Ameriška Domovi ima
‘JSUS/M E W €>% 111— HO IW1 E'
NO. 15
AMCRICAN IN,SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND, CHIO, MONDAY MORNING, JANUARY 23, 1961
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
ŠTEV. LX — VOL. LX
Hroščev zahteva več svojih v uradih ZN
Število uradnikov za posamezne države določajo na temelju odstotka prispevka k proračunu Z. N.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. ■—Kremlj je sporočil generalnemu tajništvu ZN, da zahteva večjo udeležbo pri urad-ništvu ZN. Tam je bila do sedaj navada, da je vsaka narodnost dobila približno toliko uradnikov, kolikor je znašal odstotno njen prispevek k proračunu ZN. Vsaka država-je predlagala vrsto svojih kandidatov, tajništvo ZN pa je izbiralo iznied njih tiste, ki so imeli najboljše kvalifikacije.
Moskva je sedaj naračunala, da bo tekom tega in prihodnjega leta treba zasesti v ZN °koli 350 mest. Zahteva zase 50- mest, kar bi odgovarjalo njeni kvoti. Po vrhu pa hoče še dve vodilni poziciji; misli na dva podtajnika. Dosedaj je imela ZSSR enega podtajnika, Amerika pa tri.
R u s k i kvoti je težko ugovarjati v načelu, toda delitev uradniških mest po kvotah dejansko onejnogočuje nastavljanje državljanov tistih držav, ki skoraj ničesar ne prispevajo k poračunu, to so v slavnem gospodarsko zaostalo države, posebno tiste v Aziji in Afriki. Največja težav« J6 v izbiri med kandidati. Države predlagajo navadno zelo malo kandidatov s primerno kvalifikacijo; čim manj imajo kandidatje kvalifikacije, tem več protekcije uživajo. Zato tudi uradništvo ZN ni na strokovni višini, kot bi moralo biti.
Ruski predlog bo sprožil celo vrsto vprašanj, ki bodo uni-mla mnogo kompromisov, ki ^0 veljali do sedaj in ki lahko izzovejo krizo v uradniškem sestavu. Mnogo dobrih uradnikov bo namreč šlo v druge službe, ako bodo videli, da Rm narodne kvote ne dajo PNlike za hitro napredovanje
v službi.
—----o-----
Kennedyevi starši na inavguraciji
Washington, d. c. —
Rennedyev oče se je načrtno Izogibal vsakbmu skupnemu Javnemu nastopu s svojim si-k°m, kakor hitro je sin začel arnipanjo, ki ga je pripeljala v Belo hišo. Kennedyeva mat* Je P'0 sne mala moža. Za inavguracijo sta napravila izjemo; °ba sta se je udeležila.
Tako smo doživeli redek tuirner, da ima predsednik starše še žive. Zadnjikrat je 110 tako, ko je postal predhodnik general Grant. To pa je Zo dolgo od tega. Razven Ken-^odya in Granta ni imel take Sleče še noben ameriški pred-
Sedniik.
------o----—
Kuverte v poštne namene s° v raibi že preko sto let.
iOtDWAVfc
Vremenski prerok N pravi:
Oblačno in hladno. Najvišja
cmperatura 18, naj nižja 5. .
Novi grobovi
Ursula Snyder
Po dolgi bolezni je preminula Ursula Snyder, roj. Jurca, stara 75 let, stanujoča na 1237 E. 172 St. Bila je vdova, soprog Matt je umrl leta 1953. Tukaj zapušča sinova Ernesta, Laddia, v Cincinnati, O., hčer Emmo Stran-car, 3 vnuke, brata Johna, sestri Antonio Truden in Johanne Homovec in druge sorodnike. Sin William je umrl leta 1943. Rojena je bil v vasi Jezero pri Cerknici, kjer zapušča brata Jožeta. Tukaj je bivala 55 let. Bila je članica Društva Cerkniško jezero št. 59 SDZ ter Krožka št. 1 Prog. Sllov. Pogreb bo jutri zjutraj ob 8:15 iz Jos. Žele in Sinovi polgireb. zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebo-vzete ob devetih, nato na Ali Soul’s pokopališče.
Josephine Godec
Po težki bolezni je preminula v Euclid Glenville bolnici Josephine Godec, roj. Gimple, stanujoča na 754 Hemlock Drive, Euclid, O. Bila je vdova, soprog Joseph je umrl pred 11 leti. Tukaj zapušča otroke Helen Clip-ston, Josephino Petrello, Anno Liccardi, A n t h o n y a, Franka Augustine, Victorio Lehman, 8 vnukov, 5 pravnukov, sestro Anno Augustine in druge sorodnike. Rojena je bila v vasi Dr-gaja Sila pri Novem mestu. Bila je članica Društva Napredne Slovenke št. 137 SNPJ in Društva Coli. Slovenke št. 22 SDZ. Pogreb bo jutri zjutraj ob devetih iz J os. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Sv. Williama ob desetih, nato na Kalvarijo.
Martin F. Grimsic
Po kratki bolezni je umrl v petek ponoči 74 let stari Martin Grimsic s 617 E. 123 St., doma v Iški vasi pri Igu pod Ljubljano, kjer je zapustil brata Franceta in sestro Marijo. Od tam je odšel v Ameriko 1. 1911. Zaposlen je bil pri Magic Chef Stove Co. preko 41 let. Zapustil je ženo Pavlino, roj. Sfeblaj, preje por. Kramer, sina Franka in 6 vnukov ter vnukinj. Pokojni je bil član Podr. št. 6 SMZ, Woodman of the World in Jugoslav Camp. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb. zavoda na E. 62 St. jutri zj. ob 8:30 v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes popoldne od dveh do petih in zvečer od sedmih do desetih.
Frances Cimperman
V petek zjutraj je doma umrla Mrs. Frances 'Cimperman, roj. Kraševec, po domače Pavlova, s 6307 Carl Ave. Stara je bila 80 let in rojena v fari Velike Lašče, od koder je prišla pred 57 leti. Tukaj zapušča moža Franka, doma iz vasi Polzelo, fara Velike Lašče, hčere Mrs. Frances Cimperman, Mrs. Mary Finley, Mrs. Esther Dule, sinove Franka, Edwarda, Alberta, 14 vnukov in 5 pravnukov. Bila je članica Društva Marija Magdalena št. 162 KSKJ, Podr. št. 25 SŽZ, Catholic Knights of Ohio št. 139, Srca Marije (Staro) in Oltarnega društva pri Sv. Vidu. Pogreb bo danes zjutraj ob 9:30 iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na Kalvarijo.
-----o-----
Cedar Point bo obnovljen
CLEVELAND, O. — Znano zabavišče in letovišče Cedar Point pri Sandusky v Ohio nameravajo v bližnji bodočnosti preurediti tako, da bo zopet
Kraljica Elizabeta II. na Gandijevem grobu
Tekom uradnega obiska v Indiji je angleška kraljica E-ližabeta položila na Gandijev grob venec beliih vrtnic.
NEW DELHI, Ind. — Angleška kraljica Elizabeta II. in njen soprog Filip sta se pripeljala sem na uradni obisk. Na letališču sta jiu sprejel predsednik republike Prasad in predsednik vlade Nehru.
Kraljevska gosta bosta o-stala v Indiji, Pakistanu in Nepalu šest tednov, obiskala bosta najrazličnejše predele in mesta omenjenih držav. Ko sta se kraljica in njen mož vozila z letališča v New Delhi, ju je pozdravljala ob poti ogromna množica. Policija jo je cenila na okoli milijon ljudi, skoraj toliko kot ob priložnosti Eisenhowerjevega obiska pred Božičem 1959.
-----o-----
Djilaš na svobodi
BEOGRAD, FLRJ. — Koncem preteklega tedna je bil po štirih letih zapora izpuščen na svobodo nekdanji ožji sodelavec Josipa Broza-Tita med revolucijo in v letih po njej. L. 1956 je bil obsojen zaradi kritike razmer v Komunistični partiji in vladi na 10 let zapora.
dekletTstrajkajo
Zahtevajo, da jih domači fantje ne zapostavljajo za tujkami.
RIO DE JANEIRO, Braz,— Dekleta v univerzitetnem mestu Ferro štrajkajo proti domačim fantom, ker se ti za nje med letom, ko je v mestu veliko študentk, premalo zanimajo.
Dekleta izjavljajo, da nočejo biti več nadomestilo v času počitnic, ko dijakinje mesto zapuste. Hočejo popolno enakopravnost, ali pa ne bodo hodile s fanti.
štrajk je brez dvoma prav primeren za predpustni čas, ko Se svet spomni nešteto neumnosti.
Truman doživel na inavguraciji svoje vrste zadoščenje
WASHINGTON, D. C. — Bivši predsednik Truman je Joživel na dan inavguracije svoje vrste zadoščenje! Po slavnosti na Kapitelu se je peljal pred Belo hišo in opazoval s slavnostne tribune običajno inavguracijsko parado. Po paradi ga je pa Kennedy povabil, naj gre z vso svojo družino v Belo hišo.
Povabilu se je odzvala vsa Trumanova družina: žena, hči in zet. Truman je porabil to priliko, da je obhodil po osmih letih zopet vse tiste prostore, kjer je nekdaj gospodaril. Dokler je tam živel Eisenhower, so mu bila vrata v Belo hišo zaprta. Moral je torej čakati dolgih osem let na te vrste zmago nad Eisenhower-jem.
eno prvih zabavišč v vsej deželi, kot je bilo v prvim desetletju sedanjega stoletja.
Celotna preureditev bo stala okoli 10 milijonov dolarjev in jo bodo začeli izvajati v kratkem pod vodstvom novega upravitelja Eugena R. Lem-nona, dosedanjega upravitelja Disneyland'a v Kaliforniji.
Na Kapitofu so na dan inavguracije delali za kratek čas tudi odbori
WASHINGTON, D. C. — Prvi akt, ki ga je podpisal novi predsednik Kennedy, je bil njegov predlog pristojnim senatnim odborom, naj odobrijo imenovanja desetih člšnov njegovega kabineta. Podpisal ga je nekaj minht po inavguraciji in dal takoj dostaviti na Kapitol. Tam so zato že vedeli in zato hitro zaključili formalne postopke za posamezne člane kabineta. Pripravljalno delo so namreč opravili že pred inavguracijo. Tako je senat dobil poročila svojih odborov že dan p'o inavguraciji in jih tudi odobril.
Vse se je torej vršilo z veliko hitrico. Kjer je hitrica, se lahko dogodijo tudi napake. Tako se je pripetilo, da je Kennedy sicer podpisal originalni akt s predlogi za senat, ne pa kopij. Na kopije bi bili uradniki morali pritisniti štampiljko z njegovim imenom. V hitrici so pa vzeli kar štampiljko bivšega predsednika Ei-senhowerja, kar je napravilo demokratom precej veselja, republikancem pa dalo priliko za pikre opazke. Druge nesreče pa s to pomoto ni bilo.
-----o-----
Več hrane ra revne
Predsednik Kennedy je naročil poljedelskemu tajniku, naj razširi delitev živeža med potrebne po vsej deželi.
WASHINGTON, D. C. — S svojo prvo vladno odredbo je Kennedy naročil poljedelskemu tajniku Freemanu, naj razširi delitev živeža iz skladišč zvezne vlade potrebnim po vsej deželi v okviru obstoječih sredstev. Razširitev bo v tem, da bodo živež delili večjemu številu potrebnih v deželi, pa tudi v večji množini in boljši kakovosti.
Po izjavi predsednikovega tiskovnega tajnika Salingerja stane zvezno vlado sedaj delitev živeža potrebnim mesečno okoli devet milijonov. V koliko se bodo ti stroški povečali z novo uredbo, Salinger ni vedel povedati.
-----o-----
Kubanski Fidel Castro je zaverovan v Kennedya?
HAVANA, Kuba. — Nekaj ur po inavguracijskem govoru predsednika Kennedya se je v Havani oglasil Castro in povedal svoje mnenje o novem režimu v Washingtonu. Mu mora že biti simpatičen, kajti hvalil ga je z besedo in dejanji.
Povabil je Kennedya, naj se začne razgovarjati z njim “znova.” ’Kennedyu na ljubo je demobilziral, vsaj tako je trdil, okroglo 300,000 delavcev, ki so izpolnili svojo nalogo. Preplašili so Eisenhowerja, da ni poslal svojih čet na Kubo! Najbrže v čast spremembi režima v Ameriki je Castro u-stavil poslovanje vojaškega sodišča za konec tedna. Sodišče bo začelo zapet poslovati začetkom tega tedna.
Podobne govore so imeli v raznih kubanskih mestih in provincah Castrovi glavni sodelavci.
ZAGOTOVITEV TRAJNEGA MIRU JE CILJ NOVE VLADE
Iz Clevelanda in okolice
Predsednik John F. Kennedy, ki je pretekli petek opoldne prevzel vodstvo dežele, je tako v inavguracijskem govoru, kot tudi v odgovori na čestitke od strani vodnikov Sovjetske zveze poudaril, da je cilj njegove vlade zagotovitev svetovnega miru in boljšega življenja vsega človeštva. — Odmevi z vsega sveta ugodni.
Zadušnice—
Jutri ob 11:20 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Johna Fortuna ob 16. obletnici smrti.
Jutri ob osmih bo v cerkvi sv.-Kristine sv. maša za pok. Petra Sokach ob 17. obletnici smrti.
WASHINGTON, D. C. — Združene države so pretekli petek ob 12.51 dobile novega predsednika Johna F. Kennedya. Mladi, v tem stoletju rojeni, v drugi svetovni in korejski vojni preskušeni rod je prevzel v svoje roke krmilo najmogočnejše dežele sveta. Kennedy je s svojimi 43 leti najmlajši izvoljeni predsednik dejele, on je 35 po redu od ustanovitve Združenih držav. V svojem umestitvenem govoru je predložil, naj oba tabora, v katera je razdeljen današnji svet, začneta znova iskati svetovni mir. Poudaril je, da bo Amerika vse žrtvovala za ohranitev svo'fode doma in v svetu. Latinski Ameriki je obljubil vso pomoč, pa istočasno posvaril one, ki skušajo od zunaj motiti tamkajšnje razmere, da Amerika ne bo dovolila tujega vmešavanja v zadeve zahodne polute. Sodržavljanom je dejal, naj ne sprašujejo, kaj bo dežela napravila za nje, ampak kaj lahko oni sami store za deželo; tuje dežele je pozval, naj ne sprašujejo, kaj bo Amerika napravila za nje, ampak rajše kaj bodo oni skupno z Ameriko storili.	............ ^
Vmestitveno slavje
V	petek je bilo v Washingtonu hudo mraz. Tekom vme-stitvenega slavja je kazal toplomer okoli 20, pri tem je vel hud veter. Predaja oblasti je potekala gladko in v prijetnem razpoloženju. Predsednik Eisenhower je pričakal svojega naslednika na stopnicah pred Belo hišo in ga z ženo vred povabil na kavo, prav tako tudi podpredsednika Johnsona in njegovo ženo. Kake pol ure kasneje so se Eisenhower in Kennedy, Nixon in Johnson, njihove žene in spremstvo odpeljali na Kapitol, kjer se je ob 12:51 vršila prisega predsednika Johna F. Kennedya. Pred položitvijo prisege je kardinal Cushing iz Bostona molil za božji blagoslov za predsednika in deželo. Kasneje so storili isto še pro-testantovski in pravoslavni škof ter judovski rabin.
Po vmestitvenem govoru novega predsedinika so odšli novi in stari predsednik člani vlade in drugi visoki gostje nazaj v Kapitol na okrepčilo. Kasneje se je predsednik s soprogo peljal na čelu sprevoda v Belo hišo, izpred katere je nato gledal uro in pol slavnostni sprevod, ki se je pomikal mimo njega. Zvečer je obiskal z ženo slavnostne plese, na petih različnih krajih, pa se o-glasil okoli dveh zjutraj pri svojem prijatelju, znanem časnikarju Josef u Alsopu. Pri njem je ostal v družbi ožjih prijate tj ev poldrugo uro. V soboto je prisostvoval zaprisegi svojega kabineta v Beli hiši. Izvršil jo je vrhovni sodnik Warren, ki je dan preje zaprisegel tudi njega samega.
Odmevi ugodni
Govor predsednik Kennedya ob prevzemu vodstva dežele pretekli petek je bil po vsem svetu zelo ugodno sprejet. Hvalijo ga ne samo v Londonu, Bonnu, Rimu in Parizu, ampak tudi v Moskvi in Havani. Svobodni svet pričakuje od nove vlade odločno vodstvo, Moška in Kuba ter drugi pro-tivniki Združenih držav pa upajo, cla s© bodo z novo vlado pogovorili in izboljšali svoje odnose z Združenimi državami.
V	tem pogledu je značilna izjava Kennedya v vmestitve-
nem govoru, da se ne bo pogajal iz strahu, da pa tudi nima strahu pred razgovori p protivniki dežele.
Razgovor Hruščeva s poslanikom ZDA
Predsednik Sovjetske zveze Brežnev in predsednik sovjetske vlade Hrulščev sta poslala Kennedya častitke par ur p c prevzemu oblasti in izrazila željo po izboljšanju odnosov med Washingtonom in Moskvo. V zahvali za častitke je Kennedy dejal, da ju lahko zagotovi v imenu ljudstva, vlade in v svojem lastnem, da bo vlada Združenih držav delala za ta nujni cilj.
Nikita Hruščev je že v soboto povabil poslanika ZDA v Moskvi Thompsona na razgovor o odnosih med obema deželama. Ta je trajal dve uri. Ni dvoma, da so bila v njem omenjena vsa vprašanja, ki drže v napetosti današnji svet; Zah. Berlin, Kongo, Laos, Kuba, Alžirija in rdeča Kitajska, nemara tudi Združeni narodi.
Thompson je poslal svoje poročilo v Washington, kjer je predsednik Kennedy sklical za danes posvet svojih sodelavcev.
-----o------
Hruščev ne zaupa Castru
PRAGA, ČSR. — Nikita Hruščev je ukazal vsem satelitom, ki imajo kake zveze s Castrovo Kuibo, naj takoj ustavijo vsako pošiljanje orožja in drugih voj-n'ih potrebščin na Kubo.
Tu trdijo, da se Hruščev boji, da Ibi utegnil Castro v svoji zagnanosti sprožiti kako stvar, ki jo ne bi mogel več ustaviti.
-----o------
Huda zima omilila postne predpise
NEW YORK, N. Y. — Na obali Atlantskega oceana je divjal pretekli teden tako hud vihar, da je onemogočil ves promet, posebno tovorni. Mesto Boston je bilo na primer popolnoma odrezano od sveta.
Zato je škofijski kancler bostonske nadškofije dovolil katoličanom, da smejo jesti pretekli petek mesne jedi po svobodni izbiri. Bostonski kardinal je bil tisti dan v Washingtonu na inavguracijski slavnosti.
Letna razprodaja—
V Grdina Bridal Shoppe na 6111 St. Clair Ave. se začne danes velika letna razprodaja po zelo znižanih cenah.
Odbori za 1. 1961—
Carniola Hive No. 493 ima za 1. 1961 sledeče uradnike:	čast.
predsed. Mary Konchan, pred-sed. Pauline Debevec, podpred. in zapis. Pauline Stampfel, duh. vod. Mary Tekaucic, čuv. Mary Mahne, gosp. Amelia Dezelan, stražar-. Mary Vesel, fin. in bol. taj. Josephine Stwan, 1016 E. 72 St., EN 1-0563, nadzor. Frances Tavčar, Mary Kolegar in Ursula Unetič, zastop. za Klub društev SND Josephine Stwan in Frances Tavčar, za konfer. SND Josephine Stwan. Seje so vsako 1. sredo v mesecu v SND na St. Clair Ave. v sobi št. 1 ob 7:30 zvečer.
Gospodinjski klub na Jutro-vem ima za 1. 1961 sledeči odbor:	predsed. Jennie Bartol,
podpred. Rose Vatovec, taj. Stella Mahnič, blag. in zaprs. Mary Taucher, nadzor. Anna Kresevic, Antonija Rolih, Angela , Magovec, zastop. za SDD Rose Vatovec. Seje so vsako 1. sredo v mesecu ob 7:30 zv. v SDD na Prince Ave.
-----o------
Ubil ženo in sebe
CLEVELAD, O.—Jožef Lutar in njegova žena Violeta sta prišla v Ameriko iz Nemčije pred tremi leti. Doma sta v Jugoslaviji. Kdaj sta odšla od tam ni znano. Mož je bil inženir, pa že od lanskega februarja brez posla, žena pa je delala v damskem frizerskem salonu.
Med njima je prišlo do spora in žena je dosegla sodno ločitev. Ko je bila ta preteklo sredo veljavna, je 39 let stari Jožef svojo eno leto mlaj'o ženo ustrelil, nato pa naplavil samomor. Pokojna sta stanovala na 3021 E. 130 St.
-----o------
VSAJ TRI DNI PREJ predno se preselite, nam pošljite vaš
NOVI in STARI NASLOV ------------O------
Zadnje vesti
NEW YORK, N.Y.— Danes zgodaj zjutraj je bil dosežen po posredovanju delavskega tajnika Goldberga sporazum med NYC in unijo, ki je s svojimi stavkovnimi stražami u-stavila ves promet na NYC železnicah od New Yorka do Clevelanda.
NEW YORK, N.Y. — Adlai Stevenson je predložil svoja polnomočja Združenim narodom kot nov poslanik Združenih držav.
BRUXELLES, Belg. — Stavka, ki je toliko časa povzročala nemire in izgrede, je bila včeraj končana. Za danes je napovedano, da bo vse delavstvo zopet na svojih mestih. Stavko so začele socialistične delavske unije z namenom, da prisilijo vlado k odstopu.
i
»MEHIŠKA DOMOVINA, JANUARY 23, 1961
Ameriška Domovina
/v VI E	(lOrviE
6117 St OUir Ave. — HEnderson 1-0628 «— Cleveland I, Ohle
National and International Circulation
PubliaM dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
P#»Maher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA i
Za Zedinjene države:
112.00 na leto; $7.00 za pol leta; ?4.00 za 3 meaece Za Kanado in dežele izvem Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 8 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES j
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 8 months Friday edition $3.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
s pravimi ameriškimi narodnimi interesi. Ako ga bo poskusil vskladiti še z namišljenimi, potem bo gotovo propadel. Njegov govor namreč lahko smatramo kot bojno napoved ostankom ameriškega izolacijonizma. Mislimo, da so mali, pa se motimo. So še močni, akoravno zastareli. Ironija usode je pač taka, da jim podaljšujejo življenje ravno tisti pretirani in ozki nacijonalizmi mnogih naših zavezniških držav, ki nas hočejo samo izkoriščati češ, da ima Amerika samo dolar, ne pa tudi pameti.
Kennedyev zunanjepolitični program toplo pozdravljamo, akoravno mislimo, da je po nepotrebnem izpustil par točk, ki so na njih živo zainteresirani milijoni Amerikancev, na primer usoda zasužnjenih narodov, usoda beguncev itd. Zavedamo pa se, da ga ne bo mogel izvrševati, ako ga podpre samo Amerika; ipodpora od zunaj mu bo ravno tako ne-bohodno potrebna, morda še bolj kot ameriška.
Lasallski glasovi in odmevi
(Piše Matevž iz “Sunny Spot CHy-a”)
83
No. 15
Mon., Jan. 23, 1961:
Kennedyev inavguracijski govor
Ali bo obveljal Kennedyev govor na dan njegove inavguracije kot zgodovinski, o tem bo odločala bodočnost, toda govor je bil brez dvoma dokument Kennedyeve politične okretnosti. Vsebina govora je namreč taka, da se izogiba vsem spornim vprašanjem. Odgovarja razpoloženju ameriške javnosti na dan inavguracije, ki velja kot dan narodne sloge. V govoru ne dobimo nobenega namiga na ameriško domačo politiko, predsednik je obravnaval v njem skoraj izključno samo zunanjo politiko. Pa tudi na tem področju je izoblikoval svojo stališče na tak način, da mu težko ugovarja katerikoli Amerikanec kateregakoli prepričanja, seveda z izjemo komunistov in njihovih sopotnikov.
Zvezda vodnica za Kennedyevo zunanjo politiko bo boj za svobodo. Za zmago svobode mora po njegovem Amerika plačati vsako ceno, nositi vsako breme, prenašati vse težave; v tem boju mora Amerika podpirati vsakogar, ki je na strani svobode,, in se boriti proti vsakomur, ki svobodi nasprotuje. V duhu te osnovne ideje odreja Kennedyev govor odnose naše dežele do posameznih narodov.
Obveže najprvo Ameriko, da izpolnjuje lojalno vse pogodbe, ki jih ima z zvestimi starimi prijatelji. Za Ameriko kot za njene prijatelje naj velja geslo: samo v slogi je moč. Novorojenim narodom (največ v Afriki in Aziji) obeta Kennedy vso podporo v njihovih naporih, da obvarujejo njihovo m’ado svobodo in neodvisnost. Amerika jim ne bo vsiljevala svojega pojmovanja o svobodi, toda pričakuje od njih, da bodo varovali vsaj tako svobodo, kot si jo sami zamišljajo. Kennedy jim dalje obljublja, da jim bo Amerika nudila pomoč z edinim namenom, da si z njo sami pomagajo do boljšega življenja. Te obljube ne daje morda iz strahu, da bi ga v tem prehitel komunizem, ampak v prepričanju, da bogati narodi morajo pomagati revnejšim, ker je to njihova dolž nost.
jDržavam Južne Amerike ponuja Kennedy ameriško pomoč z edinim namenom, da bi hitrejše napredovale na vseh poljih, kulturnem, gospodarskem in socijaln«m. Ako bi pa prišla njihova svoboda in neodvisnost v nevarnost, tedaj naj ve ves svet, da naša dežela ne bo dopustila, da bi Južna A merika padla pod tujega gospodarja.
Kennedyev govor je deloma namenjen tudi komunističnemu svetu. Poziva ga, naj sodeluje pri iskanju poti, ki pelje v mednarodni mir, opozarja pa komuniste, da želja po miru ne pomeni slabosti. Opozarja tudi ves svet, da bo pot do miru zelo dolga in da bi morali biti zadovoljni, ako najdemo zanjo le posrečen začetek.
Poziv za iskanje poti, ki vodi v mir, pa nas ne sme zapeljati, da ne bi računali s sodobno stvarnostjo, ki je vse kaj drugega kot lepa. Naša doba ima še zmeraj celo vrsto sovražnikov: tiranijo, revščino, bolezni in vojne. Boja s temi sovražniki se ne moremo otresti samo s praznimi besedami; če je treba ali če bo treba, moramo biti pripravljeni, da no simo tudi vse žrtve, ki nam jih bo ta boj nalagal. Ta boj bo težak, zmagati v njem more Amerika samo z združenimi silami vsega svobodnega sveta. Kennedy poziva vse Ameri-kance, naj se zavedajo resnosti položaja in da naj se pripravijo, da bodo v slučaju nevarnosti voljno sprejeli na svoja ramena vse žrtve, ki jih bo nalaga' boj za ideale, ki je o njih govoril.
To je kratek posnete'k Kenndyevega govora. Kot smo rekli, o notranji politiki ni padla niti ena beseda, pa tudi v zunanji politiki govor ne omenja kočljivih problemov. Ta ko na primer govor ne najde besede za narode, ki tičijo poc komunističnimi diktaturami. To bo marsikoga hudo zadelo Pa je bolje tako. Vsaj vemo, pri čem smo. Govor je obziren tudi do komunistov; želi samo, da bi se komunistične države razgovarjale s svobodnim svetom le v takih vprašanjih, ki niso sporna med obema svetovoma; kar je spornega, naj se prepusti bodočim rodovom v reševanje.
Ker se govor izogiba obravnavanju vsega, o čemur vsa Amerika ni istih misli, je naravno, da je bil v naši javnosti dobro sprejet. Hvalijo ga vsi brez razMke na strankarsko pripadnost. Hvalili bi ga pa tudi, ako ne bi bil tak. Velja namreč za politično tradicijo, da mora Amerika v nekaterih slučajih pokazati narodno slogo. Tak slučaj doživimo vsaka štiri leta, ko Bela hiša menja gospodarja. Ne vemo pa, kako dolgo bo ta sloga trajala. Gristi jo navadno začno na Kapitolu. Kritiki v Kongresu se priključijo kritiki v naši politični javnosti, tako je zmeraj bilo in tako bo tudi sedaj.
Začetek kritike človek čuti že v zraku. Govor ne omenja z besedo ameriških “življenskih narodnih interesov”. Morda ima prav. Ako bi jih omenjal, bi dregnil v sršenovo gnezdo. Niti danes namreč ne vemo, kje se začno in kje se jenjajo naši življenski narodni interesi. Da v resnici obstojajo, tega nihče ne taji. V imenu narodnih interesov se da spodbijati vse, kar je Kennedy govoril. Lahko se dogodi, da bo Kennedy imel velike težave, da svoj politični program, kot ga je razvil v inavguracijskem govoru, vskladi
La Salle, M. — Zadnjih par let smo Mii pričei nekega silnega zagona v graditvah trgovskih središč, ali če hočete trgov (plazas) po predmestjih okrog ameriških mest. Razlogov za to je več. Namreč, da po mestih zdaj prim araku j e prostora za parka-nje automdbilov. Dalje, da ljudje so zdaj navajeni bodisi koncem tedna ali ob večerih med tednom prihajati z auti na trg in tamkaj nakupijo razne potrebščine za ves teden in jih pripeljejo domov, kjer jih spravijo v hladilnike. Zato je treba okrog prodajaln dovolj prostora za par-kanje autov, katerega v sredini mest, ki so natrpane s poslopji ni. Zato zadnja leta kar rastejo talki trgi (razne plaze) po predmestjih zunaj, kjer je dovolj prostora. Male trgovine po mestih je to zadnja leta hudo zadelo. Tb iz več razlogov. Mali trgovci nimajo toliko kapitala za nakup živil in blaga v velikih količinah, kaJkor ga imajo razne korporacije verižnih trgovin in v sled tega ne morejo postreči s tolikimi vrstami različnega blaga, kakor veletrgovine, niti mar. sik j e ne po taki ceni, kakor velike trgovine, ker pač premalo prodajo. Še več drugih razlogov je.
Drugi enak zagon je opaziti že več zadnjih let pri graditvah ta-koimtnovanih ob cestnih “mote. lov,” ki nudijo prenoščišča in začasna stanovanja avtomobilistom. So nad vsem moderno opremljeni in praktični za auto-mobiliste za prenočevanja. Ni jim treba iskati po natrpanih ulicah v središčih mest prenočišč, ampak kar lepo ob cesti najdejo take “motele” in gostišča in najdejo tamkaj vse, kar požele, že graditve same takih motelov nudi velika dela in zaslužka onim, ki jih gradijo, to so razni stavbeniki.
Praktične im potrebne so preje imenovane “Plaze,” kakor “Moteli,” o tem rti dvoma in ugovora. Veliko kapitala je vloženega v prve in druge. Dokler si ljudje lahlko vse to privoščijo, je vse dobro.
Hvala Bogu zadnja leta je bila v deželi progperiteta. Tisti, ki so delali in bili zaposljenli so dobro služili. Plače so bile dobre in zato denarja ni manjkalo. Skoraj ga je bilo marsikje res toliko, kakor je to včasih rad povdaril pokojni Ličarjev Janez, da ga je kakor solate. Ljudi pa znajo v Ameriki tudi navduše-vati za business, za kupovanje. Oglašati znajo talko, da se ne moreš ubraniti, da bi ne kupil, kar ti ponujajo. Pa tudi pogoje ti nudijo take, da kupiš, če imaš kaj cvenka v žepu ali pa ne. Saj ti dajo vise na “brado,” če imaš kaj “brade,” to je take, ki je vredna kaj zaupanja. Da v A-meiUki ljudje silno veliko kupijo na “brade” (t. j. na odplačevanje,) priča najbolj poročilo, da menda okrog 79% automobilov, ki drvijo in vozijo po naših cestah, je kupljenih na odplačevanja. Hiš pa menda še več. To je sicer lepo in praktično za tiste, ki ne zmorejo polnih svot za nakup tega ali onega. Če bi ne Mio takih ugodnosti, da bi moral vsak avtomobilist odšteti gotovino za auto, bi bilo najbrže petkrat ali šestkrat manj autov na naših cestah, prav tako hiš po
predmestjih, ki so zadnja leta rastejo, kakor gobe po dežju. Na taktih podlagah stoji naš business. Nekateri, kli so navajeni na stare čase, pa tudi, ki ne verjamejo, da je dobro preveč kupovati na “brado,” tisti zmajujejo z glavami. A kaj zato, naj le zmajujejo, drugi, ki jim pa to prav hodi so pa zadovoljni se lepo vozijo v autih, pa če so plačani ali ne, lepo živijo v lepih stanovanjih, pa če so plačana ali ne. Kaj bi si belili glave s tem. Da le gre, pa je dobro, živimo pa danes, jutri pa ne vemo, če bomo.
Dokler bo šlo, bo šlo . . . Kadar bomo prišli do kakega “mostu” in bo treba študirati, kako bomo prišli preko, to bomo pa študirali takrat, kadar bo to treba. Torej krepko naprej, žvižgajmo in pojmo, kaj bi se cmerili!
Taka “troštenga” je kar lepa.
Seveda stvarno gledanje v preteklost in bodočnost, pa pre-vidne ljudi pri vsem le opozarja. Za sončnim dnevom se večkrat pooblači in dežuje. Za take slučaje je dobro imeti v kakem kotičku kako “marelo.” če, jo ni, je treba po dežju racati in takrat je drugače. .
Pri vsem gledanju na napredek in pri vsem upanju, da bo vedno nam pšenica cvetela, se lahko pa le kaj spremeni. In kakor se pooblači čez noč, znamo nekega jutra imeti pred seboj tudi razne spremembe v našem narodnem gospodarstvu. Prav zdaj le v teh časih se nekaj kuha in preoblikuje v svetovnem gospodarstvu. Pri nas se govori o izvažanju zlata, da ni več toliko naročil, kaJkor jih je bilo še včeraj. Jeklarska industrija postaja nekam nadušljiva. Tako na drugih poljih. Bre®poseL nost se veča. Dolžniki ne zmagujejo več odplačevanja. Vse to redi skrbi, ki začno ujedati kakor uši.
V krajih, kjer je bila zadnje leto brezposelnost je že oblačno. V bližnjem De Pue je bila stavka par mesecev. Več fiirm je odpustilo več delavcev tudi pri nas. Ni za enkrat še nič tako hudega, a denarija pa ni več toliko kakor ga je bilo. To se pozna že po trgovinah. N. pr. znana Midway Plaza v Peru, je radi odplačil in finančnih težav pred sodiščem. Okrožno sodišče je imenovalo tik pred božičem “Receiver-ja,” to je upravitelja, da izravna terjatve in drugo prizadetega podjetja. Prav imenovana “Plaza” je bila zgrajena tamkaj, da je nu dila trg vsem okoliškim mestecem in vasem kot De Pue, Spring Valley, Standard, Cedar Points in še drugim. Prometa ni bilo dovolj in ne gre. Poročilo pravi, da v oktobru je Mio treba plačati trimesečno odplačilo na obresti na dolg $250,000. kar je po 5'. $6,247-. Ker plačila ni bilo je zdajj zadeva pred sodnijo. Imenovani upravitelj bo pobiral najefmnino in urejal zadeve.
Take posledice se rade pojavijo v krajih, kjer začne trpeti industrijski obrat. Takih slučajev, kakoršen je ta bo najbrže več širom dežele. V kampanji pred volitvami je sedanji novi predsednik Kennedy govoril o njih v Virginij!!, obeh Caroiinah in še drugod. Republikanci so pa nam pravili, da: “It never was
so g^fid!”
Ko bi le bilo res tako.
* SPOMINI NA NEKDANJE PREDPUSTE. — V predpustnem času smo. V začetku tega stoletja so naši rojaki v precejšnjem številu prihajali v Ameriko in mnogi semkaj v La Salle in tukaj šno bližnjo okolico, po kateri je tedaj obratovalo več pre-mogokopov. Izmed teh naših rojakov je bilo več rojakov tamkaj od Litije in vse doli do Radeč pri Zidanem mostu in tudi od Krškega je bilo dosti naših. Seveda tudi dosti Dolenjcev, Gorenjcev, itd. Prav prvi naseljenci so se nekateri poročili v nemški cerkvi sv. Jožefa. Ko smo pa Slovenci postavili lastno cerkev sv. Rolka leta 1903, od tedaj naprej so bile slovenske poroke večinoma v cerkvi sv. Roka. Prvi župnik č. g. Anton Podgoršek in za njim č. g. Alojzij Kastigar, sta jih največ zvezala. Bili so to slovenski pari iz Ggiesbya, Granvilia, Standarda, Cherry, De Pue in še od drugod. V pred-pustu je pela harmonika na marsikateri svatbi. Je bilo kar lepo, vse po domače slovensko. Na svatbah smo slišali stare slovenske napitnice. Peli stare lepe vesele zdravičke. Trlkali s polnimi kupicacmi in srkali sladko vince. Pred dolgimi leti se spominjam smo bili na svatbi na Oglesby, na katero so prišli fantje iz De Pue, Granville in zi La Salle. Najboljši pevec med vsemi je bil Frank Banič, brat Petra Baniča, ki je bil za tem več let v Clevelandu in odtam je šel pred par leti v stari kraj, kjer je kmalu nato umrl. Pel je kakor škrjanec. Še danes ga vidim v duhu, kako je med nami naprej žingal:

AL PA NE
\SSJLSLS.!iLSLSL^iSLSLS-SLSiSiSLSLSLSLS.SLSLSlJLSL
Na željo večjega števila starejših čitateljev lista ponatisku-jemo del sestavkov pok. urednika J. Debevca.	— Ured.
Q O 0_O_Q_Q 0 P_Q_Q_Q Q 0__0 _0_° 0 0 OOP 0 Q 0
“Fantlič pa pride pod okence, rahlo potrka na polkence.
Vstani gor ljubica, lepša kot lunica
lepša kot sonce po dmev!”
Drugi smo 'pritiskali za njim in lepa pesem je donela, da se je kar Oglesby majal. Pokojni Father Kastigar je dejal: “Takih pevcev še nisem slišal.”
Vse to so zdaj le spomini.
Zdaj ne prirejajo ženitovanj in svatb več po teh načinih. Zdaj gre vse to po vseh drugačnih “notah,” kakor tedaj v starih časih. Zdaj se dekleta najraje može v mesecu juniju. Če le morejo tako svoje ljubčke pregovore, da je poroka v juniju Kjer pa drugače ne gre, pa seveda privolijo v poroko tudi drugih časih, ker premnoga devica se zaveda, da “moža se težko dobi!” Zato je treba pred oltar kadar koli dobra prilika kaže tako, da se kdo ne skesa. Saj veste kaj pravi rek: čas je zlato! Po poroki kako dobro kosilce, potem pa medeno potovanje. Kam? Tja za deveto goro. In če znata ženin in nevesta sama nazaj izza devete gore iz medenega potovanja, potem dobro drži in vse bo dobro. Tako pravijo, da gre po novem. Preje v naših starih časih smo pa svatih včasih kar po dva in tri dni. Eh, luštna je bilo, luštno! Vsaj za nas stare zdaj ni več tako . . . A kaj hočemo?
Naj končam z vso to zgodovino predpustov in njih bodočnostjo. Vas vse čitatelje pa lepo pozdravim!
Matevž.
-------O-------
Slovenski rojak iznašel nm spojih pri SE
SCHNECTADY, N. Y. — Rojak dr. Fr Ank J. Modic iz Scotia, kemik pri General Electric Co. v kremenčevem oddelku v Water-fordu, je nedavno uspel sestaviti novo kemično spojino z izredno ugodnimli lastnostmi za zavarovanje elektronskih naprav v raketah in vesoljskih vozilih.
Nova snov je trdna, pa vendar prožna, prenese izredno visoke temperature in je sposobna varovati občutji ve elektronske naprave ne samo pred trdimi prijemi in sunki ampak tudi pred
Hudi lovci so bili na Menišiji. Na medveda ali volka so šli, kot bi šli v ogrado otavo kosit. Za mojih časov je bilo pri nas veliko srnjadi in pa zajcev, ki so bili tolikšni, da so se- mu noge vlekle po tleh, če si ga nesel in držal za ušesa (mislim zajca, ne lovca). Poprej se je včasih pri-tepel v našei pušče tudi kak kosmatinec, pa tudi volkovi so zavijali v mesečnih zimskih nočeh, da so gospodarji skrbno zapirali staje, da ne bi prišla golazen volčja do živine. Čim so katerega zasledili, so napravili pogon in mu sneli kožo. V mojih letih pa že rti bilo več take zverine pri nas. Potegnila se je v Javornik in doli proti Hrvaški in naši lovci niso imeli več nevarnega in razburljivega opravka.
Pa naši lovci niso bili tiste vrste, da bi pohajali s puško po gmajni in gozdu, doma bi pa čakalo delo nanje. Kadar so šli v gozd po odritke ali klade ali po drva, so vzeli s seboj puško za vsak slučaj, če bi jim kaj stopilo na pot. Drugače so stopili na lov le ob nedeljah po prvi maši ko ni bilo drugega dela doma.
Navadno je bil lovec v hiši od roda do roda: kar oče to sin. Kaj vem koliko rodov je bilo pri Krajncih kj so bili dobri lovci, pa je bila to ena prvih domačij v naši vasi. Takih volov niso zredili v nobenem hlevu na Me-nišiji, kot pri njih. še dobro se spominjam para, ki sem ga občudoval. Kot bi gnal dve veliki gori na vodo, se je zdelo, ko sta premišljenih korakov stopala
vlago, visoko električno napetostjo in škodljivimi električnimi vplivi tekom leta v vesolju. To je prvi uspeh na tem področju. Nova snov je poleg vseh drugih dobrih lastnostli in prednosti tudi prozorna.
Dr. Modic je doma v Clevelandu, promoviral pa je iz organ, sfce kemije na Iowa State University. Na Case Institute of Technologic v Clevelandu je dobil bakalaureat kot kemični inženir. Svoje študije je končal v glavnem 1. 1943, k General Electric pa je prišel 1. 1951. Je član American Chemical Society in chemical Society of London. S svojo ženo in otroci živi na 6 Lillian Dr., Scotia, N. Y.
Za spmcrje prosita
Sovič Jožef, samski kmetski delavec, sedaj na Koroškem. Njegov sedanji naslov je: c/o Jožef Koljenz, Althofen Nr. 12. Post Grafenstein, Kaemten, Austria. Vsi ga priporočajo, tudi slovenski duhovnik, kot zelo pridnega in dobrega fanta.
Ivan Weiss, samski, mašinist iz Mute, rojen 21. novembra 1939. Sedanji naslov je:	Graz, Ober
Bahnhofstrasse 43/III. Zelo vesten in priden delavec. Vse oblasti ga priporočajo.
Kdorkoli bi mogel pomagati kateremu izmed navedenih, ga lepo prosimo, naj javi to na Pre-selitvemi urad LIGE KSA v roke M. Krek, 1156 Washington 8!vd,. Mayfield Heights, Cleveland 24, O. Vsem, ki bi mogli pomagati beguncem, da si osnujejo v Ameriki življenje se vnaprej iskreno zahvaljujemo. Bog povrni to dobro delo usmiljenja za naše rojake.
Liga KSA.
Dober nasvet
Dovtipni občinski odborniki v angleški vasi Market Deeping so zaradi prenapotnj enosti vaškega pokopališča naslovili na občane takle poziv: “Ostanite živi, naj stane, kar hoče! Ne' vemo, kje naj vas pokopljemo.”
proti koritu. Konj pa ne, ker so Krajnci gospodarji uganili, da se konj zaje, če ni vsak dan na cesti. Za v gozd, za plug in brano je pa najboljši vol počasi, pa gvišno in ki ima vedno veljavo, naj bo za vprego, ali za meso.
Krajnč Miha je bil, ki je učil Herblana lovske umetnosti. Posodil mu je eno izmed svojih risani c in ga učil:
“Kaj se boš tresel in bal! Pazi samo na to, da ta puška strelja spredaj in ne kaže, da bi jo nabito obračal proti sebi. Brke bi ti lablko osmodila, da bi ne bilo nikomer podobno, škoda bi bilo tvojih korenjaških mu-štac, ki so sicer nekoliko na dež, pa se vendar postaviš ž njimi.”
Herb lanu se je zazdelo da ga premožni Krajnč gospodar tako obraijta in si je zavihal brke, da je mogočno zglodalo.
“Vidiš, potem je pa tako,” je nadaljeval Miha: “čakaš in čakaš pred grmom. Grm se zamaje. Torej bo le nekaj notri, ker če bi ne bilo, bi se grm ne majal, ali bi se?”
“Skoro bi rekel, da bi se ne,” modro ugane Herlblan.
“In če se grm zamaje, zelo zamaje lahlko sodiš, da ni v grmu sertica, ampak nekaj drugega, kaj večjega. Potem zamiži, ker bo počilo. Odpri usta, da ti boben ček v ušesih ne poči, potem pa ustreli. Pritisni na petelina jn upali. No in vidiš, če po strelu zajoka v grmu, je Ml otrok; če te ozmerja, je bila baba, če te udari za uho je bil možak, če pa hi nič in ostane v grmu vse tiho potem je bil zajec, ki ga 'nisi zadel in ti je tiho ušel pri zadnjih vratih.”
Tako je učil Krajnč Herblana, predno ga je vzel s seboj v gmajno. In potem sta skupaj lovila, dostikrat. Včasih z uspehom, včasih pa ne, kakor je pač prišlo in kakor se primeri lovcem vedno in povsod.
Kadar so lovci sprejemali no-vaka v svojo bratovščino, je bilo to v zvezi z velikimi sloves-nostmli. Za pravega lovca je bil potrjen šele potem, ko je sprejel tako zvani viteški udarec. Najstarejši lovec ga je u-žgal s primerno leskovko v tisti del telesa, ki leži v južno stran od hrbta. Užg«! ga je, da se je naredila velika klobasa, pa kandidat ni smel niti zganiti s telesom. Povrnil je sprejeto dobro šele, ko so sprejemali novega bratca in je potem on od-rajtal tisti viteški udarec primerno krepkeje, kakor ga je sprejel on, ko je Ml vpeljan v bratovščino. Pa za pijačo je moral dati novak, to se razume.
Potem, ko sem bil jaz parkrat s Cencovim Tonijem in Kranj-čim Francetom za zajci in srnjaki, sta mi rekla, naj se pripravim, da me bodo vpeljali ter potrdili za pravega lovca po vseh lovskih postavah. Pa ni nikoli prišlo do tega, hvala Bogu!
Pri nas je imel navadno lov v zakupu tisti, ki je največ plačal zanj. Potem je irpel pa lov-fke pomagače po vaseh. Ti so smeli streljati zajce zase, kolikor so hoteli, to se pravi, kolikor so jih dobili, toda srnjaka so mo. rali dati pa zakupniku. Na zajce so šli navadno posamič, na srnjake so napravili pogon pa vsi skupaj. Zakupnik je imel svojega lovskega paznika, da je nekoliko pogledal po gošči, da ne bi lovci na svojo roko snemali srnjakov.
Včasih se je pa tudi primerilo, da je ta ali oni podrl srnjaka, ki se mu je po čudnem naključju zaletel v kroglo in če m bilo nobene priče, ga je pozabil izročiti zakupniku. — Kaj bi. In tako se nameri, da je šel Her-blen v gmajno, da bi snel kakega zajčka. Pa ni bilo nič na spregled. Pa se ustavi in čaka. Za-pliši, kako pokajo vejice, vedno bliže in bliže. Zdaj — zdaj se mora prikazati! Dvigne puško k licu in čaka. Kar ga poščege-če v nosu, da kihne. “Bog pomagaj!” se oglasi srnjak — to se pravi: bil je lovski paznik Pod-lipec iz Dpbcg.
Aleksander Petofi:
KRVNIKOVA VRV
ROMAN
Hm, tudi moj klobuk j« prišel iz vode, prav kot moja ljubica. Toda s klobukom reka ni
“Drugič imej svojega očeta norica, podlež,” je rekel jezno in šel dalje.
0> bilo mi je nemogoče izgovoriti, da sem ga hotel pro-siti miloščine.
Slednjič sem se odločil, šel sem do neke gostilne, pred katero so obedovali gostje. Nekega mladeniča, ki je použi-V{d sir, sem prosil, naj mi da košček svoje večerje.
“Poberi se!” mi je rekel zaničljivo.
“Vsaj skorje od vašega kru-in sira,” sem moledoval. “Izgini, pob nesramni!” je zakričal.
‘Kam naj grem?” sem si niislil. “Nagovoril bom kakega odličnega gospoda, ta bo morda imel malo usmiljenja.” 1» sem ga šel iskat. Našel ‘Sem ga. Bil je visok, močan, Rdečeličen mož. Sedel je na °dniku. Jedel je mrzlo pe-Renko in pil vino s sodavico, '■asno se je smejal svojemu l)su, ki je planil na ponudeno Rm kost. Nisem ga hotel moti-1 Pri zabavi, čakal sem, da me sam opazi.
?N°? Kaj pa ta ničprida u ‘ Je vzkliknil, ko me je Ogledal.
tlbog sestradanec sem!” ,sem rekel moledovaje.
^j. ti obešenjak, kako se
fzneš beračiti v svojih mla-
c 'h letih ? Poberi se ! Postaraj Re in oslepi, ali pa si zlomi ro-0 nogo . . . nato lahko raču-Ila^ na mojo pomoč.”
Hvala,” sem odgovoril in se odstranil.
Zapustil sem mesto. Opote-a sem se, komaj so me nosi-e noge Nikako čudo, glad je efko breme. Veter je močno . ak Ko sem prišel iz mesta, 1111 je vzel klobuk in ga nesel reko, ki je tekla poleg ceste. Natopljen Za njim.
la reka mi je največji so-raznik,” sem govoril pri se-sk	dovolila, da bi bil
v. v njene valove in si 1lv jenje. Nato mi je uplenila inbico in zdaj še klobuk. Za-a.l bili so to isti valovi, v ka-me sem bil hotel skočiti in v a ere se je vrgla Roza. m Ra reka! Zdaj jp vzela moj kot I)rav tako ravnodušno, le prej ravnodušno vzela ljubico.’
ža^'a n°^’ sem se n. vasb Nedaleč od nje je
gg ,nekeni travniku gorel o-j{ nj' bržkone so ga bili pastir-^zabili ugasiti, šel sem do in opazil v svoje neskon
Va iJ686^6’ ie v bližini nji-i2 l0mPirja. Ig prsti sem ga gej10”6! Za Prgišče in ga vr-do'.na zerjavm°- Nisem mogpl "akati> da bi se spekel, bi rai ,l)n'g*aden. Jedel sem sko-doi Sll0Vega' In ko sem se do ni^leka nasitil z napol peče-krompirjem, kako dobro •le delo spanje! iNasl
v misli sem gledal
do8p,ej dne. Pino
hll(.j..S Gdnjega dne sem se pre-1 2®lo pozno. Preden sem v vas. je zvonilo pol tl- na deželi so ljudje
Drvi^1.'i,oljši kot v mestu!
1116 niso ’
Pie z ,	,	-
go .korko jedjo, ki je že dol
ten-. 1Sem *mel v ustih. Poleg + Ka nil
govoril;
kloh	no-
buka. Ro „
8ologlavi , e ga n Vl °krog, posadite si te
Veg.3 ^avo- Je
kot ^-’. t°da še vedno boljši
ribe nU:’. ^Geraj’ ko sem lovil
rn.1 ka je prinesla voda.
v katero sem stopil zapodili, pogostili so
J e moj dobri gostitelj
saj nimate boste hodili
JANUAR
šgfeiTiJNikiiftS
d [7.
15II6J12jJ8ML21L21
i22Ji23|124!l25!l26!l|7l28
,291130113111 ll HI
KOLEDAR
društvenih
prireditev
naredila tako neusmiljeno kot z Rozo, ni ga tako spačila . . .
Bližala se je jesen. Dnevi, posebno noči, so bili mrzli, a moja obleka je bila tako tenka, tako razcefrana.
šel sem mimo ptičjega strašila, ki je stalo v lanu, na njem je visel ostanek bivšega plašča. Snel sem ga in si ga obesil okoli vratu. Ta ostanek obleke je visel na istem ramenu, na katerega je bila Roza nekoč nagnila svojo ljubko glavico.
Tako se mi je Roza vedno prebujala v spominu. Toda misel nanjo mi ni več povzročala nobene bolečine, nikake muke. S topo mirnostjo sem o-pazoval razloček med preteklostjo in sedanjostjo.
Nastala je zima.
Potoval sem skozi pusto. Sneg je ležal že visoko, a je še vedno snežilo, veter mi je pi-lal naravnost v obraz. Bilo je sibirsko vreme, a jaz sem v raztrgani obleki in čevljih, iz katerih sta mi molela palca, nodil peš dalje. Zavil sem se cunje, kolikor se je dalo, in gledal, da pridem naprej'. Slišal sem, da se mi je od spredaj bližal voz, toda nisem pogledal kvišku, ker mi je veter ko z bičem rezal obraz, če sem le dvignil glavo. Ko me je voz dosegel, sem zaslišal besede — bil je ženski glas;
“Koč ijaž, slišite? Kočijaž, ustavite!”
Kočijaž je ustavil.
“Potnik, čujte,” je govoril glas. “Potnik!”
Ozrl sem se. Saj nisem vedel, če je nagovorila mene.
Kam potujete?” me je vprašala ženska z voza.
‘Kar tako, naprej,” sem rekel.
‘Ali veste, da greste ‘kar tako’ smrti naproti?”
“Kako to?”
“O, tako, da boste zmrznili, preden dospete do prve krčme, ko je vreme tako slabo in krčma tako daleč. Vrnite se, če nimate kake nujne poti.” 'Moja pot ni baš nujna,” sem rekel.
“No, tedaj, kakor sem rekla, vrnite se! Sama sva s kočija-žem, tu je prostor še za tretjega. Sedite v voz.”
“Ali dovolite?”
“Kako bi ne dovolila, moj Bog? Tu, pred menoj, boste imeli dober prostor, tu. Tako. Peljimo se dalje.”
Voz je oddrdral.
“Kako morete v takem vremenu odliti z doma?” me je vprašala ženska z dobrosrčnim očitanjem. ;
“Nimam doma,” sem ji odgovoril.
“Vi nimate doma?” je nadaljevala. “Ubogi človek! In še tako mlad! In kakšen lep prstan nosite, glejte . . . poleg tega še zaročni prstan kot vidim.”
Naglo sem skril roko, na kateri je tičal Rozin prstan.
“Zakaj ga skrivate?” me je vprašala znova. “Saj ga vendar niste ukradli, ej, tega ne verjamem, če bi ga bili ukradli, bi si ga ne upali nositi tako javno na roki. Hm, tako revna obleka in ta lepi, zlati prstan! Pripovedujte mi vašo zgodbo, tako zelo sem radovedna.”
“Če mi samo pod tem pogojem dovolite, da ostanem v valjem vozu, raje takoj zle-
JANUAR
28.—Društvo Ložka dolina priredi v SND na St. Clair Ave. ples.
28.—Z v e z a slov. protikomuni-stičniji borcev priredi v Slov. domu na Holmes Ave| PREDPUSTNO ZABAVO.
FEBRUAR
4.—Gospodinjski klub na Jutro-
vem bo pripravil večerjo z golažem in maškeradno veselico s plesom.
4.	—Družabni klub Baragovega doma priredi večerjo s plesom
za člane in njihove prijatelje v Baragovem domu. Pričetek ob 7. uri.
5.	—Slovenski oder bo podal v
Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Molierjevo komedijo “Namišljeni bolnik”. Začetek ob pol štirih popoldne.
11.—Štajerski klub priredi pri Erštetu za svoje člane in vpeljane goste predpustno veselico (maškerado).
11.—Baragov dom priredi veselo pustovanje. Pričetek ob osmih zvečer.
11.—Pevski zbor TRIGLAV priredi maškeradno veselico v Domu zap. Slovencev na 6818 Denison Ave.
11.	—Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi družabni večer v šolski dvorani.
12.	— Lilija priredi v Slov. domu na Holmes Ave. “Veselo
pustovanje”.
12.—V novi dvorani pri Sv. Vidu bo predpustna veselica s plesom.
MAREC
11.-12.—Sejem, modna razstava
in predstave peke v farni dvorani pri Sv. Vidu pod pokroviteljstvom Slovenske ženske zveze v Ohio. Modno razstva-vo bo pripravila Grdina’s Bridal Shop.
19.—Slovenski oder bo podal v
dvorani pri Sv. Vidu Gregori-novo pasijonsko igro “V času Obiskanja”.
APRIL
9.—Pevski zbor SLOVAN poda
svoj pomladanski koncert v AJC na Recher Ave.
MAJ
7.—Podružnica št. 47 SŽZ praznuje 30-letnico svojega obstoja z okusno večerjo in domačo zabavo.
7.—Pevski zbor TRIGLAV poda
letni koncert v Sachsenheim dvorani na 7001 Denison Ave. Po koncertu domača zabava v Slov. domu na 6818 Denison Ave.
14.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v farni dvorani pri Sv. Vidu MATER INSKO PROSLAVO.
NOVEMBER
26.—Pevski zbor SLOVAN poda
v AJC svoj jesenski koncert. ------------o------
Mayevska masla v Mehiki so izumrla v osmem stoletju
V neprehodnih pragozdovih Mehike, GuaCemale in drugih srednjeameriških dežel, kamor skoraj še ni stopila noga belega človeka, se skriva največja civilizacija predko-lumbske Amerike, katere dragocena, Se neraziskana zakladnica ne zaostaja za pridobitvami stare egiptovske in mezopotamske civilizacije. Tako meni dr. Bernal, direktor inštituta za antične, predšpanske civilizacije v Novi Mehiki in eden največ jih strokovnjakov za pred-kdhimbske civilizacije. To kulturno skrivnost naj bi razvozlali strokovnjki pennsylvanske univerze, ki so dobili izključno pravico do desetletnih raziskav enega najbogatejših aiiheoloških področij'v okolici mesta Tičala. Evropske in amferiške strokovnjake je presenetila nedavna izjava dr. Bernala, da je po njegovih ocenah na ozemlju mayevske civilizacije okoli 100,000 piramid.
še večje občudovanje kot zem. gozdovi. Arheologi dobro po-
lj episna razsežnost in številčno bogastvo vzbuja raznovrstnost slogov te civilizacije, v kateri so zastopane sikoraj vse estetske koncepcije, kar jih najdemo drugod po svetu. Med svetiščem Tolteca v Tuli, reliefom iz Pa-lenca in antropomorfnih kipcev iz Jaina so prav tolikšne razlike kot med grškimi umetninami in figuricami iz Tanagre.
Le delno predstavo o vrednostih vseh teh starih umetnin posredujejo najbolje raziskana področja na severozahodu okoli Pa-lenca, dopolnjujejo pa jo najnovejša odkritja v okolici Tičala v Guatemali, dalje v severnem delu Jukatana in na osrednjem področju ozemlja Mayev. Področje okoli Palenca je doslej najbolje raziskano in zbuja pri arheologih največ občudovanja.. Troje templjev — Palacio, svetišče križa in svetišče sonca — spomenike verskega mestnega središča, ki je nastalo med 5. in 9. stoletja po našem štetju, obdajajo z vseh strani tropski pra-
znuj o dve mavčni glavi, ki so ju našli v grobnici pod svetiščem Zapis, in jo štejejo za najpopolnejši človeški figuri, kar jih je doslej izoblikovala umetnikova roka.
Doslej najpomembnejše odkritje na tem področju je uspelo arheologom leta 1952. To je pr- i va znana piramida,' nad katero se boči svetišče in ki ni polna, temveč je v njeni notranjosti plačani iz sredstev v prejšnjih' grobnica, katere bogastvo ne za- j proračunih, ostaja za najlepšimi nekropolami Novi proračun ima le še sred-
do vinar ji domnevajo, da je civilizacija izumirala zaradi izčrpane zemlje, ker kmetovalci tistih časov niso poznali gnoja. Na spomenikih so zbrisani napisi. Zgodovinarji sodijo, da je izbruhala huda državljanska vojna ali pa se je ljudstvo uprlo bogovom in svečenikom; tako so mesta propadla.
Na Jukatanu so našli ameriški arheologi ostanke okoli 6000 raznih predmetov, med njimi piščalke lasne igle in tablice s hieroglifi. Naleteli so na sledove nekoč cementirane ceste, dolge dva 'kilometra, široke osemnajst metrov in poltretji meter visoke. Ta cesta je bila zgrajena očitno v času, ko tamkajšnji prebivalci niso poznali niti vozil niti kbles. Domnevajo da so jo zgradili pred 3000 leti.
—-----o------
Bombniki so odslužili?
WASHINGTON, D. C. — V novem proračunu za narodno obrambo ni določenih nobenih sredstev za bombnike B-52 in B-58, ki predstavljajo jedro našega stratogičnega letalstva. V kolikor je teh še naročenih, oodo
Vaše počitnice boste najlepše preživeli !eia 1961 v Sloveniji,
če se pridružite skupinam, katere organizira
Slovenska potniška pisarna
AUGUST KOLLANDER
6419 St. Clair Avenue, Cleveland 3, Ohio
LETALSKE SKUPINE:
29.	maja in 15. julija 1., 2. in 3. junija
30.	maja in 17. junija
16.	junija 28. junija
LADIJSKE SKUPINE:
21. aprila in 27. maja
17.	maja 27. julija
12. maja in 25. maja
PAN AMERICAN “JET” AIR FRANCE “JET” SABENA “JET” SWISSAIR “JET”
TWA Super “JET”
Zagreb, Ljubljana Zagreb, Ljubljana Zagreb, Ljubljana Zagreb, Ljubljana Zagreb, Ljubljana
“LIBERTE”
‘QUEEN MARY” ‘QUEEN ELIZABETH” ‘UNITED STATES”
Za rezervacije kličite čimpreje: HE 1-4148
Se priporočamo za pošiljanja denarja in paketov za stari kraj.
Le Havre, Ljubljana Cherbourg, Ljubljana Cherbourg, Ljubljana Le Havre, Ljubljana
Skupine bo spremljal August Kollander
‘,rp .
kel .?J° 111 °-i klobuk,” sem re- zem na tla, draga gospa.
Sel , e^er mi ga je bil odne-‘ v reko.”
UrT>
Sitimi. • l3o^e’” Je rekel go* j pripovedovati . . . akoravno
“Tega vendar ne pravim. Le ostanite, četudi ne marate
‘j in
mi ga je dal.
sem zelo ladovedna. Toda res
SPOMINI NEKDANJE SLAVE — Sliki kažeta dve sceni iz istudia (Iver ma'.Angles-kem, kjer [snemajo film Kleopatra. Gornja slika predstavlja Aleksandrio v Epiptu z napol suhim pristaniščem, spodnja pa vhod v kraljevo palačo.
drugod po svetu.
Tičal, ki ga zdaj raziskujejo, je največje, najstarejše mayev-sko mesto. Vrhunec je dosegel med 3. in 9. stoletjem po našem štetju, Iko je iz tega kulturno-umetniškega žarišča sijala civilizacija na mnoga mesta v deželi. Do nedavnega je bilo mogoče priti do Tičala le skozi težko prehodni pragozd, potem pa so arheologi uvedli letalsko zvezo, ki povezuje guatemalsko prestolnico z glavnim mestom antične Amerike. Mesto Tičal zavzema površino 16 kvadratnih kilometrov. Zgodovinarji menijo, da je štelo na vrhuncu razcveta pol milijona prebivalcev.
V osrednjem kvadratu, katerega stranice merijo po dva kilometra, je šest največjih piramid A-merike, zraven pa nešteto manjših spomenikov, isveUšč, piramidastih poslopij idr. Okoli 18 kilometrov severno od Tičala je Uaksatun, drugo pomembno, vendar še neraziskano kulturno središče.
Veliki trg sredi Tičala je mojstrovina mayevske civilizacije. Ko bodo zgradili dovozne ceste, bo postalo to kulturno — umetniško središče ameriška Akropola za turiste z vseh koncev sveta.
Za razliko od drugih mehiških in od egiptovskih piramid so mape vske zgrajene na povsem drugačnih koncepcijah, saj težijo za vtisom višine in strmine. Na vrhovih so praviloma čudni templji iz kamenja in mavca. Pravijo jim “golobnjaki.” Na te piramide skorajda ni mogoče priti ker je zob časa izbrisal sledove stopnic, zato.uporabljajo arheologi posebne kovinske lestve.
Zahodno od Velikega trga stoji tretja piramida, ki je visoka 54 m, ima pet nadstropij in je še niso začeli raziskovati. Nedaleč od nje so odkrili umetniško izdelan koledar, izklesan iz kam na. Sedemdeset metrov visoka četrta piramida je naj višja stavba antične Amerike. Njene Stranice merijo 50 in 53 m ter zavzemajo površino nad 3000 kvadratnih metrov. Na njen vrh, od koder se vidi čez ves ameriški Babilon, lahko pridejo le izkuše ni plezalci, ki se oprijemajo ovijalk in vej dreves ki so pognala iz kamenja. Peta piramida, ki stoji južno od Velikega trga, ni dostopna in je doslej še niso raz- j iskovalh Po kamnitem kole- j darju so orheologi izračunali, da j je eno izmed poslopij iz druge I polovice 8. stoletja, kasnejših za- ' piskov pa ni.
Zgbdovinarjem še, ni uspelo, razvozljati skrivnosti, zakaj je | nekako v 9. stoletju izginilo to mesto in'hkrati z njim vrsta sosednjih .hicst mayevske civilizacije. Ker mayevska mesta niso bila utrjena in niso opustošena, zunanji sovražniki niso mogli povzročiti njihovega konca. Zgo-
stva za novo superjet letalo B-70, ki pa ne bo gotovo pred drugo polovico tega desetletja. Letalstvo je začelo težišče svoje stra-tegične sile prenašati na medcelinske rakete.
Mitchell bo kandidiral za guvernerja v New Jersey
TRENTON, N. J. — Delavski tajnik v Eiseinihowerjevi administraciji James P. Mitchell je objavil, da se bo potegoval za guvernerskega kandidata republikanske stranke v New Jersey. Izjavil je, da se bo trudil za povezavo in okrepitev stranke, pa tudi za izboljšanje administra-cdje, če bo seveda izvoljen.
Predsednik Eisenhower mu je kot prvi prispeval $100 v volivni sklad. Vso podporo so mu obljubili tudi ostali člani odhaja/joče vlade.
-------O-------
—kupujte U. S. Savings honde’ Oglašajte v “Amer. Domovini'
MALI OGLASI
Naprodaj
Hladilnik (icebox) v dobrem stanju se proda za $30. Pokličite UT 1-6638.
Sobe se odda
Štiri sobe se oddajo spodaj, furnez na plin, vroča voda in vse druge udobnosti. 1109 E. 63 St. HE 1-2242.	(17)
Sobe se odda na E. 71
3	na novo opremljene sobe,
na novo dekorirane, se oddajo po zmerni ceni. Kličite FA 1-0021.	(20,23,25 jan)
V najem sc odda
4	sobe, kopalnica, topla voda
za $48.00. Na 6408 St. Clair Ave. EX 1-0564.	(15)
V najem
Dve lepi, čisti sobi se oddasta eni osebi, prsna kopel, vroča voda in plinski furnez, na 1069 E. 61 St. Kličite od 6: do 8. ure zvečer EX 1-0745.
—(17,19,23 jan)
Hiša naprodaj
Enodružinska, polna klet, plinska gorkota, 1138 E. 77 St. Kličite EX 1-6720 po 6. uri ali cel dan v soboto in nedeljo. (19)
ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas
JQS, GLOBOKAR
986 E. 74th St.
HE 1-6607
Prijaiel’s Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies
Vogal St. Clair Ave. in E. 68 St.
AMERIŠKA DOMOVINA,
Višarska polena
*
!
to rjtrjrjrjpJ0'jtrjrjrJ0rj0rjpjsrj0rjgrjtrjSrj&rj(rjr£
spisal Narte Velikonja
1
“Da mu kure ne zkavsajo skorjo in oči! Kakšna mati si ti!’’
In je v nglici pobral otroka s tal.
“Tu le sedi, Janezek!” ga je posadil na kup detelje na gare.
“Ali pestuješ, Matijec?” je vprašala Kosmačka, ki je prav tisti hip stopila čez prag. “Pa Meti pestuješ!” je poudarila zlovešče.
“Meti pomagam!” je zardel ter stopil k vodnjaku. “Le pusti, saj ne moreš; primi rajši otroka, da ne pade!”
In je natočil lonec vode, ne da bi se zmenil za Kosmačko, ki je s prekrižanimi rokami zrla prizor.
“Nesti tudi ne boš mogla!” je dejal, videč, da ji Janezek leze z desnice, “čakaj, da ti pom ore m!”
In je pustil gare ter nesel lonec čez pot.
“Kakšen mož si ti!” je kre-gla Klančarja, “pustiš ženo, da se ti tako trudi!”
“Saj je nisem jaz poslal! Ženska je ženska. Ali mar kaj posluša in uboga? Kaj ti veš, Matijec!”
“I, potem pa sama pazi!” jo je pokaral. “Tegale imaš, že zaradi njega pazi!” je vščipni! otroka v lice in odšel, ne da bi poslušal Klančarja. “Bog plačaj, Matijec!” “Samo srce ga je!” je zmajal z glavo ter nasajal motiko. “Njemu bi tudi privoščil takegale sina!”
“Če bi Franca ne bila slepa !”
“Prav to sem mislil!” je pritrdil. “Pa Bog ve, morda pa se le zgodi!”
Kosmačka pa je ta čas pripovedovala možu:
“Kar za hlapca ji je in ne le za pestunjo, zdaj ji je še vodo nesel. Kakor da se je vanjo zagledal!”
“Kaj praviš?” je vprašal Matevž.
“Da se je vanjo zagledal?” “Zagledal? kaj bi se zagledal, kakor smrt je. Jeseni ne bo učakala!”
“Stara ljubezen, stara ljubezen! Kako pa je hodil okoli nje, ko je bila še dekle? Skupaj sta pasla. Pastirska ljubezen do konca bolezen. In potem, ko je vzela Klančarja, a-li ga ni bilo več na dopust? Take reči ne ozdraviš!”
“če bi bilo res, bi jo bil lahko vzel. Toliko je že imel kakor Klančar!”
“Ko si pa ni upal! Ali je sploh kdaj žensko pogledal?” “Česa ti vsega ne veš!” se je smejal Kosmač. “Preoš^a-ben je bil. Ali je Klančarka kaj imela? Nič!”
“V zobe je ni hotel dati ljudem! Zato je ni vprašal!”
“Ti slišiš travo rasti!” se je vznevoljil.
“O, saj je ti ne!” se je razjezila ter pokazala z roko. “Z njivo ne bo nič, pa nič ne vidiš!”
“Z njivo?”
“Da, s Fi'anco! Hodi kakor general in suče Tineta kakor pastirja. Včeraj mu je na njivi iztrgala vajeti iz rok in sama odpeljala domov. ‘Ti, Tine, nasekaj še prekel za fižol!’ Kar gledali so jo ljudje, kakor da ni res. To je še daleč do oklicev!”
“Ali pa prav tik pred njimi. Zdaj se mora znesti, potem se ne bo mogla, da veš, ti, ki slišiš travo rasti. Pravim, mi smo tik pred oklici in tik pred njivo!”
“Če jo bo Tine res dal?” “Pa še kako dal! Ali nimam jaz njegove hranilne knjižice? Dvakrat več vredne od njive! Če ga kje vidim, ga po-vprašam.”
Tineta je naše! opoldne, ko je šel z vozom z njive, kjer so vsejali proso.
“Ustavi se, da prisedem,” je mahal Matevž z roko. “Mudi se mi!”
“Saj nisi gospodar!” ga je zbodel. “Hlapcu, ki se mu mudi, je treba puščati s cepinom. Ali se boš za tuje pretegnil?” In je prisedel.
“Pa saj boš kmalu gospodar, kaj?” je pomežiknil Kosmač.
“Nič ne bo,” je udaril Tine po Pramu.
“Kako, nič ne bo! Saj te že zmerja pred drugimi?”
“Prav radi tega!”
“Fant, ali noriš?”
“Ne norim!”
“Ti noriš! Zmerja te zato, da skriva, ženska je taka kakor sinica: kadar ji je najbolj hudo, skriva!”
“Nič ne bo, pravim; Matijec je vmes!”
“Matijec je vmes?”
“Ona pravi, ali oklice brez grunta, ali pa vzamem Mafijca !”
“Tako pravi!”
“Reci ji, da je neumna! Matijec zanjo ne mara. Ali ni
zmerom pri Klančarju?”
“Ona pravi, da mara!”
“Tudi Matijec skriva! Kakor gad noge. Da bi Klančar ne spregledal. Kdo je dal Klančarju denarja, da ga je vinil meni? Kdo? Matijec! Kdo je prosil Franco zaradi mleka za otroka? Kdo, vprašam! Matijec. Kdo nosi vodo Klančarki? Kdo? Matijec! In Matijec ti ujčka otroka, kjer ga dobi. Da, Matijec! Ta prikrita rihta! Božji volek Matijec! Vraga vendar, ali ne vidiš, kar vsi gledamo. Ti pa brundaš predse in praviš: Matijec je vmes! — Seveda je vmes, ampak tamle!” je pokazal na bajto, “ne pa tamle,” je vrgel šibo proti Mohorjevi hiši.
“če pa noče prepisati!”
“Jo vzemi pa brez tega. Potem boš laže govoril. Zdaj te lahko zmerom nažene s hlapcem, potem pa ji boš mož. Zahvali Boga, da smo jo tako daleč pripravili, da te vzame! Ali ni to dovolj? Presneto si je prizadevala žena. In tista knjižica ostane toliko časa zastavljena pri meni. Če potrebuješ kaj denarja, ti jaz lahko sedaj nekaj posodim! Tebi samo za obresti, ki jih sam dobiš. In kar bi potrošil za pot v banko. Ne, samo polovico daš za pot meni, pol prihraniš, da vidiš, da ti hočem dobro. In ali misliš, da katera žena pusti, da mož nima nobene besede v vasi? Presneto poznaš ženske! Po možu gre ženi veljava in ne narobe. Čudim se sploh, kako je mogoče, da si se tako zagrizel v to misel! Če bi jo bil že vzel, bi bil danes Mohorjev hlapec že Mohorjev gospodar in bi ne bil Matijec prav nič vmes. Preizkusiti te hoče ženska, preizkusiti, ali jo imaš rad. če me nimaš rad, sklepa, potem me ne vzameš brez grunta, potem ga ne zaslužiš, če
me vzameš brez njega in jaz ti dam zato grunt. Vsaka ženska tako misli!”
In je mežikal nanj in prebiral z desnico prste na levici, kakor da sešteva in računa. Mož je tako računal obresti, našteval posojilne pogoje. Terjal in odklanjal posojila.
“Ali ni tako?” je na koncu ustavil seštevanje na prstih. “Ali tvoj račun drugače znese?”
IZ RUŠEVIN — V ospredju je Jcup ruševin, že večji del preraščen tS\travo, v ozadju se dviga moderna istolni-ca. Slika [je bila posnela v Londonu na Angleškem, kjer je ponekod še vedno {mogoče odkriti ruševine iz > druge svetovne vojne.
“Na to nisem mislil!” se je Tinetu razjasnil obraz. “Na to res nisem mislil!”
“No, vidiš! Že samo ta moja misel je vredna tvoje njive !”
“Ni še moja!” se je mrko otresel Tine.
“Jaz pravim tvoja, Tine! To vožnjo sem pa zaslužil!”
In je odskočil z voza ter krevsal domov.
Opoldne je po kosilu Tine obsedel pri mizi.
“Ali ne greš za Matijcem?” je vprašal Mohor.
“Danes ne, imam drug opravek!”
Franca je dvignila pozorno glavo.
“Ali bo mogel Matijec sam braniti?”
“Mu bo že kdo vodil konje!”
Mohor je sovražno sivo pogledal izpod vek Franco, da jo je zazeblo, in nato odšantal pred čebelnjak, čebelnjak si je bil izgovoril.
Ko sta bila sama, je Tine stopil k Franci:
“Nikar se ne drži; še danes grem zapisat oklice!”
Franca se je stresla po vsem telesu. Mrzel pot jo je obšel n spet se ji je zdelo, da pada v prepad. “Drčim, in zdaj bo šlo čez zadnji prag!” jo je zazeblo v dušo. “Zdaj bo samo globel pod menoj!”
In opotekla se je, in bi padla po kuhinji, da je ni Tine ujel.
“Kaj ti je?”
“Nič, saj ni nič!” si je obrisala čelo ter segla po korcu vode. .“Je že bolje! Prevzelo me je! Le pojdi, le pojdi. Da bo prej v redu!”
Tine se je preoblekel, in ko se je vrnil iz čumnate, jo je našel slonečo ob ognjišču vso v solzah.
“Le pomiri se!” ji dejal in jo hotel objeti okoli pasu.
Zazeblo jo je, kakor da je kača legla okoli nje. Rahlo mu je odvila roko in dahnila: “Pusti me! Do poroke, Tine! Napravi enkrat za trikrat!”
In je odšel.
Franca pa je, kakor da je šla, smrt skoz hišo, obstrmela na ognjšču:
“Za pokoro, za pokoro, ti Pravični! Zdaj gre čez zadnji prag, !še ta zadnji prag in potem bo globel, črna globel pod menoj!”
21.
Blaž si je bil od zadnje poti opomogel. Prvi večer sta govorila z župnikom, ki mu je potem napisal pismo.
V soboto zvečer je prišel mežnar po cesti, kjer je Blaž tolkel kamenje.
“Gospod so rekli, da pridi k njim!”
“Da so rekli?”
In je pustil kladivo sredi ceste ter planil pokonci.
Župnik je pravkar stopil iz svojega vrta.
“Paglavci! Krasti je greh! Krasti je greh! In še cerkveno blago! čakaj, mi boš že prišel v pest! V šoli! Uči se iz katekizma sedmo božjo zapoved!”
(Dalje prihodnjič)
BKEP14

v.
J I
CHICAGO, ILL
BUSINESS OPPORTUNITY
CLEANING STORE — Well equipped — Presser, Small Plant, Storage. Must be seen to be appreciated. — By Owner. HO 5-6900.	(16)
BEAUTY SHOP — Good money maker. Low rent. New equipment. 2 rooms in rear. Northwest side. Closed Mondays. EV. 4-7761.
V blag spomin
TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠE UUBLJENE MATERE IN STARE MATERE
Karolina Kolar
ki je zatisnila svoje dobre oči dne 23. januarja 1958
Minilo je že leti tri, odkar si zapustila nas!
Kako je žalostno, kako dolgčas, ker Te več med nami ni!
ISonce naj na trato sije, kjer počivaš draga Ti, duša Tvoja pa naj srečo uživa, tam v rajski večnosti.
Žalujoča ostala
MIMI KONCILJA, hči
Cleveland, Ohio, 23. jan. 1961.
NAROČITE Sl
-.U	■"čv- ...
V BLAG SPOJIN
ŠESTNAJSTE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA
ki nas je tako nepričakovano zapustil 24. januarja 1945
Šestnajst let hladni grob Te krij6' j in spomin nam žalosti srce;
Bog odvzel soproga in očeta—• počivaj v grobu zdaj sladko!
Žalujoči ostali:
MARY FORTUNA, soproga HČERE in SINOVA ZETJE, SNAHE, VNUKINJE IN VNUKA
Cleveland, Ohio, 23. jan. 1961.

GRDINA
SHOPPE
DNEVNIK
AMERIŠKO DOMOVINO
NAJVEČJI
SLOVENSKI
AMERIŠKI DOMOVINI

6111 ST. CLAIR AVE.
Annual Clearance Sale
FROM MONDAY, JAN. 23, TO TUESDAY, JAN. 31
a
I
N M

Se priporočamo
ZA POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO
FRANK KURE
Lahko pišete na ta naslov:
R. F. D. No. 1, Ronte 44, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St.11002 Lakcshore Blvd.
Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
S

'	-ssW
Za
vaš
pomembni
dan!
Drage neveste!
Ena pomebnih predpriprav za najlepši dogodek življenja, je izbira poročnih vabil.
Oglasite se pri nas in oglejte si najnovejše, pravkar dospele vzorce vabil, naznanil, papirnatih prtičkov, kozarčnih podstavkov, vžigalic, na katerih je natiskano Vaše in njegovo ime.
Ogled je popolnoma neobvezen!
AMERIŠKA DOMOVINA

6117 St. Clair Ave.
S
Cleveland I, Ohio
HI 1-0621
I