"GLASILO K. S. S. JEDNOTE"
1004 N. Chicago Str««v.
JOLIET, ILL.
TUUrgoat Sloreaian Wojkly bi tke United Sutoa of Aaerka.

Telepkone 1048
J 3
OF THE GRAND CAR1VIOI-IAN SLOVKNIAN CATHOLIC UNION
jpfer^jMSceoaJ.CjwJ^ttef Pecember9,JI920,at the Poat Officej^Joliat, lllinoi«, Under the Act of Augu.t 24, 1912
Največji slovenski tednik ■ T Združenih druvtk
Izhaja ▼•ali o sredo.
Naročnina:
Za {Iu*,mWK........$>.20
Za m«I*m.............$2.00
Za iMitiul«*.........$3.00
NASLOV
/
M*il*iit" ia ii»ra«iii(Ti fm
1004 N. Chicago Street, Joliet, IIL.
Telefon; 104«
V__J
ACCEPTANCE F0B MAILING AT SPECIAL RATE 0F P0STAGE PROVIBED FOR IN SECTI0N 1103, ACT 0F 0CT0BER 3, 1917, AUTH0RIZED ON MAY 22,1913.
Štev. 23—No. 23.
JOLIET, ILL., 6. JUNIJA (JUNE) 1923.
Leto IX.—Volume IX.
VELIKA CERKVENA SLAV-
NOST V CHICAGU. 25 letni jubilej fare sv. Štefana sijajno izpadel.
Naša sosedna naselbina v Chicagu, 111., se večkrat postavi s kako izvanredno prireditvijo, oziroma slovesnostjo bodisi v cerkvenem, ali društvenem oziru. V -spominu r.iam je še lanska slovesnost povodom blagoslovljenja vogelnega
• kamna slovenske farne šole sv. Štefana; enako veliko slavje se je pa vršilo bas zadnjo nedeljo 3. t. m. o priliki 25 letnice obstanka cerkve sv. Stefa-» ■ i na. .	*
Bolj kratko zgodovino te fare smo priobčili v našem listu že pred 5 leti, ko se je tiskal še v Chicagu pri godom slavnosti njenega 20 letnega obstanka^ ko enkrat izide Spominska knjiga cerkve sv. Štefana, bomo gotovo priobčili več podat, kov o njeni zgodovini v kar nas veže že časnikarska dolžnost. Saj je vendar pred dobrimi 8 leti našemu listu tekla zibelka baš v Chicagu, v sredini tamoš-nje slovenske naselbine, nedaleč od cerkve sv. Štefana. Ko še fti btlo v Chicagu nobenega slov. katol. lista, je bilo baš naše "Glasilo" tudi glasilo tamo-šnje slovenske fare; to povdar. jamo resnici na ljubo, ne pa iz kakega samohvalja. —
Dan 3. junija 1923 bo ostal gotovo v prijetnem spominu v-sem faranom cerkve sv. Štefana v Chicagu. Ne samo to, — tudi številnim rojakom in rojakinjam iz raznih bližnjih naselbin, ki so ise te slavnosti vdeležili v tako velikem številu. Vreme za ta "Veliki dan" je kakor nalašč ugodno in lepo, čeravno ismo pričakovali dežja. V poveličevanje slavnosti in ljub i n^ gostom v pozdrav so skoro vsi slovenski lastniki hiš in trgovin več blokov okrog cerkve ta dan razobesili ameriške in tudi naše narodne (slovenske) zastave, kar je naredilo za tujce dokaj mi-eem vtis.
Kmalu po 9. uri zjutraj se je pričela med slovesnim potrko-vanjem izpred cerkve pomikati velika parada. Da je bila ta parada v resnici velika, nam priča na stotine in stotine vde-leženoer. in kar — tri godbe. Za prvo godbo je korakalo 70 slovenskih Orlov in Orlic v ličnih uniformah; takoj ?a njimi je ponosno korakalo 26 uniformiranih članov dr. Vitezi sv. Jurija iz "Waukegana, Tli. pod vodstvom "renerala" M. Sla-• na; za njimi je svirala zopet e-na godba pred dolero vrsto raznih društev s svojimi zastavami : dr. sv. Štefana št. 1.. dr. sv. Alojzija, št. 47, K.S.K.J., dr. sv. Jurja C. O. F., dr. sv. Mohorja, društvo "Zvon" J. S. K. J.". — godba. — dr. sv. Kr-stitelja dr. sv. Križa m. S.-D.) in dr. Vit. sv. Florijana iz South Chicajra; 33 belo oblečenih deklic. Tem je sledilo 40 lepo okinčanih avtomobilov z zastopniki raznih katol. Joli-etsldh dmStev in dr. sv. Pe*r. in Pavla iz Bradlev, 111.; dalje zastopnice raznih chikaskih
Ženskih društev (št. 78, 80, K. S, K. J. dr. sv. Neže W. C. O. F.) in raznih cerkvenih bratovščin. Parada se je vršila več olokov na okoli v bližini cerkve ter se je ustavila od južne \Vood ceste i>o zap. 22 PI. do Lincoln ceste da naredi špalir mil. nadškofu Most Rev. G. Mundeleinu, ki se je točno ob
10.	uri pripeljal na to slavnost.
Naravno, da je bila cerkev
od zunaj in* znotraj za to slav-uos.t primemo okrašena, tako tudi župnišče, iz kojega je do 100 belo oblečenih malih deklic spremilo mil. nadškofa in čaflt. duhovščino v cerkev k slovesni službi božji. Cerkev je bila nabito polna vernikov. Sv. mašo je daroval Very Rev.
11.	Bren, D. D. ob.asistenci Rev. VVjjiklerja in Rev Plaznika. Pred oltarjem je bilo zbranih m&l sv. daritvijo 10 duhovnikov. Slavnostno pridigo je imel preč. jolietski g. župnik Rev. John plevnik, ki je v vznesenih besedah orisal težavni začetek župnije siv. Štefana in njeno dobo. Naslikal je tudi potrebo^ slovenskih župnij po dovenskih naselbinah v Ameriki. Povdarjal je, da baš ta Župnija, ki danes slavi svoje petindvajset-letnico obstanka, je dala vzgled mnogoterim drugim župljanom, da so pričeli misliti o ustanovitvi lastne župnije in to tudi marsikje izvršili. Njegova pridiga je bila globoko zamišljena in izražena v eni sami sliki 0 župniji sv. Štefana in njeni petindvajset- letnici.
Po maši se je zahvalil v lepih besedah domači preč. g. žup-ik Rev. P. Kazimir Zakrajšek, O. F. M. vsem faranom in vsem tujim gostom. Nato pa se dvignil mil. nadpastir chicaški nadškof Most Rev. George M ij!: dele in D. I). ter je v krasnih in jedrnatih besedah čestital duhovjiikom in faranom župnije isv. Štefana bodreč jih k vstrajnostj in gorečnosti do cerkve in sv. vere. Mil. g. nadškof je bil povabljen isti dan na več sličnih slavnosti, a je dal s svojim posetom prednost — Slovencem ker jih zelo ljubi spoštuje. * Končno je fa-rane navduševal, da naj kmalu dovršijo plemenito započeto delo — dogradbo svoje lastne fame_šole, nakar je navzočim podelil svoj pastirski blagoslov i* Presv. R. Telesom.
V trajen spomin na srebrni jubilej cerkve sv. Štefana je faran in znani rojak Karol Bregantič daroval za slovensko farno šolo tisoč dolarjev. Čast mu!
Popoldne ob 1. uri se. je vršil v lično ozaljšani cerkveni dv££ani slavnosten banket, ko. jega se je vdeležilo nad 200 o-seb. Govorili so pri tej priliki: Rev. Zakrajšek, ustanov-nik cerkve g. An<t Gregorieh., Rev. Plevnik (burno pozdravljen), Rev. Winkler, Rev. Bombach jn gl. tajnik K. S. K. J. br. Jos. Zalar. Slednji je o-menil, da je baš naša K. S. K. J. veliko pripomogla s svojimi društvi do ustanovitve raznih slovenskih cerkva in župnij,
Uradno naznanilo«
KAMPANJA AKTIVNEGA ODDELKA ZAKLJUČENA.
Dne 1. marca minulega leta, razpisal je glavni odbor Jednote kampanjo za pridobitev KKH) članov in članic odraslega, in 2000 članov in članic mladinskega oddleka. Z veseljem poročam, da z 31. majem t. 1. dosegli smo zaželjeni cilj v aktivnem ali odraslem oddelku. Tekom zadnjih šestih mesecev pristopilo je v aktiven oddelek 1003 članov in članic; s t eni se je torej kampanja omenjenega oddelka zaključila.
Za časa kampanje razpisanih je bilo devet nagrad. V ta nameni so bila tudi' društva razdeljena v tri skupine. Prvo skupino ali razred so tvorila društva broječa 1. dec. 1922 do 100 članov in članic. V drugo skupino so spadala društva.'broječa od 100 do 200 članov in članic in društva broječa nad 200 članov in članic, so spadala v tretji razred.
Društva prve skupine so tekom kampanje pridobila skupaj 397 članov in članic. V tem razredu so se naslednja društva najbolj odlikovala, in so vsled tega opravičea do razpisanih nagrad in sicer:
Društvo sv. Jožefa 148, Bridgeport, Conn., oprav i" en o do prve nagrade $50.00.
Društvo sv. Jercnima 153, Canonsburg, Pa., opravičeno do druge nagrade $25.00.
Društvo Presvetega Srca Jezusovega 172, West Park, 0., opravičeno do tretje nagrade $15.00.
V drugem razredu so društva sprejela skupaj 365 članov članov in članic. Naslednja društva zavzemajo častna mesta in so opravičena do nagrad:
Društvo sv. Mihaela 163, Pittsburgh, Pa., opravičeno do prve nagrade $50.00.
Društvo sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., opravičeno do druge nagrade $25.00.
Društvo Marije Čistega Spočetja 80, So. Chicago, 111., opravičeno do tretje nagrade $t».00.
Društvo tretjega razreda so sprejela 241 članov in Članic. Prva mesta tega razreda zavzemajo sledeča društva:
Društvo sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., opravičeno do prve nagrade.
Društvo Sv. Marije Magdalene 162, Cleveland, Ohio, opravičeno do druge nagrade.
Društvo Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., opravičeno do tretje nagrade.
Poleg zgoraj označenih društev so tudi druga k rajev« a društva prav pridno pridobivala novo* članstvo, ter tako pomagala, da smo v kratkem času dosegli nad tiso"• novih članov (ic). Vsem društvom, kakor tudi posameznim članom in članicam, ki so tekom kampanje marljivo delali in pridobivali rove člane(ice) izrekam vso čast in hvalo. Vem, da je bilo delo težavno in naporno. Mnogo stopinjo jo bilo treba napraviti, in marslkako grenko preslišali; toda ravnokar zaključena kampanja, naj nam bo vzgled in dokaz, da se da z marljivost j » marsikaj dosegi.
S tem, da se je zaključila kampanja odrasldga oddelka, pa ne smemo misliti, da je naše delo končano. Vsak posamezni član(ica) naj tudi v bodoče pridno agitira za Jednoto in pridobiva novo članstva, posebno pa priporočam, da se sedaj vsak-teri potrudi za mladinski oddelek, tako, da bomo tudi kampanjo mladinskega oddelka zaključili pred prihodnjo konvencijo.
Iz na 5. strani priobčene tabelico je razvidno, kako so društva tekom kampanje pridobivala članstvo in koliko novih u-dov je vsako društvo pridobilo.
K sklepu še enkrat izrekam vsem cenjenim sotrudnikom in sotrudnicam najlepšo zahvalo za trudapono delo in kličem; Bog blagoslovi Vaše delo!
S sobratskim pozdravom,
Josip Zalar, glavni tajnik.
NEW /ORŠKI GUVERNOR PODPISAL PROTISUHA-ŠKO POSTAVO. ;
Albany, N. Y., 1. junija. — Guvenior Kmith je danes podpisal Cuvillijerov zakonski na-i rt, glede preklica Mullan*Ga-gove državne prohibicijsko postave.
S £em je črtal iz zakonika te države zloglasno Volsteadovc postavo, ozir. 18. amendment Pri tej priliki je guverner omenil. da je ta korak izvršil v interesu državnih pravic in v sled, zahteve ljudstva. Pov-darjal je tudi, da so Volsteado-vo postavo spravili na površji sami fanatiki.
Pu klic državne prohibic. poMave v New Vorku pa še ne znači zopetno otvoritev gostiln, isti se nanaša samo na zakonodajni delokrog države Ne\v Vork, ker se oblasti iste zanaprej ne bodo več ukvarjale preganjanjem kršilcev4 4suhe" postave. Uvedbo iste bo Imela zanaprej v frvojilr rokah samo zvezna oblast.
kar nam priča zgodovina šte-\ ilnih slovenskih naselbin. Govoril je tudi br. Fr. Opeka iz North Chicaga in br. Anton Grdina iz Clevelanda; tudi slednji je žel za svoje krasne besede buren aplaz.
.Nad vse krasen je bil nastop skupine slovenskih šolaric in šolarjev na odru z lepim petjem, govori in deklamacijami, osobito -adnja pesem (Slovenka sem) je pošlušalcem izborilo ugajala. Za tak sijajen in uspešen nastop malčkov gre v-se pri znan/jo neumornim slovenskih šolsk. sestram. Menili smo, da stoje pred nami na odru otroci iz bele Ljubljane; tako lepe slovenščine so -se privadili.
Po končanem banketu se je g. župnik Rev. Zakrajšek še enkrat v toplih besedah,zahvalil ustanovniku te župnije Rev.
J. Plevnjku, dalje članom društev Waukegana, Jolieta, BrAd. leva, Chicaga, So. Chicaga itd. za njih lepo vdeležbo. Zahvalil se je tudi Rev. Bombaču za opravljeni sv. misijon; Mr. A. Grdini iz Clevelanda, vsta-novnikom župnije, vrlim zoram ter dekletom za okusno prinravljen obed in vtsem navzočim gostom. Banket je bil zaključen % našo ameriško in tudi jugoslovansko himno.
Kam smo jo potem mahnili, skoro ni. treba vprašati ? — Kar čez ulico v pritličje nove šole. kjer je brhka mladina.(pa tudi že bolj priletni) gladila svoje pete, drugi so si pa krepčali želodce tam na desni strani kjer je tekla raveža kapljica iz sodčka in stekleniic. — Tudi naši sosedje v Chicagu so sovražniki dobre (po Volsteadu prepovedane) kapljice, — zato
Smrtna kosa.
Po večmesečnem bolehanju je dne 5. t. m. v Kankakee, 111. umrl v naši naselbini obeezna-m rojak Andrej Strutzel, star 26, samski.
Pokojnik je bil rojen, v državi Iowa; pred več leti jej bil zaposlen v garaži svojega brata John D. Stratzla tukaj v Jolietu. zadnji čas je pa opravljal vodstvo bratove podružnice (garaže) v Kankakee. — Zapušča-očeta Johna, štiri brate (John 1)., Josipa, Franka in Henrika,) ter sedem sester: Mrs Jca I)unda, Joliet, Mrs. Ana Sokich, Mrs Helen Nema-nicli Mihvaukee, Margareth, Al ice Strutzel v Rockford. 111. Elizabeth in Hildegarda Strutzel v Kankakee.
Pokojnikovo truplo bo jutri prepeljano semkaj v Joliet. i i: pokopano na slovenskem pokopališču sv. Jožefa. — Naj v miru počiva! Iskreno sožalje prizadetim sorodnikom!
70,175 nemških mark za$l.—.
New York. N. Y., 31. maja — Na tukajšnfji borzi so dosegle danes nemške marke svoj rekord glede nizke cene. Kvota istih je bila .0014V&C., ali 70,-175 za en dolar. Za $14.25 se je lahko kupilo en milijon mark, kar je v predvojnem času veljalo $240,000.—.
jo pri takih prilikah radi skušajo — uničiti, ozir. spraviti tja, kamor v resnici spada. — Baje smo tedaj pili v Chicagu — čujte in. strmite — naše joli-e*sko pivo?! vino pa iz New Vorka in Kalifornije! —
V resnici, lep in veličasten je bil dan. 3. junija za nas-Slo-\enee v veliki chikaski metropoli!
Pri tej priliki, — dasiravno že malo kasno — izraža tudi u-redništvo "Glasila K. S. K. Jednoto" napredni iapniji sv. Štefana v Chicagu svoje iskrene čestitke. Dal Bog, da bi se zopet sešli čez 25 let, o priliki zlatega jubilejaj
SVARILO.
Odkar je priseljevanje V .Združene države omei\}eno s takozvano kvoto, ki določa za !aš<> deželo 6,428 priseljencev •a leto-, se v raznih krajih og-'ašajo agenti, ki obetajo tukajšnjim priseljence, da iini bodo
—	seveda za posebno nagrado
—	storili "posebne usluge" in pospešili prihod njihovih soro-Inikov iz domovine. Na žalost verjame mnogo naših izseljencev takim obljubam, ki se •e morejo izpolniti.
V domovini obstoji zakon o izseljevanju; v Združenih državah obstoji zakon o prišel je--a',iu. Prvi in drugi zakon «e - časom lal^o izpremeni, a-'j dokler obstoja, ne moro nih-*e nikomur storiti "uslug", ki lasprotujejo tem .zakonom.
Urad Izšel je roškega P^rslan--a, kateri se nahaja pri Gene-alnem konzulatu v New Vorku (Constilate General of the Tvi gdom of the Serbs, Croats and Slovenca, 443 \Ves.t 22nd Street, Ne\v Vork Citv). bo drage volje uašim ljudem dajal potrebne informacije o izseljenskih predpisih, ljudstvo bo ' a ravnalo v svojem interesu, v*e ne bo verjelo neutemeljenim 'bljubam.
Prcsbiro Kraljevine Srba. Hrvata i Slovenca, v Wasliing{ouu, D. C.
Dve sertri, — ameriški Slovenki graduirali za učiteljice.
Dne 5.' t. m. sta i a državni norm al k i v Stroiidfburg, Pa. naredile izpit za učiteljice ljudskih šol gdč. Tilie J. Telban in gdč. Moliie ,T. Telban, (Lsiestri), hčerke znanega rojaka Jon h. Telimr.i-a v Forest Citv, Pa., u-stanovnika, večletnega tajnika in zastopnika dr.ev. Jožefa, št. 12, K. S. K. J. in bivšega prvega gl. tajnika nekdanje dr. sv. Barbare.
Ugledna družina John Tol-bana šteje 8 otrok: 7 hčera in 1 sina. — Iskrene čestitke po-osnemu očetu; tako.tudi gra-duantiniama!
Novovrstna tekma.
Mihvaukee, Wis., 29. maja.
— Naše meisto se lahko ponaša, da ima dvoje svetovnih maratonskih pletilk; to sta: 19 letna Miss. Pearl Bennett, in 33 letna Mrs. Robert Staub. Te dni je šlo za stavo $100.—■ katera bo. dalj časa neprestano nogavice pletla. < >be tekmovalki "Sta pritem delu vzdržali brez spanja celih 86 ur, ali 4 dni in 4 noči; ker sta obe naenkrat prenehali plesti, je bila doloeenta stava enakomerno 'azdeliena.
Bilijon za vso amer. mornarico.
Washmgtom, 29. maja. — J. W. Slack, predsednik Colum-bia Postal Supplv-kompanije v Sil ver Creek, N. Y., je ponudil zveznemu odboru za ameriško trgovsko mornarico šl,051,000.000 za vse trgovske brodove in pan ike: 51 milijon plača takoj, a vsako leto pa zopet istotoliko, dokler ni ves dolg poravnan.
Društvena naznanila in dopisi j
VABILO NA SEJO.
Društvo sv. Jožefa, št. 2, Joliet, IIL
Da izvolimo določeno število delegatov za prihodnjo kon venoijo, se bo vršila prih. ne-deijo, dne 10. junija, točno ob 2. ur, popoldne v "Slovema" dvorani izvanredna seja. V-si člani r^aj bi bili navzoči na tej važni seji, ker bo samo volitev delegatov na dnevnem redu.
aobratekim pozdravom,
John Plut, tajnik
i urada dr. sv. Jan. Krst. št.
20, Ironwood, Mich. N
Nazna:.jem vsem članom našega društva, da se bo vršila dne 17. junija šestmesečna, ali polletna seja; zatorej kot tajnik tega društva opozarjam v-se člane (ice), da se v polnem številu vdeležijo seje. Osobito apeliram na člane, ki so v odboru, da pridejo vsaj enkrat v 6 mesecih na sejo. Na tej seji .bo {dosti vagini h točk na dnevnem redu, katere bo treba rešiti; tako bo tedaj tudi volitev delegata za XV. konvencijo. Pridite vsi, da ne bo. potem nihče ogovoril: — Ta bi bil boljši. — Zakaj niste tega poslali ? — Vsak naj pride na sejo in naj pove svoje mnenje, ne pa izven seje drugi dan.
Kakor znano, je bilo na glavni seji meseca decembra 1922. sklenjeno, da se opusti društveno pristopnino* vsem novim kadidatom za dobo 6 mesecev. Čas je že potekel. Zdaj je treba glede tega zopet nekaj ukreniti. Moje mnenje je, da se ta predlog podaljša še za drugih č^est mesecev, kajti v preteklem času se nam je to dobro obneslo, ker smo pridobili, lepo število novopristop-lih članov; ini tako mislim, da bo tudi v bodoče. Točka glede prosite pristopnine gotovo služi za napredek članstva in Jednote.
Prosim in apeliram na vse cenj. čjaue(ice) našega društva, da vpoštevajo to moje naz-'iAnilo.
S sobratskim pozdravom, Joseph M. Fritz, tajnik.
VABILO NA SEJO.
Vsem članom društva sv. Frančiška Saleš., št. 29, K. S. K. J., Joliet, IU. se naznanja in vabi na sejo, katera se bo vršila v nedeljo, dno 10. junija \ šolski dvorani točno ob 1. u-.i popoldne.
Na dnevnem redu bode: 1.) Volitev delegatov za 15. glavno zborovanje, katero se bode \ ršilo meseca avgusta v Cle-. elandu, O. Ker je glavno zborovanje konvencija velikega pomena za obstoj in napredek društev, kakor tudi naše slavne K. S. K. Jednote, zato je dolžnost vsakega člana, dovoli za to važno zborovanje najbolj zmožne člane, katerim so znana sedanja pravila, kot kateri bode treba temeljito preurediti, popraviti, črtati, ali dostaviti, marsikatero boljšo točko, lfi sedaj ne odgovarja potrebi za rast in pro-cvit društev in K. S. K. Jednote.
2.)	Vas opominjam, da naj vsak prinese novo regalijo s seboj in jo meni izroči, da jih potem skupno pošljem nazaj, da 6e pomanjkljivost popravi.
3.)	Kateri še niste oddali spovednik listkov ne pozabite jih sedaj prinesti in jih meni izročiti, ker velikonočna^ $ oba je minula; moja dolžnost je, da jih oddam na pristojno mesto y dokaz izpolnovanja verskih
dolžnosti članstva našega društva.
4.J Kateri ima kakega novega člana(ico) za pristop v druitvo, naj se požuri, da nam ^a bo mogoče še prihodnjo se-jO sprejeti.
Kakor je razvidno, bode prihodnja sejaNtelo velikega pomena, torej jd želeti, da se je vsi člani vdeležijo v kolikor mogoče velikem številu. 2e-leč obilo^vspeha pri volitvi delegatov,
Vas pozdravljam,
John Gregorič, tajnik.
Iz urada dr. sv. Frančiška, št.
46, New York, N. Y.
Naznanja se članom našega društva, da se prihodnje seje, t. j. 9. junija 11. gotovo polno-Šfccvilno udeleže, ker se bode volilo delegata za prihodnjo konvencijo. Upam, da se bo-dete potrudili in gotovo priso-stovali prihodnji seji. Ob enem tudi dobro premislite, kakšn/e naj bi bile ideje, za izboljšanje pravil pri naši Jednoti, končno katerih naj bi bilo (larjstvo bolj zadovoljno in ob rnem da bi Jednota rastla, tako v članstvu, kakor tudi v gmotnem oziru.
Dalje opominjam člane in članice, da gdtovo, kateri še ni-£0 izročili spovednih listkov, da to store. Z bratskim pozdravom,
A. Jerman, tajnik.
VABILO NA SEJO. Članicam drftštva Marije Čistega Spočetja, št. 85, Lorain, Ohio.
Vljudno ste vabljene, da ee vdeležite prihodnje seje, dne 10. junija, ker bo več važnih t n"k na dnevnem redu. Na glavni seji je bilo sklenjeno, da v sedanjih "suhih" časih ne bomo prirejale nikake veselice, za kar mora pa vsaka članica prispevati 50c. v blagajno. Prošene ste, da to borite, kar je bilo sklenjeno, a ne bo potem nobenega nepotrebnega oporekanja, čemu je bila ta posebna naklada naložena. Toliko v blagohotno pojasnilo.
Sosestrski pozdrav, Mary Bombach, predsed.
Društvo sv. Barbare br. 92, Pittsburgh, Pa.
poziva svoje članice na svo-j i redovitu sjednicu na 10. ju-t:a, točno u dva sata posli je podne. Na toj sjednici če biti hiranje delegatice, koja če iti a konvenciju, avgusta mjese-ca. Sestre, gledajte da sč što u večem broju saberete. Tu bi morale biti, da vas više bude.
Maja mjeseca je predloženo, <*a bu naše društvo odglaso-valo za bolest, če imate svaka 1 :oja bude bolestna 7 dolari bolne podpore na tjedan; zato treba, da vas kaj više dojde, da se to odglasuje i treba de-] *gatici predložiti koja kaj želi, da se na konvenciji predlogi, šta bude bolje za članstvo, da se ne buste poslije konvencije krivile, da ni kaj prav. tiada imamo ženske priliko, ,ier pri je niLsu ženske išle na konvenciju; to bu naša prva konvencija, da imajo ženske pravo, da ne budu moški rekli, da ženske niš ne znaju; zato • reba dojt na sjednicu pa staviti predloge, da zna delegati-ca, kaj predlagati na konvenciji. — Sestre ne mojte misliti : a šalo, tu bi morale sve doči. Toliko do znanja našim članicam.
Sa pozdravom,
Marija Novogradac, tajnica.
VABILO NA 8BJO.
Društvo "Friderik Baraga", št. 93, Chisholm, Minn.
Kakor je že znano, se vrse tega meseca volitve delegatov za 15. konvencijo K. S. K. J. vreečo se 20. avgusta.t 1. v Clevelandu, Ohio. Zato prosim da se člani našega društva polno številno vdeležijo prihodnje seje, dne 10. junija t 1. Seja ee prične točho ob 2. uri popoldne v navadnih prostorih. Na dnevnem redu bode volitev delegatov in več raz-motrivajjij tikajoče se društva in prihodnje konvencije.
Dalje prosim da mi vsak član odda spovedni listek o opravljeni velikonočni spovedi i kdor listka še ni dobil in je opravil velikonočno dolžnost ga lahko dobi pri g. župniku. Torej prosim še enkrat, da se prihodnje seje kolikor mogoče vsi vdeležite.
Z bral takim pozdravom,
John Sterle, tajnik.
Društvo sv. Mihaela, št. 163, Pittsburgh, Pa.
Naznanja se članom in, članicam gori imenovanega društva, da se vrši prihodnja seja thve 10. junija točno ob 2. uri popoldne.
Bratje in sestre I Na to sejo se pozivate, da pridelte'točno zanesljivo in polnoštevilno; izjema je samp važno delo in bolezen. — Na prihodnji seji bo več važnih točk na dnevnem redu med tem tudi volitev delegatov za prihodnjo (XV.) konvencijo. Vedite, da se brez navzočega članstva ne more nič urediti. Čudim £e, da se jih izmed 222 celokupnih članov ne vdeleži več, kot običajno.	l
Dalje opominjam člane (ice), ki dolgujejo več kot 2 meseca, da bi poravnali svoj dolg na prihodnji seji. Istotako pro-i m vse druge, da bi na prih. seji poravnali vse svoje ases-mente, ker meseca junija moram sestaviti polletni račun in i rediti knjige za pregled po nadzornikih.
Še enkrat vas tem potom o-pominjam na spovedne listke, ca mi iste izročite na prihod-(ji seji; to se tiče onih, ki so to zanemarili. 2e stm naznanil, da vas ne bom na to več o-pomingal, vseeno je to naj zadnji opomin; ako koga zadene potem kaka neprilika vsled tega, naj isto pripiše svoji malomarnosti. čudim se, da tako malo vpoštevate uradna naznanila društvenega tajnika, ali da tako malenkost prezirate; kaj pa jaz, ko moram vedno paziti na toliko društvenih zadev!
Prosim in opominjam še vse naše člane(iOe), da se potrudijo, da bi pripeljali vsak po e-iega novega člana (ico) na prihodnjo sejo.
Brat jo in sestre! Tu gre za velike in lepe nagrade in pridobitev 1000 novih članov. Čudili se boste ko boste citati prihodnji polletni račun našega br. gL tajnika o letošnjem napredku naše milijonsko organizacije (K. S. K. J.). Videli boste, katero krajevno društvo je letos, oziroma v tej kampanji najbolj napredovalo? — Vsled tega delujte še te za pridobivanje novih-čla* v v oba oddelka! S sobratskim pozdravom, Matt Brozenič, tajnik.
Društvo sv. Ane, št. 173, ' Milwaukee, Wis.
S tem naznajam vsem članicam našega društva, da smo redno mesečno sejo prestavile ia vsako tretjo nedeljo ob drugi uri popoldne v cerkveni dvorani na 4. Ave. Cenjene članice naj to premembo bla-;ohoto vpoštevajo.
S sosestrskim pozdravom, .. Christine Rebernisek, taj.
Kansas City, Kans.
Malokedaj se sicer oglašamo iz tukajšnje naselbine; ali danes pa prihajamo plan z veselim poročilom, katerega se raduje vsa tukajšnja slovenska župnija sv. Družine: dne 10. junija 1.1. bode namreč cbhajal naš Čast. g. župnik John Perse 25 leitnico, odkar deluje v Vinogradu Gospodovem, ali srebrni jubilej mašništva. Takega veselega dogodka naša naselbina še ni obhajala. V-sa slovenska župnija sv. Družine se veseli in težko pričakuje tega dne, kajti take1 slavnosti se redkokedaj obhajajo in dočakajo.
Pri tej slavnosti bo navzočih več čast. duhovnikov, kakor tudi naš premil. škof John Ward iz Leavenwortha.
Slavnost se prične z veliko *v. mašo ob 10. uri dop., katere se bodo tudi udeležila vsa slovenska društva tukajšnje naselbine. Društva se korpo. ratiivno zbirajo pred župniš-5enj ob pol 10. uri z zastavami in godbo. 1 Or.idi pričakujejo našega čast. jubilanta, ali sre-brnomašnika in ga spejmejo v cerkev sv. Družine.
Popoldne ob 3. uri se prične igra naše šolske mladine v cerkveni dvorani v počast n,aše-mu jubilantu; precej po igri dedi petje, zatem pa govor o--<ir. čestitanje srebrnomašniku po ntiši solski mladini, k sklepu pa pridejo na vrsto še razni Irugi govorniki.
K sklepu voščimo našemu •ast. g. župniku da bi mu ljubi Bog dal, da bi še tukaj z nami obhajal svojo 50 letnico, ali zlato mašo.
Cerkveni odbor.
Lokalne vesti.
—	Minuli pondeljek dopol-Jite jo bil v bolnišnici sv. Jože-:'a*na slepiču operiran kaplan uaso slovenske cerkve Rev. Math Butala. Kakor se nam poroča, je bila ta nevarna ope-
acija uspešno izvršena, tako, da se bo Rev. Butala morda že v 2 ali 3 tednih lahko zopet vrnil na svoje službeno mesto, car mu iz srca želimo.
—	Prihodnjo nedeljo, dne 10. . m. se bo podal naš č. g. župnik Rev. J. Plevnik v Kansas Citv, Kans. na srebrno mašo svojega prijatelja in stanovskega tovariša Rev. John Per-
eta-ta. Lansko leto ob tem asu se jo Rev. Perše vdeležil ■rebrne maše Rev. J. Plevnika, pri koji priliki je bila narejena obljuba, da slednji vrne to ,'doležbo pri srebrnemu jubile-iu mašništva Rev. Peršeta.
O . tem jubileju prinašamo daljše poročilo mi tretji stranii lanašnje številke.
—	Občeznano in spoštovano] Iružino Rogina na 103^ Indi-mia cesti je dne 1. t. m. zadel lepopiisno hud udarec. Zgubila je svojega ljubljenega starejšega sina in brata Joe iogina, ki je bolehal vsled hu-le bolezni v črevesju že več nesecev. Smrt ga je ugradi-a v lepi mladeniški dobi 34 et.
Kdo izmed Jolietskih Slovencev ni i>oznial, spoštoval in jubil pokojnega Josipa Rogi-iaf Jih, veren, miroljuben, inačajen, skrben in zaveden imeriški slovenski mladenič, la mu ga ni bilo para. Po mfti svojega ljubljenega oče-a jo on prevzel težavno delo n- skrb, da je pomagal svoji -krbmi materi preživljati in o-lgajati še nekaj neodraslih *»ter. Delal jb več let pri z-lani American Steel and Wire Company. Qd 16. leta do conca svojega življenja, torej ielih 18 let je bil vnet član oevskega zbora cerkve sv. Jo-sefa. Videli smo ga redno }ri vajah, in celo pri dveh sv. ■našali ob nedeljah na koru.
Tudi pri raznih slovenskih gledal, igrah je pokojni Joe Rogina vedno nastopal kot izborila moč, dasiravno rojen tukaj v Ameriki. Vsekako j izguba takega zavednega rojaka v naši naselbini velika in občutljiva. Pogrešali ga bomo vedno v domačem krogu, na odru in na koru. — Pokojnik je spadal k dr. sv. Jurja št. 3 K. S. K. J., k dr. sv. Družine D. S. D. in k družbi Najsv. Imepa. Tukaj v Jolietu zapušča neutolažljivo mater vdovo Katarino Rogina, tri samske sestre Julko, Barbaro in Henrieto, dve poročene sestre; Mrs. Katy Zadel in Mrs. Mary Kren ter poročena brata John-a in Math-a.
Veličasten pogreb dne i. t m. je pokazal, kako priljubjen je bil pokojnik med nami. Sv-maša zadušili-ca se je vršila v cerkvi »v. Jožefa ob 9. uri z leviti, katero je daroval g. župnik Rev. J. Plevnik ob a-sisteni prof..Rev. V. Šolarja in enega gospoda frančiškana. — Pogrebcev se je vdele-* žilo obilno število. Krsto je krasilo 16 lepih vencev; krasen venec z liro mu je daroval v zadnji pozdrav tudi Pevski zbor cerkve sv. Jožefa kot svojemu neutrudljivemu članu in pevcu. Pred pogrebom mu je moški zbor tega društva zapel v hiši žalosti, ganljivo ža-lostinko, "Blagor mu", po sv. maši na koru, žalostinko: "Nad zvezdami"; pri odprtem grobu na pokopališču 11111 je pa zapel celokupen cerkveni pevsk^ z-bor žalostinko "Jamica tiha."
Tako smo se minuli pondeljek za vedno poslovili od našega nepozabnega tovarša sobrata in prijatelja Joe Rogina. kojega prerana smrt naj ham kaže resničnost pesnikovih besed: "Odprta 110Č in dan so groba vrata."
Počivaj v miru blagi in nepozabni nam Joe v rojstni grudi na domačem pokopališ ču poleg dragega očeta in dveh vojih bratov lji so šli že pred teboj v večnost. — Nas pa ta usoda še čaka!
Naše najiskrenejše sožalje hudo prizadeti družini pokojnika!
— Slovpsno obhajilo. Predzadnjo nedeljo so slovesno pri-stooili k mizi Gospodovi v naši cerkvi sv. Jožefa sledeči deč-ki in deklice:
Dečki:—Joseph Ivec, Igna-tius Nose, Joseph Papesh, John Ščinkovec, Alovsius Strainer John Stritov, Frances Trope Joseph Čauko, Michael Franič Joseph Gornik, Julius Hastin ger, Joseph Kompare, Marcus Kure, Stanislaus Loknar, Ed-ward Ramuta, Edward Škof, Albin Benedik, Augustine Deč-inan, Joseph Ivauič, Henrv Še-tina, George Čauko, Francis Horvat, John Jerman, Francis Jurjevič, Edward Koren, Joseph Lilek, Anthony Metesh, Francis Mlakar, Edward Mutz, George Rogina, Matthew Ver-bisear, Joseph Volf, Jobn Zlo-Edw. Bolte, Alojsius Gale, Francis Gnidovec, John Kra-narič Francis Kuzma. William Uamut, Fraucis Likovič, Philip Papež, Williani Rogel, Ed-ward Vidic, John Vukšinič, vVilliam Vraničar, Edward Zo-:-an, Joseph Jurešič, Alovsius 3rulc,Raymond Kočevar, John Traven, Joseph Škul, Albert Vgnič, Joseph Judnič, Joseph >tanfel, Joseph Želko, Antho-iv Lubič Francis Kamnikar.
Deklice: — Agnes Dajčman, Mary Dragovan, Frances Kos, Vlarv Rus, Cecilia Bizjak, Telesa Erjavec, Rose Gregorič inna Jurajevčič, Anna Klan-'ar» Anna Klobučar, Mary Križ, Angela Pire, Anna Av-?ec, Marv Banibič, Helen Bar-Helen Gerčar, Veronica, Kožar, Helen Kuglič, Mary Mavrič Helen Smolič, Cathe-rine Terlep, Anna Baudek,
Mary Bregar, Helen Crnkovič, Frances' Filak, Teresa Gale, Mary Golob, Mary Horvat, E-lizabeth Klobučar, Ida Koste-lec, Mary Legan, Margaret Lu-kanič, Margaret Mai, Johanna Mlakar, Juiia Verdnik, Anna Adamič, Anna Blut, Agnes Go-lobič, Dorothv Jaklič, Mary Kralj, Mary Lekan, Margaret Mušič, Frances Nemgar, Mary Pasdertz, Teresa Puncar, Agnes VidetJe, Mary Lavrič, Ohristina Štalzer, Mary Kožuh, Teresa Gosak, Margarst Plut, Amalia Zelko, Joha«na Benedik, Josephine Bučar, Bertha Čulik.
— Med raznimi višjimi šolskimi zavodi (High, Schools) je širom Združenih držav naj-)olj znana in največja naša Joliet Township High School (J. T. H. S.). Njeno ogrom-10 poslopje vredno nad 2Vj milijona dol., njen izboren profesorski zbor 152 po številu in veliko število učencev (okrog 2£00) od blizu in daleč, ler izborni uspehi bivših gra-luantov nam vse to svedočijo.
Baš te dni bodo zadnji, ozir. '•c tet i letnik označene višje šo-e dovršili tudi 3 slovenski di-$ iaki in ena naša dijakinja; ti * so: Willard Grahek, sin g. \Vm. Graheka, prvega pomož. uestnega inženirja; Josip Za-'ar sin gl. tajnika K. S. K. K# obr. Jos. Zalarja; Stanislav Znnan, sin urednika "Glasi-'a Iv. S. K. Jednote" in gdč. Marv Stukel, hči pok. John B. Stukel. — Jos. Zalar ml. in Stanko Zupan sta bila ena iz-ned prvih članov, pristoplih v \fladinski oddelek K. S. K. J. •Svoje študije bosta nadaljeva-a še v College oddelku gorio-mačene višje šole. Vsem tem ^raduantom izražamo tem potom iskrene čestitke, onima, ki losta svoje študije še nadaljevala, pa — največ uspeha!
Društvo sv. Jožefa, št. 5Š, Waukegan, 111.
Tem potom naznanjam vsem lanom društva sv. Jožefa, it. 3„ kateri ise niso vdeležili na-e zadnje seje, da se bo naša •rihodnja seja dne 10. junija >ričela zjutraj ob 9. uri names-0 ob dveh popoldne.
Nadalje bi tudi prosil stari-e, kateri imajo otroke za pri-top v Mladinski oddelek in se ■e niso zglasili, da to store na prihodnji seji, da potem dobi-no zdravnika za preiskavo v Ivorani.
Z bratskim pozdravom,
Aetgust Čepon, tajnik.
Silver City, Utah.
Prosim va« rojake, Če kdo . e, kje se nahaja John Perko, 00 domače Korinc. Pred 2 eti se je nahajal okoli Helper-a v Utah. Prosim vas, če ve \do za njega, r.aj mi sporoči; di naj se ipi sam javi, ker i-nnm zanj neko važno poroči-'o.
Tony Baudeck, Box 350.
SUver City, Utah.
Severova zdravila vzdržujejo zdravje v družinah.
Kot izvrstno zdravilo za prebavo in grenčec — jemljite
Severa's
Balzol
(prej zn«n kot Življc-n$ki Buls&m)
Priporočen za
neprebavljanje, zastarela zaprtja in oslabelosti.
Cena 50 in 85 centov.
Vprašajte zanj v lekarnah.
W. F. SEVERA CO.-CEDAR RAPIDS, IOWA
Srebrna maša Rev. John Perše-ta.
Drie 10. junija bo slovenska župnijfi sv. Družine v Kansas City, Kans. obhajala lepo slovesnost Njen vneti in ljubljeni duhovni oče bo obhajal svojo srebrno^ sv. m$šo. Tem povodom je jubilarju v počas,t mipisal v 4A. M.' Rev. Dr. Hu-go Bron sledeče vrstice:
44 Petindvajset let. Lep kos časa jo to. Se petimivajset-letnice cerkva, ki so morda iz granita, se slovesno praznujejo. Pa bi se petindvajsetlet-nica življenja k[ je vendar tako krhko kakor lapor, ne praznovala. Vrh tega pa srebrna maša ne pomeni navadne petindvajset letnice življenja, katere tretjino človek v nezaved nos ti prespi, drugo tretjino pa presanja, ne, — petindvajset letnica maš' ištva pomeni zrelo moško '— svečenisko dobo, kateri mož —1 duhovnik odpre takorekoč vso registre svojih sil, telesa, duha in srca. A-meriški duhovnik je k slovesnemu praznovanju srebrne »sv. maše še bolj opfavičen, kakor starokrajski. Primeroma malo ameriških duhovnikov uča-ka zla^o mašo. Umevno. Nedeljo za nedeljo, leto za letom, dolga leta po dvakrat maše vati in pridigati potem pa večn • skrbi, kako potrebni denar za vzdrževanje, odplačilo dolga, zidanje šolo itd. skupaj spraviti, nihče ne verjame, kako to duhovnika dušno in telesno vbija in navado prej vbije, prodno more ko.t, adatomašnik stopiti pred oltar. Zato pa če ho5e ameriški duhovnik p > tolikih žalobnih Miserere še eiukrat ujeti malo veselih akordov novomašniške Glorije, mora kot srebmomašnik sloves-no stopiti pml oltar. To je Rev. Peršeta nagnilo, da nas je za 10. junija povabil na svoj slovesni srebrni mašniški ju-
mišljeno, Rev.
bi le j.
po človeško erše.
Toda nedoumna božja previdnost in dobrota najde pot, to človek kakor kura ob plotu išče vhoda ali izhoda, pa ga ne more dobiti. Tudi izai isko-ro trinajstletnega, takrat še starokrajskegn Janezeka Per-šeta ga je našla. L. 1880. je prišel v Ameriko k svojemu bra-tu, ki je takrat bival v Ilar lom, Iowa. Plemeniti brat, ki je sam skušal, kako trdo si z-lasti slovanski' naseljenci v A-meriki lu-uh služijo, jc hotel svojemu mlajšemu bratcu olaj. sati to težave. Ker je videl da ima veselje do učenja, je skloml ga podpirati, da se izšola in z glavo kruh služi. Par let je obiskoval javno šolo v Ilarlemvu potem je odšel s svojim bratom v Albany, Minn. kjer jo mogel v bližnjem St. Joh»;'s College začeti z gimnazijskimi študijami in jih 1 udi dovršil. Modroslovju in bogoslovju so je posvetil deloma v Mt. Angel, Ore., deloma pa v St. Meinard, Ind. kjer jc bil 4. jun. 18DS. posvečen v mašnika, za donversko škofi jo. Prvo daritev jo takoj naslednji dan daroval v seme-niški kapeli. Cilj tolikih želja je bil zaerdtrat dosežen. Koprneče srce se je malo oddahnilo, umirilo in vživalo.
Toda kmalu je prišel od viš jega pastirja glas: Na planine na planine! Novomašnik Rev Perše je dobil poziv da ima o ditj za asistenta na angleške župnijo v Leadville, Colo. T< planil teko mestece leži 10,000 črevljev visoko v coloradskib gorah. Tedaj prekaša po visečim celo našega beloglavega st arokra jskega očanca, Triglav. Romatični kraj jo to. Neka sveta groza sprelotava človeka, ko so vozi mej temi ne-botičnimi gorskimi skladi, mej katerimi se vlak kakor mravlja v spen j a navzgor. (Mor pla-inski zrak se kar čutoma vre-/.ava v pljuča. Ko sem se jaz
bi si čimpreje rad nabral kolikor mogoče dolarjev, potem se pa z njimi vrnil v ljubljeno domovino, da zamaši usta raznim upnikom, ki mu vedno stoje pred durmi. Zato se udinja za najtežja dela v najo-dročnejšili krajih. Iver je slišal? da v Leadvillii ne kopljejo samo premoga, ampak poleg druge dragocenejše rude tudi zlato, nI vuda, da ga je vleklo gori. Tako se je v teku nekaj !e!t gori nabralo nad sto slovenskih družini in še nekaj hrvatskih ter slovaških. Rev. Pcrsetu so se ti, v dušnem ozi-ru samim sebi prepuščeni rojaki, ki so jih saluni versko in morftlno i*a debelo vbijali, smilili. Spočel je misel, zanje v-stanoviti samostojno župnijo
Ker je bilo med njimi vendar še dosti dobroriiislečih, ki se jim je tožilo po domači cerkvi, je * njegova misel našla dokaj >laWii odmev. Se\*, pogreše-no bi bilo misliti, da je bilo zlatem Leadvillu 44špas" ustanoviti samostojno slovensko župnijo. Kakor drugi usta novitolji slovenskih župnij, je moral tudi Rev. Perše kot be rac od hiše do hiše, slovenske in angleške, prosit milodarov da je mogel uresničiti svoj na črt Tu je padel kak dolai tam^na kaj drugega. A to mu ;\i vzelo poguma, Z vztraj nim kolektanjem in raznimi prireditvami v prid nove cer k ve, jo kmalu spravil toliko skupaj, da je^ mogel pričeti z grailbo. Kupil je prostor za cerkev, ^upnišče iiu šolo. Naj prej je postavil lično cerkvico na čast sv. Jožefu. Ker blagajna ni dopustila, da bi bil takoj tudi sebi in svojim naslednikom postavil primeren dom. je moral šest let v zakristij; stanovati, kar seveda ni blfi godejno vplivalo na. njegovo
t ud j, za $10,000 in poleg tega še veliko dolga plačal. •
V , resnici, isrebniomašnik iev. John Perše lahko s ponosom gleda na poletno dobo s-ojega svečeniskega življenja, ►ila jo doba napornega dela, tudi doba polna krasnih vs-pehov. Marsikak trn je vpleten v njegovo srebrno mašniš-vo krono, a tudi moga dišeča cvetka, ki razširja svoj vonj po celi slovenski Ameriki., Mi mu želimo, da bi na ta slovesni dan v krogu svojih udanih ovčic, obdan od številnih svo-ih sobratov — trpinov, poza bil na vse trnje, ki mu je v teku četrt stoletja ovilo njegovo plemenito duhovniško srce,
agnjetovi Krvi vtopil vse prestano gorje in z nezlomje-silo zaklical: Naprej za neumrjočimi dušami, našega Iragega ljudstva !"—
Rev. John Perše je že večletni član. naše K. S. K. Jednote; zdaj spada k društvu sv Petra in Pavla št. 38. — Povodom njegovega srebrnega ju bih ja niašništva mu kličemo skreni: 44Ad muitos annos!' Daj mu Bog dočakati še zlate naše!
Uredništvo Glasila K. S. K
Srebrnomašnik Rev. John Perše.
Rev John Perše je eden ti- j pred poldrugim letom prve dni stih duhovnikov, ki jih Gos-' decembra bližal temu planin-
poti vsaj na videz ni takoj zjutraj poklical v svoj vinograd. Zdelo ste je, da jo šel mimo njega, d asi jo bil vedno pripravljen vse zapustiti in iti za n-jim. kakor prvak apostolov sv. Peter. Rojen je bil 1. sept. 1867. v Starem Trgu na Dolenjskem. Ko so njegovi sovrst-
skemu zgledu, so celo moja hribovska pljuča začela accele-rando delovati. Komaj sem .sproti sapo lovil. Pljuča, ki se niso s tem. visokogorskim zrakom razvijala, se le po raznih krizah sprijaznijo z njim, pa še to navadno ne za dolgo. Tamkajšni dušni pastirji se na-
adno hitj-o menjavajo, potem nlkfpohajali že v tretjo lat in- .ko jim je parkrajna pljučnica sko šolo, ot> še ni vedel, če mu razrahljala zdravje. Rev. Per-
bo kdaj dano prestopiti gimnazijski prag in tako zagledali prvi motni svit sveceniške zarje, ter čuti daljni odmev no. vomašniške Glorije. Ko bi bil . ostal v stari domovini, bi bil danes morda kak umni gospodar, morebiti kak agilni narodni poslanik v jugoslovanskem parlamentu, težko pa,
e je vztrajal gori dolgih se demnajslt let. Eno leto kot a-sistent angleške župnije, potem pa kot samostojni župnik najvišje Slovenke župnije, kar jih je v stari in novi domovini.
On je bil vstanovnik leadvil-lske slovenske župnije. Slovenski delavec, ko pride v A-meriko s trebuhom za kruhom.
zdravje. Po šestih letih no vega vstrajnega in požrtvo valuega dela, se mu jo vendai posrečilo postaviti tudi pri pravdo župnišče. Oboje sku paj z vt o opravo je stalo $40, 000 Kuj, ko bi novo župniji malo iz dolgov skopal, je na meraval začeti še s šolo. Re> -e je dolg pri njegovem izvrstnem gospodarstvu hiltro manj Šal. Zdelo se je, da ]i|i več daleč čas, ko se bo zraven cerkvi in žirpnišča začela dvigati ši š' la. Žal, da se je začela o glašati bolehnost, ki mu je prt križala načrt. Zakristija, oz šestletno bivanje v njej, se j( začelo maščevati. Revmati zem ga je jel opominjati. Za to bolezen je ostri planinski zrak seveda kakor petrolej z i ogenj.
Ni mu kazalo drugega, ka kor sprijazniti se z mislijo na ločitev od planinskega raja, ki se mu je bil v teku let prilju bil. Dne 18. junija 1915. je zapustil svojo planinsko čre do, da se je kje v gorkejših ravninah znebi mučnega gos ta — revmatizma, Po nasve tu zdravnikov je odšel v kali fornijske toplico Murritta Hot Springs. V polletnem t^m kajšnem bivanju se mu je to tudi posrečilo. Nato je odše še v Florido, da v tamkajšnem milem podnebju nadomesti z-gubljeiio moč, ki so mu jo iz srkale toplice. Tako je pos tal zopet dela zmožen in željan Seve v gore mu ni več,kazalo K sreči je bival takrat sloven sko župnije v Kansas City Kam prazna. Potegnil se j( zanjo pri škofu Rt. Rev. War du, ki ga je kot zglednega du hovnika rad sprejel in mu jc 8. aprila 1916. podelil. Veli ko novega dela in, dolga ga je čakalo, ki se ju pa ni strašil V teku teh sedmih let, kai tam deluje, je marsikaj preu redil, šolo povečal, kar ga jf stalo $10,000, kupil kraser prostor za lepo novo cerkev
,ie.
r. M. Trunk:
"V delavnico sem Tvojo zrl..."
(Nadaljevanje.) III. SOLNCE. /.) Gibalna moč solnca. Zakon o težnosti. Solnce je središče zemlji in drugim prefničnicam. Od soln-a pride, da se zemlja giba in /rti, kakor da se gibajo vse premičnice, ki hodijo svojo pot. V nekem smislu moremo s pes-likom trditi: Po Tvoji volji giblje se vsemir, Življenja si vesoljnega pravir.
To gibanje lahko primerjamo z umetno zamišljenim plesom. Solnce stoluje v središču cakor kak kralj v vsem sijaju jvojega veličanstva. Kakor br dke gracije dražestno svojo boginjo,—ga obdajajo premBč lice v neznansko hitrem plesu Ampak ta ples ni divji dir in skok, brez reda in ubranosti, iakor dirindaj pijanih balia-.inj. Laliak in priprost je ta ples, zato tem lepši, urejen in imetno ubran po strogih za koli h, izpeljan v strogo določe-lih tirih, enostaven, umeten £ rasen. In dasi se vrši ta oles, to>ygibanje neznansko ur 10, hitro, švigajoče, prav bliskovito, da prehiti n. pr. naša ;emlja dnevno okoli 2,662,500 dlometrov, .je vendar tako la-lko in brhko, komaj in komaj ja zapazimo.
Solnce sili z ogromno svojo naso premičnice, d' krožijo o-coli njega, in ker je solnčna nasa v primeri z masami vseli )remičnic in njih spremljeval-jev lako ogromna, naravnost ^orostasna, sledi po zakonu težnosti, da mora stati solnce reaj relativno mirno. Ne zem Ija, ampak solnce je središče sveta, seve le za naše osolnčje ie za ves vsemir ali kozmos Kajti v primeri z drugimi ses ta vi stalnic ali glede na Rimsko vesto je naše osolrfčje tudi le leznaten člen, ki ne stoji mir-10, temveč drvi neprestano tja 5roti zvezd ju Herakleja.
Zakon, ki urejuje gibanje o solnčja, je postava otežnosti :akon o privlačnosti. Čudovit zakon, znamenita postava! 4La-liko trdim: Ce bi o tem zakonu ne vedeli nič drugega,^ kakor da urejuje gibanje našega o-solnč ja j že to bi bil zadostno jasen dokaz, da' mora biti tak nad vse modr ga
solnca prevelika. Zakon o težnosti skoroda ne pozna meje. Njegov vpliv sega v staravnost nezmerne daljave. Ne obsega samo osolnčja, temveč gre pre-o njega tja v ves-vsemir, v stvarstvo. Ta postava je zadnje, kar zamoremo z našimi čuti o vzroku vsega materjelnega gibanja spoznati. Ali naj primerjamo ta čudoviti ustroj z umotvorom človeškim n. pr. kako uro! To bi ne bilo samo smešno, temveč kratkomalo nedostojno. Mehanizem je to, prav priprost mehanizem, vako veličasten! < Zakon o težnosti obsega dvo-Lep je po osnovi in koristen pri delu, koristen za pre mičnice, ki jih obvlada. Tu je dosežen uzor, pravi ideal umetnosti, kakšnega človeka umetnost nikoli ne bo dosegla, ker ga pač doseči ne more. Postav ljen je stroj, ki je narejen po vseli pravilih lepote, a odgo varja ob enem tudi vsem zali te vam koristnosti. Kdo ga je postavil? Ali se je sam?
V gibanju premičnic okoli solnca je na priprost način re šen problem vednega gibala (perpetual motion). Česar se človeku še ni posrečilo in se mu tudi ne bo, to je rešeno v osoln čju. Sredstvo, ki ta problem rešuje, je zakon o težnosti. Pri prosto je, a tem večji je duh, ki ga je izumil!.
h.)	Namen solnca. Solnce .vir« življenja in gibanja. Solnce izhaja in zahaja.
Letni časi.
O bistvu in namenu solnca je najlepše pisal slavni zvezdo-led o. Secclii. <4Solnce je," piše, 4 4 do malega skoro edini
i.n	izključni vir vsakega gibanja in pojava vsake moči na premienicah. Predvsem so raz ni zračni in morski toki edino le učinki solnčnih žarkov ne zemljo. <>d solnca prihaja, da se razvijajo različne oblike v rastlinstvu, od njega vse moči. ki se proizvajajo potom kurjave lesa, premoga in sličnih tva-rin, enako tudi moči v živalih ki iz zaužite krme proizvajajo toploto. Zračjio morje je res nični stroj sončne moči, dasi ne vidimo ne navorov, ne betic ne koles. Neizmerne množine zraka in soparov se gibljejo ^ tem morju pod vplivom solnčne toplote. Solnce naredi, da si zrak gilba, ker ne greje povsoc enako. Odtod vetrovi, ki čisti jo zrak in gonijo jadrnice pc morju in pritegujejo vodovje nase. Solnčna moč dosega ne prestano vodovje v obliki soparov. Tako postane solnce gonilna moč za vodna kolesa mline in druge enakovnstne stroje. Brez solnca bi voda ne izpuhtevala, bi ne bilo oblakov ne megel, ki polnijo studence bi ne bilo deža, ki oživlja zem ljo in napolnuje reke. Bre2 solnca bi ne zelenelo nobeno drevo, noben grmič bi ne vspe val, nobena travica bi ne po ganjala in nobena bilka, kajti vse to potrebuje delavne moči solnčnih žarkov. Več še. Da učinkuje sopar v strojih in grejemo zmrzle ude ob toploti vsakovrstnega netiva na prijetni polici, vse to dela solnce, vse to prihaja od solnčnih žarkov, ki so zorili v davnih dobah zemeljskega razvoja rastline ter jih tedaj kakor danes, silili predelavati z zraka ogljik, ki leži od pamtiveka zakopan v pogreznjenih gozdovih v zemlji. Ako namreč padajo soLnčni žarki na žive rastline, jih te večinoma posrkajo (ab-sorvira). Mehanična moč njih utrepanja (oscilacije) razveže »spajanja, ki jih tvorita ogljik in vexlik s kisikom. Razvezana prihajata potem kot ogljikova kislina in vodik v zrak. Rastline si prisvajajo prve dve tva-ri.ni in stvori jo iz nju ogljiko-
Vsaka rastlina je za nas pra- . vi-stroj, ki nam nudi luč, top-' oto ali živež za življenje. Vse to pa dobi le od solnca.. Prijetna toplota, ki nas greje ob liidem mrazu pri domači peči, žar, ki topi kovine, luč, ki razsvetljuje po solnčnem zatonu staiiovanja in mestne ulice — se to je delo solnca, učinki njegovih žarkov. Solnčni žarki so delali, ko še ni bilo nobenega človeka na zemlji. Po pra-ici trdi učeni Tvndal, da smo vsi otroci solnca.
Zlata zora na nebu oznanja mi solnčno luč... o solnce kraljevo! — Ti imaš do vsega življenja ključ! vSblnce nam koristi. Pa je tudi krasno nase solnce.
O, sijaj, sijaj, solnce milo! Solnce kraljuje vsem premic-
nicam. Mogočno,veličastno stoluje v središču. Pokorno krožijo okoli svojega vladarja zemlja in druge premičnice v strogo določenih tirih. Kdo je ustoličil tega mogočnega vladarja? Kdo ga vzdržuje na vladarskem prestolu? Kdo ukazuje premičnieam, da so mu pokorne? Kdo? Gotovo le oni, zaklical:
zakon le de
iuha. Velivasfna moč! Vse,] kar človek iznajde, vsaika ze- va spajanja, ki lahko razpada-meljska umetnost je proti ti| jo ali se razvežejo. To razpo-
noči goli nič!
Luči in toploti je postavljena •ne ja. Ne vplivata več, izgubi -ta se, ako postane daljava odj
jenje se vrši na ognjiščih ali v naših in živalskih sopilih. Iz-nova tvorijo spajanja tem potom ogljikovo kislino in vodo."
ki je
"Naj 1)0 solnce!" "Če (Bog) solncu vstati ne
veli,
ne si jejo nam žarki zlati...!"
Solnce, ti naši zemlji oko! Kako krasno si. Kdo ne zre ad tebi, solnce, v oko? Vsako juttf-o se znova odpira to o-ko. Solnce vzhaja. Solnce rano h goram se vzdi-
po oblakih živo luč razliva, la Snežnikom glave ozarjuje ter zlati se potlej gozd in njiva.
Noč. gine. Čudovito vrvi in sušti in šumlja skozi vso nabavo. Zj&ne se daniti. Krasna zarja se dviga na nebu, skrivnosten mrak ogrinja vse. Gore, griči, hribi, gozd, doline in rastline se prikažejo v temnih »brisih. Boja se loči od boje. Nebni svod začne žareti. Vrhovi gora zablišče. Mladostno lepo prihaja izza gorskih grebenov dneva vladar, veličastno solnce. Solnce izide. Svež piš zašusti skozi dol in plan. Blago poljubuje prvi žarek goro in ravan, vse oživi; v tisočerih rosnih kapljicah zaleske-ta rmeno solnce. Solnce vzhaja, divna prikazen, da jo zem Ija ne pozna. Vse rad u je, oživljuje	£
zjutraj se ii* omladi. Tudi moje srce poje
Stvarnika naj počasti!
Pa si že videl solnce vzhajati na morju? V puščavi? Na preriji? Nova čuda boš zrl. No samo sinje nebo žari, tudi zeleni grob solnca, morje, odseva v najbujnejših bojah. Vse les-kd'*e. Oblaki na obzorju so, kakor bi bili iz škrlata. Zdi se, da zreš visoke gore, globoke doline, zlate gradove in bluva-joče, žareče ognjenike. Nebo, morje in oblaki, vse je v p različni obleki. Celo rskavi mornar na palubi postane začuden in sklene roki k molitvi. Zunanja luč, ki jo Stvaritelj izvablja iz temnega oceana, prižiga notranjo, oni sorodno v duši.
In v puščavi? Kroginkrog le rdečkasto rjav pesek. Neizmerna, nepregledna ravan. Se vlada noč, Nakrat, mahoma zažari velika solnT-na krogla na vzhodnem obzorju in pozlati neizmerno ravan puščave. Veličastno! Sin puščave ustavi velbloda. Razsede. Razprostre preprogo ter se vrže na obraz pred veličanstvom božjim.
Leta že bivam na severoame-rikanski preriji. Enolična, samotna ravan, morda celo duho-morna. Ampak pridi in videl boš, kako tu solree vzhaja! Dan na dan boš pil iz tega vira. E-noličnost izgine. Kras solnčne-£ra vzhajanja na preriji ti bo širil srce.
(Dalje sledi.)
"GLASILO K. S. K. JEDNOTE*		
Izhaja Tiako sredo.		
Lastnina Kranjako-Slovenske Katoliške Jednote v ameriikih."		Združenih državah .
1*04 N. Chicago St.	Uredništvo in op ravni« tvou Telefon 1048.	JOLIET, ILL
Za ilane, n» leto	Naročnina:	■ - ftan
Za nečlane __________		
Za inozemstvo ,		........r..........%i s»
GLASILO K. S. K. JEDNOTE 6. JUNIJA 1923.
OFFICIAL ORGAN of the
GRAND CARNIOLIAN SLOVENiAN CATHOLIC UNION
of the
UNITED STATES OF AMERICA. Mainted by and in the interest of the order.
Itsued every Wednesday.
1004 N. Chicago St.
OFFICE:
Phone: 1048
JOLIET, ILL
Razmotrivanje v prilog XV. konvencije K. S. K. Jednote.
XXX.
Crested Butte, Colo.
Tudi jaz, član dr. sv. Jožefa, št. 55, z veseljem pregledujem razmotrivanje bližajoče se konvencije naše milijonske Jednote. Med raznimi nasveti smatram za jako umestno, da n,aj bi se bolniško podporo zvišalo od $1.— do $5.— dnevno iu sicer .tako dolgo, dokler član ne ozdravi, ali umrje.
Sami lahko veste, če je člo-v ek zavarovan za 3 ali 4 dolarje dnevno, bo tudi plačeval tozadevni asesment, po svoti zavarovanja. Dosedanja podpora $1.— dnevno nikakor ne zadostuje v današnjih časih za bolnika in to za dobo 6 mese-secev, potem pa samo borih 50 centov, nakar naj bi se bolnega sobrata, ali sosestro vrglo kar na cesto!
Torej -bratje delegatje, če hočete, da bo naša Jednota boljšo napredovala, — povišajte bolniško podporo; dajte v-sakemu priložnost, da se lahko zavaruje tudi za večjo bolniško podporo, da ne bo potem liihče godrnjal; tak član si bo sam kriv, če ne bo 'prejemal večje podpore, ker se ni hotel za isto zavarovati. Le poglejte pravila N. H. Z. . Ta podpira člana dokler ne ozdravi ali umrje. Le prečitajte pravila S. N. P. J., tudi ona daje veliko »večje podpore kot mi, zato Ra tudi bolj napreduje z novim članstvom.
Tudi podpore za poškodbe bi se moralo zvišati, ker $250.-00 je premalo za izgubo enega očesa, tako tudi za eno roko,' ali nogo.
Jaz se tudi popolnoma strinjam z nasveti nekaterih članov, da bi se posmrtnino jja $2,000.— zvišalo; seveda, za čim več bo kdo zavarovan, toliko več asesmenta bo plačeval. Glede $1.— bolniške podpore na dan, pa sami lahko sodite, da ista nikakor ne zadostuje, osobito pri članu, ki ima družino.
Upam, da se bo še' kateri drugi glede teh svetovanih točk oglasil.
M. T.
XXXI.
Cleveland, Ohio.
Čitatelji mi. bodo oprostili, ako se še enkrat malo oglasim med onimi, kateri se zanimajo za boljšo bodočnost naše organizacije.
Ker nas je veliko, imamo tako tudi veliko razrjh idej ko razmišljamo o načelih in ..pravilih naše dične Jednote; in tako je prav, sedaj jo čas, sedaj mora vse na dan, na konvenciji je čas zelo drag, tam tudi slišijo in govorijo samo navzoči zastopniki tukaj v "Glasiln" pa slišijo vsi člani in, članice in vsi se lahko priglasijo k besed i .za to se mi zdi nujno potrebno se prav po domače pogovorimo. ''
Nekaj primernega sem nameraval že dalj časa napisati; k temu sta me pa spodbudila 2 dopisa v "Glasilu", št. 20. in sicer dr. sv. Štefana in br. Pelhana, ki se oba nanašata, kako med drugim zboljšati in utrditi tudi katoliški stališče našo organizacije.
Torej, ker ima vsakteri nekaj o čemur razmotriva, bo-dem jaz na tem mestu napisal par vrstic radi naslova "K. S. K. Jednota" "Kaitoliška" ta naslov nam vedno nekaj nagaja, ob tega se nekateri spod-tikajo; nekaterim je svet, drugim pa neljub, nekateri so zanj, drugi ga pa sovražijo, nekateri hočejo /la se spolnu-je, drugi pa da se ga prezira a-li odpravi, i.td. z eno besedo: to nam je postala že važna točka, ali predmet.
Prav gotovo je, da bodejo zastopniki tudi na 15. konvenciji o nji debatirali, in kako da nef saj je precej važna, radi te tocke^se kandidatje odločujejo* bodo li pristopili v Jednoto ali ne, ker je katoliška, zatorej nekateri pristopijo v njo ravno zato ker je katoliška in drugi pa ravno zato nočejo, ker je katoliška.
Iz zgodovine več konvencij vemo, da je precej članov, kateri so zajto da je Jednota še pod imenom katoliška, drugače pa, da naj se kartako zadovolji. Vse brez vsake strogosti alj natančnosti, kakor na-primer se dela drugod. To pa ni prav, to je pot ki pelje našo org. za drugim v isto u-sodo kakor so šle njene sosestre; najprvo malo popustimo, potem pa vse zavrzimo. — Po pustili smo že veliko, kar pa ne delamo prav, ako hočemo biti v tem pravični, potem moramo eno ali pa drugo: "katoliško"* imeti živo, ali pa mrtvo. Sami sebe ni potreba ia varamo, kakor to delajo že pri neki drugi organizaciji. Bil sem zastopnik tudi druge organizac., kjer se je vrtilo vprašanje ravno radi take točke, katero so nekateri silno branili, da naj se nikdar ne .črta iz Jednote, in naj se ime "katol." nikdar ne izbriše; na drugi strani, pa ravno isti niso zahtevali nobeno postave, da bi to katol. ime branila, naj se to spolnuje ali pa ne, to nima nobenega opravka; in slišal sem da so se priglasili modri in učeni člani, kateri so povedali, da samo ime katoliško in nespolnpvanja ali postave zatem, je brez pomena, in jo bolje da tudi takega imena ni, ker se utegnie tako zgoditi krivica katol imenu, ker bi bili v organizaciji lahko člani, kateri katoliško idejo naravnost sovražijo ali pa žalijo; in v\ resnici je tako, ako ni tudi zanaprej pod strogostjo in spolnovanjem, potem naj se rajši ime katol. odpravi.
Bodimo miš ali pa tič. Na ša dična organizacija je bila u-
stanovljena od naših prvakov vernikov, katerim je bil mar blagor duše in telesa našega dov. naroda.
To, kar so naši ustanovitelj cenili irt visoko spoštovali, naj i udi mi nadaljujemo; v tem krratkem času, se še v verskem ožim ni ničesar spremenilo v sv. katol. Cerkvi, čeravno je !u in tam peščica naroda malo zagobezdala v prazno svobodo, za kar pa je še za tisto kazen tako hitro sledila, da se iim ni izplačalo, in se jim ne Hode.
Naša organizacija je bila prva, prva je še danes; svojim potom gre prav lepo naprej stoji tako kot zdravo deblo, in tako jo moramo tudi ohrani-i, vse črve in žuželke katere jo morda zajedajo ali škodujejo, bodisi na imenu ali pa dru ače moramo odstraniti. Morda bode to deblo tudi stalo v bližnji ali dalši bodočnosti, nasproti viharjem brozvemtva; ič zato, to moramo vedno pričakovati in posebno še pri preobratih vojsk, kakor so bile nekaj let nazaj; dokler bode organizacija stroga, bodo kos vsem napadom; kadar bode popustljiva, takrat bode v tem ama razpadala. Dopisnik iz Canonsburga priporoča, da n&j postane Je-dnotino "Glasilo" dnevnik. Prav dobra je ta ideja, silno težka, in ravno zato pa je dob-va; nobena stvar ni lahka; mi vsi vemo da je "Glasilo" tuli dosedaj že kot tednik storilo in prineslo mnogo lepega in podučnega čtiva med tisočere čla_we in članice, jaz bi bil s tem prav zadovoljen, ker vem :ako težko je z dnevnikoni da ne bi na drugi strani videl, kako naši verski nasprotniki delujejo in žrtvujejo za pub-licijsko propagando, in kako lneyiw> in ponovno zalagajo iobre slovenske hiše iu družine z ostudnim brezverskim Čtivom.
Mi vsi lahko opazimo koliko slovenskega ljudstva je na ta način že prišlo ob vsako is-iricosv. vere, koliko družin je zato nesrečnih, nezadovoljnih; to je bolezen, katero oni širijo; ami so bolani in hočejo da so z njimi bolani vsi; kar se godi hudega po raznih krajih dežele radi brezverstva, je že ža-ostno.
Nekateri bi rekli: "Zakaj pa naj Jednota skrbi za vero J" 3a, ravno Jednota ima največjo dolžnost kot taka posredo-.ati, ker ona ima sredstva zalo, ima še posebej duhovnega rod jo, in ima najboljše družbe izbrane iz vseh naselbin, da jo sredstvi ojačujejo; le poglejmo druge katoliške organizacije kako neumorno delujejo, kaj delajo Slovaki, in tako tuli Poljaki, kako močno katoliško časopisje imajo, strup se , strupom izganja; učimo se >d naših nasprotnikov, kar rabijo oni za propagando to moramo rabiti mi, dnevnik >i bil veliko dobrega.
Vse jo odvisno od zanimanja zastopnikov; zajto je volitev teh tako važna, kakšni bo-io zastopniki s svojimi ideali, tako se bode zidalo za bodoč-:ost, komur bode politika več, kakor v resnici blagor Jedno-e, ta ki /naj sajši ne pride, in 'udi moramo radi ali neradi >r i poznat i izza preteklih konvencij, da smo jo že večkrat a vozil i preveč v sebične in politične strani, kar ni Jednoti coristilo, pač pa veliko škodovalo; to bi se moralo pri orga-lizacijah kakor je naša, popolnoma opustiti, vsak zastopnik, :iaj si to že vnaprej zapomni plodeče stvari kadar se bode pustil voliti: •Jednota je in mora ostati strogo katoliška. Jednota je or ^anizirana mati in hranitelji-
na
ca ubogih zapuščenih vdov in ^irot, vsaki cent kr varstvu Jednote je cent krvavo prislužen Pil vplačan pod kaznijo v Jed-oto, da se rabi za podpoio iste, in da vsak nepotreben čas potraten na konvenciji bi bila krivica storjena Jednotini bla gajni; tako je tudi krivica ito-jena mnogokrat radi politike idii medsebojnega ne^porazu na, spvraštva; namesto bratstva pride sovraštvo, namesto iapredka pride nazadovaige; več sporazuma je potreba že ob začetku konvencije, več odkritosti in blagega namena; eč premišljenosti in molčanja ko bi le vpoštevali one, kateri imajo velike skušnje in zau djivost, bi bila konvencija hi ro končana, in bi nekaj jiso-oakov prihranila blagajni in ielo bi bilo bolje storjeno; če ne bi nobeden iskal svojega pač pa le Jezdno,t,inega blagra bi bila kc^vecija "angelska", •ie bi se delali žulji od sedeža, marveč, bi šlo kar hitro »rej.
To pa vam ne priporočam /ato, da bi vi Cleveland kar tako hitro zapustili; no, nikakor e, marvfč zato, dabi vi ta Jleveland šele lahko vsega »regledali in so v njem veseli-i; saj tako delajo vse druge »rganizacije. . Na konvencijo ;redo zato, da se malo razved-re; dajo svoja poročila in dru-;o pa pustijo učenim, da jim se urede; iz svoje skušnje veno, da taki, kateri niso naj-oanj znali, so konvenciji največ časa zapravili in ,ničesar
koristili, pač pa Nasprotno____
'itatelje pa prosim da mi kar iič ne oporekajo na ta moj dol. gi dopis, saj sem poprej rekel, ia je bolje da tukaj povem, 1fa kor da bi v slučaju bil zastop-iik in potem tam nagajal in as tratil.
Jaz in zmenoj vsi člani in ianice v Clevelandu želimo da jodete dobrodošli'v našo metropolo, da bi se konvencija vr-ila tako složno in tako uspešno, kakor še nikoli poprej; mi »odemo storili vse, da se to tu-vresniči; čas je zato, že 15. konvencija, skušenj dovolj, če tudi smo in nastopimo včasih ročekrvno kot .Slovenci, pa moramo vedno pomniti, da mo tudi Amerikanci, in da je *elo potrebno, da jih v orga'ii-iaci;j/šk,im poslu posnelmamo; e to storimo, bomo dosegli le->e UKpehe, bode naša konven-ija kratka, bode to temelj in ačetek prave ameriške izob-azbe.
Želeč \jsem članom in člani-am obilo poguma za nadaljno azmotrivanje ostajam naklon-jen.
Anton Grdina„
t. č. preds. Prip-
prav odbora.
XXXII.
Lorain, Ohio. Ta;s beži in se krajša, ko se bodo pričeli zbirati cenj. dele-atje med prijaznimi sobrati mesta Cleveland, O., kako bi kaj "izboljšali za članstvo naše dine slov katol. podp. Jednote.
Bilo je že več dobrih člankov priobčenih v našem "Gla* šilu", prav priporočljivih. — Tudi jaz fei drznem stopati s emi vrsticami v javnost:
Pred več leti, ko se je ustanovilo naše društvo, št. 85, so pristopile članice stare iu mlade; tedaj so plačevale vse enako; potem se je razvrstilo člane po razredih, so pa morale starejše članice veliko več plače vati, kakor mlade. Imamo slučaj, ko je ostala vdova brez pomoči in njen sin nesposoben /a delo., Ta vdova plačuje ledaj nad $3.— asesmenta v-sak mesec. S isolznimi očmi mi je tožila: Če pustim dru-. |tvo, pa še pokopana ne bom
— Zato bi priporočala cenj. delegatom, da bi kaj ukrenili brez vsakega povišanja ases-inentar Imamo dosti članov z veliko družino, ki v tej draginji težko plačujejo ases. in se borijo za vsakdanji kruh.
Mary Bombach, predisod. dr. št. 85.
ZAHVALA.
Podpisani odbor dr. sv. Frančiška Sal., št. 29. K. S. K. J. Joliet, IU. si šteje v prijetno dolžnost tem potom izražati javno zahvalo vsem doli označenim, ki so predzadnjo nede: ljo, dne 27. maja t 1. pripomogli do tako sijajnega uspeha ' aše slavnosti povodom razvitja in blagoslovi jen ja naših no. vih društvenih zastav. Te rlavnosti, so se polnoštevilno vdeležila sledeča cenj. društva:
Hrv. Podp. dr. Zrinjski Frankopan, 111. H. Z. Dr. sv. Tan. Krst., št. 11. Aurora, IU. Dr. sv. P. in P. št. 66 J. S. K. J. Dr. sv. Barbare, št. 189, S. N. P. i. Dr. sv. Družine, št. 1. (D. S. D.). Dr. sv! Jožefa, št. 2, K. S. K. J. Dr. sv. Jurja, št. 3, Društvo sv Cirila in Metoda, st. 8, Dr. sv. Antona Pad. št 87. Dr. sv. Treh Kra ljevt št. 98; članicam dr. št 108 in 119; posameznim članom aznih drugih društev iz Clii-caga in La Salle, 111. Osobito izrekamo zahvalo očetu in materi novih zastav, Mr. Mike Kočevar in Mrs. Ana Kočevar; •astnim spremljevalcem tega četa iih matere: g. Jos. Sitar. Mrs. Frances Sitar, g Jos. Za-ir Mrs. Marv Zalar; botrom in botram: Fr. Težak, Mrs. Ani Težak, Anton Nemanich st. Mr<. Aima Nemanich, Josip Ivcu, Mrs. Marv Ivec, Josi} 'reršicli, Mrs. Katarini Geršich, John A. Težak, Mrs. John A. ležakovi, John Graheku, Mrs. Vni Grahek, Jolin Jontes, Mrs Marv Jontes, Peter Musich Mrs. Marv Musich, Leop. Ve .d, Mrs Uršuli Vesel, Andre; \olraan, in Mrs. Mariji Kol nam — Daljo tovarišem in to aršicam novih zastaV: Mr. Mi-mel Papesh-u, gdč. Ani D. Ve-1, gdč, Marg. Kočevar, gdč. •lavmio Jerman, Mr. Antonu Skul, Josip Umeku, Fr. J. Gos Klarichu, Josip Horvatinu. Fr. Mavrimi, Rud. Skul, in ?dč. Kristini Stefanic in dru gira.
darovi botrov, boter, tovafšev in tovaršic.
Oče in mati zastave:
liliael Kočevar......$100.00
Vnna Kočevar ..:____$100.00
?actni spremljevalci očeta in matere:
Joseph Sitar..........$10.00
ranccs Sitar.........$10.00
Tosepli Zalar..........$10.00
\[ary Zalar...........$10.00
Botri in botre:
frank Težak..........$50.00
Vnnja Težak .......... $50.00
Anton Nemanich st.....$20.00
Vnna Nemanich.......$20.00
losep Ivec............$20.00
Marv Ivec .............$5.00
Toseph Gršič..........$15.0C
Katarina Gršič ........$15.0C
John A. Težak........$15.0f
Mrs. John A. Težak ... .$15.00
foliri Grahek..........$10.0(
Anna Grahek ......V. .$10.0C
lohn Jontes .... ......$6.0C
Marv Jontes...........$5.0C
Peter Mušič ...........$5.00
Marv Mušič . .........$5.00
Leopold Vesel ..........$5.0C
Uršula Vesel ..........$5.00
Vndrej Kolman ........$5.00
Marv Kolman..........$3.00
Tovarši in tovaršice:
Mihael Papeš .........$55.00
Vnna D. Vesel ........$52.00
Margaret Kočevar ____$50.00
Mavmie Jerman.......$25.00
Anton Skul ............$10.00
Toseph Umek .........$10.00
Frank Gospodaric.....$10.00
Joseph Horvatin.......$7.00
Frank Mavrin .,.......&>.00
Eudolf^kul ...........
Christina Stefanič......$LOO
Nadalje »o darovali še sledeči:
Simort Setina..........$10.00
Po $5.00:
Martin Težak, Rev. Matija J. Butala, John Benedik, John Gregorič, John Markelc, John Popovič.
Po $3.00:
Mart. Mušič, Marko Plut. — Frank Skul st. $2.50.
Po $2.00:
Steve Bahor, Peter Bajt, Jo-reph Dunda, Frank Flajnik, Leo Flander, Mike Frankovič, John Gršič, Filip Hiblar, Anton Horvat, Joseph Horvat, John Ivec, Andrej Janesh, Anton Križ, Frank Kunich, Miha-A Likovič, Rudolf Likovič, Peter Lukanič st., Math Madro-nič, John Papeš, Mike Papeš st., Frank Petan, Joseph Pleše, Peter Pogina, Nick Russ, Frank Stalcar, John Sta-rašinič, John Stukel, Fran ^kriiiar, John Šimec, Peter Stefanič, Toma Stefanič, John Tomec, Joseph Tomec, Martin Ukovich, Leopold Ve-.sel ml., Edvard Vesel, Peter Verdnik, John Veselic, Anton Volf, Martin Ž maje, Fr^nk Žu-ek, Joseph Vičič, Po $1.50:
John Jakich, Mike Papeš ml. Po $1.Ž5:
Math Barbič ml., Mike Klobučar st.
Po $1.00:
Jos. Agnič, William Agnic, Ignac A\-sec, Jakob Bačnik, lak ob Bajt, John Bavor, Jf>-eph Bavor, Ignac BoroŠič, Matevž Bučar, John Butala t., John Butala ml., Frank Bu-ala, Vincenc Crnkovič, John rnkovič, Frank Crnkovič, Martin Dečman, Math Drago-an, Pavel Dolinšek, Frank Gcimovič, Joseph Erjavec, Joni Fido st., Anton Fido, Ste-e Fank, Nick Galovec, Anton Jalovec, Lukas Grošel, Gregor i rožnik, Martin Horvat, Jurij Horvat, Mike Hrebec, Martin, Ivec, Edvard Ivec, Mite Ivnik John Jerman ^Giv-;or Juričič, .Ignac Kastelic, Vndrej Kožar, Joseph Kocjan-ič, Joseph Kocjančič mL, An-on Kambič, Anton Korevec, ohn Kobe st., Frank Klančar, Mike Klabučar ml.. Joe Ko-ioji, Joe Kozlevčar, Paul Ivne-;etič, John Knezetič, Marko vure, Joe Kure, Anton Kure, "rank Kure, Math Krašovec, 'rank Laurič, Anton Lausli, Tohn Lekan, Jurij Lobas, Jo-in Lukšič, John Marencel, Jo-in Magdež, Anton Maček, Joni Mačak. Louis Mačak, Frank Mlakar, John Mlakar, Louis vllakar, Anton Mihelič, Joseph Muhič, John Milavec, Anton dilavec, Louis Muren., Louis Muren ml., Louis Mušič, Peter Mušič, .-Toseph Nemanich, 'Van Nbvak, Frank Oštir, 7rank Oštir ml., Jakob Puc, Joe Paj^eš, John Papeš, Anton Pire, John Pullman, Joe Pull-nan, Jeo Pazdirc, Martin Paz. lirc, AVilliam Pazdirc, Louis Pazdirc, Jurij Rubež, Joe Russ, John Rožič, Frank Somov, Frank šemrov ml., Frank >aje. Frank Sa.ie ml., Mike Sejna, Joe Smithberger, John Skoff, Jakob *Skala, Martin ^lak, Louis Slak, John Slobod-lik, Louis Stalcar, Frank Stal-?arf John Stalcar, Steve Stanki, Joe Starci nič, John Ster-le, Anton So<lec, Anton Smrajc, Mike ' Svetich, Anton Tadej, Math Težak, Viktor Tomac, Marko Tušek, Mike Valentič, Steve Vertin, Antonia Vrbič, Frank Vidic, Nick Zugel. Ambrose BatuziAi, 50c., Frank Fido, 50c.
Hvala tudi nekaterim gdč. tovarišicam, ki so darovale ra-(Nadaljevanje in konec na 5. strani 5. stolpec zdolej.)
K. S. K.
Jednota
Ustanovljena ▼ Jolietu, I1L, dne 2. aprila 1894. Inkorporiru* i Jolietu,"
državi Illinois, dne 12. januarja, 189« GLAVNI URAD: JOLIET, III.	. Telefon 10«.
SOLVENTNOST K. S. K. J. ZNAŠA 100.27%.
Od ustanovitve do 1. aprila 1. 1923 znaša skupna izplačana
podpora $2,189,865.00.
GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickor/ St. Joliet, I1L I. podpredsednik: Matt Jerman, 332 Mchigan Ave., Pueblo, Ogla II. podpredsednik: John Mravintz, 1022 East Ohio St., N. S. Pittaborgh, Pa Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, IU. Zapisnikar; John Lekan, 406 Marble St., Joliet, 111. Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, IU. Duhovni vodja: Rev. Franci« J. Ažbe, 620—lOth St., Waukegan, IU. Vrhovni zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 303 American State Bank Bldg., 600 Grant St. at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa.
NADZORNI ODBOR: Fraik Opeka. st. 26 Tenth St, North Chicago, IU. Martin Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn.
John Zulich, 6426 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. John Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo. \nton Nemanich, st 1000 N. Chicago St., Joliet IU.
POROTNI ODBOR: Martin Težak, 1201 Hickory St, Joliet, IU. Frank Trempush, 42—48th St., Pittsburgh, Pa John Wukshinich, 5031 W. 23. Plače Cicero, I1L
PRAVNI ODBOR: Joseph Ruas, 6517 Bonna, Ave., Cleveland, Ohio. R. F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, 111 John Dečman, Box 529, Forest Cit£, Pa.
UREDNtK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1004 N. Chicago St., Joliet, I1L Telefon 1048.
JEDNOTIN ODVETNIK: Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave.', So. Chicago, IU.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se poSiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet IU, dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO" K S. K JEDNOTE. IČ04 N. Chicago St, Joliet UL
Iz urada gl. tajnika K. S. K. Jednote.
NAZNANILO ASESMENTA 6-23, ZA MESEC JUNIJ 1923.
Imena umrlih članov in članic.
Zaporedna številka 55.
3781 AMALIA COLARIC, stara 48 let, članih dr. Marije Cist. Spočetja 80, So. Chicago, 111., umrla 11. aprila 1923. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovana za $1000.00. Pristopila k Jednoti 24. sept. 1908. K. 40.
56.
22877 NIKOLAJ NOVAK, star 50 let, član dr. sv. Jeronima 153, Cannonsburg, Pa., umrl 24. aprila 1923. Vzrok smrti: Jeterna bolezen. Zavarovan za $250.00. Pristopil k Jednoti 6. oktobra 1918. R. 45.
57.
19665 JOHN KRAŠOVEC, star 38 let, član dr. sv. Štefana 1, Chicago, 111., umrl 9. aprila 1923. Vzrok smrti: Povožen od avtomobila. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 7. septembra 1913. R. 30.
58.
3033 FRANK V1DIC, star 50 let, član dr. sv. Florjana 44, South Chicago, 111., umrl 26. marca 1923. Vzrok smrti: tika. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 23 julija 1901. R. 42.
59.
7932 NIKOLAJ ADLEŠIC, star 54 let, Član dr. Marije Device 33, Pittsburgh, Pa., umrl 28. aprila 1923. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti
20.	marca 1905. R. 46.
60.
9263 MARIJA PETRIC, stara 20 let, članica dr. sv. Alojzija
• 42, Steelton, Pa., umrla 2. maja 1923. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovana za $1,000.00. Pristopila k Jednoti
21.	julija 1920. R, 17.
61.
8111 FRANK KOSTELIC, star 42 let, •član dr. sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, umrl 20. aprila 1923. Vzrok smrti: ' Jetika. Zavarovan za $1,000.00. Pristopil k Jednoti
22.	aprila 1905. R. 34.
62.
15222 MARTIN GREGORČIČ, star 44 let, član dr. sv. Alojzija 88, Moha\vk, Mich., umrl 20. marca 1923. Vzrok smrti: Poškodovan pri delu v rudniku. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 18. avg. 1909. R. 36.
63.
9219 JAKOB GREGORICH, star 42 let, član dr. Friderik Baraga -93, Chisholm, Minn., umrl 14. maja 1923. Vzrok smrti: Obistna bolezen. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 25. jan. 1905. R. 34.
64.
23998 LOUIS MRAK, star 17 let, član dr. sv. Jožefa 122, Ročk ! Springs, Wyo., umrl 24. aprila 1923. Vzrok smrti: Srčna bolezen. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 19. marca 1922. R. 16.
65.
831 JOSEPH ANŽLOVAR, star 66 let, Član dr. sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., umrl 4. maja 1923. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $1,000.00. Pristopil k Jednoti 19. oktobra 1896. R. 55.
66.	N
692 KOZMAN ŠKUFCA, star 54 let, član dr. sv. Jožefa 7, Pudblo, Colo., umrl 20. marca 1923. Vzrok smrti: Ubit od avtomobila. Zavarovan za $1,000.00 Pristopil k Jednoti 3. januarja 1900. R. 47.
67.
5111 FRANČIŠKA SPIŠIC, stara 35 let, članica dr. Marije Device 33, Pittsburgh, Pa., umrla 17. maja 1923. Vzrok smrti: Porod. Zavarovana za $1,000.00. Pristopila k • Jednoti 5. novembra 1911. R. 27.
68.
126°7 MATEVŽ KOROŠEC, star 39 let, član dr. sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., umrl 23. aprila 1923. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1,000.00. Pristopil k Jednoti 18. dec. 1907. R. 30.
69.
65 CATHERINE HORVAT, stara 80 let, članica dr. sv. Jožefa 2, Joliet, 111., umrla 1. maja 1923. Vzrok smrti:

Pljulenica. Zavarovana sa $500.00. Pristopila k Jednoti 1. januarja 1901. R. 55.
70.
15723 MIHAEL BRATINA, star 36 let, član dr. sv. Alojzija 42, Steelton, Pa. Umrl 22. maja 1923. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $1,000.00. Pristopil k Jednoti 18. .januarja 1910. R. 29.
71.
10134 JOŽEFA GERK, stara 22 left, članica dr. sv. Cirila in Metoda 101, Lorain, Ohio, umrla 19. maja 1923. Vzrok smrti: Vnetje trefbušne mrene. Zavarovana za $1,000.00. Pristopila k Jednoti 10. julija 1922. R. 21.
Imena poškodovanih in operiranih članov in članic.
55.
6031 MARY GORNIK, članica dr. sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., operirana 8. aprila 1923. Opravičena do podpore $50.00.
56.
3907 MARKO MEJASKI, član dr. sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., operiran 27. apr. 1923. Opravičen do podpore $25.00.
%	57.
13809 ANTON JERAJ, član dr. sv. Janeza Krstnika 11, Aiu-rora, 111., operiran 4. maja 1923. Opravičen do podpore $50.00.
58.
9000 ROSE DOBIŠ, članica dr. sv. Jožefa 12, Forest City, Pa. operirana 4. aprila 1923. Opravičena do podpore $50.00.
59.
9043 MARY RUSS, članica dr. sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., operirana 11. maja 1923. Opravičena do podpore $50.00.	-	.
60.
23587 ANTON TADEJ, član dr. sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., operiran 15. aprila 1923. Opravičen do podpore $50.
61.
22592 VINKO VOLF, član dr. sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., operiran 1. feb. 1923. Opravičen do podpore $25.00.	" •. '
62.
18215 FRANK KOCIJANCIC, član dr. sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, operiran 16. atprila 1923. Opravičen do podpore $50.00.
63.
9084 MARGARETH DEBEUC, članica dr. sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., operirana 16. aprila 1923. Opravičena do podpore 50.00.
64.
12996 ANDRE\V CESAR, član dr. sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., operiran 4. febr. 1923. Opravičen do podipore $50.
65.
20881 JOHN STERLE, član dr. Friderik Baraga 93, Chisholm, Minn., operiran 29. aprila 1923. Opravičen do podpore $50.00.
66.
5437 MARY VUKINOVAC, članica dr. sv. Barbare 128, Etna, Pa., operirana ^3. aprila 1923. Opravičena do podpore $25.00.
67.
11037 MATIJA ŠUŠTARŠIC, član dr. sv. Jožefa 146, Cleveland, Ohio. operiran 5. aprila 1923. Opravičen do podpore $50.00.
Odpravnina.
2880 MARTIN SIMSICI1, član dr. sv. Jožefa 7, Colo., plačana odpravnina $500.00. I
Joliet, 111., 1. jun. 1923.
Josip Zalar, gl. tajnik.
Dr. it.	Dec.	| Jan.	Febr.	| Mar.	| Apr. •	Maj	Skupaj
135			1				1
136	2		3			3	8
143	1						1 '
145		2'			1		3
147				3	6	3	12
148 .	13	9	1	2	11	1	37
150		, 3	1	1	1		6
152-		-	2			2	4
153	7 •	7			4	r 10	28
156	1	4	2.	1		3	.11
157		4		5	1		10
160			1		1		2
164			5	4	2 •	1	12
165	1	1	3		1	2	8
166			4-				4
168					1		1
169			2		1		3
170						i 1	1
171		1	1	1			3
172		7	3	9	\ 8		27
173			16	2		4	22
Skupaj	36	61	88	70	78 '	64	397
II.
Društva broječa od 100—200 članov (ic)
IZID KAMPANJE
za pridobivanje novih članov aktivnega oddleka.
I.
Društva broječa do 100 članov(ic).
Dr. št. j	Dec.	| Jan.	Febr.	| Mar.	I Apr.	Maj	Skup;
11	1	i . l'			2	1	4
13 |						1	1
17						If	1
20 |	t	3 I	3	3	6 I		15
23 |		1 i	2	2	1 1		6
32		I	1				1
38		|	7	5	2	1	15
41		1 i	2	6	2		11
45		2 ,		2	1		4
46		2	7		5	3	17
47		1	1	2	1	1	6
51	1	1 1	1 ]				3
54			1				1
55	1						1
61		o	2	1	1	1	7
64		3					3
74		1		1	•		2
79	/		1		1		<>
85	2			!	1		3
86 88		1	1	2		1	4 1
90					1		1
91				2	2	2.	6
92			3		1	2	6
94				4	1		5
95			1				1
101	r	i'		3	3 '		7 " 1
104							
105				1	1	1-	3
110	2			2	2	2	8
111		2		3	5	11	• 21 1
112			•	• 1			
♦ 114	3		6		0 £i	3	14
119						1	1 1 ■i
122			1				
123		1					1
124			1	1			2 1 « i
130				1		•	
132		1					1 o
133			2				^
134				' i		2	2
Dr. št.	Dec.	Jan.	Fetbr.	Mar.	Apr.	Maj	Skupaj
3		2	1			1	4
4		1	4	1	1	. j	7
5	1	1'	1 ' 1	*		1	4
8		2		1	1		4
14			k	2		3	5
15			3	2	1		6
16			3				3
33	4	4	1	2	1	1	13
40					•	1	\
43				3			t>
44		2			2	1	5
52		2	6	5	3	2	18
53		3	1	2	3	2	11
56	3	4	1		o	4	14
57			2	2 '	3	1	8
59		1	3	4	6	18	32
65		4	4	3			11
72 '			1	<M		1	6
78 "	2	6	2	10	2	1	23 .
80	1	5	lx	9		13 '	29
81	2	4	1		4	2	13
87		1				1	2
89	2		2				4
93	2	1	4		1	1	9
103	1	1		3	2	6	13
108			1	4	1 2	1	8
115				1		1	o
120	2	2	7	6	5	4	26
127		1	2	2		3	«
131		j		1	! 2	1	4
144		3 4	1	8	i 1	1	14
146	2		1	11	2	5	21
163	1	6	7	7	1 *	4	34
Skupaj	23 •	| 56	60 III	93	| 53	80	1J65
Dr. št.
1
2 7 12 25 29 42 50 63 162
Skupaj
Celokupno
Društara broječa nad 200 članov (ic).
Dec. | Jan. | Febr. ] Mar, j Apr. | Maj
1 1
2 2 5 10 1 1 9
3
4 9
4
5
10
3
0
15
1 10
32 1 19 | 44 J 45 35 | '66 241 število novih članov v tej kampanji 1003.
/ 8
20
0
1
22
4
5
4
5
Skupaj 18 16 23 11 11 48 21 38 8
47
(Nadaljevanje s 4. strani.) zne svote brez označbe svojega naslova. Žal, da njih imena vsled tega ne moremo v tem seznamu priobčiti.
Dalje izrekamo lepo zahvalo našemu sobr. Rev. Math J. Butala, ker je nove zastave blagoslovil, g. župniku Rev. J. Plevniku z# asistenco pri slovesni sv. maši, prof. Rev. Šolarju za asistenco pri sv. maši in krasen nagovor pri tej slavisti v cerkvi, cenj. Pevskemu zboru cerkve sv. Jožefa za lepo petje; vsem onim, ki so nam iz prijaznosti dali svoje avtomobile na razpolago, vsem članom in članicam našega društva in članicam drugih društev, ki so delali iri pomagali na pikniku, osobito pa Mrs. Marv Musichevi, ko,t voditeljici v kuhinji; vsem drugim posameznim udeležencem, ki so bili pri paradi, ki so kaj darovali za nove_zastave, kojih imena niso tu. označena in ki so se v-deležili označene slavnosti dopoldne in. popoldne. Bog Vas živi. Hvala Vam najiskre-nejša!
Za društvo sv. Frančiška SaU, št 29:
Martin Težak, predsed. John Gregorich, tajnik. Simon Šetina, za stop...
ŽENITNA PONUDBA.
Slovenec, star 36 let se želi seznaniti s slovenskim dekletom kmečkega stanu v starosti od 25 — 30 let-, ki je vešča tudi angleškega jezika. Mora imeti tudi nekaj denarja in biti dobra gospodinja. Jaz se o-ziram samo na resne ponudbe. Pismu priložite sliko, katero ua zahtevo vrnem in pošljem tudi svojo. Tajnost Je zajamčena.
Vposteva se tudi enakostaro vdovo z enim otrokom. Po uudbe naj se pošilja pod šifro:
"Coloradski kmet" care. Uprav. "Glasila"" 1004 N. Chicago St.
Joliet. 111.
PRISELJEVANJE IZ STARE-GA KRAJA V AMERIKO
je bilo 1. julija 1.1. odprto
Pišite meni da Vam naredim pravilne in dobre prolnje. Ce oseba ne pride povrnem
• denar. Ne odlaiajte da ne bo kvota toPet izčrpana. MATIJA SKENDER javni notar ta Ameriko in stari kraj 5227 Butler St Pittsburgh, Pa
mm
VESTI IZ JUGOSLAVIJE j
Tragična smrt matere. Dne
3. maja je nastal v Zagorji pri Koprivnici velik požar. Nenadoma pa je udarila strela v kočo posestnika Valentina Lo-\ renčka, v kateri se ie nahajala mati s 5 letnim sinčkom. Mati je, od strahu omedlela in obležala v nezavesti. Deček.
lanki judenburških žrtev dne 29. majnika. Njihove zemeljske ostake bodo takoj odpeljali v Ljubljano, kjer bo slovesen pogreb dne 2. junija 1923, če ne bo kakega zadržka. Zemeljski ostaki judenburških žrfev bodo pokopani na pokopališču pri sv. Križu v vojaš-
videč, da je atreha v plamenu kem oddelku pokopališča
je ppgrabil sestrico in tekel k sosedom na pomoč. Predno se prišli sosedje na mesto nesreče je pogorela že cela koča z nesrečno ženo vred. K nesreč isti večer tudi moža ni bilodoma, ker jejšel za zaslužkom. Tragična usoda nesrečne rodbine, je vzbudila v ta-mošnji okolici splošno sočutje.
Utonil je v Dravi splavar Mihael Slapajnik. Splov mu je ob veliki vodi ušel proti nekemu mlinu, kjer je mož izgi-
nil v valovih, la nemogoča Škode okrog 10,000 kron.
Umrl je 24. aprila v Zagori-ci pri Dobrniču posestnik Janez Smolič po dolgi in težki bolezni. Pokoj njegovi duši. J
Umrl je 30. aprila v Vipavi g. Franc Radoslav Silvester, i posestnik, trgovec in pesnik. Blag mu spomin!
Umrl je dne 10. maja zjutraj ob pol 4. na posledicah malarije, ki si jo je imkopal na soški fronti inž. Drago Švigelj, profesor srednje kmet. in vin. sad. šole v Mariboru, star 33 let. Pokojnik je bil radi bla-
— Glede izseljencev v Ameriko se je poslanec Škulj osebno pri ministru za socialno politiko kot tudi pri glavnem ko-misarijatu v Zagrebu odločno zavzel, zoper nameravano cen-traliziranje, kot ga je sklenil minister za soc. politiko, ki hoče kratkomalo ukiniti komisa-rijat v Zagrebu in ga pride-11 ti kot oddelenje ministrstvu za soc. politiko v Belgradu. Poslanec je poudarjal velik kontingent izseljencev, ki ga
Rešitev je bi- dajeta Slovenija in Hrvat-Mlinar ima ?ka pred vsemi drugimi pokrajinami, kakor tudi nujno potrebo, da tak urad posluje čim bliže drž. meje. Obenem je poslanec zahteval, naj se od strani ministrstva in kopaisa-rijata brezpogojno dela na to, da se ubogi izseljenci iztrgajo i" rok neusmiljenih oderuhov, 'vi po deželi od naših ljudi zvalite vajo po tisoče dinarjev za preskrbo potnih dokumentov in posredovanje za pos i vi-srm. Veliko slučajev je, ko > > posamniki storili vse, kar ;e bilo predpisano, a niso dobi-i po dveh letih potnega lista, I čim je oni, ki se je izročil za .'i ;oke vsote gotovim pijav-
gega značaja^splošn.o spošto
van pri občinstvu, posebno pa . * *	. I v
pri gojemcih g"ori imenovanih	zakotnim Pisa<*m
zavodov. N. v m. p!
Wranglovec zopet ustrelil
Slovenca. V pondeljek 7. maja zjutraj je finančni stražnik Ru» Miha Horos v občini Št. IIj tik ob državni meji s službeno puško ustrelil nekega A- j lojzija Mlakar iz Crešnjevca. Mlakar je prekoračil državno mejo med Špiljem in Št. lijem
V:iterimi se dobi tudi celo diplomiran odvetnik, dobili potni list takoj. Minister je razlogom pritrdil in obljubil^ da se ne bo kopiisarijat centraliziral, marveč se bo ves dose-'anji ustroj spremenil v toliko, da se bo skušalo ustanovili več komisarijatov na več mestih, ki^pa bodo podrejeni nadzorstveni komisiji, sestav-
v takozvani Ciganski vasi,, bli-: .	■ ^^^^^ ■
zu posestnika From. - Wran-	^topnikov notranje-
glovec je illakerja kar meni ministrstva, zunanjega in nič tebi nič ustrelil. Projek- mmistrstva M politiko, lil je Mlakerju predrl srce. Bil! Glavni komisarijat pa hoče
je pri priči mrtev. Pri Mlakerju niso našli nobene tihotapske robe. Imel je pri sebi pravilne dokumente. Pokopali so ga v St. Uju. • Ze isti
krepko započeti akcijo, po kateri se bodo izločile oderuške »ijavke in ubogi izseljenci ščitili pred nepotrebnimi stroški. Kako važno je to delo, kaže
dan popoldne se je pod vod- | dejstvo, da'sedaj prosi 17,000 stvom finančnega komisarja iz •eljencev za potni list v Ame-
g. Kestlna vršil ogled na licu mesta, ki je ugotovil vse podrobnosti. Proti \Vranglov-cu Horosu je naperjena stroga preiskava. Vprašamo finančno upravo. Zakaj ne odstrani iz državne službe vse Wran-glovce? Ali nimamo dovolj domačinov, ki bi bolje vršili* svojo službo nego tujec, ki ne
riko, a kontingent, ki ga bo dovolila amerška vlada pa znaša komaj 6400 oseb. Predvsem je pa treba krepko zasle-• d o vati oderuško plačan e posredovalce posov in vizumov.
Velik požar v Št. Lenartu. V četrtek, dne, 10. maja ob pol oLmih zjutraj je izbruhnil o-genj v hiši poleg tovarne us-
pozna ne našega jezika in ne j uja Josipa Pircha v Št. Lenar-, naših pismenk!	j Ui v Slov. gorcah. * Kakor se
Smrt zveste Slovenke. V i ;umi, je ogenj nastal vsled po-Žihpoljah« na Koroškem je u-1 Skodovanega dimnika. V tej mrla 35 letna gospodinja Ma- ! IjJši sta stanovali dve stranki rija Miškonig, matj treh otro- j in je bila tudi tovarniška pi-čičev. Pokojnica je bila vzor- j urna. Ogenj se je-razširil z krščanska žena in zvesta \ , oliko naglico in je bilo v par
minutah v plamenu vse, kar je ' ilo v bližini (parna žaga, skladišče, tovarna za usnje, hi-va s pisarno). - Požarni hrambi iz Št. Lenarta in Sv. Trojice ' ta bili takoj na mestu, a je 'Vila vsled velikega viharja v-aka pomoč nemogoča. Okoli poldeva so bila vsa poslopja popolnoma uničena. Škodo cenijo na 20 milijonov kron. K sreči so stala ta poslopja na samoti in se tako ogenj ni razširil po trgu.
Novi zvonovi. Dne 12. maja so v Mariboru blagoslovili pet novih zvonov za Slovensko Bistrico. Najtežji zvon tehta 2700 kg. in ga je peljalo 6 konj. Zvonove je vlila mariborska zvonama Bihl.
na
Slovenka, ki je morala zaradi svoje narodne zvestobe veliko trpeti. Njena zadnja želja je bila, da ji ob grobu zapojo slovensko. Tako se je tudi zgodilo. Naj sveti vrli ženi večna luč!
Bik — morilec. Dne 14. maja dopoldne je umoril bik v graščini Fužine 15 letnega Pavla Kaplja kateri je služil za hlapca v omenjeni graščini. Bik je bil popolnoma miren in ni še nikdar storil kaj sumljivega Fant je bil zelo marljiv in je šel po delu bika privezat v hlev, ker mu je bik pretisnil oprsje.
— Pogreb judenburških žrtev. Po sedanji dispozicijah se bodo izkopali zemeljski os-
Kor.servator Fr. Štele: VOJAŠKI GROBOVI.
(Konec.)
Tista odpornost, ki jo je ču> titi ponekod pri nas na' sloven iikem napram avstrijskim vo jaškim pokopališčem, temelji tudi na malem lteličitejših na rodnosti; drugič je veliko gro bov ne izhaja ponajveč iz vrst osovraženih nemških ali mad žarskih polkov, ampak iz voj nili bolmi«, kjer so umirali lju djo najrazličnejših narodnosti drugič je veliko grobov poseb no za fronto in kjer so bila ta borišča, sploh zavezniškega iz vora, ujetniških namreč, ali s( to Rutsi ali Itoljjani, |je vse eno nekaj pa je tudi Srbov, ki sme jim kot najožjim pomočlnikou pri razbijanju Avstrije dolžnr največjo pozornost. Med gro bovi avstrijske provenience pr ie mnogo domačih ali vsaj ju goslovanskih, več italijanskih-rumuTlskih, poljskih in ukra jiiiskih, sorazmerno največ p? Čehoslovaških. Do teh ima mo kot Slovani največje dolž Uiosti. Pieteta ti pa veleva da po smrti ne delaš razlik« med prijateljem in neprijate l.jem, ampak spoštuješ spomii enega in drugega, posebno še če sta padla, kot v slučaju, ob* kot nedolžna žrtev skupne be de. To načelo so si osvojili- vs' kulturni narodi. Semintje s< diši izgovor, da je država dol zna skrbeti za vzdrževanje tel pokopališč. To je res. Drža va kot taka je prevzela obvez nosti v mirovnih dogovorih vendar je faktiČnio stanje tako da je neizbežno, da tu sodelu jeta dobra volja ljudstva, ki j< vodi tradicionalna pieteta na pram mrtvim in država, ki ima krbeti, jla se kot celota ne blamira pred kulturnim sve tem! Kakor je razvidno iz na vodil iz Belgrada, pričakuj« država v tem ozLru precej so trudništva cerkvenih občin o ziroma župnij, ker se nanaša nr oietetno čuVstvo, ki živi v na rodu. Pri nekaj dobre volje je to stališče tudi izpeljivo ker, kjer so posvečali tem gro bovom vsaj toliko pazljivosti la »so jih enkrat na leto, o V seh svetih, ko se vse spominja mrtvih in njih grobov, vsa. najnujnejše uredili, vzdrževa nje skoro nič ne stane, kajti v Miem letu se škode ne morojt preveč razpasti; kjer se to ni vršilo, je treba iseve korenitej >e poprave, ki tudi nekaj sta re. Pri tem naj ljudje pojnis. ' i jo na svoje elrage, ki so kot bojevniki ali kot ujetniki po 'vopani kje na tuji zemlji in naj ».e pozabijo, da so po vsem, kai ic >tuu uradno in tudi iz lastne kušnje znanega, grobovi tujih mrlišev pa mogoče eelO vojnih nasprot, v drugih državah redno oskrbovani. Kakor je nam prijetna zavest, če vemo ali mo prečitali, da grobovi naših žrtev vojne drugod niso zanemarjeni, tako skrbimo, da bodo tudi daljni nezraani ljudje lahko mirni radi svojcev, ki jim je beda tragične dobe dala grobove v naši zemlji, lahko imeli isto zavest. Kakor ie že opozoril v časopisih kne-^oškofijski ordinariat ljubljanski, je pričakovati letos pri nas obi^k italijanskega in češkega odpočjlamitva* ki si ogledata vojne grobove svojih pokojnih podanikov. Kakor bi se slabo oskrbovana vojaška grobišča zapazila kot minus na račun mednarodnega ugleda cele države, prav tako se ne bodo njič manj pisala kot minus na račun onega dela države, kjer bi jih' konštatirali. Zato je v interesu kulturnega ugleda države, naroda in vtsake občine, da so ji ne moglo očitati brezpietetnoeti ali celo kaj hujšega. Navedel sem že, da «o turisti pogosto z zadovoljstvom! omeintjali lepo urejeno
grobišče v Ukanci ob Boh. jeseni in v Kranjski gori, na dru-ii pa niso niči manj z ogorčenjem omenjali in raznašali gla-iu o zapuščenih grobiščih. Avstrijski listi z 'zadovoljstvom jeležijo vesti o pokopališčih v Italiji, kaj bi rekli, če bi na po-llagi obiska kake uradne komisije n. pr. italijanski ali čaš-vi ali tudi nemški ali madžar-;ki listi mogli pisati drugače ) naši domovini.
Šo enkrat povzemam: Če >0 bili poinekod vojaški gro->ovi po prevratu zanemarjeni, je razumljivo, ker vsled korenitega prevrajta duševnega .azpoloženja mas fce niiao inog-e najti prave orientacdjeje v /seh vprašanja in tudi v tem, d so ga vsled gojtovih zuna-ijih znakov in zvez z osovra-:enp upravo, vrgli: ž njo vred en koš; danes pa smo že tako ialeč od te dobe^ da lahko trez-
10	zavzaimemo stališče naspro-i temu vprašanju soma na te-uelju prirojenega pietetnega •uvtsftva do mrtvih in njih spo-nenikov in popravimo to, kar e eventualno neumestno zane-narjenje pokrivalo. Po veči-
11	so grobišča cd samega zadetka toliko skrbno urejena, ela >odo z majhnim .trudom (pop-ava ograj, obnovitev podgni-ih kri že v in pod.) vzdržala še »ar let, dalj jih pa tudi po dogovorili ne bomo elolžni vzdr-evati; kaj se bo potem zgodi-o z osllanki, bodo že pnivočas-10 določila navodila ministr-tva za verstvo. Tozadevna iredba (Službene novine kra-jestva SHS št. 3,,dne 3. jan. • 920) poverja oskrbo vojaških ,robišč cerkvenim občinam in župnijam (paragraf 3) in ioloča, ela ostanejo elo nadalj-ie naredbe na svojem doseda-•.fcm kraju (paragraf 5 in 6), e če so na zasebni zemlji, ima. o pravico lastniki zahtevati, Ta se preme ste, vendar mora lajti« občina zato drug prime-en prostor (parag. 6). <4La-tndki takih zemljišč, mi kate-■ih to grobovi padlih ali m urili na-fli bojevnikov, se bodo, iko bi jih samolastno krvarili, kaznovali po paragrafu 365 kazenskega zakonika kraljevine Srbije." (paragraf 6).
Ali imate za prihodnjo sejo lakega novega kandidata? Če ie, skušajte ga pridobiti!
TvT A g; IsT A IsT I X-. o
THE
GREAT NORTHERN STEAMSHIP C0MPANY
(Incorporated)
boston, mass-
kaj doma. Da je mogoče dati potnikom nepredrago vendar udobno prekmorsko vožnjo je glavni cilj Great Northern Steamship kom-panije. Organizovana je od ljudi, ki se zavedajo prilike, katero se jim nudi s primerno nizko ceno za vožnjo v Evropo. Družba želi por nuditi svoje .parnike tisočerim zavednim, ki žele obiskati bojna po-
A. VVikstrom Information Dep't Edmunds Bldg., Suite 54 Boston, Mass.
Zanima me in se želim informirati
glede potovanja v: (Zaznamujte s križcem)
V en kraj Tam	in nazaj
England	---------- ---------
France	--------- --------r
Germatiy	---------------
Svveden	-------- --------
Norvvay	------------ --------
Denmark	______________
Baltic Provinces_________________
Finland	________ _________
Russia	..........- ___________
Ime _______________________________________
Street or R.f.d____________________________
Mesto __________________________________________
ODHOD IN PRIHOD.

Na pomlad in na poletje se največ po tuje Rojaki se vračajo v domovino, hodijo tja na obisk in po opravkih.
V stari kraj:—Ako ste Vi med onimi, ki so namenjeni v stari kraj to pomlad, tedaj je v Vašo korist, da potujete "skozi " tvrdko ZAKRAJŠEK & ČEŠARK v New Yorku, ki je znana po svoji točni in solidni postrežbi in katero Vam priporočajo oni številni rojaki, ki so do seelaj skozi njo potovali.
Iz starega kraja:—Po 1. juliju 1.1. bo zopet prišlo 6426 Jugoslovanoh v Ameriko. Ako ste Vi namenjeni dobiti kako osebo iz starega kraja, tedaj je najbolje, ako poverite vse posle, ki so s tem v zvezi, tvrdki ZAKRAJŠEK & CEŠARK v New Yorku. Ona Vam bo dalla vse informacije, izdelala potrebne izjave, prodala karto, oziroma poslala denar za k.irto, ter bo nudila Vašemu potniku svojo pomoč ob prihodu v New York.
Pošiljanje denarja:—Tvrdka ZAKRAJŠEK & ČEŠARK ima svoje lastne direktne zveze s pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in je zato v stanu biti rojakom na službo pri pošiljanju denarja. Njene pošiljatve pridejo točno na zadnjo pošto ter so izplačane hitro brez vsakega odbitka. Ne pozabite tega, kadar pošiljate denar v stari kraj.
Za nadaljna pojasnila se obrnite na
SLOVENSKO BANKO
ZAKRAJŠEK & ČEŠARK
NAZNANJA, DA ZDAJ URFJUJE'SVOJO ČRTO ZA MESEČNO VOŽNJO.
$110 za v Evropo in nazaj
BOSTON-SOUTHAMPTON BOSTON-GOTHENBURG $110	$138
V EN KfcAJ $65.'	ZA EN KRAJ $75
Zveza za	Zveza za
London, Liverpool,	Christiania, Stockholm, Helsing-
LaHavre	fors, Danzig, Riga, Copenhagen
TE CENE VELJAJO TUDI ZA ŽELEZNIŠKO VOŽNJO V KRAJE DO STOCKHOLMA.
Ta linija namerava prepeljavati po dva tisoč potnikov mesečno. Zdaj izdelajte svoje načrte, ako mislite potovati v Evropo letos.
Življenje potnikov zavarovano z vednotoplimi varnostnimi Oblekami, katere preprečijo utop in prehlajenje v nezgodi.
Vožnja tam in nazaj vas ne stane lja v Franciji, domovino Shakes-več kof bi vas stale počitnice tu- peara, Skandinavijo, deželo polnoč-
nega solnca, itd. Tu jc prilika v življenju! Vsaj tako izgleda. Pa še več kot to! Druiba si postavlja stalno poslovanje, zato hoče postaviti novi standard udobnega prekooceanskega potovanja in to le v enem razredu. Da je to mogoče vršiti po primerni ceni, je že dokazano. Zanimalo vas bo, če dobite od nas vse podrobnosti.
OBENEM VAM HOČEMO TUDI POJASNITI KAKO ZA-MORETE POSTATI SOLASTNIK NAŠEGA PODJETJA, KI JE USPEH DOLGOLETNIH NAČRTOV.
Izrežite to spodaj in pošljite nam s svojim imenom in, naslovom.
A. \Vikstrom Information Dep't Edmunds B!dg., Suite 54 Boston, Mass.
Zanima me kako postati solastnik the Great Northern Steamship Company.
Pošljite mi .prospeetus in podrobnosti.
Ime _____________
Street or R.f.d.
Mesto ________
Država ________
70—9th Ave.
New York, N. Y.
4letav roškem ujetništvu
(Piše Josip Grdina, West Park, Ohio.)
. (Nadaljevanje.) Kopanje v imenu bratske svobode. Uvedba komunizma.
Naropano blago, konje in drugo živino, katero so naro-pali krasnogvardski (rdeči)] barbari in boljševiki mužiki od posameznih posestnikov so ponajveč ali prodali, ali pa za-barentali kako drugače. Kras-nogvardejci, ki^so jemali konje iz upreg in pa tudi iz hleyov, so odjahali iz okolice ter potem menjavali dobre konje za kaka suha kljuseta; poleg teh, kljuset so dobili pa lepe svotet denarja, da so potem igrali sna karte. Ko jim je denarja zmanjkalo, potem pa zopet na rop in barantijo, tako, da število konj pri večjih posest nikih, pozneje tudi pri manj ših vedno bolj padalo. Veliko teh konj je prišlo tudi v roke vojaštvu za prevoz municije iU topov,' ter za jezdece. SprvaC ne toliko, potem pa čedalje več. Goveja živina pa je v pretežni večini romala pod mesarski, nož, istotako tudi drobnica; (ovce in koze); število živino je zelo padalo, v tem oziru največ voli, ki so bili za težko dc-» lo (oranje) Vsa stvar je tako izgledala, da ako bo šlo tako naprej, ruski ondotni mužik 113 bo imel kmalu s čim orati, in ti, ki so tako delali z živino niso prav nič pomislili, kaj pomaga zemlja in seme in plug, če pa ni kaj za vpreči v plug.-
Zavoljo ropa žita in živine ter neumne določbe, da bogatejši ne sme več sejati kot kak reven proletare, ampak vsi "glih" tu navajam izgled: Bogati posestnik Stepan Timafe jevič, živeč ha samoti v sredini -polja je popre*obdeloval 300 desetin (johov) zemlje, kjer je rastla sama pšenica in rž; leta 1918 je posejal omenjeni posestnik le 8. desetin žita. Tu se vidi kako nizko je padlo število posejanega žita: od 300 desetin na 8. Moj gospodar Mihajlovič je prej posejal 6C desetin pšenice in rži, leta 1918 pa samo 4 desetine. Tu sta • samo dva slučaja, katere sem poleg drugih videl in se pre pričal sam; druge naštevati se mi zdi nepotrebno, kajti z drugimi v okolici se je godilo ravno tako. Čitatelji, upam da me bodete razumeli odkod toliko lakotnega gorja na Ruskem, posebno ob .reki Volgi kjer se nahaja tudi Donska pokrajina.
Dokler je bilo kaj premožnih kmetov, toliko časa je oil> prav prijetno za tiste, ki so kričali: 4'Mi smo proletarci zdaj je ura za delavca, kmeta in druge trpine. Zdaj^zjedna-čimo, da bomo vsi "glili" Tako so pot<*m ložje ropali in kradli. To vse seveda v ime 1111 1'svobode" in pod plaščem proletareev. Toda to ni trajalo dolgo, kajti premoženje ve čjih kmetov je vedno bolj gine valo, tako da so prej premožni kmetje poslali skoro berači Zdaj pa niso proletarci več i-meli kje krasti in ropati, zato so se potem pričeli pa med seboj prepirati, kdo je velo nagrabil. Ta, ki je vse sproti pognal in razmetal kar si je na-grabljenim blagom pridobil precej premoženja, češ, da to ni po pravici, češ, oni ima jaz pa ne, zopet bi bilo dobro deliti, oziroma ropati.
Zanimivo je bilo gledati, ka ko so se potem proletarci med sabo "Častili": "Veš kaj, ti imaš dosti, daj meni nekaj." — Takoj jt rekel sosed sosedu, s katerim sta skup kradla. Prvi je vse pognal, drugi je pa štedil; zato je slednji prvemu odgovoril: "Kaj, ti hočeš od mene žita? hranil bi, pa bi i-mel; jaz ti ne dam nič, magari če pogineš ".^r— Ko se je prvi skliceval na proletarijat na boljševizem ter zagrozil, da ga naznani boljševiški oblasti, da
pil Stjopka, "zdaj bo prijetno, ker so komunisti na čelu; jaz sem tudi komunist pa tudi vi boste komunisti, zdaj se nam bo dobro godilo". — "Kaj pa je to komunist?" vpraša sosed Potapovič. — "Kaj ne veš kaj je komunist? — se odreže Stopka. — "Vsi moramo biti komunisti, pa so bo naga dobro godilo: Malo bomo delali, pa dobro živeli, kvečjemu bomo delali 6 ur na dan, pa bomo i-yaeli vse(ga dosti; nič nan? ne bo manjkalo" — pojasnjuje Stopka. — "Ne, razumem tega,"— se.oglasi Nazar — "kako neki? — sedaj delamo od ranega jutra do pozurga večera, pa komaj vse opravimo?
Zdaj pa prične St jopan z razlaganjem rekoč: "Sc^aj ne bo več beračev in ne vec bogatinov, vse bo enako in tudi tisti,
tm vzamejo kar ima preveč, se stvareh; ko zalčne Stopka v eni je nato drugi odrezal: "Kaj sapi pripovedovati o komunistih: "Slišite, slišite", je v-
ševiki, jaz ne dam nobenemu lič; vsak naj dela,kdor hoče jesti; kdor mi pa hdče s silo <aj vzeti, ga bom ubil» Uh, prokleto^ je li kaka pravica na svetu?" — Tako je kričal pro-ietarec na proletarcem. Prej, dokler je bil reven, je bil nav-lusen proletarec, ko si je pa «epe napolnil z ropom, potem pa ni hotel nič slišati o prole-.arstvu, ampak je zabavljal če-ienj in čez boljše vike, ter si želel prejšnje vlade.
Tak je bil. Ivan Einiljano-vič, prej navdušen bolje»evik, ki je ves gorel za proletarijat ter pri tem navduševal druge, co je hvalil in razlagal na vsa ista kako je tega potreba, da se reši trpine itd. Vozil je do-nov naropano blago posebno uto katerega si je veliko nako pičil, da bo potem udobneje ži-vel. Tudi živine si je nabavil, tako, da so ga potem njegovi pristaši naziv&li: "kapitali ■ta" ali pravzaprav "buržuj". 1V0 mu je njegov sodrug, ki ni mel ničesar, rekel, da mu mo-;a dati žita in pa eno kravo, se je Emilijanovic zadri nad ljim rekoč:: • Prokleti požeruh leni, jaz naj tebi dam svo-4žulje" ne ne; motiš se, — ni •esar ne dobiš od mene"! Ko je bivši sodrug opomnil na proletarijat in boljševike, za tat.ere se je tak potegoval ter , nu nato rekel, da če ne da zlepa, bo pa zlgrda vzel od njega, oda j je pa Einiljanovič roh-lel: "Poberi se proč, da te ie udarim, na to je pa pričel p-•ekliujati vse proletarce in ljih postave, ter rekel: "Nobene pravice več ni na svetu"; ta. :o je ki^al Emiljanovič, ki je nI navdušen proletarec in oliko časa, dokler si ni lapolnil žitnice in pa svoje žepe, po tem je bil pa njihov nasprotnik; toda, Einiljanoviču se ,e godilo po pregovoru, kakor lobljeno tako izgubljeno; njegovi pristaši, ki so še ostali iroletarci, ko so vse pognali po ^rlu, so potem Emiljanoviča o-/jrali za žito, da so imeli za žga-lje. Seveda je Emiljanovit oesnel in vpil da je to "krivič-10" revežu jemati; prej pa ni )ilo krivično ko je on ropal in cradel. Prej se je skliceval ia proletarjat, potem pa si je želel pravice. Prej je imel >rce vse goreče za trpine dok et je bil reven, potem pa koje lialo obogatel, ni hotel poznati revežev še manj pa čuti o pro-letarijatu in komuniaiu, kate rili geslo je bilo: "Kar je noje to je tvoje, in kar je tvo je to je moje" — Ko sem gledal vse to sem videl, da ruska svoboda ni taka kot so jo ozna-njevali; da enakopravnost, proletarijata ni taka kot se je govorilo. Videl sem, da kakor hitro se proletarec povs-pne do premoženja, potem preneha _biti proletarec in ne poz-aa trpi nia, nad katerim je prej točil krokodilove solze. Ko se je govorilo in oznanjeva-lo o svobodi in proletarijatu sem jim že dcoro tudi jaz verjel, v takih krasnih barvah so slikali vse to, ki je pa kmalu postalo umazano in gabilo se in i je to početje ter me privedlo do tega, da rdečim oznanje valcem nič več ne verjamem.
Naj še nekoliko povem o komunizmu, kako so ga ondotni ruski kmetje sprejeli. 1 Znane Kari Marksove komune, ki je bilh proglašena 18. marca 1. 1871. v Franciji so se poslužili tudi ruski boljševiki za svojo propagando, ter so v ta namen organizirali oddelke vojaštva, ki so se zvali boljševiki, komunisti in leta 1918. se je ime1! tudi ruski mužik priliko seznani-, ti o komunizmu.
Bilo je nekega dne mesecs julija omenjena leta ko pridr-vi sosed Stjopka med zbran^ možakarje v vččernem
T
Josip Mikajlovilč, katerega je
boljševizem spravil na beraško palico tw pravi: "Prav vam je, kričali ste po svobodi, se sklicevali na proletarijat, da ste lažje ropali -f smejali ste se nam češ: Mi vas ustrahujemo kleti buržuji, in sedaj vam vse to ni všeč kar rodi boljševizem. Da ležali bi radi in živeli za tuje žulje, toda ne boste več; mi smo oropani, naše shrambe so prazne; vsi bomo stradali kot mi ki smo delali in se trudili tako tudi vi, ki ste ropali in lenarili. Bo še zaplesal bič po naših hrbtih katerega sta spletla Nemec in' jud; še boste jokali, toda bo prepozno. Volk, ki je tičal v ovčji koži, se je prikazal iz pod nje da je v resnici volk ne pa ovca, kot se je mislilo!" —J
SVOJI K SVOJIM!
Podpisani toplo priporožjsun rojakom Slovencem iii bratom Hrvatom v Pueblo, Colo. svojo trgovino z obleko za moške in otroke; v zalogi imam tudi veliko izbero čevljev za ženske; sprejmem tudi naročila za nova moške obleke po meri
/ JOHN GERM. '
Slovenski trgovec. 817 East 0. St Pueblo, Golo.
NAZNANILO IN PRIPO- -ROCILO
Cenj. občinstvu v Jolietu i a "j )koliei naznanjava, da sva od-^-j/ prla novo
trgovino 1 grrocerijo, 1 ter z vsem, v to vrsto spadajo* čim blagom. Prodajava blago po najlažjih cenah. Po* trežba točna.
Se Vam toplo priporočava Goiobitch & Golik
Gor. Hickory & Marble St.
Telefon 4555 Joliet, HL.,
—	"Seveda ker delamo sedajbesedah Josipa Mihajlovi-za kapitaliste" — odgovori (>il so molčali vsi, nihče ni poŠt jopka. — "No, kako pa bo s^kel v besedo. Pri tem pogo-potem ako bo po tvojem, ozi- voru> ki sem ga gori opisal, roma tako kot uče komunis-, ^m bil navzoč sam, ter sem si ti?" _ se oglasi Josip MihajJ &a dobro z^bilježil, iz tega sem lovič. — "Kako bo, potem?". razvidel, kako se je Ruse "far
i	v 1	IiuIa^ /lo o/\ m rkO f r% -no 1\a1t<o/
—	povzame drug možakar.
balo" da so mesto na boljše prišli na slabše in ruski mužiki so to sami sprevideli, a bilo je prepozno. I)a bi pa strmoglavili boljševiško vlado, o
!IiaKU lil IUU1 liSli, , V	. .... . , M , , , i
.. . • 1 1 i- 1 1 a tem se za nusliti ni bilo; lahko1 ki niso prej delali, bodo sedaj .	, , ...
f. . , ' ,	je bilo strmoglaviti carizem,
morali delati; denar ne bo ve-, nikftkor Be boliševizem ker
Ijal vec 111 ga sploh ne bo, ker bUe je ^ tajnih
je nepotreben".-"S črni bo- w so m dft se ^vi7Xnu
mo pa kupovali potrebščine: o- ni dela,a krM ge manj |
bleko in drugo 1". — se cglasr	'
#da bi se tu, ali tam vnel upor
sost^\asilj -"To vsebomo ti boljševiw Edini Don. lobili brez denarja" - pojas-j ski koaa](i so	y
njuje Stjopka ter pravi: "Mi|-svojem ozomliu te agente s posnet je borne delali na polju ti ter jih lali lia oni svet in skupno določenih 6 do 8 ur, bo-; . kozakik.se tudi niso doga. aio pa prosti.^ Orali bomo| ^ or^je> k{ikor pri mužikili, skupaj, sejali, zeli in mlatih ker SQ vlad^ boljševiki, kajti .udi skupaj; žito bo v selskem k Donskim kozakom ropat je skladišču iz katerega dobi vsak ])ilo uk kot iti v levov brlog ioloceno število funtov Cev-:po mladi^e in oni da gi> maj. jarji bodo delali crevlje ter ,mi pa gQ najTeč sitnosti nap. ph oddajali v skladišče, in v- raviU govjetski vladi> sak obrtnik, rokodelec in kmet a l>H uredništva: "U-jo moral dati delo svojih rok . .. 4<Tk c ,, . . , . komunističnemu komiteju, ki ledlllkl1 D« SJ • kl vedll° ^
ko hvali boljševizem in komu- J nizem svetujemo, da naj gor-j
)0 potem delil po razsodnosti
ia primer: Crovljar bo do-1 .. V1 , , . v . , . •1	• + . 1 v , ... 1111 članek bivšega slovenskega1
nI za svoj trud zivez, kolikor,	„ , . , , .
1 1 • 1 . letnika na Ruskem obelodani, nu ga določi konntej; kmet r«' •	t 1 v , v*
14 1 ali naj nam pa dokaze, da se >o d o on za svoj trud potrebno . ,J	, ,.v , ,
111 11, \	m noben ruski boljsevik kake
bleko, kadar staro raztrga, pa ,	, v ,
„„ ,.J „ ,,	.	osebe oroiial, ali celo umoril,
nu dajo novo". — "Kaj pa zi-	^ , v
vina in konji", se oglasi eden zmed možakov." — To bo tuli lastnina vseh, pojasnjuje Stjopka: Katerega konja bo vdo hotel zapre "i, s tistim se
(Dalje sledi.)
NOVA SLOVENSKA NASELBINA.
govarjali med sabo o važnitj
Petdeset milj zahodno od dr-
>0 lahko peljal v mesto", — žav0 North Dakota v Montani 4No, in če jih bo več hotelo e- ob kanadski meji sta Soo Line nega, kaj potem?" — se ogla- in Great Nrthern železniške 'i eden iz gruče. — "No, zato družbi zasledili rodovito zem-bo že skrbel komisar, ali pa jj0 in boga40 zalogo premoga >aznik" — se oglasi Stjopka, i in olja. Takoj zatem je Soo la bo vse vredu "^otempani Line zgradila železnico, ki telo nobena svoboda in nobena i če 6 milj južno ob kanadski me-lobrota, ako bomo imeli pazni- Qreat Northern železniška ke 111 nas bodo komandirali ko- družba je pa zgradila svojo
:numst1''' — se	nekai progo 6 milj ob Soo Line pro-
noz. "Kako bo pa na polju ^
5e bo kdo leno delal, ali pa1	. . ^ ,
norda niti ne hotel?" - vpra-L . >b Sonomoi^mh zelezms-suje radovednež - "ali pa če! ^ progah v Daniels okraju v bo kdo bolan?" - Tudi nato!,Mo.ntam 80 ml le Pačilo do-pojasnjuje Stjopka, ter pravi,I blt\^rov rodovitne la bo v va-si zdravnik, ki bo| zemlje. To zemljo sedaj proda-
iozdevno bolne preiskoval; a-! 'am 0(115 do 30 do1- aker na ko bo pronašel da je kdo bolan,1 sanletno izplačevanje. — Na po tem bo smel ostati doma, a-! zemlji sedaj trava raste da io pa pronajde da je kdo si- ?c lahko kar orie' in ^^ Tiuant, tak bo moral delati 110 da bi morali prej štore korakali nerad, ker ga bo paznik Pati- Vsak ti moral kupiti prisilil nato. — "Tako, je li to 160 akrov te zemlje, ker ta ze-potem svoboda ako bo paznik	v kratkem času dobila
stal poleg mene in me priga- j jako visoko ceno njal k delu? — "Bom li jaz I10- Gori omenjeni kraj je samo lil prosit komisarja, kadar G00 milj od mesta St. Paul, bom imel strgane črevlje, da | Minn.
m da nove," — se oglasi Po-J Imam lia prodaj tudi še par .opavic, ter nadaljuje: "To tisog akrov ^^ v okolici ie po mojem mnenju suženj st-1 Willard Wi8COTlsin. Za na. /o. Svojega imetja ndbi bil] (an6na pojaAnila 0 tej zemlji
Pf	V10/0:!	takoj na na.gov:
nh delat, ha ha, Stjopka ti si,	j e &
morel, \er tako govoriš." -	Lg*dC CeS k'
stjopka pa se je izgovarjal da
;e to v mestu slišal in da se bo ___________________
:godilo čeprav so oni proti te-	rfl(rlm. ^
nu. Brez nas, se je izvršilo1 5a,tave' bandere' re^aUJe Tse in iz\'rši se tudi to pomnite. ><?ve da so bili proti temu v -i, tudi lialiAii-z-DJ-eči bo]jševi-
Willard, Wis. Clark County.
Ho noce. Tedaj pa se oglasi j	CH<1<ti(gO» PL
zlate znake za društva ter član« K. S. K. J.
EMIL BACHMAN
A. C. ALLYN & Co.
J^na^sti"pml	. k :	prav.	frieteje	- 71W. MONROE ST., CHICAGO, ILL.
pili mraku! ki^sA st>:]>b; ' >i >o kuga 'pmtionilo' delati a- 2107 S. »Bnlln Av*.
i v	v '•'U- >	m„ j „ • -	1	'	fllitji»«A TTI ■	________
POTNIŠKI ODDELEK
Bančne tvrdke Emil Kiss-a
133 Second Ave.	New York City.
SEZNAM
kretanja pafnikov v Dubrovnik in v Trst.
7. junija PATRIA preko Napolja__
12. junija AMERICA preko Napolja „ 26. junija COLUMBO preko Napolja 30. junija PRES. WILSON naravnost
Cena. „ 95.00 ... 95.00 „ 100.00 _ 102.50

30. junija TUtSCANIA naravnost _____________________105.00
k temu je prišteti če vojni davek $5. Naznanile mi, kedaj mislite potovati in jaz vam bom prostor na par-niku osigural.
Dopremam rojake iz kraja! Pošiljam denar v kraj! POTNIŠKI ODDELEK BANKARSKE TVRDKE EMIL KISS-A. 133 Second Ave., New York City.
l|M»

FARME NA PRODAJ.
Na prodaj imam več sto akrov neobdelanih farm v okolici največje Slovenske farmarske naselbine, TIOGA—GORMAN—VVIL-LARD, WIS., v katerih je naseljenih nad stopetdeset Slovenskih družin. Štiri ljudske-šole v katere zahaja nad 90% Slovenskih otrok. Dobre ceste, blizo železniških postaj, blizo mlekarn in sirarn. Cene akru so od $22.00 naprej.
Nadalje imam naprodaj večje število že obdelanih farm po 40— 60 m 80 akrov, cene za te farme so zmerne in se vrede po dogovoru. Zemlja je rodovitna, za kar se lahko vsak sam prepriča od starih StovensJfih naseljencev. Vsa ta zemlja se nahaja v sredini \Viscon-sina v okraju Clark. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na naslov:
FRANK HREN, TIOGA, WIS.
FRANK HREN,
—ali pa— 350 N. STATE STREET, CHICAGO, ILL.
Kako ljudje napredujejo.
Uprava ameriške zakladnice v Washingtonu je na vprašanje "Kdo je skopuh?" odgovorila takole:
Skop je oni, ki od vsakega dolarja prištedi 60 centov ter od osta-. lih zapravi 39 centov za živež in vsega 1 cent za izobrazbp, zabavo in dobrodelne namene.	»
Varčen je oni, ki od vsakega dolarja prištedi 20 centov ter od ostalih zapravi 50 centov za živež in po 10 centov za izobrazbo, zabavo in dobrodelne namene.
Zapravljiv je oni, ki sploh nič ne prištedi ter od vsakega dolarja zapravi 58 centov za živež, 40 centov za zabavo in po 1 cent za izobrazbo in dobrodelne namene.
Prvi pogoj neodvisnosti in napredka so urejene denarne prilike. To velja enako za posameznika, kakor za društva, občine in države.
Pot do uspeha je dolga in mučna, za to ne odlašajte s prvim korakom. — Vložite del Vaših zaslužkov v sigurno, domačobanko, kjer Vam je Vaš denar dnevno na razpolago za nepričakovane potrebe. Vloge na "Special Interest Account" se obrestujejo pri nas po 4%.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt St.	New York, N. Y.
Glavno zastopstvo Jadranske Banke.
IMAM NA ZALOGI PRAVE LUBASOVE HARMONIKE
tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene, nemške, kranjske in chro-matične, kakor tudi kovčeke za harmonfke.
Imam tudi prave STAROKRAJSKE KOSE kovane na oko iz svetovno znane tovarne Sensenwerk-Krenhoff s Štajerskega, v dolgosti od 25 do 33 inčev, po sledečih cenah: Posamezna kosa po $1.50, šest kos skupaj ali več po $1.25. Klepalno o-rodje, dvoje vrste, po$1.00. srpi za klepati po 75c. Bergamo brusilni kamni, najboljše vrste po 40c.
Pri teh cenah je poštnina že všteta: z naročilom vred je poslati tudi denar vnaprej. Radi kos vprašajte rojake, ki so jih že i.aročili
od mene.	^ „
ALOIS SKULJ, 323 Epsilon Plače, Brookljm, N. Y.

Važno in koristno!
V vašo lastno korist vas opozarjamo na sledečo važno etvar:
Ali ni boljše imeti denar tudi varno naložen po 5 odstot., bVz odstot., 6 odstot. in še več odstot. obresti, kakor samo po 3'odstot. ali 4 odstot. T Razlika pri tem na leto je velika. Ako imate torej le par sto dol. društvenega denarja na razpolago, naložite ga v zanesljive mestne, okrajne ali državne bonde, ki Vam donašajo več obresti. V slučaju nujnosti, bonde lahko vedno prodate.
Mi imamo na prodaj raznovrstne bonde in vrednostne papirje. Skoro vse bonde, katere lastuje K. S. K. Jednota, smo tej podporni organizaciji mi prodali. Delujemo pošteno in solidno. Pišite nam v slovenskem jeziku za pojasnilo.

\ KAJ BOSTE V LETU 1956?
! Nima taktega* pomena! kaj j ste v letu 1923, ampak kaj bos-1 te leta 1956. Triintrideset let je dovolj za velike premembe. Ne pozabite, da pred 33 leti, to jo bilo leta 1890., je danes najmogočnejši izdelovalec avtomobilov nia svetu delal v tovarni za bicikle* ^redsednjik Združenih držav je stavil črke, govemer velike države je sna-žil čevlje in prodajal časopise, mjuplivnejši ban kij na zapa-du je oral in pokojni Josip Tri-ner, st. je postavil "Trinerjevo zdravilno grenko vino" na a-meriški trg, brez vsakega kapitala, ampak v trdni veri o dobrotah tega Klavnega zdravila. Danes je Trinerjevo zdravilnio grenko vino tako po , pulamo, da je težko najti ino-zemca v Združenih državah ali Kanadi, ki ne bi poznal Triner-jeve?a zdravilno grenkega vina. — Joseph Triner Co., Chicago, Tli. izdeluje poleg .tega zdravila še druge izvrstne p reparacije. Omenimo samo Triner's Dent al Cream, prijetno antiseptično pasto za zobe. Gospa Fannie Rajchart, soproga mestnega blagajničarja v Breznicah na češkem, nam je r isala pred par dnevi, da ji pošljimo to preparacijo, ker "jo v resnici izvritna". Vprašaj. ' te vašega lekarnrja ali trgovca z zdravilj za pojavila o Tri-netjevih zdravili in preparaci- ; jah!	(Advertis.)
SEDAJ JE CAS,
da daste popraviti, izčistiti ter vglasiti svoj piano. To delo Vam naredim najboljše in po zelo nizki ceni.
Ako želite, da se Vaš deček ali deklica nauči igranja na piano najhitrejše in po najvspeš-nejši matodj, naj se prične učiti pri meni; moja 27 letna praksa Vam garantira, da bo vspeh povoljen.	i
Za vse druge informacije se I oglasite v "Slovenija" poslop- i ju, 805 N. Chicago St., prvo nadstropje, ali pa telefonajto! na številko 1048.
Rafko Zupanec, organist in pevovodja. j Joliet,' 111.
(Adver^is.)
NAJVEČJA IN EDINA SLOV. TRGOVINA IN AGBNTURA za telo Ameriko za najboljše vrste starokrmjske koae, struike motike in drugo orodje.
"Cene so:	. .....^
Motike, ročno kovane po $1.50, {
večje po ....................................$1.75 -j^tmM	w
Kakor hitro pričnete rabiti en-
krat te Struške motike ne bodete	^
več nikoli rabili ameriških motik. t ^^rtflMnp^ gtffefc V \1 Močne fabriške motike po....$1.25 M^S^^^	' T ^
Kose najmočnejše in najboljše, fT^^i^,. . ; ' troje vrste takozvane Turške,	^^
Balkan in "Mouldouke", dolge	^^
25, 26, 28, 30, 32 in 34 palcev z	• ^^	3.
močno rinko in ključem......$2.50	F	M
Kose takozvane 'Poleranke' $2.00	J
malo ožje po ------------------$1.50	f ^^r. * * . JF^. f'
Kosišča na Kranjskem delana	■	IK AM:^B
po —-...................................I	I
močnejša za veliko koso po $2.u0	■	~ ~
Klepanje troje vrste	I.. _ .	-r. >
po..........$1.00, $1.50 in $2.00
Ribežni za repo ribat po------.---------—-----------------$1.25
Plankače, ročno kovane na Kranjskem za tesati--------—_ $6.50
Brusi izbrani najboljše vrste posebno veliki po 50c, drugi črni po 75c
Oselniki plehnati po 50c, leseni po-----------------~75c
Srpi veliki za klepat po ----------------------------------$1.00
Serpice (pralce) za pleti po-----------------------------------75c
Vse to blago je že precej dobro poznano med rojaki po vsi Ameriki. Pošljite denar alh poštno nakaznico z naročnino takoj, poštnino plačamo mi.	Naslov napišite samo:
STEPHEN STONICH, CHISHOLM, MINN.
Pridite osebno ali pa pišite po-naš cenik* krasnih vsakovrstnih LUBASOVIH HARMONIK, kakor»tudi veliko drugih lepih stvari iz stare domovine.
OTOK ZAKLADOV
Anfldko spisal R. L. Stermioo. Poslovenil J. M.
LUDWIG KOSNIK,
javni notar 1840.W. Cullerton St. (20th St) Chicago, 111.
. Se priporoča in naznanja, da izdeluje vse v notarsko stroko spadajoča dela. Ako želite dobiti sorodnike, ali znance iz stare domovine, dobite pri meni vse potrebne listine točno in zanesljivo narejene.
Posebno se priporočam Ogrskim Slovencem; kot njih bližnji rojak, sem popolnoma zmožen njih jezika.
DARILA V STARO DOMOVINO.
Pošiljamo denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Vsako denarno pošiljatev prinese v stari domovine pis-monoša prav na dom prejemnika, ki mora pobotnico lastnoročno podpisati. Isto pobotnico dobimo potem mi v dokaz, da je bil denar prejet.
Pri večjih vsotah na več tisočev kron ali dinarjev, damo posebno znižano ceno. Pišite nam predno pošljete večje vsote.
Ker se cene kron in dinarjev gostoma menjajo, zato pošljemo po ceni istega dne ko smo pošiljatev prejeli.
Danes pošljemo:
100 din— 400 kron za $1.30 50 lir za $3.20 500 din—2000 kron za $5.85 100 lir za $5.70
Vsaka pošiljatev je zajamčena, da denar ne bo izgubljen.
AMERIKANSKI SLOVENEC, bančni oddelek, 1006 N. Chicago St.	Joliet, Illinoli.
Tivoli Studio
Edini froljsko-slovenski fotografiičen atelje v Jolietu, 111. JOS. SITKOSKI, lastnik 635 E. Jefferson St	Joliet, 111.
TELEFON 5617 Najbolj moderni "studio" v mestu. Slike jemljemo vsak čas čez dan in tudi zvečer.
Izdelujemo posamezne slike družinske slike, poročne itd. Povečujemo razne slike vseh kombinacij. V zalogi imamo tudi lepe ekvirje.
FARMA NA PRODAJ.
Lepa prilika za človeka, ki »i bil rad sam afcoj gospodar. Imam na prodaj več, žo obdobnih farm, z raznimi poslopji, blagom in poljedelskim orod-iem;'cene zmerne. Varme so iobijo na lahke odplačilna obroke. Kdor ima $1,000.—, ta lahko dobi lepo farmo. Na teh farmah rastejo raznovrstni oridelki: fino grozdje, sadje in druge zelenjave.
Za natančna pojasnila se ob-nite na
Nick Pavlinac, R. 2.
Decatur, Mich.
Izurjen delavec ni samo v, obče učinkovit pri svojem delu, ampak oazi tudi na to, kako svoj težko prisluženi denar obrača.
Hranilni račun v naši ban-ki Vam bo pripomogel ugla-diti pot k bodočemu, uspeha in napredku.
Mi nudimo našim vložnikom in odjemalcem vodno skrajno uljudno postreibo.
V najem oddajemo varno-stne skrinjice za depozite po 25c na mesec in višje.
V zalogi imam jedilne dišave, Knajpovo ječmenovo kavo in importirana domača zdravila, katera priporoča Mgr. Knajp
v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi.
Pristni starokrajski ribežni za
repo 7. dvema nožema.,_______$1.1C
Vsak lahko sam tiska.
Priprava za toskanje, z 250 velikimi in malimi črkami, držao in črnilo ..........................................$2.50
KRANJSKE KOSE
Kose z rinčkom iz najboljšega jekla, 65, 70 in 75
centimetrov dolge ......$1.75
6 kos z rinčki .......... 9.00
Brusni kamen .......... 0.30
Klepalno orodje ........ 1.00
Suho grezdje in drugo.
Muškatel, zelo sladko gro-
baksa 50 funtovv .................$5.75
Malo črno grško grozdje,
baksa 50 funtov ........ 7.75
Brinjeve jagode, vreča 132
funtov .. >.............. 7.00
Fige v krancelnih, baksa 110 funtov .........................................$8.80
Navedeno blago pošiljam poštnino prosto, samo pri grozdju ni Express vračunjen.
MATH. P E Z D I R
Box 772,	City Hali, Sta.
New Vork, N. Y.
JOLIET NATIONAL BANK
Ustanovljena 1. 1891. Članica Federalnega rezervnega sistema.
Established 1857
KDO JE VAŠ TRGOVSKI §1 j	.TOVARIŠ?
Fjf Vaša bauka bi morala biti. Os ni m\ temu tako,—potem nekaj ni v redu, j bodisi že od Vaše strani, ali od stra-■■■ ni Vaše banke.
Vaša banka,—če je prave vrste,—bi morala biti Vaša desna roka pri poslovanju. Morala bi biti Vaš prijatelj t dejstvu in stiski. ,	•
To so načela naše banke, katere hoče docela doseči. Torej,—če je Vam ljubo tako bančno sorodstvo, — to je prava banka,za Vas.
NENAVADNA SPOMLADANSKA RAZPRODAJA, Posoda za sladkor — 2 zagrinjala za $5.95.
NOVA METODA ZA SHUJŠANJE Najnovejša znanstvena iznajdba. Ni Potrebno trpeti vsled debelosti, ko se lahke* znebite tega popolnoma navadnim potom brez di-jetanja al itelovadbe!
Rabite najnovejše znanstveno iznajdbo, ki je rabljeno od tisoče mož in žena z izvrstnim uspehom.
"VERVENA OBE3ITY TABLETS"
To so male krogljice lahke za po-vžiti, se jemljejo po jedi kot določajo navodila na zavoju, vam znižajo] debelost. Pozitivno nobene slabe posledice. Tridesetdnevno zdravljenje [pokaže dobre uspehe. Etran z debelostjo, katera še posebno poetu utruja vaš život in vam jemlje pravo »življenje. Rešite se tega sovražnika in postanite vitki, normalni. Steklenica stane samo $1.50 z navodili vrgd. Uprašajte v lekarni po njih ali pa (naročite od nas po pošti in priožite ;23c. v znamkah. fflOstalo plačate ko prejmete blago.	,
VERVENA LABORATORY INC., 115 Hartford Bldg., Chicago' 111.
Najstarejša in največja banka v Will Okraju.
3% obresti na hranilne vloge.
YEtVZ5A OBESITI
TABLETS
_ GLASILO K. S. K. JEDNOTE 6. JUNIJA 1923."
■ ■i11 r -	--- .	——r-r-T-7	~...........' - "■"" ' 1	--—■	-: '