96. Številka. V Trstu, v sobote 30. novembra 1889. Tečaj ----N^mJ^. ,,E D I N O S T" ■■■p M| _____ ho ▼ ul'nii ... ^^^^^^^ HB V tako mora ^H ^H ^H ^H ^H ^J^ME račune po 8 polu leta . ^^M ^^^^ kolikor ga • v pro- H H H H H^H ■ H m H tobaka r Trst* « H H H H H M H H H H P" r ▼ ^^^^^ ^H pr«. t aaročbe fcrez ^^H ^^H ^^^H ^^H * HHHIB H^H IB v^^B ^^^^^^ H Odprte lin pr»nte Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. • V ••llllll.l J« mot*. Od kod naiu dohajajo renegatie? *an9ki VftHi V8tnjHjo ki 8toje du" j ševno nad svojimi sovaščani ter imajo tr-Ako človek pogleda v okolico, koj dno voljo potraguti Bobi in svojim sosedom zapazi, da okoličani govore slovenski in j naprej. Po njih upljivu bode konec uino-laški. Dobiš pač še nekoliko starcev, po-|gjm zmotam in opačnostim v katerih živi sebno v gornji okolici, ki ne znajo še nič , 8edaj okoličani, konec bode, ako Bog da, laški; a teh je malo in mlajši zarod ves tudi laškemu tulenju po naših krajih in tudi laški govori. Človeka to na prvi hip po okoličauskih vaseh odmevale bodo/opet nemilo prevzame ; še bolj osuplo gleda, nagH pesni. čuvsi okoličanske fante prepevati poulične j Očitalo so nam bode, da okoličane pesmi laške, ko je vidi zabavati in cel6 naenkrat prekinemo hvalimo ter da sta-oblačiti se po šegi mestnih delavcev, bi vjmo prevelike nade vanje. Zaradi ene pa človek kar obupal, misleč, da s tem j dobre lastnosti, pregledali ste jim celo rodom zamrje slovenski narod v okolici, vrsto hib in grehov, ki jih kvarijo ter spod-In vender ni tako! Ne veseli nas sicer, jedajo njih živelj v okolici. Tako so nam da naši ljudje govore tudi italijanski, a p0Ugj 0j mn0g0 strani. „Le poglejte, kako ker bo v vedni dotiki z mestom, morajo B0 v 0k0ijcj ftjrj |aSkj element". — Da, nese nehote priučiti tudi laščini. Dvojezič- žemi> tfljUi, fiiri 9G) a 0g|pjm0 Hj to ža-nost naših okoličanov jim pa toliko ne ,0rttn0 prikazen malo od bliže ter preiščimo Škodi, saj uže od davna govoro oba jezika ma|0 nj() jzvjr< in vender se je razmerno okolica še malo j Tnjt Navija 8VOje moči izključljivo poitalijančila. Dokler se bodo držali stare „ 8|l)Vansko krvj0. s Krasa, s Kranjskega, navade ter g o v o r i l i d o m a v d r u - j, j8tre in Dalmacije dohajajo ljud je sam, i ini samo slovenski, laški pa le z kjer najdejo dola in zaslužka. Delavci, onimi, ki slovenski ne znajo, ne bode jim 8|llžabniki, mali in srednji trgovci so tako laščina škodila in slovenski živelj v oko- rekoč vtji brez is,jeme slovanii v „ovejšej lici se ne bode umikal laškemu. Prva in dobi je nez„ftten del Furlanov mej njimi, najboljša narodna šola jo družina. Ako v u te množice Kraševcev, Kranjcev in Dal-družini govoriš slovenski ter otroke naučiš matincev poinjjn se vrste propadajočega govoriti in misliti slovenski ti najbolj na- iralijanatva v Trstu z renegatstvom. Vsi sprotna vlada in šola ne more zatreti in onj> ki 8e potegujejo za italijansko stvar uničiti narodnosti. Kakor hitro si pa v f T|.stu g0 gkoro ^ izjeme 8iOVan«kih družino sam zanesel tuj jezik, tujo šege 9ta,.igev 8inovi. To je bridka resnica, ka-in navade, potem ti pa najbolj narodne ferw ne more utaJiM nikdo na 8Vetu t šole ne pomagajo več, tvoji otroci se mo- In ka|tQ neki je prji,0 do tega? Ako rajo potujčiti, ali boljo potujčil si jesam! za9tayite kakemu Kraševcu ali Kranjcu, Ne vem, ali so naši okoličani o tem ki si je tukaj pridobil lepo imetje, kate-prepričani, ali pa le iz prirojene konser- rega otroci so pa Lahi „najčistejše krvi* vativnosti tako ravnajo. Veselo in zelo to- to vprašanje, začel Vara bodo tožiti, da v lažljivo za nas je to. da so si do danes Trstu nemamo slovenskih Šol, da je tu vse ohranili družino slovensko. Da se okoli- laško, da otroci slišijo le laško kamor pri-čanski fantje silijo po me-tno tuliti in peti dejo ter se tako popolnoma zmaličijo. A nas tudi ne veseli. No temu so krive raz- vse to so prazni izgovori. Res, da v Trstu mere. V prvi vrsti šolstvo, potem pa tudi nemamo žalibog neslovenskih Sol ne družili njih zapuščenot. Saj nemamo v okolici svodov, v katerih bi se nam deca narodno slovenskih posestnikov, ki bi blagodejno „dgojevala. A kedo za Boga svetega Vam uplivali na naš rod ter ga odgajali. Da brani doma, v družini govoriti slovenski treba narod tudi odgajati, na to pri nas ter v svojej hiši učiti otroke spoštovati še nikdo ne misli! A tudi v tem obziru 8y0j narod in ljubiti svoj jezik. Ni li se obrača na bolje. Skoro v vsaki okoli- smešno in sramotno, da se v družini, kjer PODLISTEK. 0 ciganih na Erdeljskem. (Po \\\ llauHmann-u npitial O rad i mir.) (Daljo). Iz druge ciganske hiše pa slišiš klarinet ali gosli. Zamašiti si moraš ušesa ob teh glasovih, posebno, če tem godalom izvablja glasove neuk ciganček. Z muzi k o se sploh pečajo le telesno slabotni ciga-nje, in sploh taki, katerim drugo delo mrzi, ali pa oni, ki so za muziko posebno nadarjeni. Sploh pa se mora priznati, da imajo ciganje veselje do muzike, s katero a'\ prislužijo marsikuk krajcar, liuajo tudi dober muzikalen posluh, in marsikdo, da -si samouk, nauči se vender prav Hpretno igrati na to ali ono godalo. Se ve, da se časih dobodo med cigani muzikaši, da gorje ušesom, katera jih morajo poslušati. Vsak kruli po Bvoje, ne meneč se za bvo-jega tovariša, torej ne brigajoč se za to, da bi se glasovi godal prijetno zlagali. Ker pa imajo časih prav slaba godala, napenjajo toliko bolj svoje moči, pihajo in pihajo v polomljene svojo trobente, da bi človek mislil, da se zidovi podro, kakor so se podirali ob trobljenji izrajelskih trobent, ko je Jozve napadel in vzel bil me-sto Jeriho. In vender, taka ciganska godba priprostim ljudem posebno ugaja ob ženi-tovanjih, ker njim ni na tem, kako ci-ganjo godejo, nego le, da močno godejo, da jim vse zveni po ušesih. *) Sicer pa rad priznajem, da se nahaja tu pa tam tudi izvrstna cieanuka godba. Pisalec teh vrst je slišal ob tržaški razstavi (1882. leta) prav izbom o cigansko godbo. Pri kozarčku pristnega „ogra" je poslušal lepo to godbo ter divni glasovi, katere so ciganje izvabljali svojim godalom, objemali so mu dušo z neizreČno milobo. V onej družbi je bilo posebno par izbornih go- *) Nektij »ličnega so godi tudi nukod pri nHH. Ljudje namreč od organista zahtevajo, da le „močno orglj;i". Neki tovuriA mi jo pravil, da pri njih njegovega orgijanja nič ne obrajtajo, če no odpre — Hit vonia verbo — „puprdona* frcate: „bombardona")!. .. Vin. I ta oče in mati sloveoca, laški čveka P! To »a godi se vedno le v kraških, kranjskih 11 dalmatinskih družinah, v okoličauskih nikdar! Naj pride Slovenec od koder si bodi v Trst misli, da se tu mora poitali-, janćiti in radovoljno, ne da bi ga kdo silil zatajiti svoj rod. Kakor hitro se je naučil „mlatiti" malo laščino, ne spregovori ti več za ves svet slovenske besede. V javnem življenju Be ti ljudje povsod smešijo z grozno njih italijanščino hoteČ tako utajiti svoje poreklo. V tem se mi vidijo podobni ptiču noju ali strunu, ki skrivši glavo v grm misli, da se je ves skril. Ako ti pride tak „Kranjec*, kakor ta ljudi skupno imenujejo v okolici v kak cesarski urad ter slučajno naleti na slo-venskpga uradnika, ki ga prvi slovenski nagovori, delal se ti bode kakor da «lo-vonski ne ume. Tako daleč so ti priseljenci uže pali. Ni čuda torej, da so njih otroci najzagrizenejši naši nasprotniki, da nan pobijajo in se stavijo našemil napredku povsod na pot. Da bi ti priseljenci imeli toliko narodnega čuta v sebi, kolikor ga imajo naši okoličani, ako bi ti priseljenci kraški in kranjski govorili slovenski doma, bil bi danes Trst, kljubu temu. da nemamo ne slovenskih šol ne narodnih zavodov večjim delom slovenaki! Tako so pa baŠ oni naša največja nesreča in overa v narodnem napredku ; in to ne samo v mestu, nego v zadnji čas tudi v okolici. Greta je polna kranjskih in kraških delavcev. Ti so s svojimi otroci napolnili otroški vrt „Pro patrie". Tudi drugod po okolici je mnogo tujcev. To so najbolj pozna po tem, da se oni okraji prav radi podvržejo laškemu uplivu v vsakem oziru. To se je pokazalo v zadnjih volitvah. Priseljenci kraški in kranjski so bili največji agitatorji za laško stranko! Tu smo torej odkritosrčno povedali, od kod izvira naša narodna nesreča. Ne pomanjkanje šol, v prvi vrsti smo si sami krivi da ne napredujemo. Dokler ne bo-demo v družini gojili narodnosti bodo vsi naši napori zastonj, svojega cilja ne dosežemo nikdar. V to treba agitacije mej sabo. Vsakdo slarjev (vijolinistov), za kateri instrument imajo menda ciganje posebno ljubezen in nadarjenost. Toda vrnimo se med ciganske naseljence! V neki hiši zopet vidiš, kako mojster*kopitar tolče ob suh podplat, med tom, ko izbira njegov sinček med trumo strganih čevljev par, ki bi bil najbolj potreben popravila. K r p a r i j a žije in klije tukaj kakor nikjer drugod in na srečo dotičnih ciganov, oskrbujejo ta posel sami. Srebrolasi starčki kakor mišjebradi mladeniči pečajo se s tem rokodelstvom, saj ni težko in tudi mnogo denarja k temu treba ni. Toda ni misliti, da čaka vsak cigan doma, da bi so pri njem oglasil kdo, čegar noga na polovico gleda iz razstrganih Čevljev, ali kateremu so podplati tako razcapani, da bi moral obupati vsak čevljar: kaj še! Cigan-čevljar si sam hodi iskat dela po okolici. Zjutraj Bi zabašo na ramo svoj žakelj, ki je napolnjen se starimi čevlji in z nekaterimi kosci usnja; pod pazduho priiue stolček in hajd! na delo. V žepih cuuajste suknje nosi klešče, šilo, mora gledati na to, da se ne sam, ne prijatelji in jrtianci iih ženijo z Italijankami, da v družinah ne čvekajo laški. Saj pač nikdo ne sme biti v skrbeh, da bi se mu otrok no naučil laški. Na ulici so temu priuči, kolikor mu je treba znati. Posebno pa se morajo temeljito poboljšati oni, ki se naseljujejo v Trstu. Kedor se hoče vstanoviti tukaj, naj nikar ne misli, da mora uže na Opčinah sleči narodnost svojo ter jo zavreči. V Trstu je dovolj prostora za Slovence. Na naši zemlji stoji to mesto, sinovi na&ega naroda so je povzdignili na stopinjo, na katerej je danes, zato pač ne smemo biti tako skromni ter misliti, da nemamo tu nikake pravice, liaš nasprotno Trsta ne smemo izpustiti iz svojega programa, kajti delavski in srednji stan so nadomešča skoro izključljivo iz nas. Gojimo torej narodnost v družini, kakor jo goje naši okoličani in v drugem rodu bode Trst za dobro polovico slovenski! Pozor torej priseljenci učite enkrat od okoličana spoštovati sebe in svojo narodnost ! Deželni zbori. Kranjski. (9. seja dne 5. novembra.) Dopis deželno vlade, naj bi so dovolil poseben kredit za kraje po vremenskih nezgodah poškodovane, izroči se finančnemu odseku v poročanje. Hribar poroča o prošnji posestnikov iz Gorenjih, Srednjih in Spodnjih Gameljnov glede podpore za uravnavo Save, ter nasvetuje, da se prošnja odstopi deželni vladi z nujnim poročilom, naj da izdelati načrt, kateri ima izvršiti deželni odbor. Deželni predsednik baron \V in kler izjavlja, da bode po najboljši moči pospeševal in izvršovati skušal navedeno prošnjo, za kar mu izreka poročevalec peslanec Hribar presrčno zahvalo. Poslanec O g o r e 1 e c gorko priporoča hitro uravnavo Save. žeblje i. t. d. Polagano po ulicah stopajoč vpije: „Kdo potrebuje zaplate, zaplate !* Na ta klic oglašajo se takoj pri njem ljudje, katerih obutev potrebuje kiparjeve pomoči, Navadno so to priprosti delavci, dekle ali rokodelčiči, ki hočejo, da se jim obutev popravi ob malih krajcarjih. Oevlj ar bistro pogleda poprave potrebno obutev in potem bo prične pogajanje. Prefrigani cigan zmerom več vpraša, kakor je delo vrodno, dobro vedoč, da mu ljudje vselej kaj utrgajo. Da prišije krpo na urbas, ali, če seje peta neverno odtrgala od čevlja, vpraša za popravilo 20 krajcarjev. „Za Boga! kdo naj toliko plača?" zavpije dotičnik viduo prestrašen, in ko se nekoliko umiri, obljubi 15 krajcarjev. Nevoljno zmaje mojster z ramama ter zagotavlja, da za tako beraško plačilo ne more zadelati tolike luknje. Naposled se zmenita za 17 krajcarjev. Na pragu ali na borjači sedeč prične cigan takoj svoje delo. K rualu je končano. Z jedno roko pomoli dotičniku popravljeni čevlj, drugo pa u/.e odpira, da vzprejme pogojeno plačilo. Tako roma ciganski krpar Na to se rešijo ali izroča dotičnim *d-•ekon^ nekatere prošnjo ter se odobri za-kontih načrt za preakrbovanje cerkvenih potrebščin. Poslanec Suklje poroča za finančni odsek o proračunu deželnega posojilnega zaklada za 1. 1890. Troski iznašajo: vkupe 220.741 gold. 41 kr. Prihodki pa: 158 tisoč 231 gold. Poslanec Hribar poroča o prošnji' katoliško-rokodelskega družtva v Novem mestu glede podpore za zgradbo družtvene' hiše, ter nasvetuje podpore 300 gld., kar obvelja. j Poslanec Suklje poroča o računskem sklepu dež. zaklada za I. 1888. Primanjkljaja je bilo v tem letu gld. 5.165.74. Vsi redni, izredni in prehajalni troski so 1 znašali 1,426.937 god. 8 kr. Čiste blagaj-nične imovine je 1,228.585 gld. 75 kr. Poročilo se vzame na znanje. Sprejmejo se še nekatere prošnje in nasveti. Poslanec K I u n poroča o proračunu normalno-šolskega zaklada za 1. 1890. Število ljudskih šol je lanskega leta znašalo 293 z 497 sistemizovanimi učiteljskimi službami. Število istih je pa narastlo in prihodnje leto bo treba vzdržavati 300 šol in 51H učiteljskih moči. Potrebščina za vzdržavanje teh šol znaša 206.133 gld, 66 kr., torej 10.509 već nego letos. I*ta bode nadalje se rasla kajti več krajev je še brez šol. Povišala so bode tudi vsled nameravanega povekaanja učiteljskih plač. Potrebščina, okroglo 270.440 gld. za prihodnje leto se bode pokrila deloma z 10% priklado na svoto direktnih davkov in deloma iz dež. zaklada. Od tega zneska naj bi se 1500 gld. porabilo v podporo šolskim vrtom in marljivim učiteljem kmetijstva. Poslanec Žitnik v daljšem govoru dokazuje kaka krivica se godi slovenščini na ljubljanskem učiteljišču, ki ne ugaja potrebi slovenskega naroda in kjer se nemščina goji v prevelikej meri v tem ko se slovenščina očitno zanemarja. Slednjič predlaga resolucijo na vlado, naj bi se predrugačila jezikovna naredba z dne 1. aprila 1881 1. za ljubljansko učiteljišče v tem smislu, da se pomnoži število predmetov s slovenskim učnim jezikom. (Dalje prih.) Politični pregled. Notranji dežele. Deželni zbori so zvršili svoje delovanje, češki je pa pretrgal svoje, ker je za 3. decembra sklican državni zbor. Itaš zadnja seja češkega deželnega zbora je bila jako burna. Na dnevnem redu je bila razprava o zidanju deželnega muzeja. Opozicija je očitala večini, da se je pri tem premalo oziralo na domače umetnike, iz ulice v ulico, ter si navadno zadosti zasluži da borno izhaja. Pa tudi ciganski otroci Bi hočejo kaj prislužiti, ker njih stariši jim nikoli ne dado beliča, po čemer tako koprni ciganska deca. Mali paglavčki, ki so komaj shodili, že čakajo ob nedeljah na potih, ki vodijo do priljubljenih pivarnic. Ko hitro se pivci bližajo, pričnejo svojim zlomljenim goalim izvabljati take glasove, da jim vsak rad kaj daruje, le da nehajo cviliti. Če pa ne dobe precej plačila, uvrstijo se za gosli in zdaj začnejo lajnati toliko marlji-vejŠe, ker si mislijo, da njih godba dotič-nikom dopada. Ko pa pade krajcar na cesto — brž umolkne godba, in vsi se vsujejo na en kup, pobirat vrženega denarja. Pri tem se paglavčki med sabo hudo sprimejo, in gosli so jim tedaj za cepec, lok pa za meč. Tudi se večkrat prigodi, da na pol nagi rujavčki tako dolgo kolobarijo za kako kočijo, dokler iz nje ne izleti kak denar. Sicer pa moramo dostaviti, da take razvade med naseljenimi cigani bolj in bolj giuejo, kajti mnogi ciganski otroci že obiskujejo šole in so tudi še precej dobro oblečeni. r«ko«Ulc« ia ehrtaikt, kateri si na tujem dobivajo priznanja in zaupanja nego v svoji domovini. Velik hrum je pu vzbudil predlog inladočeškega poslanci dr. Šila naj se postavi na muzejsko poslopje,' kakor drugim učenjakom za deželo in j človeštvo zaslužnim možem spominska plošča. Kakor na vseh muzejih, vseuČi-' liscih itd. postavljenih je tudi na novi de-1 želni muzej 96 spominskih plošč, mej temi' pu pogrešajo Mladočehi Husove. Dr. Šil povdarja koliko zaslug si je pridobil IIus za češki narod. On je očistil in ustanovil pismen jezik, popravil -pravopis tako te-' meljito, da se je še do dandanes ohranil' ter da so ga tudi Hrvatje in Slovenci) sprejeli. Hus sam je napisal mnogo uče-njaških knjig, ki imajo še dan danes ve-! ljavo. Ilusova zasluga je, da se je po celem Češkem začelo novo duševno gibanje ter da se je slovstvo povzdignilo tako visoko, I kakor ni Se nikdar stalo. Dr. Gregr je | povdarjal, da bi uže samo za to morali j llusu postaviti spominsko ploščo, ker je" pražko vseučilišče, ki jo bilo takrat po-1 polnoma v rokah tujcev, priboril zopet1 svojemu narodu ter izročil vodstvu pravih rodoljubnih Čehov. Ako bi tega ne bil storil, bili bi se Čehi izvestno ponem-čili. D a je bil Hus heretik, da se je s cerkvijo priekal zaradi dogmat: to bi ne smelo motiti denašnjega zaroda, da slavi njegov spomin, ter mu postavi ploščo na rouzejno palačo. Na desnici so govorniki ugovarjali temu predlogu. Vsi so zložno povdarjali veliko zasluge Husove za češki jezik in češko slovstvo, izrekli bo se pa odločno proti temu, da bi se njemu, učitelju krive vere stavila spominka plošča, ker bi s tem bil žaljen narod, ki je po večini katoliški in ki v IIusu vidi v prvi vrsti nasprotnika katoliške cerkve. Slavni učenjak in zgodovinar Tornek govoril je tudi proti mladočeškemu predlogu, ker bi to bila bolj politična demonstracija nego čast slavnemu mojstru in zaslužnemu reformatorju srednjeveškega češkega slov-stva. Te misli je tudi dr. Lenz, ki Bam katolški duhovnik, nepristransko priznava, da je IIus sicer izreden človek, čistega in neomadeževanega značaja, kakor noben krivoverec ne pred njim ne za njim, da se mu pa iz gori navedenih razlogov ne sme postaviti plošče. Vsi Staročehi bo govorili mirno in stvarno. V razpravo se je vmešal pa tudi princ Schwarzenbeig ter o tej priliki pokazal res vso svojo plemeni-taško ošabnost. O Plusu in njegovih somišljenikih je rektj, da so bili razbojniki. Tu jo navstal v zbornici silen ropot. Ko-uečno je izjavil, da bi rad videl, da bi belo-modra zastava Švarcenbergov bila zopet bojni znak proti Novo-Husitom. Stavil je resolucijo, da se ne postavljajo na muzejsko palačo take spominske ploče, po katerih bi bil narod žaljen v svojem verskem ali političnem prepričanju. Zbor je pretrgal svoje delovanje. Po Božiču snide se zopet. Oališki deželni zbor je zvrfiil svoje delovanje. Rusi so v zadnji Beji interpe-lirali vladnega zastopnil-a zaradi okrajnega glavarja v Kolomeji, ki svoje sovražnosti do Rusov nikakor ne zakriva ter se je izrazil, da treba delati na to, da ne bode voljen več noben Rus v mestni zbor. Poslanec Romančuk ozrl se je v svojem govoru na proračunsko debato ter obžaloval, daje v kljub razburjenosti, ki vlada grof Goljevski mej poslanci vender bil tako netakten, da je Rusom očital, da so nezanesljivi državljani in sovražni katoliški cerkvi. Rusom pač ni treba z besedami zatrjevati svojo lojalnost pokazali bo jo uže mnogokrat v dejanji, da so pa vrhu tega še versko prepričanje Rusov začeli sumničiti je pa kar naravnost grdo. Na dnevnem redu so bila še razna ekonomičnr vprašanja. Tako n. pr. predlog v znižanju propisnih pristojbin, o prisilnem zavarovanju, o urejenju žitne trgovine itd. Deželni zbor je sklenjen, isto tako tudi tiroleki, goriški in drugi. V ogerskem državnem zbora j« proračunska debata. Poslnnec Aponji govoril je proti Tiszi, ter povdarjal da mora prej odstopiti, potem bode še le misliti na reformacije v državni upravi. V hrvatskem saboru je bil na dnevnem redu proračun. Opozicija je govorila proti trdeč, da ni sestavljen na zako-nitej podlogi. Miškatovič je govoril v imenu vladne stranke, ter povdarjal, da si ta prizadeva materjalno povzdigniti Hrvatsko materjalno in tcoralno. Dr. Starčevič je govoril proti obračunu z Ogersko. Izvolitev poslanca Urpanija je potrjena. Vnanje dežele. Vesti o zaroki ruskega prestolonaslednika s sestro nemškega cesarja je bila izmišljena. Ne ruski prestolonaslednik, mariveč danski se je zaroč I z njo. S tem s o sicer poveča sorodstvo mej nemškim in ruskim dvorom, kajti prestolonaslednika danski in grški, ki sta si izvolila nemškega cesarja sestre sta oba nečaka ruskega carja. Vender ostane še vedno velika razlika mej tem, ali bi bila pruska princesa ruska curica ali pa samo danska kraljica. To je drugo sorodstvo, a tudi drug političen čin. Mej srbsko in turško vlado se je vnel razpor, ker si je turški konzul v Vranji prizadeval podkupiti nekatere srbBko uradnike, ter izvabiti iz njih načrte srbskih utrdeb in druge vojne in službene tajnosti. Ta dogodek je jako neljub, in ee bode pa bržkone ktualo diplomatiČnim potem poravnati. Bolgarski proračun kaže letos 90 milijonov izdatkov. Deficita ne bode. Rumunska zbornica je odprta. Pre-stolni govor izraža zadovoljstvo, da živi Rumunska z vsemi državami v dobrih od-nošajih. Italijanska zbornica jo tudi odprta. Prestolni govor povdurja isto tako dobre odnašanje z drugimi državami. Francozka zbornica je zavrgla izvolitev poslanca Dillona, ker je bil prej obsojen. Tako se bodo zgodilo tudi Bou-langerju. DOPISI. Na Greti, 26. novembra. Zelja vsega IV. okraja in sploh vse okolice in meHta se nam je izpolnila minole dni — odprl se je v Rojanu otroški vrt družbe sv. Cirila in Metoda. O odpretju otroškega vrta je uže pisala „Edinost" a vredno je o tem še nekoliko spregovoriti. Javljeno je bilo uže, da je govorila gospodična Irma F a b j a n i pri otnenjenej slavnosti, in sicer prav dobro govorila. Opisala nam je pomeo otroških vrtov ter se gorko zahvaljevala si, družbi sv. Cirila in Metoda, domačej poddružnici in vsej onej gospodi, katera je pripomogla, da se je odprl novi otroški vrt. Domačini se vrlo zanimajo zanj; ves IV. okraj gleda s ponosom na to narodno tvrdnjavico! V IV. okraju se nam svitajo zvezdice katere obečajo razsvetliti ves naš okraj. V Rojanu imamo otroški vrt in pevsko družtvo „Zarja", v Barkovljah pa vrlo pevsko družtvo , Adrija". Omenjeno družtvo je priredilo 24. t. m. svojo veselico v krčmi pri Feriugi katera veselica je pokazala, da so v Barkovljah rodoljubi, kateri skrbe za narodno stvar. Pri tej veselici so nastopili — prvič v okolici — tudi vrli tamburaši tržaškega „Sokola". Isti so jako uplivali na okoličane ; vsi je hvalijo in si je žele kmalu nazaj v svojo sredo, kajti vsem se je v srce prikupilo ubrano igranje. Kakor se sliši napravi družtvo „Adrija" u pustu veliko veselico s plesom, mogoče da se tedaj zopet vidimo z vrlimi našimi tamburaši. Volitev v našem okraju je tudi pokazala, da smo tu na straži ; smelo tedaj trdimo, da naš okraj igra prvo ulogo v narodnem obziru v okolici. Da bi le v tem narodnem navdušenju vstrajal! Iz ev. Ivana, 28. novembra. (Izvirni Kakor vsako leta, tako tudi letoa dalo je naše pogrebno družtvo iz \ rdele dne 21. t. m. dan Matere božje dobrega zdravja brati sv. mašo v spomin umrlih udov tega družtva. Sv. maso je čital sam velečastiti g. župnik Ivan Treven, pri svetem opravilu so peli naši vrli pevci Ivan-čani, ter z lepim petjem slavnost pove-ličali. Po mojem menenjn lepo bi bilo, da hi so pri enaki cerkveni slovesnosti pele tudi nadgrobnice, kakor n. pr.: „Blagor mu ki se spočije", „Nad zvezdami", „Molitev" itd. Družtvo bi si tudi lehko dalo napraviti svoj mrtvaški oder, kar bi na vernike blagodejno vpljivalo. Se žalostjo moramo pri tej priliki zabilježiti, da se ob crkvenih slavnostih vedno bolj uvaja latinsko nerazumljivo petje, mesto slovenskega. Čemu pač nam treba latinskega petja, ko smo od nek-daj gojili slovensko? Saj bo nam sveti oče papež Leon XIH. dovolili vse svete cerkvene slavnosti v slovenskem jeziku obhajati. Da ae povrnemo zopet k našim vrlim pevcem, priporočamo jim, da se čim prej Bkupijo in složno ustanove pevsko družtvo, ter gojo v njem krasno narodno petje. Italjanščina se je uže preveč vsilila v srca mladeničev, posebno od časa ko se je tu vstanovil nek italjanski zbor (coro cit-tadino) kije pokvaril s svojim lahonskim petjem mnogo naših mladeničev, o čemur smo uže omenili v neki številki 2. avgusta. Znano nam je dobro, da fantje večidel italjanski prepevajo, a temu krivi neao sami, temveč kriv jo oni lahonski „coro". Odkar je začel ta zbor zahajati k sv. Ivanu v „Bajto" priljubilo se je italjansko politično petje mladim srcom naših fan-tičev in povsod se čuje kvakati n. pr. „rossa la bandiera citadina" (svobodna zastava) „salve il Vesil" itd. Pripomniti pa moramo, da sem ter tja pri vsem tem udarijo kako slovensko, se ve da kakor znajo, a vidi se, da jim pomanjkuje očimi j a. Glejte Črnogoro in celo njeno škofijo kako so latinščino iz nje odstranili ko jim je sv. oče papež Leon XIII na prošnjo kneza Nikolaja I. to dovolil. Ali bi ne bilo dobro in Bogu tembolj dopadljivo, da bi tudi mi molili Vsegamočnega v naših cerkvah po slovenski ter k Njemu vsklikali v svojem milem jeziku ? Mi pač ne vemo iz kacega razloga se pri nas vedno to godi. Zdi se nam pa samo ob sebi smešno, ako slovenski kmet latinski poje ali to petje posluša a razumi nič tako, kakor tudi sam pevec ne. Omeniti moramo pesem Blažene D. M. kojo so peli naši pevci ta dan, pesen bila je jako ganljivo pevana, da se je vsim pobožnim dopadala ter vsi so to krasno pesen hvalili. Dokaz je to, da nam ne ugaja latinsko petje. Mi ne dvojimo, da nas bodo naši pevci poslušali ter kmalu postavili zopet na noge stari pevski zbor in družtvo, ki bi nam bilo v čast in ponos pevskih moči nam ne manjka samo izuriti in podučiti jih treba. Za to se obračamo na slavno predništvo in celi odbor našega narodnega pevskega družtva „Zora" proseč ga, da nam v čast in ponos zaostalo družtvo zopet k življenju vzbudi. Po VBej naši okolici prirejajo se narodne veselice i. t. d.. . — a povsko družtvo „Zora", eno prvih, katero šteje nad 52 delujočih in 32 podpornih udov same Častivredne gospode, da bi zaoBtalo, to ne bi bilo prav. Zatorej še enkrat se obračamo do slavnega predsedništva in odbora, da zopet oživi zaspalo družtvo, da isto stopi še enkrat na glavo oni strupeni kači, koja je začela po okolici plaziti. Na noge tedaj Jvančani, posebno vi mladeniči ; imate lepe glasove, vzbudite zopet k ži-venju pevsko družtvo „Zora" in vadite se v blažilnim narodnem petju. Na zdar! Iz Materl|e, 25. novembra. (Izv. dop.) Včeraj popoludne po dokončani Blužbi božji je kmetijski potovalni učitelj gospod Cotič v občinski dvorani imel predavanje o napravi gnoja, živinoreji in napravi hlevov za govejo živino. Občinstva se je nabralo polna dvorana ter poslušali so navzoči gospoda učitelja kako je v pravilnem slovenskem jeziku ljudstvu potrebne nauke dajal, se o raznih predmetih z ljudstvom prav poučljivo in prijazno razgovarjal do 7 ure zvečer, in, ko je uže prepozno bilo smo se od njega težko ločili želeč. da bi nas večkrat, v letu obiskal, ter nas podučil z umnim predavanjem o kmetijstvu. Imam pa tudi nekaj žalostnega poročati, namreč, da je dne 16. t. m. v Artvi-žah v Materijski občini nastal po dnevu iz nepoznanega uzroka požar in pogorela je Jožefu Železniku št, 11 hiša in gospodarsko poslopje z vsem kar je bilo notri živeža in živine, povzročil je škode nad 800 for. Janezu Ivaučiču pogorel je kos hiše in gospodarsko poslopje s senom vred, škode nad 400 for.; Janezu Kaluža gospodarsko poslopje in seno, škode je nad 300 for. Ubogi pogorelci neso bili nikder zavarovani. Prihiteli so domači ljudje iz polja in iz bližnjih vasi v pomoč; njim se jo zahvaliti, da so požar ni razširil po celej vasi ter spravil vse prebi-valco na beraško palico. Ubogi tri pogorelci, posebno prvo imenovani so usmiljenja vredni, naj bi jim vender kaka blaga duša prihitela na pomoč ! Iz Podraške okolice dne 25. novembra. Mislite li, da Vam kaj napišem o Podragi P O ne! Stvar je prekočljiva in v to so drugi poklicani in drugi listi kakor; „Slovenec" in „8oča* koja sta itak zato privi-ligovana. No! Ker govorim o „Soči" prišel mi je na pamet nasledni dogodek. Meseca septembra t. I. tepežkal (fechtal) je tu po našem predelu mladenič, gimnazijalec, doma tain od Soče. Spričevalo bilo mu je malo-ne o d l i č n o. Se šolskim spričevalom imel je tudi priporočilno in ubožno spričevalo podpirano od svojega župnika in župana. Na vprašanje : je-li istina, da ga Goričani — da si je priden — ne podpirajo P odgovori mi preprosto, dajepitomec malega semenišča v Gorici in da prosi podpore, da si le potrebne obleke nabavi. Čudni ljudje ! Kako more v to ime Župan n župnik izdati spričevalo P In nema li zavod dolžnosti postarati se za obleko pitomčevo P In no zna li vodstvo zabraniti svojim pitoincem ostudno tepežkanje ? Naše duhovnije bodo v kratkem preustrojene in v župnije povišane. Saj je temu čas! Do sedaj so bile urejene po Goriškem kalupu. Naravno! Pred petdesetimi leti pripadal je Trški dekanat še k Goriškej nadškofiji. Do sih dob na-zivljali so našo častito duhovščino različno ; kurjatno „kapelani"; birokratsko „kurati". Dejanski in pred narodom veljala je pa za župnika. Zavedala se je kot taka in kot taka so tudi vedno zaveda. Tej razliki, koja obstoji le v nazivlju bode kmalu kraj, ker odlokom ministorstva od 18, t. m. so vsi župniki. Na vsem Bogu hvala, a na tem mnogo i — Podražanom. Domače vesti. Našim naročnikom. Še enkrat pošiljamo rudeČo listke onim gg. naročnikom kateri neso do sedaj še spolnih svoje dolžnosti. Neljubo nam je vedno moledovati ; ako bi ne bili prisiljeni tirjati radi obstoja lista, dajali bi mi še nagrado onim vrlim narodnjakom, koji čitajo uže po dve leti naš list, ne da bi nam bili plačali niti poštarine. Prosimo jih torej, da poravnajo svoj dolg in ne dopustč, da pri požrtvovalnem delu pri listu trpimo še materijalno škodo. Ako dotičniki ne dopošljejo čim preje zaostale naročnine, prisiljeni bodemo je tirjati drugim potem. Zaupnica. Volilci podgradBkega volilnega okraja poslali so veleč. g. M. Mandiću, nred- j niku „Naše Sloge*, bitemu deželnemu poslancu v isterskim dež. zboru sledečo zaupnico: Veleučeni in velespoštovoni gospod! Poznavajoči Vašo odločnost, Vašo ne-ustrašljivost, Vašo sposobnost, Vase možtro, Vaš značaj, sploh vse Vaše vrline, glasovali smo enoglasno izbrani volilni možje Podgrad-skega sodnijskega okraja pri volitvi dne 25. junija t. 1. uzajemno z volilnimi možmi Vo-loskega sodnijskega okraja v s i za Vas, da nas bodete zastopali v deželnem zboru Istrskem, j Kajti preverjeni smo bili, da bodete vse svoje moči upotrebili v korist tega okraja in da bodete krepko branili pravice naroda slovenskega in hrvatskega, katerega veren sin ste in katerega odlično mesto Kastav Vas je ime-[ novalo svojim častnim meščanom, i A dogodilo se je, kar nesmo pričakovali. Visoeega deželnega zbora večina ni potrdila , Vaše izvolitve. t Obžalujemo, da Vam je bila tako od-j vzeta možnost, zastopati nas v celem zasedanji letošnjega zborovanja. | Dovolite, velespoStovani gospod, da Vam podpisani zaupni možje Podgradskega okraja ; v imenu volilcev, katere smo zastopali, ko smo za Vas glasovali, izrečemo popolno za-| upanje, proseč Vas ob enem, da tudi v bodoče, kakor do zdaj, krepko branite časti in pravice naroda slovenskega in hrvatskega. Živeli še mnogo let! Podgrad, 15. novembra 1889. (Sliedi 26 podpisov). Sestanek narodnih poslancev. Deželni poslanci v Ljubljani so sklonili pred razidom, da se bodo pozvali vsi dež. in državni poslanci iz Koroške, Štajerske, Kranjske in Primorske koncem meseca decembra t. 1. na sestanek v Ljubljano, kjer se bode posvetovalo in določilo o skupnem progrumu za naše poslance ! v državnem zboru ter se bodo pogovorili o delovanju deželnih poslancev v pojedinih deželah. Mi veselo pozdravljamo to nakano ter si obečamo, od celokupnega složnega delovanja v drž. in deželnih zborih večjega uspeha nego smo ga imeli dosedaj. — Za podružnico sv. Cirila in Metoda V Trstu nabrali so prijatelji slaveči imendan Andrejčka f ir. 7. Podružnici sv. Cirila in Metoda na Greti je daroval tajnik imenovane podružnice g. A. Skabar 3 gl. za podobi presv. cesarja in cesarice v slovenskem otroškem vrtu v Rejami. Ivan Božič ki je bil nedavno zaprt vsled znanih dogodkov v Podragi, je bil zopet izpuščen iz zapora. Kakor znano, zatožili so ga, da je strasten ruski agitator in razši rje valeč pan-slavističnih nazorov. Sumničili so ga, da je v tajni zvezi z nekaterimi nevarnimi „panslavi-sti", katerih samo ime bi moralo prestrašiti mirne prebivalce tukajšnjih dežel. No, sodna komisija, ki je prišla v Prodrago, da preiskuje in najde množico „panslavistov" in cele kupe rubljev, ko je natanko preiskala vse kmetske hiše, čijih gospodarji so se smatrali za pan-slaviste, našla je .... da je prišla v Podrago brez uzroka. Te črne živali-panslaviti, ti presneti zveneči rublji, vodili so komisijo za nos, ker prišla je v Podrago .... ne da bi jih iztaknola. Glasoviti podraški proces se je spremenil na ta način v ničlo in nekateri slo-vanožrci so se kruto prevarili. „Dir. Cr." Prvi pevski večer napravijo pevci „delniškega podpornega druživa" pod osobnim vodstvom svojega pevovodjo, jutri dne 1. decembra v gostilni vrlega narodnjaka Maksa Lavrenčiča v ulici Giulia št. 1 (Fondo Rali, ubod v ulici ItosHetti). Pevali bodo sledeče zbore: 1. „Koračnica" I. pl. Zaje. 2. „Slovenec sem" dr. Benj. Ipavec. 3. „Na boj", Hajdrih. 4. „Danes tukaj, jutri tam", J, Kocjančič. 5. „V mraku* četverospev, dr. B. Ipavic. 6. „Jurisičeva poputnica", I. pl. Zaje. Začetek ob 8. uri zvečer; vstopnina prosta. Vsi ljubitelji lepega narodnega petja se uljudno vabijo k obilni udeležbi. Predpustne zabave v slovanskej čitalnici v Trstu bodo: v soboto dne 7. decembra plesna zabava; v torek dne 31. decembra: Silvestrov večer; v soboto dne 1. januvarja 1890: tembola m ples; v soboto dne 25. jaauvarija plesna zabava: v soboto dne 8. fe-bruvarija: veliki ples; v soboto dne 15. janu-i varija: plesna zabava. Začetek točno ob 9. uri zvečer. „Delalsko podporno družtvo" bode imelo ta predpust dva plesa. Prvi plesi bodo imel ženski oddelek dne 4. januva-j rija 1S90. v dvorani Ter*icore (Via Chiozza); veliki ples bodo pa. kakor po navadi v gledališču Fenice dne 1. fobruvarja p. I. Plesni odsek „delavskega podpornega družtva" vabi š e enkrat, vse p. n. gg. družabnike in družabnice k plesnim vajam, koje se vrŠe v družtvenih prostorih (Via Molin Piccolo št. 1) v^ako nedeljo in praznik. Učenje trnja od 4—5, a navadni plesi trajajo od 5—8. Pevskemu družtvu „Adrija" v Bar-kovljah so darovali o priliki družtvene veselice dne 24. t. in. sledeči gospodje: Veleč, družina Covacich-Rebek 4 gl. Ivan Nabergoj 1 gl. Fran Dolenc 2 gl. Anton Pogorelec 2 gl. N. N. v Barkovljah 1 gl. Ivan Martelanc 70 kr. Stotnik N. N. 1 gold. Vekoslav Gorju p 70 kr. I. M. 70 kr. II. V. 70 kr. Andrej Martelanc, 50 kr. Ant. Počkaj 40 kr. F. Žitko 30 kr. S. M. 40 kr. g.Čna Kat. Lisjak 40 kr. g.čna Josipina Lisjak 40 kr. Blagim dobrotnikom so toplo zahvaljuje ODBOR. Veliko veselico s petjem, igro in plesom nameravajo napraviti v jednem tržaškem gledišču slovenska okoličanska pevska družtva, namreč: „Adrija", „Hajdrih", „Zarja" in „Velesila". Izveetno bi ta veselica mnogo pripomogla tem mladim družtvoru tudi v gmotnem obziru radi česar upamo, da bodo vsa ta družtva in slovensko občinstvo sploh s to idejo zadovoljno. Posvetovanje odborov teh družtev bode v nedeljo dne 1. decembra popoludne v Rojanu v gostilni g. Boleta, kamor se uljudno vabijo odbori imenovanih družtev. „11 Diritto Croato*. Tudi zadnjo Številko tega li^ta je zaplenilo državno pravd-ništvo radi članka: „Zahodni Slovani in njih sovražniki". Ta vrli list, branitelj pravic slovanskega prebivalstva v Istri in na Primorskem sploh je nedavno stopil v drugi tečaj. V teku jednega leta razpršil je marisikako krivo misel ter razjasnil stališče tlačenih Slovanov na Primorskem in osobito v Istri. Prinašal je korenite članke ne samo o istrskih ampak o slovanskih razmerah sploh. Ljutim sovražnikom Slovanstva je bil pravi trn v peti kajti zaganjali so se vanj kakor divjaki. Resnica oči kolje. Tudi državno pravdništvo ga je večkrat obiskalo ter ga shranilo. Pri vsem tem bode izhajal daljo ter krepko branil svete narodne pravice. Skazal ko je prav koristnega, radi česar tudi slovenskim rodoljubom, laščine veščim, toplo priporočamo, da pomagajo temu hvalevrednemu narodnemu časniku do boljšega obstanka. Bik In cikorija. Babji tržaški „Piccolo" je pisal minolo dni, da sta prodrla v okolici dva kandidata „cikorije". Ne bodemo govorili danes o V. okraju, čeprav se babajo progressovci, daje tudi tam zmagal njih kandidat ; upamo vendar, da bode tam izvoljeni poslanec vedno na našej strani. Omenjali bodemo samo 11. okraja kjer je bil voljen poslancem predsednik „cikorije" Poldo Mauroncr. Nekemu posestniku II. okraja je podarilo tržaško kmetijsko družtvo „živega bika". G. Mauroner Poldo je koj razglasil, da je on to pridobil s čemur si je pridobil zmago in upliv v II. okraju. Oj ti srečni bik ! Da bi pri nas vladala še poganska vera, vozili bi ga v slovesnem sprevodu in ga častili kakor nekdaj Egipčani svojega bika! Na biku samem pa bi sedel veličastno — Poldo Mauroner in s tem strmečemu svetu kazal, kako globoko je propal II. okraj v okolici, krog bika bi pa hodili „petešajnarji14, kadili mu iz gorečih kadilnic in se mu klanjali. Čestitamo vrlemu biku kateri je zdatno pripomogel k slavnej zmagi Mauronerja ; čestitamo pa tudi tržaškemu kmetijskemu družtvu, ka- tero je s trm delalo propagando za p* Gnribnldinea ! Iz okolice nam piše prijatelj našemu listu : Minole dni in uže večkrat sprej sem popraseval po slovenskih menjicah ▼ trafikah, a vsaki krat se mi je odgovorilo, da jih nemajo na prodaj. Zadnjič podam se k neki patrijotki, se ve da ne slovenski. Na prodaj je imela tudi Vaš lint in upal sem, da mi ugodi, ali varal sem se. Pra-šam jo naj mi da nekatere menjice. Ona: kakšnih želiteP Jas: slovenske. Porogljivo Be mi nasmeje, rekoč : teh neso še tiskali, postrežem Vam z nemškimi. Jaz: Ne, naročim si je v Ljubljani, menim pa, da mi drugo pot. ponudite slovenske. Kedaj se bode pač jel spoštovati g 19. ustavnih zakonov. Jaz sam porabim do sto menjic na leto. Bi ne bilo na pravem mestu, da družtvo „Edinost" tirja od de/olne in državno vlade, da se slednjič tudi v Trstu prodajejo slovenske tiskovine? Saj nas sto nedostatnost jo vlada sama zavira v našem razvoju. Lahonski list, kije nedavno sramotil v Trstu naše odličnjake in čigar ime bolje, da zamolčimo, prešela je iz enih lahonskili rok v druge. Oudno, ali prav za prav — naravno je, da se v sramotenju slovanstva v Trstu najbolj odlikujejo slovanski renegati. Prejšnji urednik temu listu je bil nek Martelanc — slov. odpadnik. Naslednik mu je menda tudi enako človeče. Zadnji list prinaša sliko ki predočuje — nemoralnost volilcev II. okraja v okolici in sredstva s katerimi je Garibaldinec Mauroner prišel do zaželevega poslanstva v drugem okraju. Nosi ga truma pijanih mladeničev .....ali pustimo ta smrad! — Pastirski list proti doti. V armenskih cerkvah v Carigradu se je čital nedavno iz lece pastirski list, v katerem patrijah strogo obsoja razvado, ki se je v novejšem času močno udomačila, da se namreč daje dota hčeram, ki se poroče ter imenuje to okolnost uzrok mnogim zlom. Mi ne vemo kak vtis je storil ta pastirski list na ženo-željne mlade Anuence. Izvestno je pa razveselil očete, ki so obdarovani z mnogimi hčerkami. Časnikarska raca. Užc nekoliko dni sem straši po časnikih neka izvestno izmišljena vest, da se je prem. knezoškof ljubljanski dr, Missia odpovedal svojemu dostojanstvu radi nekaterih „zaprek, ki mu stavijo novosloven-ski šovinisti v izvrševanju njegovih dolžnosti in radi tega ker ja nedavno izrekel pred pravosodnim ministrom, da Sloveneei nemajo svojega književnega jezika" ! Tako soditi morejo pač le strastni nasprotniki Slovanstva. Tudi v Trstu je minole dni krožila ta vest in še draga, da se je knezoškofovo mesto v Ljubljani ponudilo našemu premil. gospodu škofu dr. Glavini. Vest to uradna „Laibacher Zei-tung- izrečno zanikuje, pri vsem tem govore tržaški Blovanofobni časopisi o nekem strašilu panslavisma, o nevarnosti ki preti državi od tod, o Podragi in še mnogo enaeih — smeti; pri tem pa se radujejo, da zgube enkrat nadležnega slovenskega Glavino, znanega radi svoje nepristranosti in kristijanske pravicoljub-nosti do vseh vernikov, brez ozira na njih narodnost, ter se nadejajo, da pride v Trst pa-stirovat porogljive in liberalno navzete lahon-ske ovčice znani poreški škof dr. Flapp, čigar očitno strankarsko za Lahe je uže vsem znano Gotovo da bi to bilo maslo za lalionskc volkove. Nadejamo se pa, da nam bode še dolga leta pastiroval in vodil po poti k Vsemogočnemu naš sorojak milostljivi gospod škof dr. Glavina. — Prvi sneg pobelil je predsinočnjim tudi vrhove okolo Trsta. Včeraj in danes stiska še precej rezek mraz. Zima je torej pred vratmi in Božič se bliža. „Ces." in „kr." Dunajski uradni list razglaša naredbo s kojo se odreduje, da vsi dvorni uradi in osebe spremene svoj dosedanji naslov „c. kr." v „c." in „kr." Slično naredbo izda tudi justiČno inini-sterstvo. Poštni uradniki v Avstriji sestavili so prošnjo na trgovinskega ministra, naj bi se število uradnikov v raznih dijetnih ruzredih primerno razdelilo, povišalo število urad- UK nikov ter dovolile razne doklade. Prošnja pride na dnevni red v državnem zboru. Tudi postni uradniki v Trstu so minole dni zborovali ter se pogovorili v tej zadevi. — Poljedelske in gozdarske razstave na Dunaju, ki se odpre okolo polovice maja in kruča 30 oktobra prih. leta, vdeleži se tudi Istra. Minoli teden so zborovale razne gospodarske zadruge v Poreču ter se dogovorile o tej zadevi. Utra bode zastopana skoraj v vseh strokah. V cerkvi sv, Petra v Rimu se postavijo v kratkem nove uzor-orglje. Skladatelju Char!es-u Gounod se je naročilo, da zloži muziko za slovesno mašo, katera se bode pola pri slavnostni cerimoniji. Pelo bode do 4000 pevcev, ki se bodo razvrstili po stopnicah segajočih od orgelj do do tal cerkvene ladije. Priloga. Denašnji številki priložen je »imenik* J. Giontinijevi knjigotrrnice v Ljubljani. Bratje nSokoliu ! V četrtek dne 5. decembra t. I. imeli bodemo v dvorani hotela „Europa* Miklavžev večer. Vabljeni ste, da se združino udeležito. Vstop je prost. Začetek <t.— 41 — dalniHt. u certifikat. . „ 4l. - 42.- namizuo M.S.A.j.f gar. „ f>8. - 5l.- Aix Vierge ..........64 — t*). * fino..... „ Hl i — H2.— Božiči puljeaki ..... . 6.75 — .— dalniat. h uert. . . „ — —.— Smokve puljeake v sodih . „ 12. - —.— v vencih . , 14.— —.— Limoni Meaina......zaboj jj.— f>.r»0 Fomeraača ticilijainko . . „ 4o0 f>.— Mandlji bari l.a.....|(HJ K. 96.- 97.- dalni l.a, h cert. „ 98 — 100.— Pignolli..................„ 7\_ 74.- Eiz italij. uajtineji • • • • „ 18.75 19. „ srednji. ... „ 18.— 18.25 Rangoon extm .... „ 15.75 —.— I a........... 14.2.J 14.50 H.a .... „ 12 50 12.75 Sultacine dobre vrsti . . „ 34.— J56.— Suho grozdje (opaia) ... w 18.— 18.50 Citate..................„ 2\— 23 - Slaniki Yurmouth l.a . . . noti 12.— 13 — Polanovke »redne velikosti „ 39.— - velike..........n —.— —. — Sladkor rentritug. v vrečah r certifik. ... 100 K. 32.50 —.— FažolCok*..............w 10,^5 — Mandulom..........„ 8 50 _. — »vetlorudeči .... w 9 l>it — • — temnorudeei .... „ 9... bohinjski............„ lti.25 —.— kanarček............„ 10.— — .— beli, veliki..........905 9.75 »eleni, dolgi .... „ _,__— n okrogli ... „ _. - ___ mešani, »tajeraki . . „ 7,'jO _.— Maslo . .................„ 90'- Seno konjsko..............w o 3.10 volov itko............2.50 3.20 Slama....................3.5$ Javna zahvala. Podpisano predsedništvo izreka najtoplejšo zahvalo slavnemu tržaškemu „Tam-buraškemu zboru" kateri je brezplačno sodeloval pri našej veselici 24. t. m. Enako se zahvaljuje tudi slavnemu dramatičnemu odseku »Tržaškega Sokola", g.čni Nadliškovi mlajši, g. pevovodju Andr. Iiaženu in vsem onim gospodom, kateri so pripomogli, da se je naša veselica dne 24. t. m. častno izvršila, V Barkovljah 26. novembra 1889. Predsednistvo pevskega družtva „Adrija*. l.astnik pol. družtvo „Edinost". Dunajska borsa. 29. novembra. Knotni drž. dolg v bankovcih — — gld. J±.",.H) , v srebru — — — „ hO 10 Zlata renta— — — — — — — — m 107.25 5% avstrijska renta — — —--„ lOO.VHt Delnice narodne banke — — — —• „ 919.— Kreditno delnice — — — — — — „ 31525 London 10 lir sterlin--— — — , 118.25 Francoski napoleondori — — — — „ 9 42 C. kr. cekini--— _ — „ 5.6'i1/, Nem&ke marko — — — — — — — , f,8 07'/* -1-l Podpisani naznanja v imenu svojem, soproge si Marije, kakor tudi v imenu svakinje Pavle Krajnik, da je njih tetca TEREZIJA KRAJNC dne 27. t. m. ob 7. uri zvečer na naglomu v (iospodu zaspala. Mrtvi ostanki »o shranjeni dne 29. t. m. na pokopališču pri sv. Ani. V Trstu, 31. novembra 1889, Josip Krmpotič. Slavnemu p. n. občinstu u-mjam si naznanjati, da sem prevzel KRČMO IN PIYARN0 (Fonda Ralli v novi Leiteaburgovi hiši i. Jamčim za točno postrežbo, ukusne pijače in j»-df. ter toplo priporočajoč s«» gospodi abonentom in slnv. slovenskemu občinstvu bilježim. S odličnim spoštovanjem Makso Lavrenčič 8— ii Via Giulia štev. 1. f'Papir na prodaj, KMETIJSKO BERILO za nadaljevalne tečaje ljudskih sol in gospodarjem v pouk, dobiva se v tiskarni DOLENC Ulica Carintia broj 28. po 40 kr., t r d o v e z a n 60 ki*. NOVA pet m} ■j Zbirka najbolj znanih slovenskih, hrvatskih, srbskih, bolgarskih, čeških, poljskih in ruskih pesni j. Sestavil Ivan / eleznikar, založil D r a g o t i n Hribar. — Cena: mehko vezani 80 k r., s pošto 10 kr., več, elogatno vezani 1 gld. 20 kr., s pošto 1 gld. 30 kr., dobiva se „Narodni Tiskarni" v Lljubijani. — Naroča se pa lahko tudi v vsaki bukvami. 8—10 Brnsko sukno za «K'gamiia jesensko ali zimsko obleko v odrecklh po in. U* 10. to je 4 dnunj«k« vatlje vaak kupon z« _ rm~ »u. 4.30 i» fino _ w «1. nn rs >z tinejs« qr pl- 10.50 iz i »ko fln > DC 12 40 lz ni.JfinejlH pristne ovčje volne kakor tudi sukno povrinj«) »ukr in, (ealjuno Hiikno, p •-plrfno 7. avib. ziinglrn Titljann sukno, sukno /a lovce, tkatun« iz niti. katero -a d*jo priti. II - o In nujtinejA« Srno mik no za aalon ohleke it t. itd po*l ja prod povi.'tju iznosa reelna in arlidria, jako dobro posi ana tovarniška zalogu sukna SIEGEL-IMHOF v Brnu BrAnnL Izjava! Vna kupan je d»lg .110 tu. in Hirnk 1.16 ctm., tornj ieadnatuje popolnoma za kompletno obleko za gospodu. Tudi h* daj« kolikor m«trov se lell. .lamfil ae, da ae odpošlje naianfii.o bi.ko no 1 zoranem uzorcu, 19-20 Uzorci zastonj in franko. SUKNO rn/.po&ilja proti gotovini nI i po povzetju po prav nizkih conah in *aino dobre kakovosti : 3.10 m. dolg z-i 1. obleko f-S, 8, 8. 8. ,10 .10 .10 .10 .10 .10 .10 .10 n * n *' r, rt n » , „ lino f. „ pr«v fino f. vrli. Huk. iino f. , prnv lino f. zimsko Huknjo f. . . lino f. 2. 9. 2. 1 m. loden 135 ctm. fiirok f. 3.50 4-90 7. 12- 1«.-fl,-8 — 5 — 9.— 2.50 Tuehfabriks-Iiager 8-15 rniEDRICH BHUNNER, Briinn Friihlichgasse 3. Uzorci bre7plafino in franko. s O3 csi Q)I Ti 6 OT cd d u cd M w ? £ U ■55 C N ® a u « s £ J* - rt M ht -S a 4 N Stari časopisi itd. prodajajo se I kgr. po 12 nč. PobSižje se izv6 pri upravniStvn našega lista. Kwizda-ja C. k. izklj. priv. restitucionalni fluid (voda ;a pranje konj). Služi vsled mnogoletnih izkušenj za jnoe-neje pred in po velikem trudu in po delu daje konju posebno vztrajnost, o dirkali itd. 1 steklenica gld. 1.40. Kwizde Vaselina za konjska kopita proti Ruhim in lomečim se kopitoini Lonček f. 1.25. Kwizdc lep za kopita (unirteljni rog). 1 d rožič 80 kr. I\w)zdn milo za pran|c domače živali, ko.nitrovu škatlja po 100 gramov ,80 kr., kositrova skatlja po 300 gramov gld. 1.G0. (C) Pristno se dobi po vseh lekarnah in pro-dajalnicah mirodij avstr.-og. monarhije. Da ho varuje pomot, prosimo p. n. občinstvo, da zahteva o kupovanji teh sredstev vedno Ivwizde preparate in pa se pa/.i na gorenjo varnostno znamko. Pošilja se po pošti proti povzetji vsak 4an po glavnem skladiftči: Krels-apotheke Korneuburg pri Dunaju Franz Joh. Kwizda, c. kr avstrijski in kralj, rumunnki dvorni doba-vitulj za ^ivinozdravnisko preparat«. Bolezni Exhalacije plinov ozdravlja TUBEUKOLOZO IVR. NADUHO, KRONIČNI PLUĆNI Kar ho je zdravniku in neizve-nedonegljiv idejal — ozdravljenje doseglo ho ju popolnoma ne zdra-stoji na razpolaganje fnebrojno dravljonili, profesorjev in zdrav-nov, duhovnikov itd. kujilt avten-prospektoin dubi vsadko na zali- na plučah (Rectal Injection) TENJE V GLAVI HIRANJE) KATAR itd. itd. donru mu prud luti dozduvnlo za od kniniriiili plurnili bolezni — venjera z exhaIat'ijo plinov. Vnem spričeval, na tisoče potrdil od oz-nikov, zahvalna pisma, samostn-tirue prepise vknpe z obširnim teviniju gratis in franko. Mnl<> število nevernih zdravnikov se s temi odločno zavrača. — Povoljna poročila mudieiskih časopisov, uvedenje v največje bolnišni c, dajejo izvestno sijajen doku/, v nečuvenih, uena-djanih uspehih v zdruvenju z exlinlnr.ijo pu vektalnoinu in jekteru. Nastopne imenitne osohe. kakor ]»rof. dr. Rergeon, ilr. Morei, prof. ('ornil, prof. Vemenil, prof. Diijardin—Reauinet/., prof. Frttntzl, ilr. Stat/, poročajo, du kašelj, bruhanje, mrzlica ponehajo liže po nekolikih dn^h, apetit se zveča teža života narase za 5 kg., pri nuduhi nastane nemudni olehčanje dihanju. Slično poročajo tudi bolniki. (Zdravenje samo ni tež o, otežujoče in brez slabih posjodie) C. kr. i^'1'. prh', aparat z a cxliala(>ijo plinov (Kectnl-liijectnr) za lastno rabo in k temu spadajoč aparat za izvajanje plina se dobivo proti gotovini ali postnemu povzetju po H for. z plinoineroin po 10 for. 4—(! Dr* Carl Altiminn, ffie« MariahilMrassc 7. J.&S.KESSLER Ferdinandova ulica št. 7E [največje in najcenejše ku-Ipovališče za zimsko dobo. | Največja zaloga primernih božičnih darov. j Ceniki o preobleki ali perilu za gospode in gospe in u galanterijah, uzorci sukna in rezanega blaga zastonj in franko. Posiljatve s poštnim povzetjem. 1B— IG Tvornička zaloga sukna Dokler ja ie kaj v zalogi ! Ostanki tornskega sukna 3'jo metrov »a cclr limsko inoiko oblrko f. 3.7j Angleško s^viot-bTago I mo^kr f. i ju, xa irii.sk" i for. 0'ir> mrtrov za crlo mo/ko obleko I. f. S-5o, II. f. 7.5r>, III. r. f).— Blago za zimske suknja Hnr bair, mniirrnr barvr J' 10 m, tO for., II. »i for. Pravi štajerski loden ia lovske suknje in oMeke, nepo-kvarljiv, i m'ter f. j'85 Blago za svrhne suknje barve po najnovejii modi, > ajfl-nejse baže »'lo m. za cel svrlinik fi for. Kape iz piisa Namizni prti Oxford. najnovejši uzoreo >a moir in dečke, (> kom. f. t 5o laneni, vseh liarv, i komadi " i 1 komad (21) komolcev) f. 1.I0 —7: ' 3 komadi t for. 17 Potna ogrinjala (plaid) 1------_ „ ---------j Sifon 3.5o m. dolg, 1.60 m. širok f* 4.5<> Prtioi (serViete) za mozko in iensko perilo, i kom.l 12 " ih ti laneni « I četvorni, f> kom. f. i.io;f3n komolcev) I. f. 3.6o,n.f. <,5o| sirobljenih, '»^barvanlml robi » PgilO Za gOSP9 , „„ ——~~~~rudeč 6 f ,v|injev ali rujav, f. 6 ženskih srajc .. Kaneyas Zavese, plahte, preproge Modno blago za gospode Sraj:e za gospode l> sifona, kretona, oiforda, najboljši Izdelek I. f. t.Ho. II 1.3" Zavese od jute najnnvejia risarija,popolna,v dveh barvali f j.3", v štirih barvali f 3.5 i Garniture od jute i pregrinjali za postelje in i namizni prt, najnovejša turika riia-rija v dveh barvah, f. 3.5o, v štirih barvah <> for. Oxford-srajce za delaloe mo£ne, dobre baie, 3 komade 1. f. j .— II, I IO Spodnje hlače ali svitice iz najmočnejšega platna, koperja ali baršanta I f. 3,5», II. f. i.%i za komade Normalno perilo Jaegerov sistem sama volna, za gospode in gospe 1 srajca f. 1.5o. hiaief. 3,iz bnmbala f. i,V>kom. Kožke nogavice zimske, bele in barvane, pletene (> »arov f. i.io iz najmočnejšega platna z tohča- , . stim obiitkom f. .I.^.z vezenjem » .^""'J"' '( l 5 (or_ d. komolcev) I, f 6, II, S. an | 3 ponoćni korzeti „ ^J^^L. IZ lin šif. z vezeujemI.4f.,II f. l.«o d. komolcev, I. f. 1o. II. f. 5>| Predpasniki za ženske T~. I iz ojfor'a, kretona,surovega platna Moanc Diago za aame.i ali šifona, 6 komadov f. i.6o ———^ Spodnjo suknje iz klobu- HStip o priložnosti! čeviiie,bcgatotamburira»e,rude£e, Zimski Nlgor-loden sive ali drapirane, 3 kom. 1 for. „ Jm,^ obleke, najholjše vrste, j Angora-Ogrtač L- . - Jacauard-Uanila hodna »i^ski, ioi* veiik f s.Ro Karirana modno blago preproga, ...m.rov dolga,trpelo' Voln0na ^^ ^ - c-.f.roko za suknje ia Jersey) vseh barvah, lepo pristo Sarnitura od ripsa jevajoča 3 for ,n.f, i.ao__ - pregrinjali z i posteljo, i namizni; Nogavice za ženske Prešita zimska pokrivala iz ruia, popoln ^ dolga in iiroka, i komad 3 f-r. prt,najmodernejše barvane f. 4 3r limsVe(Jele baryanr, f, parov Rjuhe (plahte) pletene f !.->.> i kom brez »iva, j m. dol ■ f i.5o Damastne vbrisavke 6 komadov CJotov slamnjak. 2 m. dolg,H* i/>ne ■ komad, I. f. i.jo, II. i>n kr. Konjske plahte, težke vrste z obrobki, i /> cm. dolge, i In cm. široke, I. rumena f, j.5u, II. siva f i,5o otroške obleke, i., m. f. Jcupon i trožično blago v vseh barvah, I. f. 3.&.>,II f. i.«o| Flanela Valeria najnovejši uzorrc, 10 m. f. i"5o Kalmuk franiami najnovejši uzorec, 10 m. f. J.7" f. j.Ho, i obrobkom f, i.ao Platnina in tkanina i komad — j i komolcev Flanel ste rute za na glavo Domače platno za ienske, zelo tople 3 komadi I. močne vrste (j.) komolcev) i k"in. 7 for, II 75 kr. »/4 f. fi.So, 4/4 <\ *> Baršant za obleko najnovejši uiorec pristne barve.l ro metrov, f. 3,— Kašmir dvojne širokosti črn In barvan, i" ni. for .).— Atlas od volne, dvojne širokosti. črn in barvan,n> ni f. 6.3 Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota. Tiskarna Dolenc v Trstu