ljubljanska banka nadaljuje tradicijo GORENJSKE KREDITNE BANKE lET° Xxv- — številka 16 ^»tanovltelii- ,e*enlce k ' konference SZDL *» Trži« T1' Radov»ica, Sk. Loka ^JClal. 3,8 CP Gorenj*" tisk - Odnov« . Urednlk Anton M«klavčič q 0ni ure°nlk Albin Učakar ' ' SllO SOCIALISTIČNE KRANJ, sobota, 23. 2. 1972 Cena 50 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. Januarja 1958 kot poltednlk. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednlk. In sicer ob sredah ln sobotah. ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO '888 Pester izbor! 7?viSTVO' POSTELJNINE, PREPROGE, Not,*?*' OBLOGE ZA TLA IN DRUGA STANOVANJSKA OPREMA v SPECIALIZIRANI PRODAJALNI DEKOR KRANJ Koroška cesta 35 10 stran: NOVI ROMAN Karel leskovec VESELA POMLAD bcinke 1*0 ^ sklepu izvršilnega do Fa 00 v P°nedeljek *bo°,tlne v KranJu develi , r Gorenjske kreditne anke i„ . , m prvi zbor kranj- P°družnice Ljubljan rt °anke. Na zboru bo- Ogledali lansko po-^(Van^e Gorenjske kre-|j^e banke in razprav-^ ° poslovni politiki <0|b,,anSke banke te j vi bi 1 e j xi a »i e š a n i ca ® NAGRAJUJE Z UŽITKOM IN POČITNICAMI NA MORJU BRNIKI, 25. februarja — Popoldne je na brni american, ki je pripeljalo 136 Američanov na lovanju s Traristuristom je goste poslala agen rist je za turiste pripravilo zanimiv program. Bellevue v Bohinju. Poleg smučanja na Voglu ljano, Postojno in Opatijo. V Bohinju pa jim nju s Transturislom bo prihodnji mesec prišla Američanov. — A. Ž. — Foto: F. Pcrdan škem letališču pristalo veliko letalo družbe Pan devetdnevni smučarski oddih v Bohinj. V sode; cija Kollander iz Clevelanda. Podjetje Transtu-Bivali bodo v hotelu Pod Voglom in v hotelu bodo obiskali tudi Kranjsko goro, Bled, Ljuh-bodo pripravili različne prireditve. V sodelova- na devetdnevni oddih v Bohinj še ena skupina Občani občine V nedeljo, 27. februarja od 7. do 19. ure bodo v škofjeloški občini nadomestne volitve poslanca v republiški zbor skupščine SR Slovenije. Predlagana sta dva kandidata, voliici pa bodo odločali, kdo bo v republiški skupščini SR .Slovenije zastopal stališča in težnje volivcev loškega območja. Kandidata sta Jaka BOGATAJ, direktor in glavni urednik »Kmečkega glasa«, in Janez THALER, sekretar podjetja v »Gorenjski predilnici« v škofji Loki. Kdorkoli od njiju bo izvoljen, bo moral prevzeti odgovorne naloge. Skrbeti bo moral za člmvečjo povezavo z delom in dogajanji v občini, saj je povezava in sodelovanje med poslanci in volivci prav gotovo ena najvažnejših nalog vsakega predstavnika. Republiški zbor skupščine SR Slovenije bo v neposredni prihodnosti imel pred seboj številne, zelo pomembne odločitve, zato bodo volivci še posebej zainteresirani, da izrazijo zaupanje tistemu kandidatu, ki ga bo po njihovem mnenju najbolj opravičil. Vabimo vse volivec občine škof] a Loka, da z udeležbo na volitvah izpolnijo svojo državljansko dolžnost in s tem prispevajo k nadaljnjemu razvoju naše socialistične skupnosti. Občinska konferenca SZDL škofja Loka 14. stran: Tržiška mladinska organizacija na novi poti JESENICE Q V ponedeljek, 21. februarja, se je pri občinskem odboru RK začel tečaj za vodje enot civilne zaščite. Tečaj bo trajal 80 ur. 0 Na zadnji seji izvršnega odbora temeljne izobraževalne skupnosti so razpravljali med drugim o reorganizaciji strokovne službe temeljne izobraževalne skupnosti. Predlagali so, da bi zaposlili administratorja ali računovodjo ali tajnika z višjo aH visoko izobrazbo ter profesionalnega predsednika izvršnega odbora. £ Komisija za vzgojo in varnost v prometu nadaljuje z akcijo »Na cesti nisi sam«. Medtem ko so v prvem delu akcije le opozarjali na nepravilnosti in pomanjkljivo opremljenost vozil zasebnikov in delovnih organizacij, bodo v drugem delu akcije ukrepali. ?.e zdaj so ugotovili, da po ponovnem pregledu vozil v nekaterih jeseniških podjetjih še vedno obstajajo nekatere pomanjkljivosti kljub temu, da so podjetja že v prvem delu akcije resno opozarjali. D. S. KRANJ £ Ta teden se je pri občinski konferenci socialistične zveze sestal nadzorni odbor, ki je razpravljal o delovnem programu in o pregledu finančnega poslovanja v krajevnih organizacijah SZDL. 0 Poleg četrtkove seje obeh zborov kranjske občinske skupščine so ta teden razpravljali o predlogu resolucije gospodarskega in družbenega razvoja za letos tudi nekateri organi občinskega sindikalnega sveta. Prihodnji teden pa se bodo v občini začeli tudi zbori volivcev, na katerih bodo razen tega razpravljali tudi o predlogu proračuna za letos in o izvajanju programa gradnje šol in vrtcev v občini. 0 V sredo je bila 18. seja skupščine TIS Kranj. Člani skupščine so obravnavali zaključni račun Temeljne izobraževalne skupnosti Kranj in sklada za otroško varstvo za leto 1971. Imenovali so komisijo za štipendije in posojila in razpravljali o delu komisije v pretekli mandatni dobi. Sprejeli so program dela kadrovske komisije, na dnevnem redu pa je bila tudi informacija o finansiranju vzgoje in izobraževanja letos. 0 Včeraj je bila v Kranju VII. redna skupščina Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj. Na njej so potrdili zaključni račun sklada zdravstvenega zavarovanja za lani in sklenili, da se stopnja prispevkov za zdravstveno zavarovanje delavcev, ki so zaposleni ali so na strokovnem izpopolnjevanju v tujini, spremenijo. Prav tako so potrdili samoupravni sporazum o organizaciji službe za opravljanje strokovnih, finančnih in administrativnih zadev pri izvajanju zdravstvenega zavarovanja na območju Skupnosti zdravstvenega zavarovanja Kranj. Dogovorili so se tudi o organizaciji športnih iger zdravstvenih delavcev, ki jih letos organizira kranjski zavod. % V torek popoldne se bo sestalo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta. Obravnavali bodo uresničevanje akcijskega programa, delovne pogoje in varstvo pri delu, zaključni račun občinskega sindikalnega sveta delovne programe odborov in posameznih komisij občinskega sindikalnega sveta in družbeni dogovor o kulturni akciji. 0 Oba zbora radovljiške občinske skupščine sta na sredini seji sklenila, da bodo v občini od 6. do 13. marca zbori volivcev. Na njih bodo obravnavali izhodišča o gospodarskem in družbenem razvoju in predlog proračuna občine za letos. ŠKOFJA LOKA 0 V sredo se je sestala komisija za splošni ljudski odpor pri komiteju OK ZKS Škof ja Loka. Razpravljali so o kadrovskih spremembah v enotah odreda teritorialne obrambe ter o nalogah in programu dela komisije. % Ob 15. uri v sredo je bil sestanek sekretariata aktiva mladih komunistov. Na dnevnem redu je bila razprava o kadrovskih spremembah v aktivu mladih komunistov in razprava o programu dela ter pripravi na sejo aktiva mladih komunistov. 0 V sredo ob 17. uri se je sestalo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v škofji Loki in upravni odbor doma oddiha v Stranjami. Razpravljali so o letošnji sezoni letovanj škofjeloških delavcev, zaključnem računu občinskega sindikalnega sveta in predlogu proračuna za letos. -lb £ V tržiški občini se končujejo konference krajevnih organizacij socialistične zveze V četrtek zvečer je bila taka konferenca v Seničnem, ki je bila obenem tudi sestanek krajevnega družbenopolitičnega aktiva. V prihodnjih dneh bosta konferenci še v Križah in na Pristavi. -jk Aktiv komunistov na Javorniku V četrtek popoldne je bil v dvorani delavskega doma na Javorniku aktiv komunistov osnovne organizacije ZK Javornik — Koroška Bela. Aktiva so se udeležili tudi komunisti iz Železarne Jesenice in drugih jeseniških delovnih organizacij in podjetij. V razpravi so javorniški . komunisti obravnavali delo nekaterih krajevnih organizacij in društev in ugotavljali, da zavira uspešno delo predvsem kadrovska problematika. Zavzeli so se tudi za to, da bi na Javorniku ustanovili mladinski aktiv in koordinacijski odbor, ki bi bil seznanjen z delom in razvojem posameznih društev in organizacij in pri uresničitvah akcij in programov tudi pomagal. Imenovali so posebno komisijo, ki bo pripravila sklepe in jih predložila vsem organizacijam in društvom na terenu. Izvedli bodo anketo z namenom, da bi se seznanili z interesnimi področji članov ZK. Ob koncu so se strinjali, da mora biti delo komunistov enotno, učinkovito, predvsem pa organizacijsko utrjeno. Strinjali so se s predlogom Alojza Tišova, da povsem podpirajo predlog, da bi predsednika ZKJ tovariša Tita ponovno imenovali za narodnega heroja. D. S. Manj nesreč pri delu V žirovski tovarni obutve Alpina se je v letu 1971 kljub povečanemu številu zaposlenih število nesreč pri delu zmanjšalo. Pregled vzrokov za poškodbe pa je pokazal, da bi se še precej nezgod pr) delu lahko odpravilo z večjo pazljivostjo. Med poškodovanimi je še zlasti veliko mladih ali novozaposlenlh, kar kaže, da je eden od vzrokov tudi pomanjkanje delovnih izkušenj. K sreči je treba ugotoviti, da so bile skoraj vse poškodbe lažjega značaja in niso zahtevale daljšcg.t zdravljenja. V lanskem letu se je osemnajst delavcev poškodovalo tudi na poti na delo in z dela. Verjetno se bo ta številka letos zaradi bolje urejenih avtobusnih prevozov zmanjšala. V Alpini so ugotovili, da se je število nezgod zmanjšalo predvsem zaradi večje skrbi, ki so jo posvečali varnosti pri delu, zaradi uvajanja sodobnejših stro jev in tudi zaradi raznih tehnoloških izboljšav nova-torjev v tovarni. V prihodnje bodo še več pozornosti posvetili tistim faktorjem, ki so vzrok največjega števila nesreč pri delu. -jg Franc Pavlin Sodelavci, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in številni občani radovljiške občine so se v sredo popoldne poslovili na pokopališču v Lescah od Franca Pavlina, ki je bil do nedavnega komandir postaje milice v Radovljici. Franc Pavlin se je rodi! januarja 1925. leta v Ljubljani, že v mladih letih se je srečal z revščino. Med vojno ga je doletela usoda mnogih Slovencev, bil je interniran. Po vojni je začel delati v milici. Tako fe bil dlje časa namestnik komandirja postaje milice na Jesenicah, nazadnje pa skoraj šest let komandir postaje milice v Radovljici. Delal je tudi na drugih področjih; tako je bil fotoamater, lovec in aktiven v organih občinske skup ščine v Radovljici. jn Njegovo neumorno• vztrajno delo na raz n „ področjih označujejo 1 besede ob zadnjem s,°' ,e su: »Zelo smo cenili L. nesebično delo, tvojo » jektivnost in dosledno^' za kar si užival podp in zaupanje vseh Zbori volivcev v Tržiču V četrtek, 9. marca, se bodo začeli v tržiški občini zbori volivcev, na katerih bodo občani obravnavali predlog občinskega proračuna, program razvoja gospodarstva ter komunalne zadeve. Na teh zborih bodo predsedniki krajevnih skupnosti poročali o delu skupnosti in programu dela za prihodnje, kje' J« razen tega pa bodo, ,fJpove potrebno, izvolili tu oSti-svete krajevnih skup" ^jjj Zbore volivcev bodo p občinski odborniki. u ^j-vali pa se jih bodo tutti ^ odgovornejši uslužbeo činske uprave. ZboM . cev v tržiški občini bodo •■ čani v ponedeljek, a Borci 31. divizije! Borce 31. divizije (Gradnikove, Prešernove in Vojkove brigade ter drug*1? enot divizije) vabimo z njihovi**11 svojci vred na tradicionalno tovariš* srečanje, ki bo letos v Domu JLA Ljubljani, 4. marca ob uri. Odbor borcev 31. divizij Občani občine Kranj Med 27. 2. in 8. 3. 1972, ko je v teku javna razpjjjjjj se seznanite s predlogom resolucije o gospodars in družbenem razvoju občine in s predlogom občin*< ga proračuna za leto 1972 ter k njima dajte svoje P pombe, mnenja ali spremlnjevalne predloge — na zborih volivcev, — v svoji organizaciji združenega dela, j,j — v svoji krajevni skupnosti ali pri samoUpra skupnost;, — pri družbenopolitičnih organizacijah ali „.fl. — pri svojem odborniku, ki ste ga izvolili v od sko skupščino. Pripombe, mnenja ali spreminjevalne predloge daste tudi neposredno ustreznemu oddelku občin skupščine najkasneje do 8. marca 1972. Kranj, dne 25.2.1972 Skupščina občine Kranj ljubljanska banka "ograjuje LASTNIKE VEZANIH SREDSTEV 3999 NAGRAD V GOTOVINi v VREDNOSTI 1.149.600.00 din ROK VEZAVE DO 31.3.1972 2REBANJE 21.4.1972 V NOVI GORICI GOTOVINA JE NAJBOLJŠA NAGRADA! V žrebanje so vključeni tudi varčevalci z Gorenjske Prenovljena specializirana prodajalna PLETENINE v Škof j i Loki na Mestnem trgu 34 ponovno odprta v ponedeljek, 28. februarja Gabimo vas na ogled bogate zaloge hodnih ženskih in moških pletenin, ter volne za ročno pletenje. Blago za vsak okus. •s-:, .v. Wlk ,. V Tržiču so začeli ružiti hiše, kjer bo stala nova Sapova avtobusna postaja — Foto: F. Perdan V Tržiču nova avtobusna postaja Tržič nima prave avtobusne postaje. Ljudje morajo tudi v najslabšem vremenu čakati na prostem. Skromno streho jim nudi le ostrešje hiš na vogalu ob mostu ter pokrit vhod v novo Merca-torjevo blagovnico. Zato se je podjetje SAP iz Ljubljane, ki vzdržuje največ avtobusnih zvez s Tržičem, odločilo, da bo na mestu, kjer je sedanja avtobusna postaja in kjer stojita dve stari hiši, zgradilo novo pavuljonsko zgradbo, ki bo pretežno iz stekla. V njej bodo prostori, potrebni za redni potniški promet, čakalnica za 200 potnikov in restavracija, v kleti pa tristezno avtomatsko kegljišče. Nova avtobusna postaja v Tržiču bo stala okrog 6 milijonov dinarjev. Denar je že zagotovljen. Postaja bi morala biti zgrajena že letos, vendar hiši, ki so jih pred dnevi začeli rušiti, še nista bili prazni. Vzporedno z gradnjo postaje v Tržiču bodo izravnali tudi cesto ter povečali bokse za avtobuse. Preseliti se bodo morali tudi parkirni prostori za osebne avtomobile, ki so sedaj pred Mcrcatorjevo blagovnico. Rri investicijah najtežje Material, ki ga je pripravil oddelek za gospodarstvo, zelo dobro kaže tendence tržl-škega gospodarstva, so ugotovili člani sveta za gospodarstvo pri občinski skupščini v Tržiču na seji, v sredo, 23. februarja, ko so obravnavali analizo gospodarskega razvoja lani in možnosti za letos. Za lansko gospodarstvo je bila značilna nestabilnost in potrošnja, ki je presegala proizvodne sposobnosti gospodarstva ter vzporedno s tem pritiskala na cene. Tržiško gospodarstvo je doseglo lani na nekaterih področjih lepe uspehe. Predvsem je treba omeniti, da se je izvoz povečal kar za 17,6 odstotka in da je 80 odstotkov tega izvoza odpadlo na konvertibilno področje. Investicije so znašale lani 24,4 odstotka družbenega proizvoda, kar je izredno ugodno, osebni dohodki pa so se povečali za 24,3 odstotka. Le število zaposlenih se je znižalo za 1,1 odstotka. Letošnji plan temelji na odločenosti zvezne vlade, da se cene ne bodo povečale več kot za 5 odstotkov in da bomo vskladili in stabilizirali gospodarstvo, kar nam lani ni povsem uspelo. Tržiška analiza predvideva, da se bo narodni dohodek na prebivalca v občini povečal za 20 odstotkov, število zaposlenih za pičla 2 odstotka, osebni dohodki pa za 19 odstotkov, kar je precejšnja stopnja rasti. Poprečni mesečni osebni dohodek v tržiški občini naj bi letos znašal 1.725 dinarjev, kar je Še vedno pod republiškim poprečjem, vendar je tudi sestav zaposlenih v obči ni drugačen, kot v nekaterih drugih. Zaradi zadnjih kreditnih in monetarnih ukrepov se bodo zmanjšale gospodarske investicije in bodo predstavljale 17,4 odstotka družbenega proizvoda. To predstavlja 4,5 starih milijard. Od tega naj bi dale domaČe delovne organizacije 60 odstotkov sredstev, 40 odstotkov denarja pa bo tujega, to se pravi, da ga bodo vložila podjetja, ki imajo sedež zunaj občine, in seveda banka. Vendar je letošnji predlog banke za tržiško občino precej škrt. Plan investicij je optimističen in bo, kot vse kaže, prav na tem področju letos najtežje, čeprav je tržiško gospodarstvo investicij še kako potrebno. Na svetu so menili, da bo morala občina zavzeti do banke odločnejše stališče in da naj ostane kapital vsaj tak, kot je bil! Letošnji program predvideva kar 10-od-stotni porast izvoza. Glavni delež bosta nosila Peko in predilnica. Izvoz prihaja v tržiški občini šele sedaj do pravega izraza, kar je rezultat načrtne politike. Letos bo živahnejša tudi stanovanjska gradnja. Sredstva se bodo povečala za 21 odstotkov, kar predstavlja okroglo milijardo starih dinarjev. Prevladovala bo blokovna gradnja. 68 stanovanj bo vseljivih letos, 120 pa jih bodo začeli graditi in bodo vseljiva prihodnje leto. Razen tega bo letos že vseljivih tudi 36 zasebnih hiš, gradilo pa bo 212 občanov. Analiza letošnjih gospodarskih možnosti v tržiški obči. ni je precej optimistična, če pogledamo, v kakšnih razmerah bo gospodarstvo delalo, zato bomo lahko tudi s skromnejšimi rezultati zadovoljni. J. Košnjek Zaprti telefonski govorilnici Podjetje za PTT promet Kranj obvešča prebivalce naselij Vodovodni stolp I ln ob železniški postaji Kranj, da sta iz tehničnih razlogov zaprti javni govorilnici pri Vodovodnem stolpu ln prt železniški postaji. Skladno z zaslužki Jugoslovanski sindikati Si prizadevajo za zmanjšanje socialnih razlik in za spremembo sistema prispevkov iz osebnih dohodkov, da bi tako delavce v proizvodnji izenačili z drugimi zaposlenimi. Med drugim predlagajo večjo obdavčitev luksuznega blaga. Ne brez zavodov Odbor zbora narodov za socialno politiko je sprejel predlog zakona o organizaciji in financiranju zaposlovanja. V spremembah je predvideno, da bo za zaposlovanje naših občanov v tujini pristojen zgolj zavod za zaposlovanje. Enakopravnost narodov Predsedstvo zveze mladine Srbije je razpravljalo o vlogi mladine v uresničevanju politike nacionalne enakopravnosti. Analiziralo je tudi priprave na letošnje mladinske delovne akcije na železniški progi Beograd—Bar, na regulacii; Morave in v Nišu. Spremembe ustave Koordinacijska komisija ustavne komisije je tudi ta teden razpravljala o ustavnih spremembah. Med drugim so poudarili, da v republiških skupščinah ne bi smeli razmišljati zgolj o tem, koliko zborov bo imela zvezna skupščina. Glede smrtne kazni pa je bilo omenjeno stališče, da zadnjo sodbo lahko izreče zvezno vrhovno sodišče, ne pa republiško. Plače v BiH Republiški sekretariat za delo Bosne in Hercegovine je sklenil, da so v tej republiki lahko najnižji mesečni osebni doliodki 616 din, najvišji pa 6.566 din. Ne lansko poprečje Sindikat industrije in rudarstva Slovenije se ne strinja s plačevanjem boleznin na podlagi poprečnega osebnega dohodka v prejšnjem letu. Ena od variant je, da bi boleznine obračunavali in izplačevali po trimesečnem poprečju osebnega dohodka. Skrajšan rok Odbora zbora narodov in družbenopolitičnega zbora za narodno obrambo se strinjata, da bi po hitrem postopku sprejeli spremembe zakona o vojaški obveznosti. Predlog je, da bi se kadrovski rok v kopenski vojski in v vojnem letalstvu skrajšal od 18 na 15 mesecev, v vojni mornarici pa z 2 let na 18 mesecev. Slušatelji tržiške družbenopolitične šole z zanimanjem sledi jo besedam predavatelja — Foto: F. Pcrdan Politična šola se je začela Pisali smo že, da v Tržiču pripravljajo večerno politično šolo, ki bo osrednja oblika družbenopolitičnega izobraževanja v tej sezoni. Njena značilnost je, da jo sestavljajo ciklusi štirih seminarjev in da ne vključuje zgolj predavanj, temveč tudi razgovore, obiske v delovnih organizacijah in kulturnih ter drugih ustanovah. V torek, 22. februarja, se je šola začela. V predavalnici Delavske univerze se je zbralo preko 30 slušateljev, pred- vsem mladih, iz domačih delovnih organizacij. Na programu je bila obravnava našega družbenopolitičnega sistema, vloga družbenopolitičnih skupnosti (zveza, republika, občina, krajevna skupnost) ter odnosi med temi skupnostmi. Slušatelji so ^ di že obiskali muzeja žiču in Kranju. v(0> Prihodnji teden so "f^v gramu razgovori s Pret o0|i-niki občinskih družbe00*' tičnih organizacij. ^jjj Premajhna skrb za upokojence V sindikatih se je ob vprašanju vrednotenja vloženega dela in rezultatov tekočega dela postavilo tudi vprašanje odnosa delovnih organizacij do upokojenih članov kolektiva. Ali so upokojeni člani kolektiva upravičeni tudi do rezultatov tekočega dela, ko so na račun vlaganj v modernizacijo delovnega procesa prejemali nižje osebne dohodke. Ali imajo iste pravice tudi tisti člani kolektiva, ki so bili upokojeni nekaj let po izvedeni modernizaciji in so zaradi up; Inejših pogojev poslovanja delovne organizacije prejemali višje osebne dohodke in prejemajo tudi višje pokojnine. Pravica do pokojnine je priznana upokojencem kot delež iz ustvarjenega minulega dela, ki se zbira in izplačuje preko pokojninskega zavarovanja. Druge oblike pomoči upokojenim članom pa so odvisne od pripravljenosti in materialnih možnosti delovnih organizacij. Prav te oblike pomoči so zanimale občinski sindikalni svet Kranj, ko se je odločil, da med osnovnimi organizacijami sindikata v občini izvede anketo o skrbi za upokojene člane delovnih kolektivov. Na vprašalnik je odgovorilo 66 sindikalnih organizacij in sicer velika večina sindikalnih organizacij industrije, prometa in zvez, polovica sindikalnih organizacij kmetijstva, 62 odstotkov sindikalnih organizacij storitvenih dejavnosti in 66 odstotkov sindikalnih organizacij družbenih dejavnosti. Po podatkih iz ankete delovne organizacije ne dajejo večjih sredstev za upokojence. Izjema so le nekatere. V večini gre le za obdaritve čla- nov, ki bodo šli med letom v pokoj. Redkeje prejmejo ob odhodu po eno ali dve mesečni plači. Deset delovnih organizacij: SDK, LIK, Planika, Creina, Zdravstveni dom, Živila, SC Iskra, VVZ in Servisno podjetje so namenile svojim članom ob odhodu v pokoj okrog 2000 dinarjev. Sava pa je lani dala vsakemu upokojencu po 1400 dinarjev in še 400 din regresa za dopust. Polovica delovnih organizacij pa za upokojence ni namenila nikakršnih sredstev. Približno enaka razmerja med sindikalnimi organizacijami se kažejo tudi v podatkih o evidenci, ki jo imajo posamezne delovne organizacije o upokojenih članih. 42 odstotkov kolektivov ne vodi posebne evidence. Nnvadno evidenca zajema le osebne podatke in morda še leto upokojitve. Evidenca o predvidenih upokojitvah članov kolektiva je gotovo sestavni del kadrovske politike, vendar le del delovnih organizacij vodi evidenco zaposlenih, ki bodo upokojeni v roku dveh let ali so v zadnjem letu pred upokojitvijo. Skrb za upokojene člane kolektiva je najbolj izrazita v industrijskih delovnih organizacijah, kjer so vse sindikalne organizacije odgovorile, da delavcev, ki so v zadnjih letih pred upokojitvijo, ne premeščajo na slabša delovna mesta, tudi ne, če zaradi starosti ali bolezni dela ne morejo več tako usP j, opravljati. Tako je ocIg°lkcti lo na to vprašanje v f njh tudi nekaj drugih dcl skr-organizacij. Odgovor, da ^ bi jo, da člani kolektiva ^ odhodu v pokoj niso P1 j- j. prizadeti pri osebnih &° ' . kih (priznana stalnost na . zaposlitve v delovni oV^}\[\. ciji) je dala polovica k°ie* vov. , ,:vi Ugodnosti, ki jih kolc^ilfl nudijo svojim upokoji- . članom, so v večini PnnlL\0i. enake za tiste, ki so zelo o go delali v podjetjui iz,k' ^ rega so se upokojili u\^\. tiste, ki so bili člani kole va le nekaj let. Tretjina dustrijskih podjetij in Pete{a delovnih organizacij pi'°nl ^ in zvez pa je odgovorilo/ razlike so. Primarij dr. Jože Hafner . Na svoj rojstni dan je prav v svojem rojstnem kraju umrl direktor Splošne bolnice Jesenice primarij dr. Jože Hafner. Rodil se je 22. 2. 1907 v škof j i Loki in leta 1925 maturiral na kranjski gimnaziji. Medicino je študiral v Grazu, pozneje je opravil specializacijo na kirurškem oddelku ljubljanske bolnišnice. Le ta 1939 se je zaposlil kot zdravnik pri krajevni bratovski skladnici na Je senicah. Med okupacijo je bil zdravnik na Jesenicah. Sodeloval je v narodnoosvobodilnem boju, pomagal je ranjenim borcem, /.a raci i sodelovanja s partizani in zaradi njegovih naprednih misli in idej so ga zaprli v begunjske zapore, pozneje pa odpeljali na prisilno delo na Dunaj. Od tam je pobegnil v škofjo Loko, kjer je ostal do osvo. bodltve. Po osvoboditvi se je spet zaposlil na Jesenicah kot ambulantni zdravnik. Leta 1948 so ga imenovali za direktorja Splošne bolnice Jesenice. To dolžnost je opravljal 24 let, vse do svoje smrti. V času svojega službovanja je kot vodilni kirurg organiziral kirurgično službo na Gorenjskem in se dolga leta zavzemal za napredek celotne zdravstvene službe na Gorenjskem. Zaradi svojega poštencga> plemenitega in odkritega srca, zaradi svojih humanih dejanj bo za vedno ostal v spominu bolnikov, njegovih sodelavcev l*1 vseh, ki so ga poznali. D. S. Vse sile za hitrejši razvoj samoupravljanja V četrtek se je na drugI •eji sestala občinska konferenca ZKS Skorja Loka. Razprava je najprej tekla o izvrševanju sklepov P«*ve *eJe, največ pozornosti pa so Posvetili prihodnjim na\o-8am škofjeloških komuni *tov. Pri sprejemanju stališč *n predlogov so izhajali iz •Prejete politike Jugoslovanih in slovenskih komunistov. Seveda so pri tem upo Stvevali značaj in težo na- log, za katere so v občini Še posebej odgovorni. Hitremu gospodarskemu razvoju v škofjeloški občini v zadnjih nekaj letih ni sledil z istim tempom razvoj samoupravnih odnosov. Zato so komunisti enotni v prepričanju, da morajo zastaviti vse sile, da nadomestijo zamujeno in delavcu zagotovijo tak družbenoekonomski položaj v združenem delu, ki mu bo omogočal aktivno od- Razdeliš lahko le toliko, kolikor imaš Predsedniki krajevni občine so v četrtek predloga proračuna darskih Občinski proračun ni vreča °rcz dna, zato so razprave o ^jčgovi razdelitvi vsako leto žive in napele. Taka je bila tudi prva razprava v tržiški °bčini, ki so se je udeležili Vsi predsedniki krajevnih skupnosti. Za njimi bo razgaljala o istem vprašanju občinska skupščina, *°ori volivcev in sveti sred Skupščin; nato obči- sredi marca pa mora . -»ščina sprejeti s pripom-parui dopolnjen proračun. 22 Predlog tržiškega občin-*kega proračuna predvideva, oa se bo v njem nabralo «>375.914,00 dinarjev, kar je dobrih 14 odstotkov več *ot lani. Povečanje gre pred-^Crn na račun prispevkov r1 osebnega dohodka, saj se oodo leti po planu precej Povečali na račun doslednejša pobiranja prispevka od tbrti. prometnega davka, *Jks Ud. Plan je optimisti-:*n- Seveda pa so bile zahte-® Proračunskih koristnikov rf°8o večje in sicer za oicrog 13 miiijona dinarja Zato so morali organi, so sestavljali proračun, počene postavke znižati na snovi lastne presoje, razgovorov «->______--------- °v ter ocenitve resničnega i - in potreb. Kultura in **»ja **Veta bosta dobili 12,7 od 18 ,i°tka več, socialno skrbstvo rin, ^stoikov več, zdravstvo "Onh 15 odstotkov več, ko-Un«'a 12 odstotkov več, h skupnosti iz tržiške razpravljali o prvem in programu negospo-in ves tiči j državni organi 16,9 odstotka več, družbenopolitične organizacije ter društva pa 44 odstotkov več. Pri tem moramo povedati, da se je zelo povečala vsota za telesno kulturo, kar je bila zahteva delovnih in drugih orgniza-cij. Tudi sredstva, namenjena za negospodarske investi cije so se povečala in sicer za 39,2 odstotka ter po prvem predlogu znašajo 3,831.866 dinarjev. Največ tega denarja bo šlo za rekonstrukcije cest in popravilo vodovodnega omrežja, precej pa tudi za študije in načrte. Največ razprave je bilo okrog denarja za krajevne skupnosti, ki naj bi letos dobile 816.695 dinarjev. To vsoto bo treba razdeliti med 13 krajevnih skupnosti in vsaka med njimi ima velike potrebe. Vendar je za vse potrebe občinskega denarja premalo in bo potrebna pomoč občanov pri večjih delih. V tržiški občini je že nekaj takih primerov. Predsedniki so nanizali še vrsto težav in zahtev po sredstvih. Skupščinski organi bodo te predloge obravnavali ter rešitve in možnosti pojasnjevali na zborih volivcev. Proračunski dohodki in izdatki so napeti in če hočeš nekomu dati, moraš v tem primeru drugemu vzeti. J. Košnjek ločanje o razvoju organizacije združenega dela, v krajevni skupnosti, družbenih slu/, bah in drugih družbenopolitičnih in interesnih skupnostih. Seveda pri tem ne smejo ostati v ozadju napori komunistov za stabilizacijo gospodarstva in zahteve za hitrejše Izvajanje sprejetih ukrepov. V srednjeročne programe gospodarskega razvoja podjetij, občine in Gorenjske je treba zajeti tudi srednjeročne in dolgoročne politične cilje, ki naj se povežejo v enoten cilj. Le na ta način, so menili škofjeloški komunisti, bomo lahko zmanjševali družbena nesoglasja. Prav tako se je treba dogovoriti, kaj storiti v delovnih organizacijah, ki poslujejo na meji rentabilnosti ali pa so celo nerentabilne. Važna naloga, ki stoji pred škofjeloškimi komunisti je tudi ponovna oživitev akcije za uresničevanja ustavnih dopolnil, zlasti druge laze, ko bo konkretneje opredeljen z dosedanjimi spremembami usklajen družbenopolitični sistem občine, krajevne skupnosti itd. V svojih prizadevanjih se bodo komunisti povezali z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, krajevnim] skupnostmi in samoupravnimi organi in tako skušali dosledno uveljaviti načelo javnosti dela. O stališčih in predlogih o nalogah škofjeloških komunistov, ki so jih sprejeli na seji konference bodo razpravljali v vseh organizacijah in aktivih na terenu in v podjetjih, kjer bodo že določili konkretne naloge ln pripravili predloge za akcij ski program. Akcijski program OK ZKS Skofja Loka pa bo konferenca sprejela na prihodnji seji. L. Bogataj Kako bo z odkupom stavbnih parcel v Gorenji vasi? Na letošnjem zboru volivcev v Gorenji vasi so volivci poleg številnih drugih vprašanj načeli tudi probleme, ki nastajajo v zvezi z odkupom zemljišč za stanovanjsko gradnjo. Povod za negodovanje je dolgo čakanje nekaterih občanov na odkup zemljišč in ureditev lokacije. Posamezniki so se zaradi tega že celo odločili za odscli-tev in gradnjo drugod. Kaj je vzrok tako dolgega čakanja? Pokazalo se je, da tokrat kamen spotike niso urbanisti. Urbanistični načrt za to področje je namreč že nekaj časa izdelan. V tem primeru je kriva edinole prepoved prometa z zemljišči, ki bo veljala še do junija. In rešitev? Edina možnost je, da se vse pristojnosti v zvezi z odkupom stavbnih parcel, prenesejo na stanovanjsko podjetje Lokainvest, ki zemljišča lahko odkujujc in vse zadeve v zvezi s tem tudi strokovno ureja. Da se delavci ne bi odseljevali, so bili na zboru volivcev sprejeti nekateri sklepi. V Gorenji vasi so se odločili, naj odkup in pripravo zemljišč za družbeno in zasebno gradnjo na poddročju te krajevne skupnosti opravlja Lokainvest iz Škofje Loke, seveda pa morajo lastniki dobiti pravično odškodnino. Ce Lokainvest z lastnikom zemljišča ne more doseči sporazuma glede cene, ima skupščina občine škofja Lo ka pravico izvesti razlastitev. Prodajno ceno, ki jo bo Lokainvest postavil gradite- ljem, pa krajevna skupnost Gorenja vas' lahko kontrolira in ugotovi upravičenost vkalkuliranih stroškov in obenem upravičenost postavljene cene. Nemalo besed je bilo ob tej priložnosti izrečenih tudi o avtobusni postaji v kraju. Svet krajevne skupnosti bo zato že v sredo ob obravnavi proračuna namenil sredstva za izdelavo načrta za novo avtobusno postajo. Ta naj bi poleg moderno urejenega po stajališča za avtobuse imela tudi gostinski objekt. Ob koncu je treba omeniti še hudo negodovanje občanov nad zdravstveno službo v Gorenji vasi. Gorenjevašča-ni in prebivaloi okoliških krajev se nikakor ne morejo sprijazniti s sedanjim načinom dežurne službe. Sklenili so, da bodo v prihodnjih dneh zaradi tega sklicali sestanek z vsemi prizadetimi. J. Govekar ta teden Dobri obeti Na vojvodinskih poljih je pšenica dobro obrodila. Na posevkih, ki so zasejani na več kot 450 tisoč liektarih, ni večje škode. Zadnje deževje je posevkom koristilo. Pesa čaka 20 vagonov rezancev sladkorne pese, namenjenih za izvoz, je ta teden več dni čakalo v Sežani. Sežanski cariniki je niso hoteli ocarit\i:i zaradi spremenjenega deviznega režima. Znižan davek Med novostmi v davčnih predpisih za letos je tudi znižana stopnja republiškega davka iz delovnega razmerja. Stopnja je znižana od 1,47 odstotka na 0,76 odstotka. Popraviti cene Člani odbora zbora narodov za agrarno politiko zahtevajo, da se v besedilo resolucije o letošnji družbenogospodarski politiki popravijo zagotovljene in minimalne odkupne cene za kmetijske izdelke na zvezni ravni najkasne je do 31. marca letos. Zahtevali so, da se zagotovijo krediti za financiranje proizvodnje, odkupa in izvoza razen pšenice še za koruzo, sladkorno peso, sončnice, tobak in pitano Živino. Neresnične govorice Direktor zveznega zavoda za načrtovanje je izjavil, da se govorice, da se bodo v kratkem podražili naftni proizvodi, proizvo di črne metalurgije, prevoz in podobno, popolnoma neresnične. Rekel je, da je možna le razbremenitev posameznih panog. Le 10 let Med letošnjimi novostmi davčne zakonodaje je tudi tale: oprostitev davka od novih stanovanjskih hiš poslej ne bo več 25, marveč le 10 tet, Še zamrznitev Zvezni izvršni svet je sklenil podaljšati veljavnost sklepa o maksimiranju cen za izdelke in storitve. V pojasnilu je reče no, da se cene lahko spre menijo v času, ko so sicet še zamrznjene, vendar samo takrat, kadar je to v skladu s sprejeto politiko cen. Tik pred izidom sta druga dva romana iz ciklusa Čarovnica z Griča ' . t mm TEKMICA MARIJE TEREZIJE I. knjiga TEKMICA MARIJE TEREZIJE II. knjiga DVORNE SPLETKE I. knjiga DVORNE SPLETKE II. knjiga V OBEH ROMANIH, KI JU JE NAPISALA HRVATSKA PISATELJICA MARIJA JURIĆ-ZAGORKA, SE PRIZORIŠČE DOGAJANJA PRESELI NA AVSTRIJSKI CESARSKI DVOR. BRALEC SREČA VEDNO ZASKRBLJENO CESARICO MARIJO TEREZIJO, ŽENSKO NENAVADNE TRMOGLAVOSTI IN NEDOSLEDNOSTI; NJENEGA VLADARSKEGA ZADOVOLJSTVA NE KALIJO SAMO POLITIČNI ŠKANDALI, TEMVEČ TUDI PROBLEMI V DINASTIJI SAMI. KNJIGE SO BILE NAPISANE Z MOJSTRSKO ROKO IN LJUBITELJEV VZNEMIRLJIVIH ROMANTIČNO PUSTOLOVSKIH ROMANOV NIKAKOR NE BODO RAZOČARALE. Hkrati založba opozarja, da ima na zalogi samo še omejeno število knjig iz ciklusa Čarovnica z Griča, in sicer romana: SKRIVNOST KRVAVEGA MOSTU I. knjiga SKRIVNOST KRVAVEGA MOSTU II. knjiga MALLEUS MALEFICARUM I. knjiga MALLEUS MALEFICARUM II. knjiga Prve štiri knjige dobite v vseh knjigarnah in pri zastopnikih založbe, druge štiri knjige pa bodo na knjižnem trgu že v naslednjih nekaj dneh. Naročila sprejema tudi uprava na naslov DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE 61000 LJUBLJANA, Mestni trg 26 Gledališka dejavnost v Predosljah ne bo zamrSa Prebivalci Predoselj so letos z veliko nestrpnostjo pričakovali kdaj se bodo odprla vrata domače gledališke dvorane. Tot zaradi tehničnih ovir se je krstna uprizoritev zavlekla ka/**j mesec dni. Mimogrede naj povem, da je oder končno &° nove zavese, s čimer smo uresničili dolgoletno željo vaš^an pomisleke... Pokazalo se je namreč, da so »vou ' lzredno koristni." Fantje v SMB lahko na njih veJ 01 neun'formiranim vrstnikom zaupajo, kaj jim je v" no-fclob'h všeč in kai ne> katere oblike stikov bi kazalo po- u8ot j1" ltatere zavreči ter podobno. Toda pustimo končne zmenki, ki ne skrivajo v sebi prav nič puhlega se- Vali°SVet' k' so mu prisostvo-na Predstavniki ZMS, skupi-kran^°1'akov in starešin iz Ped-, ° kasarne ter nekaj lavec °g0v: ic Prc'dlaSal sode-Podr, i'iVvi'c Na-^a obramba, Ijević 0vnik Branko Jak«v-si ; '. Gorenjsko metropolo Živi ct'Zbral /ato- k<-'r v njej 85oo °ra> 8500 mIadih IJudi, Činit aktlvnih in potencialnih C|Jcv jugoslovanskih obo- roženih sil. Zelje in stremljenja te množiee po vojni rojenih državljanov so gotovo sorodne željam in stremljenjem pripadnikov JLA. In vendar gre za srečanje različnih narodnosti, različnih navad in kultur. Prav slednje pa utegne obe skupini privlačevati in ju siliti, da druga drugo spoznavata, da izmenjujeta izkušnje in poglede — z eno besedo, da sodelujeta. In res sodelujeta. Sedanja, komaj tri mesece »stara« generacija vojakov je že dodobra raziskala Kranj. Odbor svobodnih aktivnosti prireja obiske muzejev in tovarn, seznanja fante z zgodovino in razvojem mesta ter pripravlja oglede krajevnih zanimivosti. Pomemben člen v dolgi verigi vzajemnega kontaktiranja so že tradicionalni skupni marši Ob mejnikih revolucije, ki udeležencem na kar najbolj nazoren način predstavijo vlogo Gorenjske v NOB. Zelo popularna oblika stikov je cela vrsta kviz tekmovanj med pripadniki JLA in gimnazijci (teme: naš na-rodno-osvobodilni boj, alpinizem, planinstvo itd.), nadalje tak °miu^am se še svojih šopkih let. Ni Vel?, (l°lgo tega. Takrat je bila po šolah pre Rovora o haljah. Z njimi smo hoteli „a Brniti razlikovanje v imetju, ki se je ob/ nxC^atcrin učencih kazalo posebno v fce ačcnju. Ce bi primerjali tedanje razli-vse?*? učertci in sedanje, potem sedanjih Hkou - nc hi m°zli Pokriti s še tako ve-^ naljo. Kajti otroci se niso omejili sa-van"a tck>novanje v oblačenju, na tekmo-Več,e v imenitnejši šolski opremi itd. Še star7- Prav (iobro se zavedajo, da nekateri le o -° k"P'io več in bolje, d ilje, drugi spet kat^.J°c' sa*m SO določili in spoznali, na 4ij0 stopnico družbenega standarda so-s«m0 vc (lru?i"c Sedaj se ne hvalijo C(l*W Z nov'nu svinčniki, imenitnimi barvi-• Pač pa ob ponedeljkih povedo, da so bili na izletu tam in tam, da so premenjali avtomobil in podobno. Ne, za takšne razlike med otroki ni nobene primerne šolske halje. Učiteljica, ki dobro pozna svoje učenec in njihove družinske razmere, se lahko le razžalosti ob pripovedovanju učenca, da pri njih vsak dan jedo meso, da sc vsako nedeljo peljejo na izlete ... Pa ne jedo mesa, vsaj vsak dan ne, tudi avta nimajo in ob nedeljah so doma... Tudi na šolske izlete ne gredo vsi učenci, ker starši nimajo planiranih izletov v svojem družinskem proračunu. V neki koloniji lani na morju otroci niso hoteli jesti mesa, ker te jedi doma ne poznajo... Socialne razlike so se zabrazdale tudi med najmlajšimi. Prav to bi nas moralo najbolj boleti. živahna aktivnost v vojaških društvih Planinec in Borec, katerih odprtost dovoljuje, da se vanje vključujejo tudi civilisti, ter — ne nazadnje — delo v raznih sekcijah kranjske ljudske tehnike, ki vojakom omogoča, da smotrno izkoristijo svoj prosti čas. Poglavje zase so kajpak številni športni in šahovski turnirji ter sobotni plesi v domu JLA, ki ustvarjajo obilo priložnosti za sklepanje prijateljstev. Kakor smo zvedeli, je ob zvokih odličnega ansambla SMB 220 že marsikak-šno dekle odkrilo, da pod pustim sivim partnerjevim suknjičem tiči privlačno, simpatično bitje in da zaradi peščice izgrednikov, kakršnih sicer nikjer ne manjka, slabega vtisa nc gre vsevprek posploševati. Enaka oblačila Se ne pomenijo enakega značaja. O Kranju imajo vojaki najboljše mnenje. »Pred odhodom v JLA so me znanci in sorodniki napolnili s črnogledostjo, da sem bil čisto zagrenjen,« je povedal eden od navzočih. »Ljudje te ne bodo niti pogledali, niti besedice ti ne bodo privoščili, so trdili 'izkušeni stari borci'. Kakšna zmota! čeprav še ne govorim kaj prida slovensko, se zlahka razumemo. Jezik ni glavna ovira, oviri sta le drugačen stil življenja ln drugačna mentaliteta. Toda če znaš opazovati, če si vsaj malo prilagodljiv, pregrade kmalu padejo ...« Komentar menda ni potreben. I. Guzelj POROTNIK Jugoslovansko gospodarstvo je, kakor smo slišali, v hudih škripcih, v zosu, bi se reklo po domače. Celo pri nas v gozdu smo sedaj začeli kritizirati brezdelneže, ki nočejo oziroma ne znajo delati, ki lenarijo in garačem kradejo zaloge. Tn prav je tako V časopisu — razstresen gobar ga je pozabil pod sosedn-j smreko — smo čitali, da družba potrebuje predvsem sposobne, izobražene ljudi, ki naj prevzamejo ključne položaje v gospodarstvu. Znanje naj bo torej poglavitni kriterij ocenjevanja, znanje in prizadevnost, je še pisalo v članku. Ampak od včeraj naprej nisem več prepričan, da so ugotovitve iz tistega lista čisto pravilne. Zakaj? Zbeg'.i'i so me bistri tovariši iz Žirov, ki strokovnost svojih gospodarstvenikov postavljajo šele v drugi plan, za formalno idejno pripadnost. Na zad nji seji občinske konference ZK Skofja Loka je namreč skupina iirovskih komunistov izrazilo svoje nezadovoljstvo, ker vodilna mesta v krajevni industriji zasedajo možje brez partijskih knjižic. Na, resda odlično krmarijo podjetje, ki po poslovnih uspehih in po izvozu v konvertibilne države, sodi v sam občinski vrh, res je tudi, da jih delavci cenijo, spoštujejo, a kaj ko jim »nekaj« manjka. Žal modrim mislim in namigom omenjenih funkcionarjev praksa jemlje dobršen del teže. Domačini dobro vedo, da liri nc premorejo sposobnejših mož kot so oni v direkciji največje tovarne daleč naokrog. Upoštevajoč pretekle izkušnje bi sc bržkone spet odločili podobno kot pred leti. Trdijo pač, da sta pametno gospodarjenje in mučna industrija adu' — tudi poli tičen — ki ga ne gre postavljati na kocko. Zaenkrat se z njimi kar strinjam ter menim, da nismo daleč od sodb, spočetih v času reforme, in sicer v najvišjih forumih dežele Jugoslovanske. Vaš Jež Popotnik P1 V množici potovanj (izmed katerih so nekatera zgolj turistična), ki so zadnja leta prišla v navado med državniki sveta, izstopa obisk ameriškega predsednika Richarda Nixona na Kitajskem približno tako kot prvi koraki na Luni v primerjavi z navadnimi izstrelitvami zemeljskih satelitov. Ponedeljek, 21. februar ob 4.29 po jugoslovanskem času — ta datum bo vsekakor še pogosto omenjan v podrobnostih zgodovine druge polovice tega stoletja! Trenutek, ko je Nixon stopil na kitajska tla, ni brez zgodovinskih razsežnosti in svet, čigar oči so sedaj uprte v Peking, se tega vsekakor dobro zaveda. Menda najbolj skrbno pripravljen državniški obisk v zgodovini diplomacije je ta trenutek še vedno na pragu negotovega izzl-da. še vedno je namreč mogoče, da bodo posledice komaj omembe vredne — kakor to zatrjujejo nekateri pesimisti — kakor je mogoče, da bodo sporazumi, ki jih bodo dosegli, imeli nenavadno velik vpliv na bodoča dogajanja v svetovni areni. Menimo, da bo zelo verjetno izkupiček pogajanj in razgovorov (pogajanja vsekakor bodo, zakaj vsaka stran bo zanesljivo branila svoja stališča ln če bo popustila v nekaterih, bo to sto- ixon v Pekingu nose, ki bodo temelji" »■ spoštovanju suverenosti, ^ vmešavanju v notranje rila samo zato, da bi za protiutež dobila kaj drugega) nekje v sredi med omenjenima skrajnostima. Ne verjamemo, da bi dosegli kakšnih izjemnih sporazumov, takih, ki bi kar na mah odpravili dvaindvajsetletno nakopičeno jezo, sovraštvo in nerazumevanje v odnosih med obema silama. Toda prav tako se nam zdi nemogoče, da bi se razšli kot popolni tujci in ljudje, ki kljub poskusom niso mogli doseči prav nobene skupne točke. Možnosti za kaj takega so po našem mnenju zelo majhne že zato, ker bi naposled državnika, kakršna sta Nixon in Mao s tem neposredno priznala — recimo malo grobo — svojo nesposobnost in popolno odsotnost smisla za realnost. Da pa to ni res, da sta v resnici moža povsem drugega kova, dokazuje naposled vendarle že dejstvo, da se bosta sploh sestala! Pričakujemo, da bodo pekinški razgovori vsekakor koristni za obe strani, če ne morda takoj in pri priči pa zelo verjetno kasneje. Menimo, da bodo omogočili začetek cele vrste dragocenih sti- kov na najrazličnejših ravneh. Prav med temi kasnejšimi stiki si lahko obe strani obetata počasno in postopno uresničevanje načelnih stališč in sklepov, ki jih bosta oba predsednika gotovo potrdila v skupni izjavi. Ta bo, povejmo mimogrede, objavljena šele prav na koncu obiska. Medtem ko bo dialog Nixon —Mao (in vsekakor mnogo številnejši razgovori na ravni zunanjih ministrov in še nižje) gotovo ugodno vplival na razvoj ameriško-kitajskih odnosov, je kajpak na mestu vprašanje: kaj pa to pomeni za druge, trenutno zgolj opazujoče člane svetovne človeške družine? Najprej je seveda treba opozoriti na to, da spremlja dogajanja na Kitajskem trenutno izmed vseh najbolj pozorno Sovjetska zveza — in to ne brez razloga! Kljub vsem zagotovilom, ki so javno ali pod roko prišla v Moskvo iz Washingtona v zadnjih mesecih, si sovjetski voditelji bržkone ne morejo kaj, da ne bi z večjo ali manjšo mero nezaupanja (vsaj privatnega) zrli v Peking. Znano je, da imata Sov- jetska zveza in Kitajska precej neporavnanih računov. Vsekakor ni treba veliko domišljije, da si predstavljamo možno reagiranje Moskve na razgovore v Pekingu: sedaj se bodo Američani in Kitajci združili proti nam! To je seveda povedano hudo po domače, toda daleč od možnega razmišljanja v Moskvi vsekakor ni! To je ena razsežnost Nixonovega obiska. Druga je, kaj pričakuje od tega svet, to pot svet brez Sovjetske zveze. Doslej smo imeli navado govoriti, da vladata svetu dve supersili — ZDA in SZ. Ena izmed možnih inačic po obisku Nixona v Pekingu je ta, da bodo namreč ugotovili: svetu ne vladata dve, ampak tri supersile! Vsem tistim, ki so se že doslej borili zoper to, da imata dva v rokah usodo vseh, bi bilo seveda še manj všeč, če bi se ta vloga preprosto razdelila na tri! Svet bi gotovo odklonil tak rezultat ameriško-kitajskih razprav. Nobenega dvoma ni, da so miroljubni narodi sveta zainteresirani za dobre odnose med Pekingom in Washing-tonom, toda samo za take od ve ln drugih načelih usta*0. ne listine. Taki, torej doj> odnosi, med dvema velika^ ma bi s svojim zgledom dosti pomagali pri miroMu* nem sožitju na našem pla*J tu in svet bo vesel, če bod0 iz Pekinga prihajale novfeg ki bodo take domneve tu«1 potrjevale. Kar zadeva am* riške zaveznike — vsaj *iste najvažnejše — je tako, da «° bili bržkone zelo podrobno obveščeni o najvažnejš"1 smotrih NJxonovega potovanja že prej. Prvi koraki am£ riškega predsednika na Kitajskem so potekali v znamenj1* prijateljskega, toda korektnega in ne viharnega sprejema« To utegne potrjevati dol0"f vo, da sta se partnerja odločila za srednjo, trezno P0*' Kam jih bo pripeljala, bom« še videli. Priložnosti za to t* dovolj. LJUDJE IN DOGODKI 68 utopljencev Od 77 potnikov, kolikor jih je bilo v avtobusu, ki je blizu Kaira zavozil v prekop, poln vode, so rešili le deveterico. Avtobus je prevažal študente, ki so se vračali s počitnic. Preplašeni meščani Telefoni na policijskih postajah v ameriškem mestu Pasadena so zvonili kot nori. Meščane je preplašilo radijsko sporočilo, da sta se pogrez-nila zahodna dela ZDA in Kanade. Mnogo ljudi je namreč preslišalo uvodno napoved, da gre le za domišljijsko radijsko igro. — Kaj pa hočejo tile? — Protestirajo zaradi socialnih razlik v Papuaniji. -■- Zanima me, če Papitanci tudi demonstrirajo zaradi socialnih razlik pri nas? Človeštvo in vojne Samo še vojna lahko postavi na glavo napovedi, ki pravijo, da nas bo konec stoletja 6J5 milijard. Knjiga' o demografski eksploziji človeštva — izdala jo je OZN — navaja tudi, da je v obdobju od leta 1600 do 1945 padlo v raznih večjih ali manjših spopadih kar 54 milijonov ljudi. Bojeviti Izraelci Med nedavnimi velikimi manevri izraelskih oboroženih sil je Davanovo letalstvo preizkusilo tudi borbene sposobnosti reaktivcev in raket lastne proizvodnje. Menda so se oboji odlično obnesli. Mehak pristanek Sovjetska avtomatska vesoljska postaja Luna 20, ki so jo 14. februarja izstrelili iz oporišča Bajkonur, je v ponedeljek mehko pristala na mesečevi površini. Z vzorci tam nabranih kamenin se sedaj vrača nazaj proti Zemlji. Manj govorjenja Predsednik poljske vlade je s posebnim sklepom naredil konec vsesplošni sestankomaniji. Odslej smejo direktorji, politični funkcionarji in drugi posedati na sejah samo ob ponedeljkih in četrtkih. Posnemanja vreden zgled. Post Aprila bo začel veljati odlok, ki Perujcem prvih 15 dni v mesecu prepoveduje prodajo in porabo mesa. Namesto zrezkov si v tem času lahko privoščijo neomejene količine rib po zelo nizkih cenah. Dežela pivcev Francozi so v potrošnji alkoholnih pijač odločno na prvem mestu, saj jih spravijo po grlu en in polkrat več kot sosedje Italijani. Le-tem sledijo Švicarji, Nemci, Avstrijci in Belgijci. Američani resno ogrožajo Francoze le v potrošnji žganih pijač. O Jugoslovanih k sreči ni podatkov. »Vampirji« »Vampirji v belih oblekah« pravijo novina,l medicinskemu osebju posebne »ambulante* haitski prestolnici Port-au-Prince. Tam namreč t 3 dolarje plačila revežem odvzamejo veliko * ličino krvi, izločijo iz nje plazmo ter osi9nfni spet vbrizgajo »darovalcu«, ki potem nekai'd ni za nobeno rabo. Plazmo vlada prodaja v ZP> kjer z njo rešujejo življenja bogatim žrtvam Pr metnih nesreč. Ukinjena smrtna kazen Charles Manson, okrutni morilec atne.r^jL igralke Sharon Tate in njenih prijateljev, je a končno ušel smrti. Kalifornijska vlada je «đ^j reč z veliko večino izglasovala zakon o odpi~a smrtne kazni v tej zvezni državi ZDA. Predor Najkasneje do leta 1978 bo gotov nov Pre^°S pod Alpami, dolg 12$ kilometra. Gradnja na] stala okrog 550 milijonov frankov. Financiran t bosta francoska in italijanska vlada. Vize odveč Zvezni sekretariat za notranje zadeve je I nit, da bodo tujci letos lahko ostajali V JttSa ki* ■sla- vi ji, čeprav nimajo v/z, do 30 dni. Zadostuje ristična dovolilnica. Lam so dovolilnice vel) le 7, predlanskim pa 3 dni. Gora smeti Karnevalsko razpoloženi Kblnčani so v treh norih dneh nasmetili ulice svojega mesta S Prl bližno 622 kubičnimi metri najrazličnejših 0 padkov. Armada čistilcev jih je odstranjeva skoraj teden dni. Spasski taktizira Sovjetska Šahovska zveza zavrača odločitev df' Euweja, da bosta svetovni prvak Spaski in '2Z'V lec Fischer pol partij dvoboja odigrala v Beogra du, pol Reykjaviku. Menda Spasski ne pa V i\cyn.juviHU. mriiuu J(/«J-"" u prenese vročine, kakršna vlada poleti v Beogfa 90 Miha Klinar Aprilsko sporočilo 1941 Predigra ZA NAPAD NA SOSEDE POTREBUJEŠ OLJE, ROPAR. A MI BIVAMO OB CESTI, KI K OLJU PELJE (Bertolt Brecht, Bericht der Serben) Poljske v sedanjem trenutku ni mogoče več smatrati za državo, ki še eksistira, in zato sc Sovjetska zveza nc čuti več dolžno držati se sklepa krivičnega miru med Poljsko in Sovjetsko zvezo v Rigi leta 1920, ki so ga takrat kot takega smatrali celo angleški podporniki Poljske v njenem bclogardističnem intervencijskem boju proti mladi Zvezi sovjetskih socialističnih republik, ki sta jo takrat ogrožali kontrarevolucija in tuja intervencija. Da bo Sovjetska zveza prej ali slej zahtevala "krajinsko in belorusko narodno ozemlje in zdru zitev teh ozemelj z matičnima narodoma, so v tujih diplomatskih krogih v Moskvi lahko že Pričakovali po pisanju Pravde in drugega moskovskega, a še bolj beloruskega in ukrajinskega Uska od trenutka, ko se je pokazalo, da Poljska nc more kljubovati naglim nemškim prodorom Preko poljskega narodnega ozemlja proti ozem-Uu ukrajinske in beloruske narodnosti. To ozemlje, tega celo lord Halifax (deeembra 1939) ni moivi /anikaii, pa je po vsej pravici pripadalo 0/cnilju Bclorusijc in Ukrajine, čeprav so se Poljski nacionalistični oblastniki skoro dve desetletji prizadevali, da bi ga popoljačih. Sovjetski vladi zato nt bilo treba še posebej poudarjati, da imata Sovjetska Belorusija in Sovjetska Ukrajina pravico do ozemlja svojih narodnosti in di za sedanjo poljsko nesrečo ni prav nič. *riva( kar smo lahko spoznali tudi mi že iz tega sestavka na podlagi dokumentov in ne na podlagi mnenj .računarskih politikov'. Zato nadaljujmo z dokumenti! O noti, ki jo je SOVJETSKA VLADA v zvezi s svojo odločitvijo, da zaščiti pred posledicami nemško-poljske vojne ozemlji dveh svojih narodov, so bili istočasno obveščeni tudi vsi drugi diplomatski predstavniki tujih držav v Sovjetski zvezi. Tudi ti so prejeli diplomatsko obvestilo, naslovljeno na njihove vlade in ki se je glasilo: »Nemško-poljska vojna je dokazala notranjo nevzdržnost poljske države. V toku desetdnevnih vojnih operacij je poljska vlada izgubila vse svoje industrijsko ozemlje in kulturna središča. Varšava kot glavno poljsko mesto ne obstoja več. POLJSKA VLADA je razpadla in ne kaže nobenih znakov življenja več. To pomeni, da sta poljska vlada in z njo tudi poljska država prenehali eksistira!i. S tem so izgubile veljavnost tudi pogodbe, sklenjene med Poljsko in Sovjetsko zvezo. Prepuščena sama sebi in brez kontaktov, se je spremenila Poljska v ugodno polje za vsemogoče možna naključja in presenečenja, ki bi lahko vsik čas ogrozila Sovjetsko z\'ezo. Zaradi tega Sovjetska zveza, ki je bila doslej nevtralna, ne more ostati nevtralna do navedenih dejstev. Sovjetska zveza tudi ne more ostati brezbrižna, da bi bili Ukrajinci in Belorusi brez zaščite in varstva izročeni samovolji usode. Na podlagi teh dejstev je vlada Sovjetske zveze dala ukaz vrhovnemu poveljstvu Rdeče armade, naj le-ta prestopi sovjetsko-poljsko mejo in zaščiti življenje in imetje prebivalstva Zahodne Ukrajine in zahodne Belorusije. Istočasno namerava Sovjetska zveza storiti vse ukrepe, da bi rešila poljsko ljudstvo iz nesrečne vojne, v katero so ga spravili nepremišljeno neodgovorni voditelji (kaj je sovjetska vlada s tem mislila, lahko sleherni razume, če pomisli, kako zagrizeno so poljski oblastniki odklanjali sleherno zavezništvo s Sovjetsko zvezo in na ta način pripomogli, da je prišlo do sedanje poljske katastrofe in tragedije), in jim skušala zagotoviti možnost mirnega dela in življenja.« (AdG 4232 C) To je sovjetska vlada dala na znanje poslanikom tujih držav v Moskvi. Ob štirih zjutraj po srednjerovskem času pa so enote Rdeče armade začele zasedati belorusko in ukrajinsko narodno ozemlje v mejah bivše Poljske od Dvinc na severu do Dnjestra na jugu in 17. septembra dosegle Glebokie, Molod.čno in druga naselja na severu. V smeri proti Baranoviču so prekoračile Njemen in zasedle Mir in Snov let pomembno železniško križišče Baranoviče. Se hitreje je potekal pohod v zahodno Ukrajino, kio je Rdeča armada osvobodila Tarnopol in Kolom, i o. Na poljski odpor so enote Rdeče armade naletele le na poljskem obmejnem ozemlju z Romunijo. Zakaj, nam lahko pojasni druga novica ki je zanjo zvedel svet šele naslednjega dne: POLJSKI OBLASTNIKI SO SE UMIKALI NA VARNO V INOZEMSTVO. z njimi pa tudi deli poljske vojske, i/ katerih je kasneje nastala v tem sestavku že omenjena An-dersonova armada (ki so io po vojni zahodni zavezniki v pripravljanju hladne vojne obdržali na zahodu in vanjo rekiutirali tudi mnogo Poljakov, na katere so naleteli na anglo amc 1 -iškeitt ozemlju zasedene Nemčije leta 1945, na podoben način, kakor so takrat hoteli pridobiti za kralja Petra tudi naše rojake --- medvojne internirance in jih hujskali proti novi lugoslaviji. JUGOBANKA novost za lastnike deviznih hranilnih knjižic pri jugobanki Na pobudo jugobanke je dala Narodna banka Jugoslavije soglasje, da lahko vsi Jugoslovani, doma in v tujini ter izseljenci, potujejo v tujino z devizno hranilno knjižico JUGOBANKE. Devizno hranilno knjižico JUGOBANKE lahko prinesejo nazaj, lahko pa jo pošiljajo tudi po pošti. Za prenos devizne hranilne knjižice JUGOBANKE preko ^eje ni več potrebno posebno dovoljenje Narodne banke Jugoslavije. VARČEVALCI! Devizna hranilna knjižica JUGOBANKE omogoča najhitrejši in najpopolnejši pregled stanja vaših deviznih prihrankov ob vsakem vplačilu ali izplačilu, doma in v tujini. 2 deviznimi hranilnimi knjižicami JUGOBANKE lahko opravljate, kot preko deviznih računov, vsa vplačila ali izplačila v devizah pri vseh poslovnih enotah JUGOBANKE hi preko vseh drugih bank v Jugoslaviji. ČE VARČUJETE — VARČUJTE pri JUGOBANKI! veletrgovina bled razglaša naslednja prosta delovna mesta: a) aranžer ja Pogoj: KV aranžer; b) natakarice Pogoj: dovršena gostinska šola c) kuharice Pogoj: KV kuharica; d) gostinske delavke Pogoj: NK delavka; e) blagajničarke za mesnice Pogoj: dovršena osemletka. Samsko stanovanje je zagotovljeno. Prošnje pošljite na naslov: Veletrgovina špecerija Bled, Kajuhova 3, najkasneje do 15. marca 1972. V kratkem bo pri Partizanski knjigi izšla četrta knjiga spominov znanega partizanskega pisatelja Karla Leskovca. Za bralce Glasa bomo v nekaj nadaljevanjih objavili daljši odlomek iz te knjige. To bo hkrati prvič, da bomo tega popularnega pisca predstavili našim bralcem. Karel Leskovec se je rodil leta 1920 v številni družini malega kmeta v Rovtah pri Logatcu, še preden je dokončal osnovno šolo, si je moral sam služiti svoj kruh — po raznih kmetijah kot sezonski delavec in v tovarnah. Leto 1941 ga je zateklo v Kranju, tu se je že jeseni istega leta povezal z narodnoosvobodilnim gibanjem. Iz Kranja je pobegnil na italijansko stran in zgodaj spomladi leta 1942 odšel v partizane — najprej v logaško četo, nato pa v dolomitski odred. Po kapitulaciji Italije je v brigadi Franceta Prešerna postal komandant bataljona, leto dni kasneje pa komandant brigade. Malo pred koncem vojne, v marcu 1945, je odšel v Beograd na komandantski tečaj. Po vojni je ostal v armadi in dokončal vojaško akademijo. Sedaj živi v Ljubljani kot upokojeni polkovnik JLA. Karel Leskovec je začel pisali leta 1956, Iti sicer najprej črtice in slike iz partizanskega življenja, nato pa se je lotil daljših tekstov in od tedaj so izšle že tri zajetne knjige njegovih spominov. V četrti knjigi, iz katere bo naš odlomek, Leskovec popisuje predvsem doživetja in dogajanja na prehodu iz vojne v mir — doživetja tiste vesele pomladi 1945, ko je naša dežela po štirih letih gorja, okupacije in * borbe, zadihala v svobodi. Karel Leskovec je za I. knjigo spominov dobil Kajuhovo nagrado, nagrado vstaje in nagrado OF, nagrado Osvobodilne fronte pa je prejel tudi za II, in IIL knjigo. V dvorano nismo zašli samo mi trije. Tudi Iztok z Dedinja je prišel s svojo skupino. Mali se je veselo in zadovoljno smejal, ker je spet po dolgem času prijadral v tako veselje. O plesu in zabavi ne bi mogel nič posebnega povedati, ker so si zabave ponavadi podobne ena drugi, če se prav tisti večer ne bi zaplel v nevarno ljubezensko prigodo. In kako otročje in hitro sem se vnel za dekle. Ura je morala biti okoli enajstih. Jaka je že poprej parkrat dejal, da bi šli domov, če sva tudi z Gedžom za to. Čeprav je bilo veselo in zabavno, se nisem proti vil. »Še en ples, pa gremo,« sem mu dejal. Že prej sem videl mlado dekle, ki je nekam sramežljivo stalo pri okroglem stebru, kakor da na nekaj čaka. Odločil sem se, da se še z njo zavrtim in potem bo za ta večer dovolj. Ko sem se pridrenjal do nje, sem opazil, da zraven nje stoji kot nekakšen stražar starejša žena. Ko sem prijel za roko in se izgubil med plesalce, sem večkrat pogledal nazaj in vselej opazil, da se zelo zanima kje sva. Že po nekaj besedah sem od dekleta zvedel, da je to njena teta iz Beograda in če ne bi prišla z njo, ne bi sama smela na ples. Dekle je bilo mlado. Ni jih še napolnilo sedemnajst. Zelo iskreno in prikupno. Okroglega obraza in kot mleko bele in nežne polti. Močne črne lase je imelo spletene v dve debeli kiti, ki sta ji viseli čez ramena. Ime ji je bilo Tanja. Med prvim plesom mi je zaupala vse, kar je doživela od svojih otroških let dalje. Iz njenih besed sem razbral, da ni kar tako brez vsega KAREL. LESKOVEC stala zraven tistega okroglega stebra. Teta ji je povedala, da ne bi bilo napak, če bi jo kakšen oficir prišel prosit za ples. Tako je pač bilo takrat in nekaj o tem mi je tudi sama povedala. Kako točno je bilo to, sem sprevidel po tem, kako se je vse skupaj razvijalo. In le za dlako je manjkalo, da bi pri njihovi hiši kmalu postal zet. Ko je Jaka opazil, da sem se zaplel z mladim črnikastim dekletom in zaradi tega prav gotovo ne mislim še kmalu domov, je odšel sam. Še s teto sem se parkrat zasukal, saj jih še ni mogla imeti več kot trideset. Ženska v najboljših letih, kot se za ta leta ponavadi reče. Ura se je nagnila že precej čez polnoč. Teta je bila zelo prijazna in kar naprej naju je silila, naj pleševa, saj sva mlada, ker si kaj takega ni mogel nobeden privoščiti, dokler je divjala vojna. Okrog dveh je teta povedala, da je že čas, da bi šli domov, sicer bodo domači v skrbeh, kje sta se toliko časa zadržali. Ko smo govorili od kod je doma in kako je prišla semkaj na ples, sem ju razumel, da Tanja še tisto noč ostane pri teti in da se bo vrnila domov šele drugi dan. Tako sem pač mislil po njunih besedah in prav tako je bilo sprva tudi videti. V tistem času, ko sva se midva veselo vrtela in sc pogovarjala, je teta spremenila svoj načrt. Preden smo prišli pred stavbo, sem opazil, da je nekam zamišljena in da sc skrivnostno obnaša. Zdelo sc mi je, da se je teta bolj ogrela zame kot Tanja. No, ne mislim na kakšno zaljubljenost, temveč da bi ji takle fant kar ugajal kot Tanjin mož. Ko smo stali zunaj, je nekolikokrat dejala, da je nedelja in da prav gotovo nc grem delat, šele pozneje sem razumel, kam meri s temi besedami. Na to, da bi odšel z njima domov, sP^-jg, sem pomislil. Sicer mi je brenčala ružica P° vi, da se človek za kaj takega lažje odloči, ah ni mogla zamegliti misli na opozorila, da se J v Beogradu še vedno nevarno podajati v kaKsnj nepoznane kraje in k nepoznanim ljudem. Da • me kdo kar takole zaradi moje lahkomiselno*«? spravil ob glavo, mi nikakor ni šlo v račun. * kor pravi srbski pregovor, da žabo ni tez*, nagnati v vodo, se je tisto noč tudi pri me pokazalo, kako je to resnično in pametno P°v. dano. še bolj me je gnala radovednost, kaj ne bosta napravili z mano in kam se bomo odvle* » kot pa zaradi tistega, da bi se mi morda PoStg čilo, da bi spal pri mladem dekletu. Saj srn takrat bili v lakih stvareh še kar skromni in ^ preveč vneti zanje. Ce ga ne bi imel ravno P1'3.,, mero pod kapo, me skoraj gotovo ne bi spi s seboj. Povedali sta, da stanujeta nekaj naprej Zemuna in da je teta že poklicala nekakšen avil' od iiksi- £cmuna in da je teta ze poklicala neKaivscu Sam ne vem, kje ga je staknila, ker je bila ta k' . v Beogradu za take prevoze še stiska. Kot *,al°rn smo se naložili v velik črn avto, sam nC ^.j kakšne vrste in že je zadrdralo po kockasti ce »Toliko bom odšel z njimi, da bom videl, Kje doma, potem se prav s tem taksijem Potc^J^,i. nazaj,« sem se sam pri sebi odločil. No ja, °L', * -----*----------------___. ._ ,,.,1,1,. vs-c tosrčno moram priznati, da mi je bilo dekle in da me je vleklo k nji z neustavljivo m očjo- deja.13 Jaka in Gedžo, ko me vso noč ne bo nazaj Ce /let bila to le ena noč, bi še šlo, ali se je moj ^ zavlekel še za ves dan in skoraj celo noč. cc ^ nes pomislim na to, sem bil le preveč drzej^j sem toliko časa izostal in da nobeden ni v^aSc zame, kje se potikam. To je bilo za liste že predrzno ravnanje. raz- Avto je kot strašilo brenčal in ropotal P°^o, kopani cesti proti Zemunu, da nas je stl,Licia kakor da bi se peljali na lojtrniku. Teta je se.^jJo zraven šoferja, jaz pa sem se tada} PreVJ -]C stiskal k dekletu, še preden smo sedli v aV sama tako razporedila. Saj končno je bilo t** prav. Kje pa naj bi sedel, če nc pri svoji |/lllJ.ta jj ki? Njun dom ni bil ravno blizu Zemuna, ; mi poprej povedali Se precej vasi je sV';l'r'0 mimo nas, preden se je avto zaustavit /c ^ smo se oddaljevali od Zemuna, se je po ravnen nepreglednem polju svetlikal nov bledikasl S'^j ki se je počasi in skoraj sramežljivo s .yj 5 v prozorni sivkasti meglici nad zelenimi travm Tanja mi je med potjo povedala tnarS!^S o svojem domu. Da bodo starši pra\ gotovo zaO*£ voljni, ko bom prišel z njima. Da imajo don veliko posestvo in da jim tudi sedaj nič ne ma"J ka. To njeno pripovedovanje je kazalo Ka preprosto si je vse zamišljala, kakor da me Ofl» in vsi njeni domači že nc vem od kdaj PoznaL[ Tudi teta mi jc med potjo zaupala precej stva' Dostikrat, je rekla, so se tudi pri njih med voj" ustavljali partizani in da jih sedaj kal P01 šajo, ker se zadnje čase nobeden več ne OgIf ' Bolj ko smo sc približevali vasi, bolj mi jc tO J ^ po glavi, da z mojim izletom najbrž ne bo ,g v icdu in zakaj sploh sem kar meni iič K''11 . odšel z njima. Tudi vinski hlapovi so se pOC i/kadili iz glave, da sem lahko bolj si varno ^ pametno presojal. Ce bi v avtu sedel san' "_g tistega prijaznega dekleta, bi prav gotovo sc o tem razmišljal, če jc že takrat med Pot,'"j bi popihal nazaj. Pa kaj bi o tem toliko j ion'I- pojdimo naprej na njihov dom, da bomo vl^C\\ kako se je vse skupaj Odigrate. Prav gotovo bo vsakdo verjel, da kaj boi j resno o vsem nlSt... razmišljal, drugače prav gotovo ne bi ugodil nj' nemu vabilu. Imel sem čas, malo sem se zag!«-'"-1'1 v dekle, če bo pa kaj narobe, se Se vedno l.,,lk ' obrnem, saj nisem odšel ne vem kam v nepoz1'■' ne in samotne gozdove, kjer bi me lahko zm^nl kalo za vedno. Vas je bila ob glavni cesti. Bil je že dan. Z*v se nisem bal, da bi se mi kaj zgodilo, edino bi me gospodar nadrl, ker sem se opi ijel nj< ' . hčerke in prišel v hišo kar takole po gošpos > in oblastno. Drugače sc ni dalo razumeti, l"A/,<~ če so za vsako ceno hoteli doma imeti PaI"A,(, skega oficirja za zeta. Ne vem, zakaj se je u tako dopadlo, ko sem ji povedal, da sem iz * venije. Prepričan sem bil, da je o tej dež*'1 malo vedela, pa jo jc kljub temu toliko Hv:i!l' Radio obT ? Pružajte vsak dan 17-, 22 V' 10- U> 13- 15< «MHlei,a?nevnlk ob 19.30. Ob Uri tePh Sa ob «05-, 7. hi 24. 12., i? *?.diJ8ki dnevnik ob 9., **• 17., 22., 23. in 1930. ca 26. FEBRUARJA GlaJL obro Jutro — 810 ttirsicT?a mati»eja - 9.05 Pio-C lednik - 9-35 S pihalna l_°Jkestrom RTV Ljublja radikiT- ^avarovalnica Sava j, JSKim poslušalcem — 10.20 Caiifyas,doma ~ 12.10 p- L ^Jkovski: Hrestač - suita, »včti ~~ *230 Kmetijski nadom kT 1240 Po domače z *0nSU-mi vižami — 13.30 Pri-H0 "CaJ° vam — 14.10 Sobot- JS.40 S°!dne 7a mladi svct — ^i ~ 1' lceri(j Z ansamblom Wee-Sveta ~~~ *z operetnega sin*., T 18.50 Pogovor s po-otrS!Cl - 19.00 Lahko noč, •ainkl ~~ 1915 Minute z an-*>oni »m Borisa Kovačlča — liMU,:Plcsni orkester RTV pevka Marjana ^ritniu — 16.45 Š knjižne-.8a — 1710 Gremo v kino 2l.0o v ln nJ'hovi g°stJc — i^u VL>dri /voki z velikimi r^davnimi orkestri - 22.20 ^•Os^c /a na^e Izseljence — lov; . Pesmijo in plesom v ^ teden Dro8ram H.oo w Pano'"ama zvokov — strj lot,iJe z velikimi orke v. J4.35 Glasbeni variete — l6f)s: Ja/Z na II-Programu reVj:' *Z filmov in glasbenih ■v ji 7"" 16.40 Sobotni mozaik "v jj."*^ Dobimo se ob isti uri ^'9 00 PopevKe iz studia 14 ''•05 7 *>cl rriinut humorja — V^Cr^abavni zvoki za sobotni 2oroJJl,Program Hij, Mojstri vokalne polifo- J04s7; 2o-30 Okno v svet — ?Perni koncert — 21.30 slov. r ste "brali - 23.55 Iz Vci^ke poezije h.TUki dneva — 21.40 Igra- ca 27. FEBRUARJA U r,^.b°i?an — 9.05 Koncert >obro jutro — 8.05 Ve- ^tUte kraJCV ~~ 1005n Ij^bo/" be in dela — 11.15 &oM Poslušalci čestitajo in % lvl'a»° — 13.30 Nedelj-Z 14.05 Zvo- Strj' °1 i k i mi zabavnimi orke-14.30 Humoreska tega ^J^portaža — 13.50 Z doki ansambli tedna: Krila — 14.50 Deset minut za EP — 15.05 Nedeljsko športno poppldnc — 17.05 Iz opernega sveta — 17.30 Radij ska igra: Ukradena hiša '— 18.20 Lahka glasba — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Melodije za lahko noč — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi program 9.35 Z orkestrom Ray An-thony — 10.00 Nedeljski sprehodi — 11.35 Svetovna reportaža — 11.55 Opoldanski cock-tail — 13.35 Glasbeni variete — 14.35 Radi ste jih poslušali — 15.00 Izletniški kažipot — 15.15 Majhen koncert za nedeljsko popoldne — 16.35 Popevke slovenskih avtorjev — 17.00 Ples ob petih — 18.00 S popevkami po svetu — 18.35 Z orkestrom Stanlev Black — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 19.40 Paleta zabavnih zvokov Tretji program 20.05 Športni dogodki dneva — 20.15 Operni opus Giuscppa Verdija — 20.50 Večerna nedeljska reportaža — 21.00 Nedeljski divertimento — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Budimpeštanski glasbeni večeri — 23.55 Iz slovenske poezije 0 28. FEBRUARJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Cicibanov svet — 9.40 Z velikim zabavnim orkestrom RTV Ljubljana — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Jakov Gotovac: Orači — simfonična meditacija — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Med zbori P. I. Čajkovskega in Cezarja Cuia — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Iz del Na-cia Herba Brovvna — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Heint Hol ter — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.15 Lepe melodije — 18.35 Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Henčka Burkata — 20.00 Giacomo Puccini: Ma-clamc Butterflv (sterco) — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Godala v noči Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Ponedeljkov križemkraž — 14.20 Z ansamblom Jožeta Kampiča — 14.35 Glasbeni variete — 15.40 Melodije iz filmov v instrumentalni izvedbi — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Klavir v ritmu — 16.40 Popevke na tekočem traku — 17.35 Pota našega gospodarstva — 17.45 Za vsakogar nekaj — 18.40 Igra plesni orkester RTV Ljubljana — 19.00 Naš intervju — 19.10 Glasbena skrinja Tretji program 20.05 Boutique lahke glasbe — 20.30 Večer umetniške besede: France Presctnik — 21.10 Z jugoslovanskih festivalov jazza — 2130 Dogodki dneva — 21.40 Spomini na zadnja festivala sodobne komorne glasbe v Radencih — 22.40 Iz stare vokalno instrumentalne glasbe — 23.55 Iz slovenske poezije 29. FEBRUARJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Slovenske narodne bodo izvajali: Ilcana Bratuž-Kacjan ob spremljavi Avgusta Stanka, trio Avgusta Stanka, ansambel Boruta Lcsjaka in Silvester Mihelčič na elektronski harmoniki — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Koncertni valčkr — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Vedri zvoki z domačimi ansambli — 1330 Priporočajo vam — 14.10 Glasbena tribuna mladih — 14.30 Z ansamblom Mojmira Šepeta — 14.40 Na poti s kitaro — 15.40 Majhen recital pianista Marijana Lipovška — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Frank Chacksfield — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 V torek na-svidenjc — 18.45 Narava in človek — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s fanti treh dolin — 20.00 Prodajalna melodij (sterco) — 20.30 Radijska igra: Romeo, Julija in tema — 2137 Koncert lahke glasbe — 22.15 Beethovnove klavirske sonate, ki so redko na koncertnih sporedih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Plesni zvoki Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Glasbeni variete — 15.40 Jazz na II. programu — 16.05 Z vehkimi zabavnimi orkestri — 16.40 Melodije za vsakogar — 17.35 Ljudje med seboj — 17.45 Torkov omnibus — 18.40 Z orkestrom Mozaiek — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Melodije po pošti Tretji program 20.05 Srečanje ob lahki glasbi — 20.25 V korak s časom — 20.35 Glasbene konture — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Večeri pri slovenskih skladateljih: Primož Ramovš — 23 10 Nokturno z Bachom — 23.55 Iz slovenske poezije 1. MARCA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.25 Melodije iz filmov — 9.40 Iz glasbenih šol — 10.20 Pri vas doma — 12.10 G. F. Handel: odlomki iz opere Acis in Gala-teja — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi z domačimi vižami — 1330 Priporočajo vam — 14.10 Zamejski zbori pojo — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Ottorino Respighi: Rimske pinije — simfonična pesnitev — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Percy Faith —- 17.10 Jezikovni pogovori — 17.25 Naša glasbena galerija — 18.15 Popevke s slovenskih festivalov — 1830 Naš razgovor -- 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Z jugoslovanskimi pevci zabavni« glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev) — 14.35 Glasbeni variete — 15.40 Slovenski pevci zabavne glasbe — 16.05 Melodije iz musiclov — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.35 Na mednarodnih križpotjih — 17.45 Glasbeni vsakdan — 18.40 Radi ste jih poslušali — 19.00 O avtomobilizmu — 19.10 Mladina sebi in vam Tretji program 20.05 Slovenske ljudske pesmi — 20.30 Lahka glasba ob kaminu — 20.45 Žive misli — 21.05 Konccrtantni jazz — 21.30 Dogodki dneva -- 21.40 Iz manj znane operne literature — 22.10 Razgledi po sodobni glasbi — 23.55 Iz slovenske poezije 2. MARCA 430 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) — 9.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Dva dueta iz Gotovčevc opere Ero z onega sveta — 1230 Kmetijski nasveti — 1240 Igrajo pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Pesem iz mladih grl — 1430 Z ansamblom Francija Puharja — 14.45 Med šolo, družino in delom — 15.40 Igra violinist Tomaž Lorenz — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom 101 Strings — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Orgle V ritmu — 1830 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana -- 18.45 Kulturna kronika — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Srečanje z Blažem Arničcm — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza --23.40 Popevke na tekočem traku Drug) program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Mehurčki — 14.10 Majhni ansambli — slovenski avtorji — 14.35 Glasbeni variete — 15.40 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Orgle v ritmu — 16.40 Sestanek ob juke-boxu — 17.35 S knjižne police — 17.45 Iz naših javnih prireditev in radijskih oddaj — 18.40 Zvoki s filmskega platna — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti Tretji program 20.05 Pet minut čez osmo — 2030 Mednarodna radijska univerza — 20.40 Glasi.eni soiree — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Danilo Svara: Slovo od mladosti — sklepni prizor II. dejanja — 22.00 Dubrovni-ški festival 1971 - 23.55 Iz slovenske poezije 3. MARCA 430 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 935 Od melodije do melodije — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Pesmi Čajkovskega pojeta sopranistka Maruša Pa-tikova in mez/osopranistka Nada Sevškova — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z domačimi ansambli in godci — 1330 Priporočajo vam — 14.10 Kaj vam pripoveduje glasba — 1430 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 1530 Napotki za turiste — 15.40 Zvoki iz musiclov — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z londonskim festivalnim orkestrom — 17 10 Človek in zdravje — 17.20 Operni koncert — 18.15 Signali — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, moči — 19.15 Minute z ansamblom Darka škoberneta — 20.00 Slovenski zborovski skladatelji z evropskimi sodobniki — 20.30 Top-pops 13 — 'l\ 15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.05 Lite rarni nokturno — 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) — 1435 Glasbeni variete - 15.40 Slovenski pevci zabavne glasbe — 16.05 Operetni napevi — 16.40 Popoldne ob sprejemniku — 1735 Svet in mi — 17.45 Rad imam glasbo — 18.15 Z majhnimi ansambli — 18.40 Priljubljene popevke — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Paleta zabavnih melodij Tretji program 20.05 Radijska igra: Orfila — 21.05 Vrtiljak lahkih not — 2130 Dogodki dneva — 21.40 Z jugoslovanskih koncertnih odrov — 23.55 Iz slovenske poezije Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pijade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 stavba občinske skupine. — Tek. račun pri SBK v Kranju 515-1435 — Telefoni: redakcija 21-835, 21 860; uprava Usta, ma-looglasna in naročniška služba 22-132. — Naročnina: letna 32, polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10% popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. 26. FEBRUARJA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb), 16.28 Napoved sporeda (RTV Ljubljana), 16.30 Košarka Radnički : Jugoplastika — prenos (RTV Beograd), 18.00 Obzornik (RTV Ljubljana), 18.15 Plus pet — mladinski kviz (RTV Sarajevo), 19.15 Humoristična oddaja (RTV Beograd), 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.20 3-2-1, 20.25 Tekmeca — serijski barvni film (RTV Ljubljana), 21.15 Sanremo: festival popevk — prenos (EVR-Ljubljana), približno ob 22.30 TV kažipot, 22.50 Poročila (RTV Ljubljana) 27. FEBRUARJA 9.00 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 9.40 Pet minut po domače, 9.45 Kmetijski razgledi (RTV Ljubljana), 10.10 Kmetijska oddaja (RTV Beograd), 10.55 Mozaik, 11.00 Otroška matineja, 11.50 Šola smučanja — 8. oddaja, 11.55 Mestece Peyton, 12.45 TV kažipot (RTV Ljubljana), Nedeljsko popoldne, 18.00 Sest žena Henrika VIII. — angl. barvni film, 19.30 Rezerviran čas, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 (RTV Ljubljana), 20.30 Komedija za konec tedna: Vila za ljubico — komedija TV Ljubljana, 21.20 Zabavno glasbena oddaja (RTV Zagreb), 21.35 Športni pregled (JRT), 22.05 Poročila, 22.10 Hokej Jesenice : Chauds de Fonds — posnetek (RTV Ljubljana 28. FEBRUARJA 9.05 Odprta univerza (RTV Beograd), 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 14.45 T V v šoli — ponovitev, 15.40 Nemščina — ponovitev, 15.55 Angleščina — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Francoščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.55 Tigrček Peter — I. del, 18.15 Obzornik, 18.30 V avtobusu — serijski barvni film, 18.55 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.00 Mladi za mlade (RTV Zagreb), 19.45 Kratek film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.30 C. Sijarič: Sojenje v Crnci — drama TV Sarajevo, 21.20 Diagonale, 22.05 Poročila (RTV Ljubljana) 29. FEBRUARJA 9.35 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 14.45 TV v Šoli — ponovitev, 15.50 Ruščina — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Angleščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 M. Šušmel: Kakšen cirkus, 18.00 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Melodije za vse čase, 19.00 Mozaik, 19.05 Delo z računalniki: Računalniški skladiščnik, 19.30 Mikroeko-nomika: Propaganda v izvozu, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Ljubezen — madžarski film, 22.05 V. Lovec: Klavirski koncert, 22.20 Poročila (RTV Ljubljana) 1. MARCA 8.20 TV v šoli (RTV Zagreb), 16.45 Madžarski T V pregled (RTV Beograd), 17.50 Don Kihot — serijski film, 18.15 Obzornik, 18.35 Jugoslovanska folklora. 19.00 Mozaik, 19.05 Od filma do filma, 19.20 S kamero po svetu: Kanada — ii. del, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Mi med seboj, 21.35 Portreti slovenskih igralcev: Polde Bibič, 22.30 Poročila (RTV Ljubljana), 22.35 Rokometni pokal Karpatov — srečanje Jugoslavija : CSSR — posnetek (RTV Zagreb) 2. MARCA 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb), 11.00 Francoščina (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.40 Nemščina — ponovitev, 15.55 Angleščina — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Veseli tobogan, 18.15 Obzornik, 18.30 Boj za obstanek — film, 18.55 Mozaik, 19.00 L. Bernstein predstavlja: Dva baletna ptiča, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 2025 3-2-1, 20.35 G. Boccacio: O spovedi gospoda Ciappelletta, 22.10 Jazz na ekranu: Kvartet JPJ, 22.30 Poročila (RTV Ljubljana) 3. MARCA 9.30 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 Angleščina (RTV Beograd), 14.40 TV v šoli — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.35 Ljubezen — oddaja iz cikla Veliki in majhni, 18.15 Obzornik, 18.30 Slovenska poezija XX. stoletja: Alojz Gradnik, 18.45 Vzgojni problemi Obisk na domu, 18.55 šola smučanja — 9. oddaja, 19.00 Mestece Pey-ton — serijski film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 (RTV Ljubljana), 20.30 Kviz 72 — prenos (RTV Zagreb), pribl. ob 21.40 Kratek film, 21.55 Zdaj, ko bizonov ni več — amer. barvni dokumentarni film, 22.55 Poročila (RTV Ljubljana), 23.00 Rokometni pokal Karpatov — srečanje Romunija : Jugoslavija (RTV Zagreb) Ta teden na TV Nedelja, 27. februarja, ob 18. uri: SEST ŽENA HENRIKA VIII. — Ana Bolevn Druga žena Ana Boleyn je Henriku VIII. rodila samo hčer. Spletkarji razširijo govorice, da je Ana možu nezvesta, da drugi otrok, ki ga pričakuje, ni njegov. Ana ve, kaj jo čaka, če Henriku ne bo rodila naslednika. Torek, 29. februarja, ob 20.35: LJUBEZEN — madžarski film, režija: KaroIy Makk Karoly Makk je izbral iz novejše madžarske književnosti dve noveli Tibor-ja Deryja ter ju združil v harmonično celoto, s čimer je dobil reliefno podobo nekega časa, ljudi v njem. Film Ljubezen je drama treh ljudi, vendar se ves čas pojavljata skupaj samo po dve osebi, dva protagonista, dve nasprotji, ki intimni monolog morata deliti z dialogom. Tretji igralec se identificira s pojmi pričakovanja, strasti, nemira, politike, groze, odtujenosti ... Prav ta navzočnost nevidnega v filmu, torej filmska atmosfera, je tisti tretji soigralec, ki nam je znal povedati največ. Petek, 3. marca, ob 21.55: ZDAJ, KO BIZONOV NI VEČ — ameriški barvni dokumentarni film Režiser Ross Devenish nam v tem filmu pripoveduje o strašni preteklosti in brezupni sedanjosti ameriških Indijancev, ki so jih novi naseljenci ameriškega zahoda že pred 150. leti ne le podjarmili, temveč skoraj iztrebili. Zgodovinsko poročilo zaključujejo statistični podatki o tem, koliko danes zasluži poprečni Indijanec v Ameriki, kako zdrav je, kako dolgo bo živel... Kranj CENTER 26. februarja amer. barvni cs film catch-22 ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. filma siera toride ob 22. uri 27. februarja amer. barvni film siera toride ob 13. uri, amer. barv. cs film catch-22 ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. cs filma smešno dekle ob 21. uri 28. februarja premiera ital. barv. cs filma pozabljeni revolveras ob 15.30, amer. barv. cs film smešno dekle ob 17.30 in 20. uri 29. februarja italij. barvni cs film pozabueni revolveras ob 15.30, amer. barv. cs film smešno dekle ob 17.30 in 20. uri Kranj STORžIč 26. februarja amer. barvni film tarzanov upor v džungli ob 16. uri, franc-nem. barv. film mačka z devetimi repi ob 18. in 20. uri 27. februarja amer. barvni film tarzanov upor v džungli ob 14. uri, franc-nem. barv. film mačka Z devetimi repi ob 16. in 20. ; uri, amer. barvni film ljubim svojo ženo ob 18. uri 28. februarja amer. barvni film tarzanov upor v džungli ob 16. in 18. uri, franc.-nem. barv. film mačka z devetimi repi ob 20. uri 29. februarja angl.-italijan-ski barv. cs film vrnitev ivanhoa ob 16., 18. in 20. uri Tržič 26. februarja premiera amer. barv. filma dolgi dnevi sovraštva ob 16., 18. in 20. uri 27. februarja amer. barvni film dolgi dnevi sovraštva ob 15., 17. in 19. uri 29. februarja angl. barvni film kapetan nemo in podvodno mesto ob 18. in 20.uri Kamnik DOM 26. februarja franc. barvni film doktor v rdečem plašču ob 16., 18. in 20. uri 27. februarja premiera amer. barv. filma pustolovec iz teksasa ob 15., 17. in 19. uri 28. februarja amer. barvni film pustolovec iz teksasa ob 18. in 20. uri Krvavec 27. februarja amer. barvni CS film hudičeva brigada ob 17. in 19.30 Jesenice RADIO 26. februarja franc. barvni CS film napačen strel 27. februarja franc. barvni CS film napačen STREL 28. februarja amer. ja CS film POČITNICE * LIFORNIJI harV. 29. februarja danski" film DEVICA IN VOJAN Jesenice PLAVŽ ^ 26. februarja danski J?a ' film DEVICA IN VOJAK- 27. februarja danski? film DEVICA IN VOJAK-. ^ 28. februarja franc »a CS film NAPAČEN STKr- ■ 29. februarja ^anc _ »a CS film NAPAČEN S* Dovje Mojstrana j, 26. februarja i^jSffil ški barv. film V VRTI* NEMIROV .. .qrvni 27. februarja ital U • °aRfjl film AFERA NA OBALI Kranjska gora j 26. februarja franc- ^sSj. CS film SIRENA Ml^r PPIJA rvni 27. februarja franc. , film NOC VLOMILCEV j 29. februarja amer. "a^. CS film POČITNICE V-LIFORNIJI 1 Javornik DELAVSKI ^ 26. februarja italij- baj^j film AFERA NA ^v OBALI barVni februarja amer-ilm POČITNICE v CS LIFORNIJI, franc. bt^,f*pl-film SIRENA MISSIS^ JA škofja Loka SORA 26; februarja amer. film KO ŠTi ZNO^l in 20. uri 27. februarja amer. film KO SE ZNOCI uri, amer. barv. film BULBA ob 17. in 20. 28. februarja amer. film TARAS BULBA uri .. oafi- 29. februarja nemški ^. film HOTEL Z RDEČO »-JO ob 20. uri Železniki OBZORJE 26. februarja amer. »gr ^ 27 cs film ob J8' bartg barv? ob 19' barvi* to. leoruaija u"«-»- . pj. film TARAS BULBA °D Mri i harvfli 27. februarja an|č-?AVA^ ilm DOKTOR V TEŽAV film DOKTOR V ob 17. in 20. uri Radovljica ban'*! 26. februarja amer. /Tp film z glavo sko^1 f-|,fl ob 18. uri, amer. barVh 20. tora! tora! tora! oo uri u.rvfl' 27. februarja amer. o* A| film tora! tora! l" , ob 15. in 17.30, amer. D*jp film z glavo skozi *> ob 20. uri Dežurni veterinari1 25. II. do 3. III- Joieffi Cerklje, telef. 73-115; ° ^ III. do 10. III. Bogdan f, PUDER, Kajuhova 23, jjf. 22-994; od 10. III. do & Anton BEDINA, Kokrica. ^ lcfon 23-518; od 17. IIL \c\el III. Jože RUS, Cerklje, jjj, 73-115; od 24. III. do 1^0-Boedan CEPUDER, *ai va 23. telef. 22-994; REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 6spp°inka' 7- MAMILO, 13. POLIOMIELITIS, 15. ARAK, 16. 24 pn17l SABA, 18. AVTOSTOP, 21. KUM, 22. PV, 23. OF, 37* II tu RA' 21' UNA' 29- MARCIPAN, 34. NANA, 36. L AR, • 39. KVALIFIKACIJA, 42. TAMARA, 43. ANANAS NAGRADNA1 KRIŽANKA IZŽREBANI REŠEVALCI Prejeli smo 110 rešitev nagradne križanke. Izžrebani so bili: 1. nagrado (30 din) prejme Ludvik Glavač, Kranj, Jama 19; 2. nagrado (20 din) Majda Kranjc, Kranj, Mavčiče 2; 3. nagrado (10 din) pa dobi Francka Gogala, Kranj, cesta talcev 71. Nagrade vam bomo poslali po pošti. *v«Y.?DORAVNO: 1. opera R. Strausa, židovska princesa, 7. rega ,' 13- Izdelovalec trakov, tudi Vešča, 14. pripadnik sta-PHbU* na med Donavo ln Renom. 15. okrog, ne naravnost, Indo °' tudi °Srade za svinje, 16. enotnost, edinstvo, 17. 19 nezUski otok na jugu Celebesa, tudi pasovi, 18. apel, poziv, tev 5»erl8ka filmska igralka, Belinda, 20. kdor opravlja ceni-l*hta*M8rebskl tednik Vjesnik u srijedu, 26. veliko rešeto, Vlad znana veleblagovnica v Trstu, 31. dohodek članov 35 ar*kih družin, 33. klada za sekanje drv, 34. denar, kovanec, •ačij kamen, prelomnica, 36. dotok, priliv, 37. vrsta ondu- dria^ ICNO: Prometni znak stoj, 2. Noetova barka, 3. °kli^a V Indokini, med Vietnamom in Siamom, 4. razglas, *a n^nJe' 5" otok v Novlh Hebridih (Emae); tudi tuja pisava leni Sec maJ* Ploskovna mera, 7. snov za zažiganje pri ka-* W, vrsta dišavnice (množina), 8. deklica iz pravljice (... v *alm • dežcll)» *• sanje, 10. eden od molov, 11. pladnji, 12. ZaRo iUnsko moško ime» 16- »zbrana družba, 18. kraj med tej? jTlen» in Ilirsko Bistrico, kjer je bival pesnik in skladata ^""oslav Vilhar, 21. muza ljubezenskega pesništva, 22. ca-y,»>8k a' 23' goveji želodec, 24. vstaja, revolta, upiranje, 25. kaj j Prevozno sredstvo, 28. ulj, 29. zagrebška filmska igral-tam,n?e» 30- zmleto žito, 32. domač izraz za zakovico (pri »ne-JU*). 33. katran. 35. Mito Trefalt. ^ešit katran, 35. Mito Trefalt % rCroiiev pošljite do četrtka, 2. marca na naslov: j-»Ias, Trg revolucije 1, Kranj, z oznako Nagradna Kri*anka. Nagrade: 1.: 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din. Prolili so se Gr rMelj-. Ma"jan in Boga- ^ber^ MuleJ JaneZ ln Prane i MariJa' Jankovič Milan t Jug Mar'Ja. Fcrn Sovi?«6?30 štefaniJa< Ra" °«efa §ko in Bezgovšek V ŠKOFJI LOKI Jvajfa5n Miroslav in Vidic ric MhkalaSan RadC in S0ka" V TRžICU blč Janez in Bauer Ana V KRANJU umrli so V KRANJU Svetek Ciril, roj. 1892, Zagore Rozalija, roj 1895, Gaj-ser Bogomir, roj. 1922, Pin-tar Frančiška, roj. 1894, Koz-jek Franc, roj. 1903 . V ŠKOFJI LOKI Štremfelj Luka, roj. 1899 in Hafner Jožef, roj 1907 V TRŽICU Roblek Franc, roj. 1898, Kopač Janez, roj. 1905 Neuradno poročilo o žrebanju srečk 8. kola, ki jc bilo dne 24. februarja 1972 Srečke s so zadele končnicami din 0 6 42850 506 92370 1.006 224580 150.006 473450 10.006 1 6 41351 506 92771 1.006 711071 10.006 12 10 1672 300 21792 2.000 022352 ' 10.000 93 20 163 50 8703 200 19233 500 58943 500 493263 10.000 4 6 07784 1.006 36524 506 082004 10.006 776404 10.000 05 10 57385 500 791485 10.000 46 10 % 10 75646 2.010 87406 500 151596 20.010 27 30 09957 500 28837 2.000 51877 500 326817 10.000 08 10 98 20 2778 200 90898 1.020 117088 10.000 309 100 9419 300 57229 1.000 80379 500 575519 10.000 as PREŠERNOVO GLEDALIŠČE SOBOTA, 26. februarja, ob 10. uri — Ribičič: MUCOLIN IN VOLK; lutkovna predstava; TOREK, 29. februarja, ob 19.30 za red PREMIERSKI — T. Stearns Eliot: UMOR V KATEDRALI; gostuje SLG iz Celja. Sindikalne športne igre Danes in jutri bo v Mojstrani smučarsko tekmovanje v veleslalomu za prvenstvo občinskega sindikalnega sveta Kranj. Po končanem tekmovanju bodo v nedeljo najboljšim tekmovalcem — članom sindikalnih organizacij iz kranjske občine podelili nagrade. Na občinskem sindikalnem svetu v Kranju smo izvedeli, da se je tokrat prijavilo za to tradicionalno tekmovanje prek 500 članov kranjskih sindikalnih organizacij. Tekmovanje bo ob vsakem vremenu. A. ž. V KRANJU Solata 7 do 8 din, špinača 10 din, korenček 4 din, slive 6 din, jabolka 2,50 do 3 din, pomaranče 7 din, limone 7 din, česen 10 din, čebula 3 din, fižol 8 do 10 din, pesa 3 din, kaša 5 din, čebulček 10 do 12 din, kokoši 30 din, očiščene 18 din, ajdova moka 6 din, koruzna moka 3 din, jajčka 0,90 do 1 din, surovo maslo 20 do 22 din, smetana 12 do 13 din, orehi 10 din, klobase 6 din, skuta 7 din, sladko zelje 2 do 2,50 din, kislo zelje 4 din, kisla repa 3 din, cvetača, 10 din, krompir 1 din, žganje 15 do 16 din, med 15 do 16 din NA JESENICAH Solata 5,60 din, špinača 6,50 din, korenček 3 din, slive 7,50 din, jabolka 2,80 do 4,90 din, pomaranče 5,60 din, limone 6,30 din, česen 9,50 din, čebula 3 din, pesa 1,70 din, kaša 3,70 din, zelena 4,50 din, ohrovt 4,70 din, ajdova moka 6 din, koruzna moka 2,25 din, jajčka 0,55 do 0,70 din, surovo maslo 29 din, smetana 13,80 din, orehi 34 din, klobase 4,50 din, skuta 7,10 din, sladko zelje 3 din, kislo zelje 3,30 din, kisla repa 3 din, V TRZICU Solata 9 do 10 din, špinača 16 din, korenček 8,50 din, slive 6 din, jabolka 1,80 din, pomaranče 6 din, česen 17 din, čebula 4 din, fižol 11 din, pesa 3 din, kaša 3,80 din, ribe 7,50 do 10 din, ajdova moka 5,70 din, jajčka 0,80 din, surovo maslo 20 din, smetana 12 din, orehi 32 din, skuta 7,50 din, sladko zelje 4 din, kislo zelje 4 din, kisla repa 4 din, cvetača 8 din, krompir 1,10 din GORENJSKI MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, kulturno-zgodovinska, etnografska in umetnostno-zgodovinska zbirka. V Galeriji v Mestni hiši je odprta razstava pejsažev akad. slikarja Petra Adamiča. V baročni stavbi v Tavčarjevi ulici 43 je odprta stalna pokrajinska zbirka Narodnoosvobodilni boj na Gorenjskem in republiška zbirka Slovenska žena v revoluciji. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, v galeriji v isti stavbi pa razstava krajin akad. slikarja Franceta Godca. Galerijske zbirke so odprte vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. Muzejske zbirke pa si lahko ogledate vsak dan od 10. do 12. ure, v sobotah in nedeljah pa tudi od 17. do 19. ure. DARILA ZA 8. MAREC — DAN ŽENA PRI ELITA KRANJ Galanterija Prešernova 14 darilni zavitki, ženske torbice, ure Drogerija Titov trg 23 kozmetika, zlatnina Maja Prešernova 11 ženske pletenine, perilo, bluze Nogavičar Titov trg 18 nogavice vseh vrst Moda Titov trg 15 žensko perilo, Jutranje halje, modrčki Volna Cankarjeva 6 ženske pletenine, volna za pletenje Bala Cankarjeva 10 posteljnina, garniture, zavese, frotirke PRI NAKUPIH VAM NUDIMO STROKOVNE NASVETE. DARILA VAM ARANŽIRAMO. Priporoča se ELITA, Kranj Tržiška mladinska organizacija na novi poti Po dveletnem premoru se bo 1. marca letos spet sestala občinska konferenca Zveze mladine Slovenije v Tržiču. S tem bo zaključeno dvomesečno prizadevanje, da bi v Tržiču Zveza mladine spet oživela. To velja predvsem za njen vrh, to je konferenco in njeno predsedstvo. Ustanovljen je bil iniciativni odbor za poživitev dela ZMS v občini, ki ga zelo uspešno vodi Jože Klofutar. Moramo povedati, da je odbor dobil veliko podporo pri najodgovornejših predstavnikih občinske skupščine ter družbenopolitičnih organizacij, ki so pomagali in svetovali, kolikor so le mogli. Prav tako je tudi mladina, organizirana v aktivih in drugih oblikah dejavnosti zahtevala, da sc izbere vodstvo, ki bo sposobno prisluhniti željam mladih in ki bo — kar jc najvažnejše — te želje po svojih močeh in možnostih tudi uresničevalo. Pri oživljanju tržiške mladinske organizacije jc pomagalo tudi predsedstvo republiške konference ZMS, še posebno pa njegov član Zdenko Mali. O stanju v vodstvu tržiške mladinske organizacije, ki ni bilo povezano z mladino, ni bilo aktivno in je hromilo njeno aktivnost, so v Tržiču na različnih ravneh večkrat govorili in opozarjali. Javno pa so o tem prvič spregovorili na kandidacijski konferenci SZDL, ki je bila 14. januarja letos. Tako, kot na tej konferenci, kot tudi v številnih kasnejših razpravah, so bile izražene zahteve in pripravljenost, da se mladim pomaga pri njihovih prizadevanjih. KA¥A 2l\^L./\ baterije % Silvo PLAJBES, sedanji predsednik tržiške mladine, na katerega valijo dobršen del krivde za tako stanje v organizaciji, je v svojem poročilu na kandidacijski konferenci med drugim dejal: »Zadnje leto smo priča splošni neaktivnosti občinske organizacije ZM v Tržiču, vendar pa ne smemo posploševati dejstev in reči, da je mladina nasploh neaktivna, saj delajo nekatere posebne mladinske organizacije ze!o dobro, z nekaterimi izjemami pa delajo tudi tovarniški in terenski aktivi. Ne dela pa konferenca kot sestav, oziroma bolje rečeno, njeni organi. Neaktivnost se prvenstveno odraža pri delu predsedstva in posameznikov, ki imajo tudi svoje razloge, da so delo v mladinski organizaciji opustili... Menim, da je treba takrat, ko vidimo, da stvari ne teko, pogledat], zakaj ne teko in napake odstraniti in se dogovoriti za skupno akcijo, kot je to danes. Da pa te moje besede ne bi kdo vzel kot Izmikanje in bojazen pred kritično oceno priznam, da smo bili neaktivni, seveda spet z nekaterimi izjemami. Večina je takih, ki so bili neaktivni le v mladinskem predsedstvu, v ostalih sredinah pa dobro delajo. Iz tega lahko sklepamo, da so mladi, ki sestavljajo predsedstvo OK ZMS z delom drugje preobremenjeni, za kar pa jc seveda kriva nepravilna kadrovska politika naših organizacij. Vsi bi bili do neke mere aktivni tudi v ZM, če bi bilo njihovo delo koordinirano in bi jim pomagali. Za to sem kriv jaz. Ce hočemo zvračati krivdo zgolj na enega, Je treba pomisliti, da delo predsednika zahteva celega človeka, točneje rečeno, profesionalca. Omenil sem že, da se ne izmikam kritiki, ki mi jo namer-jate vsak dan. Skušam le najti odgovor, le kdo more več kakor delati... Plajbes nato našteva svoje funkcije v podjetju in značilnosti službe. Pravi tudi, da bi bilo delo lahko boljše, če bi se ostali člani predsedstva zavedali resnosti položaja. Na vsak sklic seje predsedstva se je zbralo premalo njegovih članov, kar pa onemogoča normalno delo. Plajbes je hkrati predlagal, naj bi uvedli profesionalno mesto predsednika, izdelali akcijski program dela ZMS in v občinskih proračunskih razpravah pa upoštevali sredstva, ki bodo potrebna za osebni dohodek profesionalnega delavca na mladini. Kje so vzroki za nezavidljiv položaj v tržiški mladinski organizaciji, posebno v njenem vodstvu, in kje je rešitev, smo vprašali tri člane iniciativnega odbora za poživitev dela mladine. Kdo je kriv za položaj, ki je nastal? Prvič. Predsednik ali sekretar. Jasno, če ni glave, organizacija ne dela tako, kot bi morala. Drugič. Dejavnost mladinske organizacije se je usmerila preveč na delo kluba. In tretjič. V predsedstvu je bilo preveč študentov in dijakov, premalo pa delavcev, čeprav je Tržič delavsko mesto...« • Jože KLOFUTAR, predsednik iniciativnega odbora in kandidat za novega predsednika občinske konference ZMS: »Dejavnosti občinske konference po moje sploh nI bilo. Predsednik in predsedstvo sta bila le na papirju. Naš aktiv v Peku je stalno opozarjal na napake in predlagal sodelovanje z občinsko konferenco ter ostalimi aktivi, vendar odziva ni bilo. # Ludvik PERKO. delavec iz Peka: »Aktiven sem v tovarniškem komiteju mladine. Mladinske konference v občini takorekoč nI bilo. Na razna posvetovanja, problemske konference in seminarje smo odhajali nepripravljeni, čeprav je na komite prihajalo gradivo. Ne vem, kje je ostalo. Mislim, da v pisarni, kjer pošte že dolgo nihče še pogledal ni. Za naprej pa menim, da je za predsednika mladine treba najti sposobnega človeka, ki naj to odgovorno dolžnost opravlja poklicno. Tako kot predsednika bomo težko našli tudi dobre člane predsedstva. Vem pa, da moramo najprej sami mladi nekaj pokazati, potem nam bodo tudi drugi radi pomagali.« katere smo hodili s****"^ le ativno. Položaj lahko /T,vuo • Vladimir KLANc^ delavec iz Peka: »Nere^tva predsednika in V™dse nXo. je bila glavni vzrok za P° žaj, s katerim se srečuj en Občinskega vodstva »" ^ in aktivi so se samoinicMJ^ no povezovali, kot so v in znali. Občinska or^0^. cija tudi ni imela proS1"5"^, Predstavniki aktivov stt*°^fr potke dobivati le na republiških seminarjih,^. ! S predsedstvo, ki bo ^°vatl in ki bo znalo P°vea 0b-aktive in voditi pravi1«1«' činsko mladinsko pol""1 ' Konferenca, ki se bo stala v sredo, 1. marca, ^ bo imela lahkega dela-posebno pa to velja *a pl sedstvo in predsednik3' ^ j bo svojo dolžnost opravljal poklicno. Tezk ^ namreč utrditi hišo, ki se J že skoraj do temeljev * majala. Vendar smo Pr jj čani, da je volja do dela^. smo jo zadnje mesece src » vali v Tržiču, lahko kos_0 težjim preprekam. I|uZ° ja pa je seveda pričakovati, . bo sedaj profesionalni P* sednik lahko naredil Družbena pomoč, po*^ pa podpora mladih, I*lU1,j! še bolj potrebna kot dos« Besedilo: J. Košnj«* Fotografije: F. iitie1 Položaj v vodstvu tržiške mladinske organizacije ilustrira tudi razmetana soba, kjer je ~ svoje prostore občinski komite ZMS v Tržiču. Med kupi najrazličnejše pošte so bila tu dotaknjena pisma z leto dni starim žigom. — Foto: F.Perdan Razpisna komisija pri upravnem organu Skupščine občine Radovljica razpisuje na podlagi 34, člena pravilnika o samoupravljanju, notranji organizaciji in medsebojnih delovnih razmerij naslednja prosta delovna rnesta: 1. pomočnika poveljnika štaba občinske partizanske enote 2. referenta za materialno-tehnične zadeve ovna mesta pod številko 1. in 2. sc zahteva Za del Osi?'3 ^°'s^a izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj, sr d dohodek bo določen s pravilnikom o delitvi Ijica upravnega orKana skupščine občine Radov- ^•srnene ponudbe z overovljenim prepisom o šol-1 izobrazbi, kratkim življenjepisom, s potrdilom dosedanjih zaposlitvah in potrdilom o nekazno-anJu je poslati na naslov: *?azP'sna komisija pri upravnem organu skupščine c,ne Radovljica«, v roku 15 dni od dneva objave. TOVARNA VERIG LESCE-JUGOS LAVIJAI razglaša prosta delovna mesta: 1. samostojnega referenta za embalažo 2. korespondenta v izvoznem oddelku p°goji: Pod 2. siednja šola za oblikovanje ali srednja tehniška šola — strojne smeri, 4 leta delovne prakse v stroki; ekonomska srednja šola, aktivno znanje nemškega jezika, pasivno znanje angleškega j» jezika, 3 leta delovne prakse v stroki. **Pis velja do zasedbe delovnega mesta. ave pošljite na naslov: Tovarna verig Lesce, ka-vski oddelek, 64248 Lesce. Obrtno podjetje Instalacije Škof ja Loka razpisuje pet prostih delovnih mest nekvalificiranih delavcev ki bi imeli možnost priučitve za poklic elek trolnštalatei |a n1t./pis VL'ia tio ' marca 1972 do zasedbe delovnih es( Kandidati bodo imeli poskusni delovni čas, |**8rajevani pa bodo v skladu Z določbami Pravil-p a O delitvi osebnih dohodkov v podjetju. ,,nlave, skupno /. dokazili o eventualnih dosedanjih ?^°Slitvah, naj kandidati pošljejo na upravni odbor ro,ictja. ine noti hrup, tu pa je mir Visoko pod Mohorjem, na strmi košenini obdani z gozdom, sameva Gorebčarjeva domačija. Človeka, ki se po strmi stezi podviza do tod, že prvi hip preseneti pogled na prijazno domačijo prislonjeno v strmo reber, na godove nizdol in daljne hribe onstran Selške doline. Najbolj pa preseneča, da na domačiji ni opaziti nobenih sledov zapuščenosti, nasprotno, iz dimnika se mirno dviga dim, ptice živahno poletavajo v krmilnico na oknu in povsod se poznajo sledovi skrbne roke. Torej Gorebčarjeva domačija le ne gre po poti zapuščenih samotnih domačij. Za to gre zasluga Gorebčar-jevi materi, ki sama vztraja na svoji samotni domačiji. Toda le kako bi se ločila od doma in zemlje, na katero jo veže toliko prijetnih in grenkih spominov sem od rarvi<'. Seveda, sprva je vse skupaj kazalo še kar vzpodbudno. V tej dobi so izšle njegove Poezije. Slovenskim preprostim ljudem so se tako prikupile, da so to knjigo pesmi poimenovali kar »zlato knjiga«, še nobena pesniška zbirka ni bila dotlej (leta 1882!) tako hitro razprodana, saj je bilo v dobi pol leta prodanih kar 1880 izvodov! In tudi vina je v svojih prvih letih »kmet-poet« nekaj pridelal. Tako, da ga je nekaterim svojim prijateljem manjše količine celo prodajal. VEDNO VESELI VESEL Napisal sem že, da so mi po sorodstvenih zvezah prišle v roke štiri razglednice (dopisnice s sliko), ki jih je pesnik Gregorčič pisal svojemu stanovskemu drugu in srčnemu prijatelju Ivanu Veselu, tedaj dekanu v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Kaže, da je Mengšan močno cenil Gregorčičevo vino, saj preberemo na eni od dopisnic: Velečastni! Posoda napolnjena s kupljeno in plačano kapljico, petje se danes na kolodvor. Z odličnim spoštovanjem stari S. Gregorčič. Kronološko pa si Gregorčičeve kartice takole slede: 27. avgusta, 5. septembra in 15. novembra 1898 ter 20. aprila 1900. Naslavljal pa je Gregorčič svoje dopisnice na Vesela prav spoštljivo (bil je štiri leta mlajši in samo — vikar ...): Naj prejme velečastni gospod Ivan Vesel, mnogozasluzni dekan, slovenski pisatelj itd. v Trnovem, p. Ilirska Bistrica, Kranjsko Objavljam reprodukcijo ene od razglednic, saj je tudi li-terarno-zgodovinsko zanimiva (omenja Veselovo rusko antologijo, Gregorčič prosi Vesela, naj mu predlaga kaj za prevajanje, spominja se Aškerca in Trnovca v Trstu itd.). Zaključuje pa jo kar v ruski cirilici! . Ivan Vesel je bil tudi kot človek markantna, vseskozi delavna osebnost. Bil je pesnik, prevajalec in — graditelj! S prefinjenim okusom, ki si ga je izostril na potovanjih po Italiji, je zidal cerkve, župnišča . . . Trša temu Gorenjcu je zlato vipavsko vino pripravilo mnogo veselih ur, ki jih je prebil s številnimi prijatelji — slovenskimi literati, katere je tako rad gostil v svojem domu. Smelo lahko rečemo, da jc bil Ivan Vesel-Vesnin ena od človeško najbolj simpatičnih fl;''ir med tedanjimi in poznejšimi slovenskimi književniki. — Bil je čas, ko je Šev-čenkova ukrajinska pesem razvnemala tudi mladega Otona Župančiča in rodila njegovo Dumo. Bil je čas, ko je v bližnjem Štanjelu Janez Evangelist Krek s prijatelji osnoval »Zaporoško Sič«, pač zaradi navdiha, ki ga je s svojimi prevodi iz ruščine širil naš Ivan Vesel. No, sedaj pa se vrnimo v zorno mladost našega Meng-šana! POVODNI MOŽ Zc zadnjič smo kar mimogrede navrgli, kako prijazna naključja spremljajo naše zapise — saj se vedno v tej ali oni zvezi pojavlja tudi Prešernovo ime. Tako pri Trdini, potem pri Holzapflu, zdaj pa tudi pri Veselu! V Slovenskem Glasniku je bil leta 1861 objavljen namreč Veselov literarni prvenec — črtica iz Prešernovega življenja: »Povodni mož«. Prisluhnimo komentarju zgodovinarja Ivana Vrhovnika in njegovi slovenščini izpred sedemdesetih let: »Predno je bil vstopil v ljubljansko semenišče, je po-slušnikoval Vesel v benediktinskem samostanu šentpavel-skem na Koroškem hote se pomenišiti. To je bilo leta 1860. V istem samostanu jc bival tedaj nekdanji Prešernov prijatelj benediktinec Ra-dovljičan Blaž Zima, ki je nekoč v mladih letih spremljal pesnika v Ljubljani tja »pod Zvonarja«, kjer jc v lepo zidani hišici znani gostilničar Dolenc točil sladko dolenjsko vino in jc cvetela ondukaj njegova hčerka krasotica Za-lika, lepša od lepe Vide, ki jo je rodila zelena gora. Prešernovo srce je vzplamtelo zanjo. Snubil jo je, a Zalika ga je odbila rekoč: gospod dohtar je predober, jaz ga ne morem ljubiti... —■ Takrat je Prešeren brž vstal in brez besede odšel domov. Prav to noč je napisal pesem o Povodnem možu, v kateri pravi: Od nekdaj lepe so Ljubljanke slovele, al' lepše od Zalke bilo ni nobene, nobene očem bilo bolj zaželene ob času nje cvetja dekleta ne žene. Ko najbolj iz zvezd je danica svetla, najlepša iz deklic je Zalka bila. In še to je pesnik napisal ono noč: Jih dokaj jo prosi, al' vsak'mu odreče, prešerna se brani... Seveda utegne kdo popraviti: saj v Prešernovi pesmi beremo o Urški! To je res — toda šele od objave v Poezijah! Prej, v prvem zvezku Cbetice, pa se prevzetna deklica imenuje Zalka — pač malo tudi zaradi Prešernove jeze nanjo . .. Zalika Dolenčeva je bila še v jeseni svojega življenja prava lepotica. Umrla je 22. avgusta 1882 v Kranju. (Se bo nadaljevalo) Črtomir Zoreč Tu, na Gradišču pri Prvačini, je pesnik Simon Gregorčič kot vikar služboval celih 21 let! Od tod je pisal Ivanu Veselu več takih kartic Kulturna radoži* vost Jezer janoV brunu? Medtem ko se v mestih, tudi v Kranju, otepamo z apatičnostjo prebivalstva, kadar gre za obisk kake kulturne prireditve, pa zvemo, da je na podeželju vse drugače. Ljudstvo rado prihaja tudi iz oddaljenih zaselkov na prireditve, pa naj bo to gledališka igra, koncert ali predavanje. Lažni izgovor, češ, na de/.eli nimajo druge zabave, nimajo televizorjev in podobno, pač ne drži. Le malo je še kmečkih domačij brez televizijskih sprejemnikov! Bržčas pa bo držalo bolj tole: da so preprosti ljudje dovzetnejši za plemenito kulturno hrano — meščanski snob noče biti niti odjemalec, potrošnik take hrane . . . Domišljavec se pač vrti le okoli samega sebe in svoje imenitnosti. Zato pa jc toliko bolj vzpodbudno obiskati Predos-lje, Brnik, Trboje, Šenčur, Besnico, Gorice, Belo ali pa Jezersko. V vseh teh krajih kipi amatersko gledališko življenje. Pa čeprav zaigrajo preproste, stare ljudske vese-torgre. rn ne poznajo nadutosti razvajenih poklicnih in polpoklienih odrov. Tudi tu velja klasično olimpijsko vodilo: ni nujno zmagovati, važno jc sodelovati! Podeželski prosvetni delavci najrazličnejših poklicev se resnično žrtvujejo zaradi stvari same — saj kakih pri/nanj nikoli ne dobe. Te dobe le profesionalci... ki pa So za svoje delo že itak plačani! MIŠOLOVKA Najprej moram na kratko poročati, kako so Jezerjani uprizorili napeto zgodbo Agathe Christie, slovito Mišolovko, ki večer za večerom že več let polni angleška in ameriška gledališča. Seveda jc dostikrat tvegano zaigrati z nešolanimi igralci odrsko delo, ki je vse prej kot ljudsko ali celo folklorno. Deseti brat pa Miklova Zala ali Rokovnjači — to uspe, ker lahko igralci govore naravno, po domače. Z izrazito mestno, skoro salonsko igro, pa je drugače. Težko je zaigrati polizanega mestnega škrica z žuljavimi rokami, pa čeprav nadeneš nanje glase rokavice. No, reči moram, da so Jezerjani to nevarnost obšli. Prepričljivo so zaigrali tekst rutinirane angleške pisateljice, vseskozi so držali poslušalce v napetosti in radovednosti. Predstavi sta bili v soboto, 12. februarja, in v nedeljo, 13. februarja. Režijske vajeti je trdno držal Mirko Cegnar, zvesto pa so mu sledili predvsem Lojze Eržen (kot detektiv Trotter), Anica Jakopičeva (kot gospa Bovle) in Jurij Rebolj (kot gospod Paravicini). Seveda pa gre priznanje tudi drugim so-deUiiočim: H ••manu Jakopiču, Anici Ko* i.\lovi, Francija Tepini, Jožici Brecarjevi in Juretu Kastrunu. Vsem hvala za vznemirljivo doživetje! Utegneš pa reči, moj bralec: »Le kaj ki* hvališ te igralec amaters ■ odrov; kaj res ni nič g .i i in kritike potrebnega Prl n hovem delu?« ,; a To že vem, da bi moral^ te vem, burne rasti, te le tuo kvantitete, iti končno -7 -v kvaliteto. Toda, kjer ig™^ profesionalci ali PolPrf^b0j| druga merila. Tu pa, v težjih pogojih, v zim nalci — tam so res Potre°J ..- ke«< mrazu biti večer za večeroj na vajah in to ves mesec: a* celo dlje, jc že vztrajanje dragoceno. Saj so ti podežefsv amaterji bržčas poslednji ifl alisti v naši srenji, ki delaj brez misli na plačilo. TrudU* se, iz sebe dajo vse, kar z m' rejo — da lučka prosvete 1 ugasne v sicer tako sororac naši deželi. j j Povedati še moram Jezerjani zaigrali Miso'°v j tudi v kulturnem domu Šenčurju, in sicer v nedf'i^ 27. t. m., ob 15. uri. JWfjJ želi prisostvovati 'Wcm?°flrft) namični igri, naj si pi"^3 le ogleda; žal mu ne KOROŠKI RECIT^ ruga kulturna Prij£j tev, uradno pa p0 ^i-nja, zaključna Prl<.r. tev v sklopu letošnjih prC skj novih slovesnosti v kra,1Jk0. občini, je bil večer pesmi * roških pesnikov, VgjgJ 19- t. m., je bil na Jezers** v kulturne etn i* pravi praznik: . domu je mladinski akU ^ vajal zares nežno ot>cU* ; ko* cital. Zvrstile so se Pesr"rjevJ roških slovenskih aVt jy Andreja Kokota, Gustava ^ nuseha, Valentina PolanS* Milke Hartmanove. \y Tri mladinke in dva j, dinca so tako občuteno ^ tirale koroške pesmi, u lkj navzoči 70-letni pesnici i v Hartmanovi solze PrlVtvaIri» oči: »Zdaj šele spozna* kako lepo se slišijo m°^isem srni. Srečna sem, da je pisala zaman.« Prisoten v u bil tudi pesnik Andrej JJJ^j, vsekakor prvi med so mi slovenskimi koroskin sniki. . a r0' Četudi je bila g°v°_ zgla-citatorjev kultivirana xer;», dila jo je režiserka v g^. menda učiteljica Zoni* ^ ^ nikova — mi nehote Stil (, sel domneva, da sta s'^seda janska in podjunska po zvoku in barvi soi # Sicer pa se Jezerjani vedno štejejo, vsaj na ^.o v sebi, za Korošce .. • -^o-stoletij so pripadah » ^ dini« v---v*c a 1918! Koroški; vse In taki, sorodno Čuteči ši, se hitro ujameta, P # besedo samo w gre za duha te besede. Reči pa še smemo ^ se mladi Jezerjani na .,j \e-izviren način pridtu- m tosnjim Prešernovim -nostim. Hkrati pa še ^ podali roko zamejskim J, kom. 522A-26.fcbrua: rja 1972 GLAS * 17. STRAN «w osnovne Sole Stane Žagar Iz Kranja radi rišejo ^° Tivold: linorez — Lončnice pri ku imSt.ari mami v Martuljku, l?.Jo dva kanarčka. Ko Ja pri "Jih na obisku, ,rance^Vedno te«"* v bra" ^ičlc^3 Du^anom in An-?ak0 ?m ter sestro Mileno. v 'V° čivkanje. Stekli ^CePa n'š° in zagledali do-m1 Metvmačka> kako Je zvr-a VW° s kanarčkoma na i? SO bi,a ot'Pfta in ^ied)a ,l gotovo kanarčka ^riJlj . e ne bi pravočasno ka"1 83 PreP°dili- Rume- r^emnarČck Jc bil zdrav< U Pa je iz kljunčka tekla kri. Srce mi je zastalo. Bala sem se, da ne bi lepi kanarček umrl. Tudi Dušan in Andrejček sta jokala, ker je bil kanarček njun. Stekli smo po staro mamo in povedali, kaj je napravil grdi muc. Stric Miro jc prinesel neke kapljice in jih vlil kanarčku V kljunček. Vsako jutro, ko smo vstali, smo šli najprej pogledat, kako je s kanarčkom. Nekaj dni je bil zelo žalosten, nato pa se je okrepil in pozdravil. Bili smo nadvse srečni. Vanda Jaušovec, 3. a r. osn. šole Davorina Jenka, Cerklje — iz glasila Odmevi izpod Krvavca Moja prababica Pred dnevi je moja prababica praznovala 90-letnico rojstva. Na predvečer njenega velikega praznika sem ji čestital in ji dal šop nageljnov, mlajši bratec Igor pa ji jc zapel pesmico. Prababica je imela 14 otrok, od katerih jih je šest že umrlo, osem pa jih še živi. Na njen rojstni dan so se vsi njeni otroci, 18 vnukov in 9 pravnukov zbrali in ji zaželeli še veliko zdravih let. Moja prababica je vse življenje trdo delala, veliko je pretrpela, a vseeno je doživela lepo starost. Mi vsi ji želimo, da bi še dolgo dolgo ostala med nami. Tomi Šetlna, l.b r. osn. šole Franca Mama, Utik-Vodice Kraljica na varnem Zelo rad igram šah. Očka nima časa, zato ga igram z Alenko, ki zna »poseben šah«. Kadar igram z Alenko, dam ven kraljico in obe trdnjavi. Čeprav sem brez glavnega orožja, Alenki na koncu ostane samo kralj, jaz pa s tremi kmeti pridem na konec šahovnice in spet imam kraljico in trdnjavi. Ko sva nekoč igrala šah, sem ji napadel kraljico. Namesto da bi umaknila kraljico, je premaknila kmeta. Opomnil sem jo: »Pazi, kraljico ti bom pojedel, umakni jo!« Alenka jo je zagrabila in skrila v pest. Zavpil sem: »Daj jo nazaj!« Alenka mi je pokazala jezik in udarila po figurah, da so se razletele. Zagrozil sem ji, da z menoj ne bo nikoli več igrala šaha. Toda te moje obljube nisem držal. Kadar se spomnim na »Kraljico v pesti«, se zasmejem. Zoran Jelovčan, 3. b r. osn. šole Ivana Tavčarja, Gorenja vas ske J° zadnji dan počitnic. S smučar-utr^a tcčaja na Starem vihu sem se vrnila ?arj ,eria- Želodec me je že ves čas opo- da bo treba kositi, niiz ,tr° sem se preoblekla in sedla za pricl° ^ornaJ Pa scm hotela jesti, je že gre>ryc' v kuhinjo Igor. »Alenka, ali se je j ž°gat?« »Saj vidiš, da jem.« Tedaj si g°r spomnil nove igre. Pojedla sem, Razbita skleda ^ato Se ;, vm se nni pridružila še jaz. Seveda Ha„ . gor igral sam, jaz pa sem mu le »ajala. •A ^°Pet Sera mu ponagajala, žoga je pad-i\>tea i PoDral io ie, nato pa je mizo Dorn^T1' k sebi. Tudi jaz sem mu mislila Sfcj J, vleči nvzo, vendar prepozno lepn • ki je že prej stala na robu, jc °dšla po zračni poti pod klop. Za njo pa jc romala še posodica za poper in sol. V trenutku so bila tla popoprana, osoljena, pa še lepo okrašena s črepinjami. Hotela sem se zasmejati, ko pa sem videla razbito skledo na drobne kosce, me je smeh minil. Preplašeno me je Igor pogledal, jaz pa sem že zavpila: »Ati, Igor je skledo razbil!« Komaj sem končala, je začel Igor: »Ati, Alenka jo je razbila, veš, kako se laže!« Jaz sem trdila svoje, Igor pa svoje. Ati je dvignil glavo iznad časopisa. Pogledal naju je, kakor da hoče najti krivca. Kot razsodnik je odločil: »Vsak bo dal enega ,jurja' za skledo, pa mir.« Nisem sc razveselila te kazni. Igor je šel in olajšal svoj rdeči avto za starega tisočaka, jaz pa svojega belega medvedka za deset novih dinarjev. Nova igra z žogo je bila s tem končana. Konec igre pa je bil kar precej klavrn. Alenka Sadar, 7.b r. osn šole Cvetka Golarja, škofja Loka b br br s brst br s t j t%a jq !• iq S J q q Ob slovenskem kulturnem prazniku je mnogo šol izdalo svoje glasilo, da bi tal.o počastilo spomin našega velikega pesnika. Ni. osnovni šoli Lucijan Seljak pa so učenci izdali glasilo Brstje, ki je tokrat vsebovalo le poezijo. ivaoj brat Majhna štruca v košarici leti, ven skuštrano glavo moli, na glavi dvoje vprašujočih oči se iskri. Ta štruca se postavi na noge, in veselo mi po sobi gre, radovedno se ogleduje, in venomer sprašuje: Kaj je to? Ko pa zraste, nam iz šole, prinaša enice in petice. Ida Jeraša, 7. c r. osn. šole Lucijana Seljaka, Kranj; iz glasila Brstje Mina Septembra smo dobili šti-rinožno prijateljico. Bila je že večkrat v razredu in pri telovadbi. Da ne boste mislili, da je to srnica, orožje ali opica. To je črna muca z belimi lisami. Ima zelene oči. Prvikrat smo rekli, da jo bomo naučili rokomet. Ko jo je tovarišica dobila, je bila stara kake tri tedne. Prinesla ji jo je Tomika iz bližnje hiše. Vsi učenci smo že navezani nanjo. Imamo jo vselej za dobro prijateljico, čeprav nas kdaj opraska s krempeljčki. Doma nam je muca poginila. Čez čas je prišla nova in se nas kmalu privadila. Je črna, nožice pa ima bele. Oči ima zelene. Rada se poigra in tudi lovi rada. Večkrat zaide v shrambo. Klobasa ji gre hitro v slast. Včasih je poredna, a večkrat je prijazna. Ančka Cudcrman, 4.b r. osn. šole M. Valjavca, Preddvor Uboga množina Učitelj: »Povej mi mno lino od hiša, Janezek!« Janezek: »Vas.* Tone Brezar, 8. a r. osn. šole Davorina Jenka, Cerklje iz glasila Odmevi izpod Krvavca Pust, oj pusti prelepi! Praznik otrok in odraslih si. Skoda, da praznuješ le enkrat v letu! Tako se te vsi veselimo! Naša telovadnica se je na pustni torek spremenila v pravljično dvorano. Stene so okrasile pisane preproge veselih mask, na vrvicah so se zibali balončki, od vseh strani smo se zbirale maškare. Ob veseli glasbi se je pričela pionirska maškarada. Blizu 300 čudovitih mask se je zvrstilo pred številnimi gledalci v telovadnici. Jaz sem bila Pika Nogavička. Ko se je ocenjevalna komisija menila o najbolj posrečenih maskah, se je pisani sprevod zvrstil po dolgem hodniku naše šole, da so nas videli tudi tisti, ki so imeli pouk. Nato smo peti in deklamirali šaljive ptcslne pesmi. Predsednik tu- rističnega društva tov. Stane Tavčar je 25 izbranim maskam podelil nagrade. Ko sem odhajala, so odraS' H govorili: »škoda, da teh prelepih mask ne vidijo vsi Kranjčani.« Darja Gros, 4. a r. osn. šole Franceta Prešerna, Kranf Erika iz Gorenje vasi — Prosim vas če mi svetujete model obleke za maturo. Tudi za barvo se še nisem odločila. — Imam zelenp oči in temnorjave lase. Stara sem 18 let, tehtam 56 kg in merim 160 cm. Vzorec blaga, ki ga prilagam, pi bi rada uporabila za plašč. Marta — Predlagam vara črno obleko kombinirano z rdečim blagom. Pazite, da bo blago enake kvalitete. Tri črte so prišite na obleko poševno in to na sprednji in na zadnji strani. Obleka je krojena ob telesu. Ovratnik je podolgovat, rokavi pa so spodaj stisnjeni s široko manšeto. Kravata je rdeče barve, monogram na njej pa je izvezen s črno nitjo. Plašč je podobnega kroja kot obleka, dolžina pa je midi. Zapenja sc z gumbi v eno vrsto, na desni strani pa je žep in v njem robček rdeče barve. Plašč nima ovratnika. Kotiček z£i ljubitelje cvetja Predvrtovi pri vrstni hiši PISE: INŽ. ANKA BERNARD Stanovanje v vrstni hiši nudi lastniku prednosti bivanja v hiši z vrtom, čeprav na utesnjenem in dragocenem prostoru v mestu. Nalaga pa mu tudi dolžnosti, da sc pri urejanju hiše in vrta podredi skupnim interesom. Zal pri nas kakšne discipline v tem pogledu večinoma ni, vsakdo ureja predhišni vrt po lastni zamisli, kar se kaže tudi v neenotnem oblikovanju prostora pred hišo in garažo, različnih robnikih, ograjah, živih mejah, različnem, pogosto dokaj neprimernim rastlinjem in še v marsičem. Posebno pa kazi parada smetnjakov ob cesti, ki bi se mogli tudi primerneje postaviti in skriti med zelenjem. Poleti so nekateri vrtovi dobro oskrbovani, drugi pa tudi ne. Posebno moti, ker trata ni istočasno košena. Številni robniki, ki so nepravilno vgrajeni onemogočajo brezhibno in hitro strojno košnjo, brez katere v bodoče ne bo šlo, travo je treba ob robovih rezati s škarjami ali pa ostane grd zelen rob. Lastniki, ki so sprva zasadili marsikaj v pred-vrtu, izgubljajo voljo in veselje do dela, saj jim otroci cvetje trgajo, pravega učinka pa ti vrtovi ne dajejo, v okras niso nc vrstnim hišam, niti nc cesti kot zeleni pas, ki daje potrebno senco avtomobilom in pešcem poleti. Predvrt naj bo skromno, vendar primerno urejen. V majhnem komaj 2 do 5 m širokem pasu moramo varčevati s prostorom. Zato povežemo dovoz v garažo z dostopom do hišnega vhoda. Ta prostor naj bo popločen, ne asfaltiran, saj se mora vrtni prostor ločiti od ceste tudi s prijetnejšim materialom. Ostali prostor ozelenimo, vendar tako, da bo oskrba zelenja čim enostavnejša in hitrejša. Okrasne rastline družimo tako, da so zanimive vse leto, tu pa tam zasadimo manjše drevo, vendar v določenem redu. Zelenico pa ločimo od pločnika oz. ceste z ostrorobnim višjim robnikom kot običajno, da preprečimo parkiranje na trati. Ob cesti zasajeno drevje bo preprečilo hojo po trati. V predhišni vrt zasajamo tudi popenjavke, da poživimo hišne fasade, ki so napram cesti večinoma manj živahno oblikovane kot na vrstni strani. Kakšni pa naj bodo vrtovi ob vrstnih hišah, pa bomo pisali prihodnjič. Poslovni odbor trgovskega podjetja Murka Lesce murka LESCE ponovno objavlja prosto delovno mesto: poslovodje v poslovalnici Dom pohištva Lesce Pogoji za namestitev: — VK trgovski delavec in 5 let poslovodske prakse — KV trgovski delavec in 10 let prakse v trgovini, od tega najmanj 5 let kot poslovodja; zaželena je praksa v pohištveni stroki. Interesenti naj svoje prošnje z dokazili o strokovnosti, z življenjepisom in seznamom dosedanjih zaposlitev vložijo na upravo podjetja do 15. marca 1972. g CKzdravn ^X«vetu Zakaj ni vsak otrok dojen ? Pretežna večina lahko doji, le resn°. £ treba hoteti. Otrok «W . dojen šest mesecev, y manj pa tri uat$T^Mf zadnjem času Je manj otrok hranje^D^, prsih. Posebno v d*** p a visokim standardot" močno razvito P1*****^! no industrijo vedno-, upada število *2rl* otrok. Glavni ra*7*w* dejstvo, da je P«***!^ * njenje po «tekJen^£taj» po gurno in 'ahko-VpT»P*' namreč niz mleČffl**" ^a-ratov, ki do neke n^^i«-domeščajo materino ^ ko. Na ta način "^en več tako vezana in ^\ tega ni v skrbeh, če ^ otrok dovolj hrane a£og|-Nekatere matere se 9. bajo dojenja tudi ^„»johu za svoj izgled. *> ^ se predvsem debelosu deformacij prsi, kar P , ob pravilni pre^3"1' nla m higieni P^SS neosnovano. Marši* ^ mati se izgovarja tu" ' » bi sicer dojila ott0*^f ga ne more. IŠČe v* ^. v današnji civilizacij«. ^ tremu tempu žaljenja je, posledični nervozi. Res„e-da živčna napetost ugodno vpliva na doj*,0g. vendar to ni edini ra Dojenje pogosto ne ker se mati premalo^ trudi aH pa ker je Pr ^ lo poučena. Zato *t**tMg. doča mati poznati pr^jnji sti dojenja že v «• rf. nosečnosti. Psihična prava je bistvenega P ^ na, kajti dojenje J>BIFE« 887 «o S m PROSTOR za manj- ^dust,-11,1-0 v kateri Je že ^Bar «,skl tok in voda ali Kran[aZo: Kebetova ulica 26, pu Pri Vodovodnem stol- Zahvala Ob izgubi naše drage mame Ane Prašnikar sc iskreno zahvaljujeva sosedom in vsem, ki ste nama v težkih urah stali ob strani, jo spremljali na njeni zadnji poti in darovali cvetje. Posebej se zahvaljujeva dr. Hriberniku za zdravstveno pomoč, enako pevcem in duhovniku za poslovilne besede. žalujoča: hčerka Anica in vnuk Tone Kranj, 19. februarja 1972 taamnananBHaBHBBiHna 2fSte"a uslužbenka, stara iS SOBO15™2"0 aH OPrem UorrT Vfa{J s Pos^bnim vho- SkernaČa< d0br°' V POP°l" itruk^- ćasu možnost in- da J Jf otrok,do 8. razre- ]tu Naslov v oglasnem oddel- Sar • 889 SPo kJmem DEKLE ali GO-la Xl bi na domu varova-CVentu i staro dekbco in St)°din- b° Pomagala pri go-^Posi ■ °Pravi,in- Ponud-^06, pod »varstvo — po- matematiko ^nnViK čino za osemletko, tla m c Poslati pod »15 din IšČe 891 *tyu Lrn Pomoč v gospodinj- 4an tn*rat po eno uro na v0ui Posp,avljanje. Naslov upi a?em oddelku 892 VANjpVKA «™ ™ STANO- t>0nlur Varovat otroke ali ^lat- °starel»m. Ponudbe ^Oč« 1 Pod »Medsebojna po- Kvy, 932 fet l,',na odraslih gre poma- ^ man-1'"1 brcz svojcev mUfi Jf° kmetijo. Ponudbe ^ *" slogi je moč« 933 Obvestila BRIVSKO FRIZERSKI LOKAL na KOKRICI obvešča cenjene stranke, da bomo imeli od 1. marca 1972 dalje odprto vsak dan od 6. do 20. ure. Izdelujemo tudi lasne vložke. Za obisk se priporočamo 828 PLIN butan — propan dobite vsak delovni dan, razen srede od 8. do 16. ure pri Dolencu, Gasilska 16, Kranj (St razišče) 893 PLESNI TEČAJI v delavskem domu v KRANJU: za-četniški sreda — petek se začne 3. marca ob 19.30, nedeljski začetniški se začne 21. marca ob 8.30, nedeljski nadaljevalni ob 10.30. Vab- ljeni! 894 *0l " žal -ete lesene, plastične *u $rvi1Je nar°čite zastopnikov Crju' Gradnikova 9, piŠite Ca' telefon 064-75-610. ' Pridem na dom 433 Razvezan in osamljen 53-lctni moški s službo, stanovanjem in avtom želi spoznati sebi primerno življenjsko tovarišico do 50 let in brez vsakih obveznosti. Resne ponudbe s kratkim življenje pisom poslati na Podružnico Glasa v Skofjo Loko pod »Topel dom v dvoje« 895 DPD SVOBODA Predoslje uprizori Schillerjevo žaloigro KOVARSTVO IN LJUBEZEN v soboto, 26. februarja ob 19. uri v PREDDVORU in v nedeljo, 27. februarja ob 16. uril na KOKRICI. Vljudno vabljeni! 89č MLADINSKI AKTIV MAV CICE priredi v nedeljo, 27. februarja ob 18. uri MLADINSKI PLES. Zabaval vas bo ansambel TURISTI. Vabljeni! 897 Obletnica p°tek je minilo leto dni odkar me je za vedno 'Pustil nepozabni mož Simon Pogačnik lltro' mP*' mnogo prezgodaj te je kruta usoda k r8ala iz najinega srečnega življenja. Ohranila te rno^ v najlepšem spominu kot skrbnega in dobrega Pod žena Slavka nart, 26. februarja 1972 GOSTILNA ZARJA TRBO-JE sprejema posamezne in skupinske družbe po naročilu. Kot posebno priložnost vam take usluge nudi za DAN ŽENA. Na ta dan prireja ob 16. uri ZABAVO, na kateri bo igral ansambel »VESELI TOPNICARJI«. Vabljeni! 898 V CERKLJAH prireja BAGAT ŠIVILJSKI TEČAJ Začetek tečaja 28. februarja 1972 ob 16. uri v ZADRUŽNEM DOMU — klubska soba SD VOKLO prireja MLADINSKI PLES vsako soboto ;ob 20. uri. Igrajo TEKTITI. Vabljeni! 899 KUD Straža Trstenik priredi v nedeljo, 27. februarja, ob 15. uri v kulturnem domu v Goricah tekmovanje starih HARMONIKAŠEV. Sodeloval bo tudi kvintet RUDIJA JEVSKA 934 Zahvala V globoki žalosti sporočamo, da nas je prezgodaj zapustila nadvse dobra žena in mama Pavla Grošelj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, župniku iz Cerkelj, delovnim kolektivom in sodelavcem Sava, Projekt in Varnost ter rdečemu križu Cerklje za darovano cvetje, izražena sožalja ter za tako lepo spremstvo na njeni zadnji poti. žalujoči: rnož Vinko, sinovi in hčerke Požcnik, 23. februarja 1972 Zahvala Ob prezgodnji izgubi našega sina in brata . Lojzeta Škijanca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, sodelavcem tovarne Planika, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga spremljali na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo župniku iz Preddvora, pevcem in zvonarjem z Bele in iz Preddvora. Žalujoč:: mama, oče in brat Anton Zg. Bela, 20. februarja 1972 Zahvala Ob bridki izgubi naše drage mame, stare mame. teie in sestrične Marije Pilar roj. Jerala se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, ji poklonili cvetje ali počastili njen spomin s prispevki v dobrodelne namene i" jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Udi i ju za zdravstveno pomoč, č. duhovščini za obred in izrečene ganljive besede, pevcem društva upokojencev za odpete žalostinke ter sosedom za nudeno pomoč. Vsem šc enkrat iskrena hvala. Žalujoči domači Rupa, 24. februarja 1972 ■« umi !■' a im u ii min mi «■ 11 n m mu V neizmerni žalosti sporočamo, da je nenadoma preminila draga mama, stara mama, sestra in teta Juika Draksler iz Orehka pri Kranju Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, 27. februarja, ob 15. uri izpred hiše žalosti, Cirilova 1, na pokopališče v Bitnje. žalujoči: sinovi Vinko, Stanko, Gustl, Vlado z družinami, hčerki Vida in Dragica z družino, vnuki, vnukinje ter Ivo. Kranj, Cile, Miinchen, Maribor, šk. Loka, Golnik, 25. februarja 1972 iBM»nrariBEmiiwiiiii^^ 1972 Zahvala Ob bridki in prerani izgubi našega dragega moža, sina, brata, strica, nečaka in bratranca Toneta Rehbergerja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, mu darovali toliko vencev, nam izrekli sožalje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti v prerani grob. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku Slapšaku za pomoč, spremstvo in ganljive besede ob odprtem grobu. Enaka zahvala Gasilskemu društvu Primskovo za spremstvo in Mirku Gorjancu za lepe poslovilne besede, SP tovarne Sava Kranj, govorniku za poslovilne besede, sodelavcem avto-pnevmatike in gasilski enoti tovarne Sava Kranj, kolektivom Slaščičarna-kavama, KZ Sloga in Surovina Kranj. Hvala tudi pevcem društva upokojencev za lepo in ganljivo petje. žalujoči: žena, starši, bratje in sestre z družinami ter drugo sorodstvo Kranj, Radovljica, Voglje, Zg. Scnica, 23. februarja 1972 Smrtna nesreča pii PodvinU V sredo, 23. februarja popoldne, je voznik osebnega Jjj mobila Franc Česen iz Križev vozil od Črnivca proti Ra Ijici. Na podvinskem klancu je na nepreglednem mestu P bUfl hiteval avtobus. V tem trenutku je pripeljal nasproti I■•' Jensterle iz Radovljice. Vozili sta čelno trčili. Trčenje j tako silovito, da je Jensterle takoj po nesreči umrl-Česen ml. in sopotnica Jerca Česen sta bila hudo po1 vana, Franc Ccscn st. pa lažje. Zahvala Ob boleči izgubi našega dobrega in skrbnega očeta Franca Jošta Cestarjcvega ata se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vsem, ki so ustno ali pismeno izrazili sožalje ali se pokojnega očeta spomnili na kak drug način in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Udirju in dr. Veličkoviču ter osebju nevrološke klinike za prizadevanja pri zdravljenju. Zahvala vsem za darovano cvetje in venec, posebno delovnim kolektivom CP Kranj, Elektro Ljubljana, Vektor Ljubljana, Kranj, Jesenice, Merkur Kranj in Transturist Škofja Loka. Gasilskemu društvu in društvu upokojencev zahvala za častno spremstvo in poslovilne besede ob odprtem grobu. Enako topla zahvala pevcem iz Naklega za ganljive žalostinke. Vsem smo iz srca hvaležni. Žalujoči: sinovi in hčerke Franc, Ivan, Ciril, Alojz, Helena, Minka in Anica z družinami Naklo, 21. februarja 1972 Trije pešci huje poškodovan* Adolf Rozman iz Smlednika je vozil v sredo, 23. febr.U^ zvečer po cesti III. reda Jeprca—škofja Loka. V Gorenji je zavozil v gost pas megle in spregledal tri pešce, ki so po levi strani ceste prihajali nasproti. Zadel jih je s .p /J^rn delom vozila. Poškodovanega Janeza Marna, Dragico .j in Marto Mam iz Gorenje vasi so huje poškodovane prepe v ljubljansko bolnišnico. V zapor zaradi klateštvd javili njegovo fotografij" ljudi zaprosili, naj spo» če ga bodo videli. Bohinca so prijeli v jP vičah poti Dobrčo. Ta^3j0 jc decembra vselil v ^ prazno kmečko h.so. ^0 ljudmi se jc sicer sp«' Kriminalisti U J V Kranj so v sredo prijeli 33-lelnega Franca Bohinca. Sumijo ga, da ima na vesti več vlomov med Tržlčem in Begunjami ter na Dobrči. Bohinc je bil že večkrat kaznovan zaradi vlomov in tatvin, tako da je za zapahi preživel dobršen del svojega življenja. Ko sc je lani poleti vrnil iz zapora v Avstriji, je za nekaj časa ostal pri bratu v Lešah pri Tržiču. Kmalu pa ga je spet prijela potepuška strast. Vso jesen sc je klatil po Dobrči in v vaseh med Tržlčem In Begunjami. Ker so kriminalisti tedaj Izgubili sled za njim, so v Glasu ob- skrival. vendar sc Je noin zapuščena kmetij«. zdela sumljiva. Njen • iflC nik pa }e vedel, da ----- , - -----, - prebiva v njej in mu * da celo prinašal živeZ',e lW Sodnik za prekrške J* hlnen obsodil na zap° p* radi klateštva. Medtem ,e bodo raziskali, k°1,k°,|„li» imel prste vmes pri f ^ij.-iH vlomih, ki so jih lani na Dobrči In v njeni D" ^ bli*'ni' Žalostni sporočamo, da nas je nenadoma zapustil naš pnm. dr. Jože Hafner direktor Splošne bolnice Jesenice in dolgotrajni predstojnik kirurgičnega oddelka Kot požrtvovalnega in neutrudljivega zdravnika, ki je vse svoje moči namenil bolnemu človeku ter kot pionirja kirurške sluibe na Gorenjskem se ga bomo s spoštovanjem in radi spominjali Delovni kolektiv Splošne bolnice Jesenice Pogovor tedna Tone Burjak: Prihodnje leto mladinec Tone Burjak, član smučarskega kluba Alpina iz Ži-°v, že dolgo ni več neznano ime v slovenskem skakalcem športu. Pred štirimi leti se je mlad fantič, zdaj ceneč osmega razreda žirovske osemletke, prvič pognal P° strmem zaletišču skakalnice. Prvih uspehov ni bilo lreba dolgo čakati. »Veste, pred štirimi leti je bila v 2ireh zgrajena čakalnica,« je začel pripovedovati Tone, ko sem ga Pred dnevi srečal na osnovni šoli v Zireh, »in ob gledahu skokov sem si tudi jaz želel poleteti na 'dilcah'. Moja velika želja se mi je kmalu izpolnila. Začel sem renirati. Prvega nastopa se še vedno dobro spominjam. Besnici pri Kranju sem tekmoval.« 9 Veliko treniraš? »Pozimi treniramo pod vodstvom trenerja Ivana aklja trikrat tedensko. Zdi se mi, da se bom moral v Prihodnje tudi poleti bolj pripravljati.« % Te treningi ovirajo pri učenju? <*obro, čeprav treningi in tekmovanja res vzamejo veli-*° Časa. Verjetno bo prihodnje leto težje. Vpisati se ^ameravam na srednjo tehnično šolo in še prvo leto Oom skakal med mladinci. Ta prehod je pa hud.« % Kje si že nastopal? »Slovenijo sem prekrižaril po dolgem in počez. Poleg le«a sem nastopil še v Trbižu in v Reit in Winklu v zahodni Nemčiji.« • Uspehi? »Letos sem gorenjski pionirski prvak, na državnem Prvenstvu pa sem bil tretji. Bil sem že republiški prvak JJJ Prvak na pionirskih igrah v Velenju. Največji uspeh P? se mi zdi osvojeno prvo mesto na tekmi v Reit in J*inklu v ZRN. Kar precej pokalov in diplom imam 2e doma. % In načrti? »Letos me čaka še občinsko prvenstvo. Upam na 5*° boljšo uvrstitev. Potrudil se bom, da tudi med mladci ne bom razočaral.« J. Govekar Pionirji na evropskem kriteriju Košarka Zmaga Triglava na Jesenicah V n reni v a^evaniu zimske godili h košarkarske lige so tatj. °Sežcni naslednji rezul- Seni Kro' : Gotik 72:67' Je" : rj^i/.Triglav 50:66, Kropa v0renja vas 64:58. k,-a . v°dstvu je še naprej Jski Triglav, ki ima že šest točk prednosti pred ekipo Kranja. Tretji je Kroj, slede pa Jesenice, Kropa, Gotik in Gorenja vas. Pari prihodnjega kola: Kropa : Gotik, Kranj : Triglav in Kroj : Jesenice. J. A. Z evropskega pionirskega kriterija v alpskih disciplina]) v Avstriji se je vrnila jugoslovanska reprezentanca. Poleg naših so se na startu pojavili tudi zastopniki Avstrije, ZRN, Švice, Francije in Lichtensteina. Kljub temu, da naši pionirji niso dosegli nobenega prvega mesta, pa smo z njihovim nastopom lahko zadovoljni. Vrstni red veleslalom — mlajše pionirke: 1. Zubcr (Avstrija) ... 12. Oblak, 13. Tome, 14. Valič; starejše pionirke: 1. Mathiz (Avstrija) ... 15. Pečarič, 19. Urh, 21. Dolinar, 22. Kavalar; mlajši pionirji: 1. Ebnar (Avstrija) ... 12. Sitar, 16. Lukanc; starejši pionirji: 1. Plessnik (Avstrija) . . . 16. Popcnko, V nedeljo Mladost : Triglav Plavalci kranjskega Triglava so imeli v nedeljo v go-steh reško Primorje, jutri pa gostuje v Kranju državni prvak Mladost iz Zagreba. Kot smo bili v srečanju s Primorjem priče kar treh novih republiških rekordov (Mandeljc, Porenta, Pajntar), o čemer smo že pisali, pa za nedeljo pričakujemo nadalj-no vrsto dobrih rezultatov. Pokal Rijeke, v katerem tekmujejo tri plavalna moštva Mladost, Primorje in Triglav, služi vsem trem le za pripravo na državno prvenstvo v plavanju, ki bo 17.—19. marca v 25-m bazenu v Beogradu. Ker so moči posameznih klubov znane že vnaprej ter vrstni red tudi (1. Mladost, 2. Primorje, 3. Triglav) — gre torej resnično le za formo plavalcev in njih rezultate. Posebna skrb velja državnim reprezentantom, ki v teh srečanjih niso razočarali. Mladost bo v nedeljo v kranjskem bazenu tekmovala v svoji najmočnejši postavi, saj bodo na startu olimpijski kandidati Eva Majnari-čeva (100 m delfin) in brata Ncnad ter Predrag Miloš (200 hrbtno) ter cela vrsta državnih prvakov in repre-zentanlov. Tekma se bo začela ob 10.30 uri, Triglav pa se bo boril za čim častnejši izid, pa čeprav bo njegovo moštvo okrnjeno (Sandi Troha: zlomljena noga pri smučanju, Andrej Slavec: izpiti na VŠTK) I. S. 23. Zibler, 29. Strel, 32. Levstik, 33. Koželj; slalom — mlajše pionirke: 1. Zubcr (Avstrija) ... 11. Oblak, 12. Tome, 14. Caf, 15. Valič; starejše pionirke: 1. Peter (Avstrija) ... 10. Urh, 13. Pe- čarič, 15. Dolinar; mlajši pionirji: 1. Ragl (Avstrija) ... 13. Sitar, 15. Štefc, 17. Lukanc, 18. Šter; starejši pionirji: 1. Plessnik (Avstrija) ... 16. Zibler, 19. Levstik, 20. Strel. — dh Smučarski skoki Še enkrat v Besnici Na 25 metrski skakalnici v Besnici bo danes še eno tekmovanje v letošnji sezoni. Komisija za smučanje pri ObZTK Kranj in smučarski klub Triglav bosta organizirala odprto občinsko prvenstvo Kranja v smučarskih skokih za starejše in mlajše pio- nirje ter mlajše mladince. Tekma pionirjev bo veljala tudi za kategorizacijo. Prireditev se bo začela ob IS. uri, uro predtem pa bo na skakalnici žrebanje. Razglasitev rezultatov pa bo ob 18. uri v Domu družbenih organizacij v Besnici. J. J. Spet za republiške naslove Kegljišče Triglava bo v soboto in nedeljo spet zasedeno. Tu se bodo v republiški moški ligi srečali mariborski Branik in domači Triglav, v nedeljo pa mariborski Konstruktor ter ljubljanski Gradiš. Obe moštvi bosta nastopili v obratnem vrstnem redu na kegljiščih Jesenic in Kranja. -dh Množična udeležba Atletski klub Triglav je v nedeljo organiziral dvoransko prvenstvo AK Triglav za 5. in 6. razrede. Tekmovanja se je udeležilo okoli 40 učen cev in učenk kranjskih osnovnih šol, ki drugače trenirajo in se bavijo z atletiko v šolskih športnih društvih. Iz števila udeleženih, doseženih rezultatov in pokazanem znanju v posameznih disciplinah je videti, da na osnovnih šolah v okviru ŠŠD atletika zavzema pomembno mesto. Najštevilnejši so bali učenci in učenke osnovnih šol Stanka Mlakarja in Luci-jana Seljaka, ki 'sta najuspešnejši tudi kot ekipi. Med posamezniki pa so se posebno izkazala Brane Ahčin, Stanko Mlakar in Cvetka Petek iz OŠ Lueijana Seljaka. REZULTATI: DEČKI: 60 m: 1. Janez Porenta (LS) 8,7; 2. Brane Ahčin (SM) 8,8; 3. Henrik Potočnik (SM) 8,9; PLEZANJE PO VRVI: 1. Matjaž Suha-dolnik (LS) 5,6; 2. Peter Jo- vanovič (SM) 5,8; 3. Jože Galjot (LS) 6,2; SKOK V DALJAVO Z MESTA: 1. Ljubo Makue (FP) 224; 2. Brane Ahčin (SM) 224; 3. Adam Gomboc (FP) 221; SKOK V VIŠINO: 1. Ivo Jeraša (LS) 125; 2. Matjaž Suhadolnik (LS) 125; 3. Drago Legat (FP) 125; MET MEDICINKE (2 kilograma): 1. Miran Potočnik (FP) 10,91; 2. Henrik Potočnik (SM) 10,36; 3. Peter Jova-novič (SM) 10,30. DEKLICE: 60 m: 1. Cvetka Petek (LS) 8,8; 2. Cvetka Kern (SM) 9,0; 3. Dani Cot-man (SM) 9,2; PLEZANJE: 1. Esma Kajtanovič (LS) 6,1; 2. Judita Kalan (SM) 6,7; 3. Branka Moštrokol (LS) 7,1; SKOK V VIŠINO: 1. Cvetka Petek (LS) 120; 2. Majda Raka r (SM) 115; 3. Joži Bakov-nik (SM) 110; MET MEDICINKE (2 kg): 1. Dana Čot-men (SM) 8,83; 2. Cvetka Petek (LS) 8,33; 3. Judita Kalan (SM) 8,01; SKOK V DALJAVO Z MESTA: 1. Cvetka Petek (LS) 2,07; 2. Majda Ra-kar (SM) 2,01; 3. Irena šim-novec (SM) 1,99. ž. D. GORENJSKA OBLAČILA KRANJ nudi ugoden nakup ženske konfekcije Posebno znižanje ženskih plaščev in oblek v prodajalni Kranj OBIŠČITE PRODAJALNO GORENJSKIH OBLAČIL NA PREŠERNOVI CESTI, KUPILI BOSTE SOLIDNO IN POCENI V sredo je bil v Škofji Loki zaključek politične šole za mlade komuniste in aktivne mladince. Pripravila jo je občinska konferenca ZKS škofja Loka. Obiskovalci so se v šoli seznanili z vlogo zveze komunistov in celovitim prikazom družbenega razvoja in z vprašanji, ki jih poraja ta razvoj in okolje v katerem živijo in delajo. Izkoristili smo priložnost in smo trem mladim ljudem zastavili vprašanje: »Ali vam bodo ugotovitve in stališča, s katerimi ste se seznanili in jih izoblikovali v šoli, pomagale pri delu v organizaciji mladine in ZKS?« Manica Bolčina (19 let), študentka pedagoške akademije: »Zlasti smo v šoli veliko zvedeli o delu organizacije Zveze komunistov, gospodarjenju pri nas in samoupravljanju. Ob tem smo lahko izoblikovali stališča o nalogah mladih komunistov in hkrati dobili smernice za delo, na podlagi katerih bomo lahko začrtali" tudi akcijski program.-Predvsem"bo naša haloga razširiti in poživiti dejavnost mladih komunistov v podjetjih, šolah in na terenu.« T * * jl< j Rudi Krvina (18 let), čevljar, zaposlen v Alpina Zlrl: » V šoli so me posebno zanimale te*mc b aktualnih dogajanjih ;.prL nas, o pravicah in dolžnostih samoupravijalcev in kako jih lahko uveljavljamo. Sem predsednik mladinskega kluba v Zireh. Znanje, ki sem ga pridobil v šoli, mi bo pri delu v klubu vsekakor koristilo. Skupno s tovariši, ki sc hodili v šolo, bomo sku šali poživiti delo in prite gniti čim več mladih. V sodelovanju z organizacijo ZKS Žiri pa bomo pripravili širši program izo braževanja.« Milan Dolenc, (21 let), strojni tehnik, zaposlen v Niko Železniki: »Najbolj so me zanimala predavanja o samoupravljanju, še posebno razprave o razlikah med teorijo in prakso. Imeli smo dovolj možnosti, da izoblikujemo stališča o nalogah mladine. Ker sem sc šele pred krat kim vrnil iz vojske, se v delo tovarniških organizacij in organizacij na teic-nu še nisem uspe! aktivno vključiti. Rad pa bom so- deloval pri odločitvah \ podjetju in akcijah-v našem kraju.« ^ L. Bogataj Zakaj šole za odrasle? Še vedno se najdejo ljudje, ki gledajo na osnovno šolo za odrasle kot na nekaj nepotrebnega. Nekateri namreč menijo, da je ta šola le potu-ha za mlade, ki se nočejo učiti in potem v enem letu opravijo dva manjkajoča razreda, brez pouka tujega jezika, seveda; da se v tej šoli zbira »problematičen« del mladine, od katere tako ali tako ne moremo veliko pričakovati. Vprašajmo se ob tem, odkod prihajajo ti otroci? Iz katerih krajev in sredin? Skoraj vsi so iz delavskih družin, kjer bi dokazov blaginje in razvitosti našega industrijskega mesta težko našli. Večina imajo le enega roditelja, ali pa sta sc starša ločila in si ustvarila vsak svoj dom, kjer ni prostora za otroka iz prvega zakona. Mnogim je dom pri tujih ljudeh. Marsikdo je prišel k nam iz manj razvitih področij, kjer je osip na osnovnih šolah še veliko večji. Prišel je komaj petnajstleten v podjetje in se soočil z zahtevo po popolni osnovni šoli. Kam mu kaže pot? V osnovno šolo za odrasle. Otroštvo večine teh otrok je bilo težko. Družinsko okolje jih ni vzpodbudilo k učenju. Hoteli so čimprej zaslužiti. In tako so ostali v petem, šestem razredu, čeprav so najbrž ravno tako bistri kot njihovi vrstniki iz srečnejših družin in iz bolj razvitih področij. Namesto, da razpravljamo o »problematičnosti« osnovnih šol za odrasle, se raje ozrimo po socialnem stanju in razlikah pri nas in omogočimo mladim, ki jim v otroštvu ni bilo prizanešeno, da se bodo čim bolj usposobljeni vključili v družbo, da si bodo pridobili poklic in se uveljavili kot dejavni in samostojni ljudje. L. B. »Prepričan sem, da bom imel na novem delovnem mestu dosti dela,« pravi Pavle Gantar, član rcpuP'''. škega izvršnega sveta in republiški sekretar za delo, * jc bil doslej sekretar združenega podjetja Iskra Kranj-»V to obširno delovno področje spadajo delovna rđ*." merja, uresničevanje ustavnih amandmajev, posebno XXI., XXII. in XXIII. amandmaja k zvezni ustavi- Nadalje spada v to področje delitev osebnih dohodkov zajK>slovanje, izobraževanje delavcev, varstvo pri deh1 in socialno zavarovanje. Seveda bom moral imeti zal° čim tesnejši stik z delavci v delovnih organizacijah Z družbenopolitičnimi organizacijami.« Pavle Gantar, novi član republiškega izvršnega sveta, ki je bil pred 39 leti rojen v Žireh, pravi, da je nova delovna dolžnost povezana s skupnim in širšim ciljem omogočiti delavcem, da neposredno odločajo o rezultatih svojega dela na vseh področjih in skrb za dvtg njihovega življenjskega standarda. A. t. urej^' V Kranjski gori so včeraj odprli nov hotel ljubljanskega podjetja Lek. Ko bo povsem u bo v njem 88 postelj, sedaj pa lahko sprejme 64 gostov. Podjetje je vanj vložilo nek« ^ kot 10 000 000 din, ki Jih je zagotovilo iz lastnih sredstev. Objekt, ki ga je projektiral in*',epi<> Ivo Paškulin iz ljubljanskega podjetja AZA je po arhitekturi sodobno zasnovan s Pr notranjostjo in skladnim zunanjim videzom. (Is.) — Foto: F. Perdan