Naročnina listu : = Celo leto . . K 12’— Pol leta . . „ 6'— Četrt leta . . „ 3'— Mesečno . . „ l-— Zunaj Avstrije : = Celo leto . . K 17'— Posamezne številke :: 10 vinarjev. :: Inserati ali oznanila se računijo po 12 vinarjev od 6redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik ::: popust. ::: „Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek ::: popoldne. ::: Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravnišlvo : Maribor Koroška ulica 5. = Telefon št. 113. Jfeodvisen političen lisi za slovensko ljudstvo Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold. Urez smotra» Ni dvojbe: na Dunaju» padajo sedaj zelo pametne besede. Vsak dan pride kakih tri ducate delegatov in pol ducata ministrov do besede, in vse, kar slišimo, vse nosi pečat iztreznjene, veledržavniške modrosti. Po orgijah neinteligence in surovosti, ki se pogostokrat ponavljajo v hiši !5)16tih, vpliva svečani ton v delegacijah 'blagodejno in marsikdo, ki se jezi nad našimi ustavnimi korporacijami, dobi novih in lepih »upov. 'Žalibog: kakor radi, mi ne moremo slediti. Gotovo! V delegacijah s,e .debatira stvarno in zelo spretno. )T,oda na žalost moramo povedati, da samo o preteklem, o pregrenkih ju zmotah, kojih se sedaj ne more več popraviti. ’Steveda. Kritika mora biti. Vendar bi enkrat radi slišali, kako si predstavljajo bodočnost gospodje, ki imajo svete vedno na razpolago. Namesto mno'gih zgodb iz preteklosti, bi rajši slišali program za. bodočnost, delovni program, ki bi posebno radi naše trgovine 'in industrije na Balkanu bil zelo nujen. Z žalostjo pa moramo konstatirati, da do sedaj nobeden merodajnih gospodov ni napravil poskusa, o našli h bodočih načrtih govoriti le v debelih obrisih. Vsi so brez idej, brez inicijative, in vzbujajo sum,, da vsi gospodje visoke politike nimajo nobenega upanja v bodočnost, da od sedanje Avstrije ne pričakujejo nič več velikega in pomembnega. V- tej sumnji potrjuje človeka položaj, ki |ga vit-di, ako se ozre nekoliko na okrog. Kako pono'sno in samozavestno se vendar glasi prestolni govor, ki ga je imel zadnji petek kralj Rumunov. Kralj povda-rja: Dežela hiti nasproti veseli bodočnosti, finance stojo sijajno, na vseh poljih javnega življenja polno velikopoteznih načrtov. Poglej Italijo! Cut moči in velevlasti Še le omogočuje politiko velevlasti in ker prvega nimamo, tudi z »drugo ne gre. Najbolj nezaslišano pri vsem je pa to, da imamo vse predpogoje. Monarhija je velika država, ki ima silno oboroženo moč, zadostno naravnih zakladov, (veliko več kakor Italija!), delavne narode in na milijone • pridnih in sposobnih ljudi; tudi potrpežljivosti in dobre volje ne manjka in tudi duha podjetnosti ne, samo prava pota je treba pokazati. Naj se tedaj,ne pravi, da so naše mizerije krivi narodi te države, da tvorijo njihovi boji velike ovire, ki onemogocujejo sanacijo in delajo državo marastično. Avstrijec plačuje kljub te- PODLISTEK. S taro gorski: V žaru juga » * , Bilo je nekega dne meseca julija1,. V renomirano odvetniško pisarno doktorja Pavla Pavloviča, v Zagrebu je stopila mlada deklica kakih sedemnajstih let. Pisarniško osobje jo je pozdravilo" z onim Čustvom spoštovanja, katero goji uradništvo do svojega šefa, ki je z njim prijazen in' dober. In doktor Pavel Pavlovič je bil dober Set, rekel bi: tovariš svojim uradnikom. Ni jih smatral za sužnje, kakor delajo to one nadute, puhle glave, oni ljudje, ki so se slučajno povspeli do vloge šefa. Pavel Pavlovič je bil mož človek, ki je v svojih uslužbencih!1 gledal izposojen, zaupan, obratni kapital, dober, »zanesljiv kapital. In zato je ta kapital tudi. dobro obrestoval. „Ali je papa v svojem kabinetu, prosim?“ ...Da. gospodična Zlatka“1, je odvrnil mlad kon-cipijent in se zagledal v smehljajoči, sveži obrazek šefove hčerke. „Hvala lepa ! “ Belo krilce je zašumelo in drobna, bela ročica je potrkala na vrata, kabineta in ne da bi čakala odziva, je odprla nekoliko vrata. :JAli smem vstopiti, papa?“ Mesto odgovora je Pavel Pavlovič ves : vesel prijel z obema rokama glavico hčerke in rekel veselo se smehljaje: „Zlatka — obiskala si me — lepo je to — moja Zlatka ! “ „Dolg čas mi je bil, pa sem pogledala k tebi. Ali si hud?“ „Dolg 'čas ti je bil — oj — ali je naši Zlatki že tudi dolg čas?“ se je Šalil Pavel Pavlovič. „Kaj pa dela mama?“ „Pripravlja za letovišče. Papa“, tu je Zlatka naredila smešno-proseč obraz in' ,se oklenila njegovega vratu, ,„jaz ne grem rada,v Baško.“ mu in preko vsega svoj davek, izvršuje svoje dolžnosti in se veseli medlega žarka, ki mu je še ostal od prostora na solncu. Bodimo odkritosrčni: zadeva je preresna in prežalostna, da bi se z njo šalili. Možate inicijative, krepke roke, programatičnega napredka} nam primanjkuje in ' smo že popolnoma na zadnjem mestu, daleč za Crnogoro in Mehiko. Nikjer ses pač tako nesmiselno ne gospodari, kakor pri nas. 'Zato proč s starim avstrijskim „copfom“ in dajte državi vodilnih in zdravih misli, če ne, poginemo v lastni mlakuži! Pomagaj si sam ... ! Doba brez vsake kreditne organizacije, doba oderuštva, je na kmetih vladala še dolgo potem, ko je obrt in trgovina v mestu že imela razvito in izpopolnjeno kreditno organizacijo. Mestnih kreditnih zavodov se kmetje niso posluževali, ker njihovo kreditno poslovanje ni odgovarjalo načinu kmečkega, gospodarstva, vsled vkorenmjenega strahu ini sovraštva do gospode in vsled napačne sramežljivosti, pa tudi, ker so mu bili ti zavodi premalo znani in preveč od rok. Se le zadružništvo je osvobodilo kmeta iz oderuhovih krempljev. Skopuh-oderuh je danes skoraj samo še junak romantične dobe v zgodovini razvoja kmečkega kredita* Ljudska poezija mu bo določila mesto poleg Turka in grajščaka, da se bo zgražala nad njim kmečka mladina, ko bo iz narodne poezije črpala historijo in tradicijo svojega stanu. V rajfajznovkah je dobil; kmečki stan primerne zavode za posredovanje obratnega kredita. Te zavode vodi in upravlja sam in tako obvlada samostojno svoj denarni in kreditni trg. Sposobnost in zrelost za avtonomijo je kazal kmet že v občini. Ustanova občine je eden najlepših listov v njegovi zgodovini, ki uči, da si je kmečki stan, če je imel primerno av-tomijo, opomogel »tudi iž največje bede, v kajtero so ga pahnile dostikrat dolgotrajne vojne, | ropi, požigi itd. Prosvitljeni absolutizem je imel za podlago trdno prepričanje, da so vsi državljani nezreli otroci, katere more modri vladar voditi ,po vseh potih za roko, da ne krenejo na napačno pot, izmed vseh najmanj talentirani ' in najnbokrejtnejši otrok pa se mu je zdel kmet, ki je imel zato še posebne pestunje in Pavel Pavlovič se je izačndil: „Ne greš rada? Kako to?“ „Pusto je tam. Vsako leto samo v Baško fm — Baško! To je, kakor če ostanemo v Zlagrebu.“' „Kam pa bi rada šla?“ Zjlatka je prijela očeta za suknjin ovratnik in se nagnila nazaj ter rekla: „(Ce ne boš hud, ti povem?“ Pavel Pavlovič ves razigran vsled hčerkine nagajivosti in otroške brezskrbnosti,;je. naredil smešil o-rese n obraz in dejal z resnim glasom: J Tud bom — Zlatka, — strašno hud bom, če poveš!'“1 Zlatka je takoj sprevidela, da je oče zelo dobre volje in naredila je istotako resen obraz in dejala, poskušaje posnemati njegov glas: „potem pa ne povem — ničesar ne povem.“ Pavlovič pa je ponavljal istotako resno: JPovej, Zlatka, povej!“ „Ne povem, ničesar ne povem“, je odgovarjala Zlatka in vlekla očeta za suknjin ovratnik. No, dolgo to ni trajalo, ker Pavla Pavloviča je posilil smeh in stisnil hčerko k sebi. . „Ali boš povedala, ti nagajivka, ali boš?“ Zlatka pa ga je poljubila in dejala: „Bom, ali na uho, da ne boš (slišal, ker drugače boš hud.’“ „No, pa povej na uho!“ Zlatka je objela očetovo glavo in zašepetala na uho: „V Opatijo —“ Pavel Pavlovič je stresel energično z glavo, ker ga je hčerkin gorki dih zaščegetal v ušesu. V prvem hipu je mislila (Zlatka, 1 da odklanja njeno prošnjo. A videča, kaj je vzrok, se je nasmejala, sedla na njegova kolena in vprašala: „Kaj ne, da dovoliš, papa?“ Pavel Pavlovič je pobožal mehke laske svoje hčerke in ji pogledal v oči. „V Opatijo bi rada šla?“ „Zelo rada, papa! »Nikoli še nisem bila tam. varuhe ,v grajščakih. Pri zemljiščih odvezi ' je bila pestunjam ßluzba odpovedana, prepričanja je pa le ostalo. Ostalo je uradništvu, meščanstvu in meščanskim strankam. !Ta, napačna misel je dobila z zadru-r žništvom zadnji, smrtni udarec. Ziadružno organizirani kmet stopa na plan, na svetovni |trg in zastopa tudi tu sam, brez jerobstva, svoje interese. Prvi veliki korak je storjen. Upamo, da je to overtura v — slavno bodočnost zaželjene kmečke neodvisnosti. To je najgloblji pomen zadružništva. Zadružništvo rešuje tudi aktivno plat kmečkega kreditnega vprašanja, ker pospešuje in vzgaja varčevanje. Ker je kreditno; in (trgovsko vprašanje izmed vseh kmečkih gospodarskih vprašanj najbolj socijalno, najbolj v javnost posegajoče, je umevno, da se zadružni funkcijonarji vzgajajo; /tudi za vse drugo javno delovanje. Skrb za javni blagor in gojitev . domačega duha je torej samo širše in globlje pojmovano izvrševanje zadružnih nalog. Laika univerza in pretep na graškem vseučilišču« Gradec, 27. nov. Laški akademiki v Gradcu so začeli zopet agitirati za. italijansko pravno fakulteto s , sedežem v Trstu. V torek in sredo je bila njih deputacija sprejeta od rektorja profesorja Seuffenta, v sredo tudi od cesarskega namestnika in policijskega ravnatelja. Povsod se jim. je zagotovilo, da se bo govorilo v ugodnem smislu na pristojnih mestih. Pri poulični demonstraciji italijanskih dijakov je prišlo pred namestnijoj in v bližini 1 uradne hiše (Amtshaus) do majhnih spopadov s policijo in do a-retacije dveh udeležencev. Za četrtek je bil napovedan ; prihod Italijanov na univerzo. Nemški bnrši so se ustrašili za nacionalni karakter „alme materi in niso pustili Italijanov v vseučiliščno poslopje. Tudi rektor nj1 hotel sprejeti deputacije. Po kratkem prerekanju in psovanju so planili Lahi in Nemci z gorjačami drug na drugega in udrihali z „navdušenjem“ po glavah nasprotnikov. V par trenutkih je bil več krvavih dijaških glav. Ker je pretil hud poboj, je prihitela) iz ceste policija! in razdelila z golimi sabljami nasprotnike. Pravijo, da je tako lepo v Opatiji. In tako rada bi jo videla, papa!“ Pavel Pavlovič je gledal hčerko. „Rada bi videla Opatijo? pin mama?" „(Tudi, papa! Te Baške se;je že naveličala, kakor jaz.“ „No, pa idita! Saj je vse i©no, Ikam gresta.“ „[Saj pojdeš; tudi ti, papa“, je dejala Zlatka z glasom, ki je vpraševal in prigovarjal ob enem. „Pojdem, da — pojdem. Misliš, 'da bom» sam tu, da mi bo dolg čas po nagajivki ? Pojdem, a pozneje. Sedaj še ne morem, saj veš, Zlatka.“ „Dober sì, papa“, se je nasmejala Zlatka »in v tem nasmehu je bilo toliko otroške ljubezni in iskrenosti, da je Pavel Pavlovič stisnil hčerko na prsi in dejal ginjen: „Zlatka — Zlatka!“ Nekako čudno mu je postalo, ko je odšla Zlatka. V Opatijo! Kaj je v tej Opatiji, da se je nekaj zganilo v njem, kakor v skrivnostnem trepetu, rahlem sicer, tako rahlem, da: ' • (Dalje prih.) Ta predrznost policije, da je stopila na „(sveta aka-demična tla“, je izzvala velik odpor buršev. Takoj je bil1 rektor na licu mesta in je slovesno protestiral proti napadu policije, da tako varuje akademični u-gled in čast. Po petminutnem pretepu so se umaknili Lahi na ulico in odšli, prepevajoč laške pesmi, nemški buršl, katerih je bilo nad 300 (Italijanov niti' 100 ne), pa so proslavili švojo „zmago10/ s petjem: „Die Wacht am Rhein.“ Koliko koristi prinesejo takšni izbruhi mladinskega navdušenja;,, bo pokazala bodočnost., Mislimo namreč sodne obravnave proti aretiranim pretepačem . . . Naše prireditve. Laško. V sredo, dne 26. novembra, je priredila pri nas Zadružna zveza gospodarski tečaj, kateri je bil prav dobro obiskan. (Tečaj je otvoril imenom tukajšnje posojilnice in hranilnice gospod kaplan M. Sagaj. Predavali so gospodje živinorejski inštruktor Krištof, znani živinorejec župnik Rožnik ,in nadrevizor Vladimir Pušenjaki o živinoreji, svinjereji in o raznih perečih gospodarskih vprašanjih. Poslušalci so e na-nimanjem sledili predavanjem, izrazili željo, da se kmalu kak podoben tečaj priredi in obljubili, da bodo v bodoče delali na to, da bo udeležba! še obilnejša. Rajhenburg. V četrtek, dne 27. novembra, se je vršil pri nas gospodarski tečaj, kateri pa je bil slabo obiskan. Ne vemo, kaj je vzrok, .želimo pa/, da se v bodoče ljudstvo bolj zanima za take prireditve, ker ni častno za našo laro, da so bili povsod drugod ti tečaji zelo dobro obiskani, pri nas pa je bila udeležba zeìo slaba. Govorila ,sta gospod župnik Rožnik in nadrevizor Vladimir Pušenjak, tretji govornik je bil vsled živinorejskega shoda v Grosupljem zadržan. - Dobova. Kakor vsako leto, tako se je tudi letos okrožni zadružni shod za Posavje, ki se je vršil v nedeljo, dne 30. novembra, pri nas, prav dobro obnesel. Zadružni shod je otvoril in ga vodil g. ekonom Cerjak iz : Rajhenburga. Gospod nadrevizor (Vladimir Pušenjak iz Maribora nam je podal razna navodila za po-■ slovanje in se je po predavanju razvila prav živahna debata. V debati se je od več govornikov razpravljalo glede obrestne mere. To vprašanje je za Posavje zelo pereče, ker so v okraju liberalni denarni zavodi, ki zabtevajoo 7%’%, da celo !8% obresti za posojila. Nadalje je predaval gospod Pušenjak o delu za ljudski blagor. Prihodnji okrožni shod se bode vršil v Sevnici. Politični pregled. Državni zbor. Pravosodni odsek. V seji dne 26, novembra je v debati o aferi Ertl — šlo se je zal grajo (Hochenburgerfa — govoril poslanec dr. Benkovič id izjavil približno sledeče : Kršenje sodniške neodvisnosti, tedaj državnih osnovnih zakonov, v slučaju Ertl je eklatantnoj predlagana nezaupnica je utemeljena ip (dovolj mila. če se uvažuje, da je krivec v polpreteklem Času zoper tedanjo vlado predlagal celo obtožbo radi namišljenega kršenja državnih osnovnih zakonov. Go-' vornik vidi v ministrovem ukazu pozivanje k razre-dnji justici v prid vojaštva. Nevarnost tiči v tem, da se s takimi nastopi zaupanje ljudstva v pravosodst-vo mora v temeljih omajati. .Obsojati je posebno še strankarsko justico, ki marsikje bujno cvete pod sedanjim justičnim šefom, bodisiT v narodno-politični, ali strankarsko-politični smeri. Pri nas justična u-prava izčrpava vse administrativne pripomočke, da tako posredno vpliva na pravosodje v prid favorizirane politične klike. Govornik se peča s tem,, kako se postopa pri sestavljanju senatov, nameščanju sodnikov po željah. Volksrata, pri kvalifikaciji, omenja kurze itd. Pravosodstvo je predmet najgrše baranti-je; kdor menja svoje mišljenje v smislu! po mestih vladajoče klike, ta doprinese s tem dokaz sposobnosti. >— Dr, Hochenburger se pri tem razburi in zakliče: „To morate dokazati!“ Govornik vpraša ministra,' ali I ne bere Inter-peljaoij in govorov Slovenskega kluba. Nato napada predsjednika! graške višje deželne sodnije Pitreicha radi njegove znane izjave o slovenskih sodnikih. iV-praša ministra, ali soglaša s tako izjavo, zakaj ne zavrne Pitreicha. Protestira zoper žaljenje slovenskih sodnikov s tega mesta. Zlakaj minister ni grajal Pitreicha, kakor je sodnika Ertla? Cpozarja, da se je ljudstva poliastilo globoko nezaupanje do justice; tudi iz nemškega tabora se čujejo taki glasovi. Noče pa generalizirati, ker je večina sodnikov dobra, pa škodljivce treba iztrebiti. Govornik se je pečal z vsebino nekaterih interpelacij in pozival ministra, da da zadovoljiva pojasnila; izjavlja, da bo glasoval za najstrožjo obsojo ministrovega umešavanja v pravosodstvo ; ta naj vrši svojo dolžnost ,v justični upravi , . . Hochenburger — grajan. V petek, dne 28. novembra, ’ je justični odsek končal razpravo o pranju dr. Hochenbhrgerja. Vsled nelojalnega in nekorektnega postopanja pdsekovega načelnika Waldnerja pri glasovanju je odsek glasoval o predlogu poslanca Štieinhausa, kot d prvem predlogu. Njegov predlog se glasi: „Justični odsek izraža mnenje, da je justični minister prekoračil mejo svoje službene nadzorovalne" pravice in pričakuje z vso gotovostjo, jđa se bode justični minister te svoje nadzorovalne pravice v bodoče posluževal tako, da bo izključen vsak dvom, kakor da bi se hotela justjična uprava (vmešavati v pravosodstvo.“ Načelnik je nato, ko je bil ta predlog soglasno sprejet, izjavil, i da ni mogoče^ glasovati o ostalih predlogih in o nezaupnici, kar je izzvalo med opozicijo živahen protest Poslanec dr. Renner je ostro kritiziral Ito postopanje, ki je je označil kot skrajno nekorektno, ker bi bil moral priti nai glasovanje najprej najostrejši predlog. Poslanec dr. Renner je izjavil, da opoziciji ne preostaja drugega, (kakor da spravi celo Hochenburgerjevo afero 1 pred plenumom zbornice zopet na dnevni red. Parlamentarni delovni načrt v tekočem tednu. V torek in sredo bo zbornica rešila zakon o o-sebno-dohodntnskem davku, nakar bo prekinila seje do dne 11, decembra, ker bo imel v item času zasedanje gališki deželni zbor. Avstrijska delegacija bo imela še le dne 10. t. m. svojo prvo plenarno sejo. Gel tekoči teden je torej določen za seje raznih odsekov in sicer bo v torek zboroval pododsek vojaškega odseka za vojaške dobave. (V sredo bo zboroval vojaški odsek in razpravljal o mornariškem kreditu, istočasno bo tudi zboroval finančni odsek, ki bo razpravljal o proračunu skupnega finančnega ministrstva ih skupnega najvišjiega računskega dvora. Delegacije. Razni odseki avstrijske delegacije delujejo že prav pridno. Vojaški odsek je sprejel v petkovi seji ordinarij in tudi ekstra-ordinarij za armado. V bosanskem odseku se je obravnaval bosanski ekspoze, ki ga je predložil državni finančni minister Bilinski. K predmetu 1 je govorilo več govornikov. Poslanec dr. Korošec je zahteval, da se pošta in brzojav v Bosni vzame vojaški upravi, katera je delala dosedaj redno z deficitom in ni dovolj poskrbela za razvoj tega prometa, tako da je Bosna in Hercegovina v tem oziru skoro na isti stopinji, kakor Turčija. Opozarja, kako moderna je*v tem oziru Bolgarija, ki prekaša celo večje evropske države. Glede bosanskih železnic izjavlja, da Bilinski z njimi zasleduje dva cilja, koristiti Mažarom in škodovati Dalmaciji. Jugosjovanski državni poslanci si bodo dobro premislili, ( preden bodo Bilinskemu dali priložnost, da izpelje svoje Črne nakane. Nato polemizira z dr. Baernreitherjem, ki misli, da bo Bosna zadovoljna, ako se ji da.v skupnem finančnem ministrstvu upravna komisija in se o bosanskih zadpvah zopet odločuje samo v delegacijah. Jugoslovani z Bosno vred žele novo ustavo, ki jim bo dala priložnost, da se v okvirju monarhije kulturno,. politično in gospodarsko okrepe. Vsa monarhija vre, ker se ji želja po ustavi noče izpolniti, ali pa samo s surogati. Vsi čakamo trenutka, da pride močna roka, katera nam izpolni to željo in reši Avstrijo. Hrvaško. Iz Zagreba poročajo: Frankovsko krilo -Stranke prava je na svojem zaupnjetm sestanku sklenilo kandidirati v vseh dosedanjih volilnih pkrajih, v milinovskih okrajih pa ne bo postavilo protikandidatov. ; Izda se tudi manifest na narod, da se glasuje za pravaške kandidate brez ozira, zato da se izključi borba gied obema kriloma. V hotelu „Royal“ so zborovali Milinovci. Prevladalo je mnenje, ki je proti medsebojni borbi pra-vašev. V principu so se glede tega /vsi zedinili, a stvarnega pa se ni .- nič sklenilo. Reklo sje je, da se bodo Milinovci ravnali po tem, kako se bodo vedli proti njim Frankovci. Glavni posvet Millnovcey se vrši dne 5- januarja. Stranka narodnega napredka (dr. Tomašičeva) je sklenila, da pri volitvah kot taka ne sodeluje. (Ta sklep je pred vsem pripisati grofu Pejačeviču. Dr. Tomašič je napadel barona Skerlecza, ker je maža-rone prezrl in se naslonil na koalicijo. Skerlecz je dejal, da je to moral storiti zato, ker mažaroni nimajo več kredita med narodom. Kandidirali bodo pa še poedinci te stranke na svojo roko in jih bo vlada podpirala, ako stopijo v njeno večino. Nekaj teh kandidatov je že znanih: podban Fodroczy v NuŠtru, grof Marko Pejačevič v Rumi, pl. Mihalovič v Vuki, baron Rajačič v Dalju. Baje bo vlada kandidirala v celih 54 okrajih take kandidate. Italija. Kakor smo že kratko poročali* / je bila ,V Četrtek, dne 271 novembra, nova italijanska zbornica o-tvorjena s prestolnim govorom ob navzočnosti kraljice in princev).. Kralj pozdravlja v prestolnem govoru ljudstvo, (zastopano na podlagi splošne volilne pravice. Italija si ’je pridobila sedaj kolonijo in priborila prostor v Sredozemskem morju. • Prestolni govor se bavi nato s pridobitvijo Libije. (Novi ljudski zastop bo moral gledati na socijalno ' zakonodajo v prid delavcem, na socijalno in delavsko ■ politiko, na poljedelstvo in industrijo. Posebno pozornost zahteva šolstvo. Reformirati bo treba državljanski zakonik, zlasti z ozirom na ženski spol, Izpremeniti ci-vi|no-pravdni red in trgovsko pravo. Posebno važno je razmerje med cerkvijo in državo.. O dogodkih na Balkanu pravi kralj, da upa, da bo vladal sedaj na Balkanu mir. Kralj konštatira, da Italija za vse veliko ; svoje delo ni potrebovala tujega kapitala.. Na Balkanu. Izseljevanje avstrijskih Srhov. Srbi in Hrvati iz Hrvaške, Slavonije, Bosne, Hercegovine in Dalmacije so se začeli j močno izseljevali v novozasedene srbske pokrajine. Med Srbi na Ggrskem se je napravila organizacija za ‘izseljevanje. Srbija pa baje teh priseljencev ne vidi kaj rada, dokler ni v novih pokrajinah vse urejeno 1 in zlasti, dokler ni dokazano, čigava so prosta zemljišča. Tildi bo skupščina _ Še le sklepala o pogojih za nakup zemljišč v novih srbskih pokrajinah. (Srbska vllada opozarja tudi na to, da živi v Srbiji sami in v Ameriki mnogo tisoč Srbov, ki, so jih Turki pregnali iz domovine in ki bodo dobili sedaj svoja zemljišča nazaj. Potem pridejo še le Srbi iz kraljevine na vrsto, in za njimi še le drugi. Bolgarska vlada hoče ustanoviti nove konzulate. Iz Sofije poročajo: Bolgarska vlada namerava ustanoviti v Skop-Iju in Bitolju 1 bolgarska konzulata. : Namera je naletela na odpor pri srbski vladi, ki pravi, da zasleduje ustanovitev iteh konzulatov samo namen ustvariti centre bolgarske propagande. Bolgarska namerava ustanoviti s . prihodnjim letom tudi konzulata v Se-resu in Solunu. Albanija. Belgrad, dne 29. novembra. Mednarodna komisija, ki določa severoHalbanske meje, se je sprla, in v Debru. ustavila delo. Zastopniki tripelentente izjavljajo, da se delovanja komisije ne bodo več udeležili, če ne obvelja njihovo naziranje glede meje v okolici Debra. Rumunija. Kralj je otvoril v petek, dne 28. novembra, s prestolnim govorom zbornico, v katerem se je spominjal zadnjih dogodkov na Balkanu in se zahvalil armadi, ki je častno izvršila svojo nalogo. Povdarjal je, da hoče Rumunija Čuvati mir in ji je hilo v to svrho veliko ležeče na tem, dai sklenejo mir tudi bne države, ki so se nahajale še v vojnem stanju, kar se je Rumuniji tudi posrečilo doseči. Prestolni (govor Še naglaša odkritosrčne prijateljske odnošaje Rumunije napram Avstriji. Odkritje oficirske zarote, v Sofiji. Iz Belgrada poročajo: Iz Sofije je došlo semkaj nujno poročilo, da je razkrila policija veliko oficirsko zaroto proti kralju Ferdinandu. Zarota je bila sklenjena takoj po odhodu kralja Ferdinanda iz Bolgarske. Zarotniki so hoteli kralja Ferdinanda, in njegovo rodbino prisiliti, da takoj zapusti za vedno Bolgarsko. Več oficirjev je bilo že aretiranih, a policija ne more izvedeti od njih nič natančnega. Ultimatum orijentalskih železuie v Sofiji. Belgrad, dne 29. novembra, V navzočnosti poslanika Jovanoviča'1 se je vršila včeraj seja ministrskega sveta, ki je razpravljal o pogajanjih z Avstrijo. Srbske kroge je zelo neprijetno dirnjlo dejstvo, da j/e družba orijentalskih železnic, pri katerih je glavna akcijonarka sedaj Avstrija, izročila Srbiji neke vrste ultimatum, v katerem se zahteva, da mora Srbija do gotovega roka izročiti vse orijentalske železnice družbi in povrniti vso Škodo tekom vojne. In družba je zagrozila tudi s diplomatičnimi represalijami. Srbski politični krogi silno obsojajo nestrpnost orijentalske družbe, ki grozi z diplomatičnimij represalijami že sedaj, ko se niso dotična pogajanja Še niti pričela. Osebna vest. Dne 27. oktobra t. 1. je obhajal naš prevzvišeni knezoškof 25. obletnico škofovskega posvečenja. Ta dan je občina St. Peter v Savinjski dolini imenovala ekscelenco za častnega občana in dne 27. novembra je prinesla deputacija šentpeters-kih občanov, obstoječa dz župana gospoda poslanca Terglava, dveh gospodov svetovalcev/( ter župnika častitega gospoda dr. Jančiča, knezo|šikofu lepo ča-, stno diplomo. Osebna vest. Okrožni zdravnik y Ormožu, gospod dr. (Josip Tavčar, prične ordinirati danes, dne 1. decembra. Iz poštne službe. Poštna aspirato tinja A. Sutter je imenovana za poštno oficijanjtinjo v Ptuju/. Zaspani dr. Kukovec. Lep poslanec je dr. Ku-kvec ! Niti predloga o meščanski in gospodinjski slovenski šoli Še do danes ne pozna! V Trbovljah je govoril, da se bosta te šoli plačali iz davka na žganje! Dr. Kukovec, ne spi toliko, - čitaj in uči se! Ge je postave zaspal,1 ko so se delale, bi jih vsaj sedaj moral prečitati! Napredovanje katoličanov M Združenih državah severoamerilških. Ö tem11 je,( poročal Škof dr. Glumvin iz (Natoli elz-Missisšippi, (povodom j obiska svoje domovine Irske sledeče: Statistika zadnjega ljudskega štetja v Združenih državah Severne Amerike navaja, da od 90 milijonov celokupnega prebivalstva Združenih držav 50 milijonov ljudi ne pripada prav nobeni veroizpovedi. Razun tega ni nič manj kakor 175 raznih 1 nazkolniških verskih družitev ' v Združenih državah. Katoličani v Združenih državah s svojimi .18 milijoni tvorijo enotno in najmočnejšo versko družbo-. Med tem, ko so imeli katoličani Združenih držav * za časa Washingtona 1 le enega škofa, 30 duhovnikov in 30.000 vernikov, je sedaj po 135 letih v Združenih državah vse drugače., Katoličani! imajo sedaj že 3 kardinale, 14 nadškofov, 100t Škofov in pa 17.800 duhovnikov. 'Za časa Washingtona je prišel na vsakih 121 prebivalcev Združenih držav ile 1 sam katoličan, a sedaj je razmerje 1:6.. JVjsako leto prestopi nad 140.000 oseb, ponajveč iz višjih krogov iz anglikanske • cerkve h katoliški cerkvi. Razvoj katoliške cerkve v. Združenih državah je tedaj zelo razveseljiv. Požrtvovalni dr. Kukovee. I Iz Šoštanja nam pišejo : pr. Kukovec popravlja, ! tia je intabulacija 100.000 K na dunajsko hišo 1 stala le nekaj malega. Informirali smo se v neki odvetniški pisarni in izvedeli, da znaša kolek na dolžno pismo pri 100.00,0! K okrog 300 K, pristojbina za vknjižbo ( pa nad 600 K, odvetnik pa lahko po tarifu za svoje delo računa nad 100 K. ,Gospod dr. Kukovec, povejte), ali so to malenkosti, povejte, kateri odvetnik je (vknjižbo izvršil in koliko je sam računal. iClani bomo na občnem zboru zahtevali, da povrne posojilnici izdatke oni, ki jih je povzročil. (Zdaj pa sodite, koliko so vredni popravki dr. Kukovca, katere se v „(Narodu“1 hvali. Op. ur.) Društvo sv. Marte. Iz Gradca se nam javlja: Društvo sv. Marte ni dolgovalo za vina v svoji krčmi in tudi ne za druge gostilniške potrebščine, ker je vse to plačevalo redno in sproti. Da je pa primorano ustaviti plačila, ' je kriva previsoka obrestna mera vknjiženih dolgov. Toliko na notico v „Straži“ štev. 134. (Posneli smo jo po drugih listih. Opomba uredništva.) Nesreča pri vojakih. Pri gorski artileriji v Trbižu je dne 13. novembra labil konj mladeniča v najlepši dobi svojega življenja, vojaka Janeza Agre-ža iz Globokega na Spodnjem Štajerskem. Komaj je pred dobrim mesecem zapustil svojo domovino, ter prišel pod zastavo presvetlega cesarja,) že je našel na tujem prezgodnji grob. Njegov veličastni pogreb se je vršil dne 15. novembra ob obilni (udeležbi so-tovarišev in častnikov. DragiI (tovariš!'' Izročili smo tvoje truplo materi zemlji, kamor bodemo enkrat vsi brez izjeme prišli. Kličemo ti: Na svidenje nad Zvezdami! Bodi ti lahka zemljica na tujem! Za Slovensko Stražo. 2000 obrabljenih poštnih znamk pošiljajo Slovenski Straži: Gretica Krajnčič,, Franca in (Trezika Jerič iz Skal pri (Velenju. Hvala lepa! i ¥ boju zoper jetiko priporočajo odlični zdravniki že celih 20 let pljuča krepilni sirdlin |„,Roche“, ki vrbuja tek in naraščanfe moči. Umevno, da se pa tudi to zdravilno sredstvo kaj rado ponareja. Kdor tedaj zahteva v lekarni sirolin [„Roche“, naj strogo pazi na to, da ne dobi kaj drugega, kajti to je pri zdravljenju bolnih dihalnih organov zelo velike važnosti. v Štajersko* Maribor. Dramatično društvo (v Mariboru sklicuje v smislu sklepa sestanka dramatičnih društev) v Mariboru dne 1. novembra t. 1. na soboto dne 6. decembra, ob 7. uri zvečer, ‘v Ljubljano, hotel „(Ilirija“, po § 2 dr. p., zaupni- sestaineki delegatov. 'Nar men tega sestanka je, obdelati dnevni red obč. zbora Zveze dramatičnih društev, ki se vrši v nedeljo, dne 7. grudna, ter vse potrebne* ukreniti, da se le-ta gladko izvrši. Ker pridejo na razgovor jako važne zadeve, prosimo, da se odposlanci posameznih drušr lev tega sestanka zanesljivo udeleže, ne glede na to, ali so dobili vabila ali ne. Maribor. (Slovensko gledališče.) Na Miklavževo nedeljo, dne 7. t. m., točno ob 4. uri popoldne, se vprizori vsestransko zanimiva), ! za otroke in za odrasle jako zabavna romantična ’ igra „pogumni krojaček“, katero je poslovenil O. Zupančič. Predstava se vrši v štirih slikah: 1. slika: Krojač (Trska in njegov sin. 2. slika: Kraljevič ,iz devete dežele. 3. slika: Ali in Murfi. 4. slika: Fridoli;nČek, dobri sinček. Sodeluje orkester Glasbenega društva. Neposredno po predstavi nastopi Miklavž s sijajnim spremstvom angeljev, parkljev, Luciferja, Belcebuba itd. Nato sledi obdarovanje. Cenjeni star.iši so na-prošeni, da pridržijo otročiče na svojih prostorih,!. V mali dvorani bo zatem kratka zabava s plesom, kakor zadnjič. Predprodaja vstopnic pri g. Weixlu na Glavnem trgu Štev. 22. Darila pravočasno oddati! Maribor. Dramatično društvo Iv Mariboru priredi veliki planinski ples z vojaško (godbo pešpolka štev. 7 dne 1. (2. je svečnica) svečana 1914 jv velikih dvoranah Narodnega doma v Mariboru., ha kar ' se že danes opozarja slavno občinstvo in narodna društva’1 M blagovolijo se nato ozirati glede svojih nameravanih prireditev. Maribor. V petek, dne 28. novembra, je praznoval 251et,nico svoje poroke gospod profesor Jakob Marin. 'Srebrna poročenca sta Še čvrsta in bosta doživela najmanj še zlato. Studenci pri Mariboru. (Prijet tat koles.) Oro-žništvo v Studencih pri Mariboru je te dni aretiralo 201etnega, v Loko pri Mariboru pristojnega, opetovano predkaznovanega hlapca Karola Pristovnika, ker je na sumu, da je dne 24» novembra t. 1. ukradel kolo poštnemu slugi Martinu Fuchsu, v trenutku, ko ga je ta pustil pred neko hišo v Perkotovi ulici,in se podal v omenjeno hišo. Aretovanega so izročili tukajšnji okrožni sodniji. , Ukradeno' kolo je baje Pristovnik); prodal nekemu Planincu v Račjem za 20 K. Studenci (Občinske volitve.) Občinske volitve so končane. V drugem in v prvem razredu je, kakor je bilo pričakovati, zmagala nemškutarska lista» Naši kandidati v drugem razredu so dobili 15 do 19 glasov. Prevelika mlačnost na slovenski in brezpri-merna (agitacija in terorizem na nemškutarski strani sta pripomogli studenškim posilinemcem do zmage. Tezno pri Mariboru. (Nova orožniška postaja.) S 1. decembrom je dobilo Tezno pri Maijiboru novo orožniško postajo s tremi možmi. Ljutomer. ’(Nova telefonska centrala.) V kratkem bo dobil tudi naš trg novo telefonsko centralo, ki bo imela tudi z Gradcem direktno zvezo. Ljutomer. Znani liberalni nadučitelj in uradnik slavnega spomina iz Sv. Lenarta blatita v „Nar. Listu“ (Komarovem Mihaleku) haše pristaše na nečuven način. Odgovor bodo dali 'gospodje Rezman, Lovrec, Rajh Jakob, Novak, in napredne, dame stem, da bodo v bodoče še z večjim navdušenjem delovali v naših organizacijah, naj bo (to našim liberalcem prav ali ne. Hoče. Malo kaj novega se zgodi pri nas, a še vendar tu in tam kaj zanimivega» Bližajo se občinske volitve in treba se bo pošteno oprijeti dela. Mi rečemo pošteno, ker drugi že sedaj delajo na Čuden način. , Največjo vlogo pa igra naš ljubi Paulek. In težko ga je že več poznati. 'Oči obrača proti nebu,, z rokami pa maha po zraku, kakor bi, no, muhe preganjal. Ljubi Paulek, muhe so se že poskrile; saj vemo, kakšne muhe ti hodijo po glavi. Le dobro se „ahtaj“, da te ne bo katera pičila. (Pa nekaj ti vendar hočemo nasvetovati prav po prijateljsko: Ne govori toliko, ker neresnica ima kratke noge, tako kratke, kakor ima zajček rep. Pusti našo posojilnico čisto pri miru, ona je dobro založena Sin se ni bah, da bi na sušici umrla, Kaj pa vaša? He, he, se za-stopimo, ne? Pri nas ni treba čakati tri jtedne — zastonj. Ljubi Paulek, povemo ti prav odločno: enkrat Še .razširjaj grde neresnice o poso]il(ilici, no in potem se vidimo pri zeleni mizi. Gospod Novak in naša posojilnica ne bosta streputala tako hitro! Prav tiho ti na uho povemo, da ima sodnija besedo, kadar se gre za hujskanje na bojkotiranje kakšnega podjetja. Torej pamet, ona je draga kakor žamet! Slov. Bistrica. Okrožni zadružni shod za oba okraja Konjice in Slov. Bistrica 1 se vrši v nedeljo, dne 7. decembra!, v hotelu „(Avstrija“ v Slov. Bistrici. Začetek ob 3, uri popoldne. Griže. „Narodni List“ od dne 27. nov. prinaša ogaben in falotovsk dopis iz Griž pri Celju, v katerem se infamno sramoti naše poslance, duhovščino in zlasti tudi dr. Korošca. Vprašamo javno gospoda nadučitelja Černeta, če ve, kdo je dopisnik te umazanosti. Vprašamo pa ga tudi, Če je voljan, poizvedeti v krogu svojih stanovskih tovarišev, ako kaj vedo za dopisnika? Pričakujemo za trdno odgovor, če ne, bomo vedeli, pri Čem da smo. Celje. (Deželni šolski svet zna.) Poslopje gimnazije v Celju, katero 'je z vrtom vred sigurno vredno najmanj 70.000 do 80.000 K, so menjali z našim mestom za stavbišče nove gimnazije, ki je vredno le 50.000 K in ne več. ,Seveda so v pogodbi rekli, da je oboje enake vrednosti 50.000 K, kar pa ni drugega, kakor pesek v oči. Na vse načine je pač treba pomagati zafuranemu nemštvu. Zavodnje. Na praznik, dne 8. decembra, po poznem sv. opravilu, bo predaval,v cerkveni hiši c. kr. višji okrajni živinozdravnik gospod Fr. Pirnat o umni govedo- in svinjereji. Gospodarji in gospodinje, tudi iz sosednih krajev, pridjjte ' k zanimivemu predavanju! Buče. ¥ četrtek, dne 4. decembra, se zberejo zastopniki vseh posojilnic kozjanskega okraja pri nas. Začetek ob 2. uri popoldne. Ormož. (Skandalozne razmere na nemški šoli.) 'Ormoška nemška šola, katero obiskujejo (ponajveč o-troci slovenskih starišev, ni samo mučilnica in po-nemčevalnica 1 za otroke- slovenske narodnosti, temveč tudi pozorišče ' nezaslišanega 1 izzivanja tukajšnjih Slovencev. Evo slučajev: Prejšnji (gospod kaplan je podaril pevnim slovenskim učencem slovenski katekizem, iz katerega so se otroci res z veseljem u-čili, ker so ga razumeli. Prigodi pa se, (da prinesejo otroci katekizem med druge šolske knjige pomešanega v Šolo. To izve šolsko vodstvo, pobere katekizme šolarjem in jih pošlje na vodstvo okoliške slovenske šole, da tako odstrani nevarnost, ki je pretila od slovenskega katekizma otrokom in nemški Šoli. Ako bi si kaj takega 'dfvolilo na primer i vodstvo slovenske šole, bi nemški časniki takoj kričali v svet o veleizdajstvu slovenskega učiteljstva. Nemški narodni svet pa bi žrtvoval vse svoje ■ duševne in telesne moči v pomoč svojim bratom na ogroženem ozemlju. Drugo-krat se pogovarjajo otroci pred šolo v 'jeziku, katerega znajo, namreč v slovenskem. Pa stopi znani gospodi med otroke in jih nahruli: „Schämts euch gar nicht, windisch zu sprechen ! “ (se li ne sramujete, govoriti slovenski. Ce bi si dovolil slovenski uradnik ali pa učitelj, kaj sličnega napram nemški deci, smo lahko prepričani, da ga) spravijo Nemci ob — kruh. Nemcem pa tako postopanje ni samo dovoljeno, tem- več zanje je celo častno, pokazati Slovencem javno, kdo je na slovenski zemlji gospodar. : 'Zopet drugo-krat nahruli -, otroke, ker so se slovensko pogovarjali, možTrgovec, ki je od slovenskega denarja v Ormožu obogatel. Ali se naj potem /čudimo, če tako vzgojeni otroci nemške šole kažejo povsod sovraštvo napram otrokom, .ki zahajajo v slovensko šolo? Prigodi se dan na dan, da dečki iz nemške šole psujejo otroke slovenske šole z „weiss-blau-rot, windische Krot“, z „windische Fratzen“ itd., mečejo kamenje za njimi, jim (zastavljajo pot v Šolo in jih med pojtjo tepejo. Po Ormožu pozdravljajo otroci nemške Šole z „Grüss Gott!“, izven mesta pa sploh ne pozdravljajo več, ker pozdravljati v slovenskem jeziku jih nikdo ne uči, a nemški pozdrav pa se otrokom samim ne vidi primeren napram ljudem, ki nemškega jezika ne razumejo.. Namen šole je, vzgojevati. jn izobraževati otroke v verskem in narodnem duhu v udane in poštene državljane, ne pa v očite sovražnike kake druge narodnosti. Gospodje okrog nemške Šole, le tako naprej, bo vas ljudstvo vsaj spoznalo. Z vašim početjem odpirate našim ljudem oči. To pa vedite, da samim sebi v škodo! Petrovče. Liberalci so pokazali, svojo jezo nad porazom pri občinskih (volitvah na strašno moder način. Namigujejo nekaj na železno blagajno. (Zlani-miva bo postala stvar še le, ko bomo razkrili, kakšne namene \§o imeli liberalci v Petrovčah in v/Žalcu z našo občino. Da hoče tudi v Petrovčah igrati prvo vlogo žalski veleposestnik Eduard Kukec, (kdo se bo temu čudil? Veleposestniki pa seveda potrebur jejo železne blagajne, da shranjujejo tam svoje milijone. Kakor se spodobi v vojski, da /godijo prostake oficirji, enako je upeljano tudi pri naših naprednih. Napredno vojsko v Petrovčah) ' je vodil Eduard Kukec. On je naredil načrte, razdelil vojni plen, ki so ga mislili napraviti, trebalo je še samo zmage. Po dobljeni zmagi bi letel najprej Koren iz županskega stolca, katerega bi zasedel kakšen Eduardov „un-terofieir.“ Za Korenom bi moral iti (tajnik GorŠtek, da bi naredil prostor žalskemu Mikušu in tako bi z Mikuševo glavo mislili vsi ljudje od Sv. Jederti v Gotovljah noter do Celja. Primaruha, to M pa bilo nekaj ! In liberalci so na bodočo zmago hrabro pili in junaško k..........okrog Santlovega kozolca, ,ki bo o priliki razodel skrivnosti, ki so se godile krog njega in pod njim. A sreča je tukaj zapustila liberalce. Zmagali so. naši ljudje kljub „(frajpiru“ in pa kljub vsemu letanju liberalnih ive;lmož in študentov in tako tudi z delitvijo plena ni bilo nič. Koren je o-stal župan, Goršek pa tajpik v veliko jezo liberalcev. Eduard Kukec bo še tudi zanaprej upravljal v najbolj temnem kotu Savinjske doline veleposestva svoje gospe in gospod Mikuš bo * moral biti zadovoljen z Žalcem. Petrovčam so pa jasno dovolj ‘pokazali, da ne potrebujejo žalskih liberalnih jerobov. Kozje. (Ponarejeni petkronski novci.) Dne 21. novembra je izročil prevžitkar Jurij Cepin Iz Ga-stinc tukajšnjemu poštnemu uradu neki znesek. Med drugimi novci je bila tudi neka ponarejena petkron-ska petača. Cepin je prejel denar od nekega Hrvata in ni vedel, da je falzifikat. Novec je naravnost izr vrstno kovan, brez vsake hibe, po vzorcu ogrskega petkronskega novca in se ‘razločuje , od pristnega le v tem, da nima tiste teže, kakor pristtni in tudi barva je > nekoliko bolj medla. Falzifikat je napravljen iz svinca in cinka. Pozor pred ponarejevalci! Šoštanj. (Iz zapora pobegnil.) 'Zlapori šoštanj-ske sodnije so shranjevali | nekega zrelega ptička cigana Viljema Raka, ki ima na svoji grbi ' že prav mnogo vlomov. Dne 20. novembra t. 1. se mu je pa posrečilo, da je pobegnil iz zapora. Do sedaj ga še niso mogli dobiti. Bržčas se je pridružil kakšni ciganski tolpi, ki se klati kje po Štajerskem. Primorsko. Velike tatvine pri avstrijskem Lloydu. Iz Trsta: Že dalje časa sem so se razne avstrijske tvrdke pritoževale pri Lloydu, da so bile razne njihove pošiljatve odprte in da je manjkalo blago. Tie pritožbe so prihajale vedno bolj pog'ostoma, a vzlic največji pažnji so tatovi brez prenehanja nadaljevali s svojim delom, ne da bi jim mogli priti na sled. Pred par dnevi pa je opazil ključar Mihael Bajt, da ' so nalagali na Lloydov parnik „(Helouan“.' velik zaboj za strežnika na tem parniku, nekega Armanda Pre-movitza. To je obudilo v ključarju sum in naznanil je stvar svojim predstojnikom pri Ll'oydu. Poizvedovanje je prevzel nato policijski kontrolni (inšpektor Titz, ki je dognal, da je bilo v lHoydovem hangarju, v Špedicijskem oddelku v stari prosti luki, odpr’ tih vleč pošiljatev. Nekaj zabojev je bilo celo popolnoma izpraznjenih. Zaboj, ki so ga naložili na „Helouan“', so seveda zaplenili in so našli v njem sam© zimske suknje, vredne okrog 1000 K- Ukradene so bile v imenovanem hangarju. Strežnik Premovitz je bil aretiran. Končno se je dognalo, da sta bila glavna tatova skladiščnika v imenovanem hangarju, 48)-letni Rihard Bidoli in 401etni Gvidon Gasparo. Aretiran je bil potem tudi 461etni težak Anton Sorn, M je bil poleg Premovitza glavni pomagač. Bidoli je imel v najem sobo v ulici Enea (Silvio Piccolomini, kamor so spravljali ukradeno blago. Ko so prišli pa preiskavat, so našli v /tej sobi velik kovček, poln u-kradenih stvari. Kolikor se je moglo dognati doslej, so tatovi napravili Lloydu fekode;več IfsoČl kron. Policija še nadaljuje preiskavo. ; Loterijske Številke. Gradec 26. novembra 1913 39 16 84 51 28 Line 29 novembra 1913 59 46 11 8 36 H Ker se nagiba sezona h koncu O opozarjam cenjeno občinstvo na nečuveno nizke cene vseh poletnih obuval, posebno sandal in platne« nih Čevljev» — Naj nihče ne zamudi ugodni prilike. Naročila od zunaj se izvrše točno in poceni STEFAN STRAŠEK prva največja zaloga obuval v CeljU, Schmidgasse štev. 3. Belilnica voska, obrt medu in voščenin FS Cvilak, Slov. Bistrica se priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu. Zaloga kapljenega in precejenega medu, medice in medenjakov. Zaloga rumenega in obledenega voska, voščenih sveč, voščenih svitkov, stearino-vih, cerkvenih in namiznih sveč v vsaki velikosti. 94 Franto Duchek svečar in medičar v Mariboru Viktringhof ulica priporoča veleč, duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnih sveč, kot voščenih, namiznih in mili sveč ter voščenk. Postrežba točna! Nizke cene! ’ IVAN TEMERL stavbeni in strojni ključavničar, Maribor» Brunngasse 6, tik hotela „Mohr“, prevzame montiranja vsake vrste, ter popravila parnih strojev, parnih napeljav, sesalnih napeljav, brizgaln vsake vrste, trugarska dela iz železa in kovine. 97 Točna postrežba. Strokovna izpeljava StPGlOVOCiOV po najnižjih cenah. Cementila dela kot cevi, plošče za tlakovanje, stopnice, korita, mejnike, sobe za piote, cevi za kanale in draga dela iz betona izvršuje točno in po nizki ceni. Ford. Rogač, Maribor zaloga betonskega, cementnega in stavbenega materijala Fabriksgasse 17 (biizn frančišk, cerkve). Telefon št 188. Velika narodna trgovina Ks£2!Vanič,Celie Narodni dom priporoča bogato zalogo Manufakturnoga In modnega blaga, posebno kras- _ no (novosti za ženske in C iioške obleke po zelo * znižani ceni ! Dstanki pod lastno ceno Postrežba točna in solidna 1 Vzorci na razpolago Karol Tratnik se priporoča kot Specialist v izdelovanju cerkvenega orodja in cerkvene posode, kot monitranc, kelihov itd. Maribor, Pf arrhof ■ gasse 3. “■ Franc Pleteršek W~\ Maribor sgr ZalOOS cesta 10. POhlStva Bogata zaloga poliranega, medlo poliranega pohištva iz trdega in mehkega lesa za spalnice, obednice, za kuhinjsko pohištvo, zaloga divanov, podštavk, žimnic, stolov in ogledal, otročjih postelj iz železa po zelo nizkih cenah. 83i Demetrij Glumač Glav. delavnica: bakrar Podružnica : Maribor, Ptuj, Kasarnska ulica 9 Sarnitzgasse 11 se priporoča za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, kot montiranje parnih kotlov sa parne stroje barvarnic, belilnie, tovarn za nsnje in sveče, za parne in vodovodne naprava v bakru in železu. Periini kotli in kotli za žganje vedno v zalogi. Peronospora brizgalnico lastnega izdelka Kupujem po najvišji ceni staro kovino, baker, medenino in cin. Popravila vsake vrste toočno in zelo po ceni. 98 Josip Brandi, izdelovatelj orgel v Mariboru, o. Dr. izdeluje cerkvene orgle v vsaki velikosti zelo solidno delo. — Prevzame uglasbo, popravilo in prestav bo starih orgel. - Izdeluje harmonije najboljše kakovosti evropskega in amerikanskega sistema za cerkve, šole in zasebno rabo po nizki ceni. Transponirharmonista z 28 akordi. Proračuni in katalogi brezplačno in poštnine prosto. naicenejši klobuki se dobijo samo pri Ft Piacotta : Pini Minoritski trg 4. Nasproti slovenski cerkvi. — Popravila točna. Solidna postrežba. 95 Štajerske slivovko tropinovec, brinjevec, vse vrste likerjev ter * medicinalna žganja in sicer štajerski konjak,, borovničevec, vinsko I/|SLI11SC žganje, žganje iz šipkovih jagod priporoča ^ edina žganjarna v Celju R. Diehl. SÄ-jewböB*»**.'* «srwrara Spodnještajerska ljudska pasi ! linica v Mariboru ss.-"» ss» -ar IL- se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: nav*di« K> 4 V. %, proti trimesečni odpovedi po 4 */.%• Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsace&* 'Ä Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ue da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so pošt. hran. poioi. (97.078) na razpolago. Rentni davek plača poBojilnioa sama. Posojila SBdtfjEjD 1?"T„ in sicer: na vknjižbo proti pnpilarni varnosti po 5%i na vknjižbo sploh po 5'/*%, na vknjižbo in poroštvo po 5*/i% in na osebni kredit po 6%- Nadalje izposojnje na zastavo vrednostnih» papiijev. Dolgove pri drngih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. Uradne ure so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. nre dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar. BaBaBaBagseBBgagBeaBBeagaBasBBa&aaaBaaBaagaBaBaeBBaBa St dajejo «mica ima mm ta razpolaga damate hranilni nabiralnik Stolna ulica Štev. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkviiol. registrai, zadruga 9 lastni hiši Ljudska hranilnica in posojilnica 9 Celju obrestuje hranilne a / (Hotel „Pri belem solu“} v Celju, Graška cesta štev. S vloge po smb~V/ —----------------------------prvo nadstropje —------— od dne vloge do dne vzdiga počenši s 1. jinuarjeni 1013. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža.“ Odgovorni urednik: L. KEMPERLE. Tisk tiskamo sv. Cirila v Mariboru.