ju položil k njenim nogam. Tretjega dne se je kakor po navadi ob zori vrnil z lova. Kresničine oči so se svetile od miline in v njenem grlu je drhtelo veselje. Postala je mati in psički, ki jih je grela, so bili Bliskovi mladiči. 82 Od tega dne je Blisk stalno krožil v bližini gnezda in stražil svojo družino. Zanj je 'postalo drevo, pod katerim je ležala Kresnica, edini posvečeni kraj v vsem vesoljstvu, 'ki ne sme biti onečaščen, kraj, ki ga mora braniti za vsako ceno. Bil je pripravljen na boj z vsakim, ki bi se pri-\ bližal. Toda nikogar ni bilo, razen rdeče-rumene blebetave veverice, ki se je gugala na veji. Lovil je v bližini gnezda in nosil hrano Kresniti, toda nalovil je veliko več, kakor je ona mogla pojesti. 83 Ko se je nekega dne vrnil z lova, mu je Kresnica pripravila novo presenečenje. Prinesla je svoje mladiče na piano v toplo sončno luč, kjer jih je Blisk prvič videl, ko so nerodno koracali okrog pozlačenega Kresničinega telesa. To je bil za njegove oči čudovit prizor. Njegovo srce se je napolnilo s ponosom in veseljem in tudi Kresničino srce se je vzradovalo; narava je 'poskrbela za oba: med mladiči sta bili dve rdečerumeni Kresnički in dva srebrna in siva Bliska. 84 V naslednjih dneh Kresnica ni imela časa, da bi mislila na kočo in ljudi, kajti njeni mladiči so bila živahna bitja in so zahtevali nenehne skrbi. Njena pretirana potrpežljivost jo je zasužnjila in le zelo poredkoma se je utegnila oddaljiti od ležišča. Najponosnejši trenutek njenega življenja je bil, ko so ji njeni mali prvič nerodno capljaje sledili k rečici. Bliskovo srce pa se je navdalo z veseljem, ko so se mladiči prvič vrgli na meso zajca, ki jim ga je prinesel.