planina » gotovim. Leto XVII., št. 262 ujjiavaiatvo; ujmigma, uataLijevo ulica 6. — 1'eietoD dt~ dl22, 3123. 3124. 3125, 8126^ inseratru oddeleit: L-juDljana, Selen-Ourgova ol i - Tel 3392, 8492 Podružnica Maribor: Gosposka ulica at_ 11. — Telefon št. 2455, eodružnica Celje: Kocenova ulica fit. i. — Telefon 3t- 190 tiaCunl pn pošt cek. zavodih: Ljubljana St. 13 842 Praga člslo 78.180 Wlen 4t 105.241. Ljubljana, sreda 11. novembra 1936 Cena 1 Din vsak dan. razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 26«— Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122. 3123. 3124, 3125. 3126 ftajJbor, Gosposka ulica U- Telefon «- 2440 Celje, Strossmayerjeva ulica tfcr I. Telefon St. 65 Rokopisi ee ne vračajo. Ob poljskem narodnem prazniku Danes obhajajo Poljaki svoj največji narodni praznik, dan osvobojenja. Poljakom je 11. november enako svet, kakor .Čehoslovakom 28. oktober ali nam 1. december. Vsi ti dnevi nas spominjajo, koliko truda, nezlomljive volje in neizmernih žrtev je bilo treba, da smo dosegli svojo svobodo, neodvisnost in zedinjenje. Poljska Je bila v prejšnjih stoletjih velika in mogočna država, ki je često igrala vodilno vlogo v evropski politiki. Oslabila so jo neprestana notranja trenja, zaostrena še po nesposobnosti in kratkovidnosti vladajočega stanu, uničila pa grabežljivost sosedov, ki so si poželeli naravnega bogastva poljske zemlje. Propadu je bila zapisana kraljevina Poljska že takrat, ko je po smrti zadnjega Jagielonca Zigmunda Avgusta proti koncu 16. stoletja kot posledica medsebojnih trenj v najvišjem plemstvu postala volilna kraljevina. Iz enakega razloga je nastal z1^-giasni »libsrum veto«, ki je dajal vsakemu plemiču, članu državnega zbora, pravico protesta, tako da je moral biti vsak sklep soglasen in je lahko en sam protiven glas onemogočil še tako važen in koristen ukrep za državo. Na ta način je Poljska bolj in bolj slabega, dočim so se tri glavne sosede — Avstrija, Prusija in Rusija — pod trdimi absolutističnimi režimi močno krepile. Razumljivo je, da si .je vsaka od njih postavila za cilj prikleniti Poljsko na sebe in jo vpreči v svoj voz. Pri vsakokratni volitvi novega poljskega kralja je skušala vsaka od treh sosed spraviti na prestol svojega kandidata. Kadarkoli se je pokazala nevarnost, da bi utegnil poljski državni zbor sprejeti kak sklep, neprijeten tej aii oni sosedi, je ogrožena vlada vedno znala najti kakega plemiča, ki je proti oklepu vložil svo.j veto in ga na ta način onemogočil. Uvidevni in dalekovid-ni poljski domoljubi so sicer spoznal: veliko nevarnost, ki preti državi zaradi takih razmer in njihovemu prizadevanju se je res posrečilo, da je bila dne ?, maja 1791. sprejeta nova ustava ki je ukinila nekatere prevelike privilegije plemičev in dala precejšnje politične pravice tudi meščanskemu stanu. Bilo pa je že prepozno. Poljska je bila ž" tako oslabljena, da se ni morala ve učinkovito upreti ko so ?i jo Rusija Prusija in Avstrija razdelile med seboj ir jo kol samostojno državo brisale h evropskega zemljevida. Od takrat dalje so se neprestan"' ponavljali obupni poskusi zavednih Poljakov, da bi zopet os brodili svojo domovino. Upor ie sledil uporu, kri je tekla v potokih in najboljši sinovi poljskega naroda so morali, na morišoa v ječe in izgnanstva. Najbolj znani sta novembrska vstaja 1. 1830. in ia-ruarska 1. 186? Oh^ sta se ponesr.^čiH iti no vsaki ie bile živlien^e z° Poljake Je še bolj grenko. Oni pod Avstriio po si s časom znali priborili znosnejši položaj. ker je Dunaj rabil njihovo podporo ali vsaj nevtralnost v bo",l">; pro+i slovanskim narodom br'še mo-r nrhi je. Žrrl~ienje P"1 jakov ped Rušilo ir Prusijo pa je bilo skoraj .brezumno, i:1 'n ne lo v poliMčnom in nacionalnem, tudi v gospodarskem pogledu KONFERENCA RIMSKEGA BLOKA Danes se sestanejo na Dunaju zunanji ministri Avstrije, Madžarske in Italije S i -i - Dunaj, 10. novembra, ob. Ob priliki današnjega prvega sestanka predstavnikov držav rimskega bloka poudarjajo v tukajšnjih političnih krogih, ki so z uradnimi v najožji zvezi, da se bodo sklepi dunajske konference rimskega trikota nanašali predvsem na poudarek še ožjega sodelovanja vseh treh zavezniških držav na zunanjepolitičnem, gospodarskem in kul-i turnem {»olju. Razširjenje rimskih proto-j kolov na druge srednjeevropske države za i sedaj ne prihaja v poštev. Rim, Dunaj in ! Budimpešta se bodo le v toliko sporazu-! meli, da bo vsaki izmed treh držav na pro-i sto dano, da zase in povsem neobvezno za ■ ostala dva zaveznika sklepa dvostranske : gospodarske pogodbe s sosedi, !n sicer po i vzgledu avstrijsko-češkoslovaškega trgovinskega dogovora, kot celota pa se rimski j trikot ne bo vezal z nobenim drugim sred-j njeevropskim blokom. Vendar pa je zbli-' žanje posameznih držav rimskega bloka z j nekaterimi posameznimi srednjeevropski-| mi državami razumeti po italijanskem poj-i movanju teh dvostranskih dogovorov tudi j zunanjepolitično in ne samo gospodarsko. I Potreba po zbližanju s sosedi bo sicer uradno poudarjena, vendar pa bo vsaki izmed treh sodelujočih držav popolnoma j svobodno dano, da poišče sebi in svojim interesom najprimernejša pota. Nov trgovinski sporazum med Avstrijo in Italijo Prvi rezultat Cianovega obiska je bil ta, da je bil danes sklonjen nov trgovinski sporazum med Italijo in Avstrijo, ki predstavlja prav za prav dopolnilo k že obstoječi pogodbi. Po novem sporazumu je Italija pristala v korist avstrijski industriji na velike carinske ugodnosti in premije, tako da se izvoz avstrijskega industrijskega blaga kljub 40 odstotni devalvaciii italijanske lire ne bo zmanjšal. Pravijo, da bo Italija sklenila tak sporazum tudi z Madžarsko. Uradni komunike o Članovih razgovorih Avstrijska uradna agencija je objavila nocoj tole poročilo: Včeraj in danes so se vršili med italijanskim zunanjim ministrom Cianom, zveznim kancelarjem dr. Schuschniggom in državnim tajnikom v zunanjem ministrstvu Scbmidtom razgovori, ki so potekli v prijateljskem duhu in ki so se nanašali na razna vprašanja, ki so v neposredni zvezi med Italijo in Avstrijo in s trgovinskimi pogajanji, ki so se v zadnjem času vršila in se tako srečno zaključila. Vrhu tega so bili razgovori posvečeni pripravam za konferenco zunanjih ministrov držav rimskega protokola, ki se prične jutri, ko prispe na Dunaj madžarski zunanji minister Kanya. Kan?z odpotoval na Dunaj Budimpešta, 10. novembra. w. Zunanji minister Kanva je danes ob 15.30 odpotoval na Dunaj. Pred svojim odhodom je imel še daljši razgovor 7. ministrskim predsedni- kom Daranvijom o političnih in gospodarskih vprašanjih, ki se tičejo Madžarske in ki so v zvezi z dunajsko konferenco. Kaj pričakujejo v Rimu od dunajske konference Rim, 10. novembra. o. 1'olitičn. krogi, ki so svojo pozornost koncentrirali na dunajsko konferenco držav vezanih po rimskih protokolih zatrjujejo, da bodo na Dunaju sprejeti naslednji sklepi: Jtaiija Avstrija in Madžarska morajo še bolj utrditi svoje medsebojne politične in gospodarske sporazume. hkratu pa ;udi odstraniti vse težave. s katerimi se je trebi boriti pri ob navijanju normalnih trgovii skih zvez z ostalimi podunavskiimi državami. Italija. Avstrija in Madžarska se bodo v to svrho poslužile takih sredstev, da bodo omogočile v čim večji meri politično zbližan je in gospodarsko sodelovanje s temi državami. Predvsem si bodo izgovorile vsaka zase popolno svobodo, da se sporazumejo z ostalimi podunavskimi državami glede ureditve vseh onih vprašanj, ki jih smatrajo v sedanjem trenutku za najbolj pomembna. V zvezi z vsem tem je značilno, da Italijanski listi sprejemajo madžarski demanti. da Horthv v kratkem službeno ne bo obiskal Mnssolinija. t Zbližanje Avstrije in Jugoslavije Pariz, 10. novembra, b. »Pariš Soir« objavlja daljši komentar k sestanku rimskega trikofa na Dunaju in je mnenja, da no-meni ta sestanek višek diplomatskih obiskov. ki so si v zadnjem času zelo naglo sledili v srednji Evropi. Njegov namen je poizkus novega grupiranja srednje evropskih držav na osi Rim-Berlin. kakor je to željo izrazil tudi Mussolini v svojem milanskem govoru. Države rimskega bloka sicer ne predvidevajo za sedaj nikakega razširjenja rimskega bloka in poizkusov zbližanja tega bloka kot celote s katerii drugim srednje evropskim blokom kot celote, pač pa se bodo vse tri posamezne države posebej vezale odslej v Pcdunavju na vse strani z gospodarskimi in tudi po-HtičnVni dogovori. Pisec članka misli, da bo italijansko-jugoslovenskemu zbiranju v kratkem sledilo tudi zbFžanje med Avstrijo in Jugoslavijo Sklicanje velikega fašističnega sveta Rim, 10. novembra. w. Mussolini jp sklical veliki fašistični svet za sredo oh 22. uri. Seja bo posvečena tudi proslavi zmage nad gospodarsko blokado 50 držav za časa abe-sinske vojne. Na seji bo najhrže tudi itnl;-jnnski zunanji minister jrrof Ci^no poroča' o svojem po+ovnnhi m Dunaj in Budimpešto. | hoče Budimpešta Mafažsrslia se ne navdušuje za izboljšanje odnošajev z Male antante, kakor želi to Italija, in sto*?a vedno bolj na nemško stran Budimpešta, jO. novembra, b. V tukajšnjith političnih krogih zatrjujejo, da ni madžar-T"aker za Cehos^ovake in Jugoslove- j ski zunanji minister Kanva nič kaj navdušen odpotoval na Dunaj. Zaradi tega kažejo v teh krogih veliko skepso glede rezultatov dunajskih posvetovanj držav rimskega bloka, v katerem igra Madžarska vlogo večnega nezadovoljneža. To pa samo zaradi nesrečne revizije mirovnih pogodb, ki je, kakor znano, osnova vBe madžarske povojne politike. Zato seveda Madžarski nič kaj ne diši možnost izboljšanja odnošajev in ožjega sodelovanja z državami Male antante, proti katerim je Budimpešta že od vsega početka zelo bojno razpoložena. Oborožila bi se rada Prav za prav v tukajšnjih političnih krogih ne prikrivajo, da bi navzlic vsemu bilo vendarle mogoče najti osnovo sodelovanja tudi z državami Male antante, toda seveda le pod nekimi nujnimi pogoji, med i katerimi je po njihovem mnenju na prvem ! mestu priznanje medsebojne enakopravnosti, pod čemer si seveda predstavljajo pravico do ponovne oborožitve. V Budimpešti mi-' slijo, da more v sedanjem položaju brezpo-j gojno podpirati to madžarsko tezo na med-I narodnem polju samo Nemčija, katere j zbližan.ie z rimskim blokom zato tu pri-j srčno in z največjimi simpatijami pozdrav-| ljajo. V tem zbližanju vidi sedaj Madžarska j najboljšo garancijo za uveljavljanje svojih j revizionističnih teženj v primeru, da bi Ita- ie pomenila svetovna vojna tudi ra P jake zgodovinsko možnost, da ures-r'"i"'o svoje nacionalne ideale Položaj so bil razvil tako, da so bili potrebni obema velikima vojskujočima se taboroma. Tako so jim Rusi obetali avtonomijo, Avstrija in Nemčija pa celo popolno samostojnost, samo da bi bil k^ali kak Habsburžan ali kak drug od contralnih sil določeni princ. Avstrija je tudi dovolila, da je Pilsudski s svojimi legijami kot poseben po!■'ski oddelek nastopal v sklopu njenih armad. V Berlinu in na Dunaju pa so Pilsudsk?-ga očividno podcenjevali, kajti njemu niti od daleč ni bilo v mislih, da b; jiodprl centralne sile, marveč si je postavil za cilj popolnoma svobodno Poljsko. To se je pokazalo zlasti takrat, ko sta Avstrija in Nemčija pod pritiskom razmer 1. 3917. res proglasili nekako svobodno Poljsko pod svojim protektn-ratom, a Pilsudski tej državi ni hotel priseči zvestobe, tsko da je moral romati v nemške zapore. Prišlo pa je tudi za Poljsko osvobodilno leto 1918. Pilsudski se je vrnil iz magdeburške ječe in postaj v novembru prvi šef obnovljene Poljske. Od takrat se država razvija krepko in smotrno. V vseh pogledih kaže ogromen napredek. Zlasti pa imponira tujcu in navdaja vsakega Poljaka s ponosom, kar je država naredila s svojim umaknil z mesta formalnega šefa dr- morjem, do katerega je dobila dostop | zave. po slovitem »koridorju«. Mala ribiška vasica Gdynija se je v dobrih desetih letih spremenila v veliko, moderno pristaniško mesto z nad 50.000 prebivalci. Duša nove države je vse do svoje smrti ostal Pilsudski, čeprav se je bil že Ob današnjem narodnem prazniku želimo tudi mi iz Jugoslavije, zlasti Slovenci, ki nas vežejo s poljsko republiko živahni kulturni stiki. da bi se Poljska notranje in zunanje bolj in bolj krepila, ne le na svojo korist, ----------, —z— — — —j —— -- — -------, kmalu po svojem povratku v domovino j marveč tudi nja korist vsega Slovanstva. lija zaradi svojih posebnih interesov le preveč silila Avstrijo in Madžarsko v zbližanje z državami Male antante. Madžarska bi se v tem primeru še bolj naslonila na Nemčijo, kateri se je v zadnjem času itak že zelo močno približala in s tem seveda oddaljila od Italije. V tukajšnjih političnih krogih so zaradi tega prepričani, da bi se razmerje Madžarske do držav rimskega bloka takoj ohladilo, čim bi na sedanji dunajski konferenci Italija potiskala preveč v ospredje zbližanje z Malo antanto, pa četudi samo na gospodarskem polju, istočasno pa potiskala v Konferenca bivših bojevnikov v Rimu Rim, 10. novembra. AA. V Rimu se je vršila mednarodna konferenca organizacij bivših bojevnikov, na katero so prispele delegacije iz Anglije. Francije, Zedinjenih držav Italije, Nemčije. Avstrije, Jugoslavije. Grčije, Bolgarije. Češkoslovaške, Poljske in Rumunijc. Konferenca se je vršila v okviru slavnosti o priliki otvoritve novega doma invalidov. Na včerajšnji seji konference je vodja nemške delegacije vojvoda Koburški predlagal, naj se ustanovi mednarodni odbor bivših bojevnikov. Konferenca je sprejela ta predlog z velikim odobravanjem in so bili glede njega po kratki dehati sprejeti tudi že nekateri konkretni sklepi. Vodja jugoslovenske delegacije bivših bojevnikov Stefanovič je pred odihodom h Italije poslal predsedniku udniženja italijanskih bivših bojevnikov de la Croixu br zojavko. v kateri pravi: .Tugoslovenska de legacija odnaša lepe spomine z manifestacij v Rimu. pri katerih je sodelovala, in na prisrčni sprejem, ki so ji ga priredili italijanski bojevniki. Ko zapušča vašo lepo dr žavo. vam pošilja prijateljske pozdrave in se vam prisrčno zahvaljuje. ozadje madžarsko »življensko« vprašanje — revizijo mirovnih pogodb. Glede ponovne oborožitve Madžarske pa so tu mnenja, da bi se utegnil pojaviti za to ugoden moment v zvezi s pristankom Madžarske na pobijanje komunistične propagande in s tem z vključitvijo Madžarske v nemški protisovjet>ki blok V tem pocrle-du je zanimiv članek vladnega lista »Ma-gvarsag« ki poudarja med drugim: Razen, če se ne zgrnli čudež, bi se vse naše sanje o mirni reviziji spodtaknile ob strašni stvarnosti. Po preizkušnji poslednje svetovne vojne je ja-sno. da na«n nihče ne bo nič dal samo zaradi naših lepih oči. Ako ostanemo šibki, bomo v primeru poraza plen naših sovražnikov, v primeru zmage pa pleu na-šiii prijateljev. Zato moramo biti močni zaradi nas samih. Eckhardt o osnovah madžarske zunanje politike Budimpešta. 10. novembra, b. Vodja malih poljedelcev, poslanec Tibor Eckhardt, je imel v Kecskemetu govor, v katerem se je dotaknil osnov madžjrske zunanje politike v zvezi z z-isedanjem rimskeg.i trikota na Dunaju, o kaiterein je dejal, da zasleduje troje ciljev: 1. Vzpostavo madžarske enakopravnosti. 2 Zajamčenje človc-čanskih pravic vsem Madžarom izven mej lastne domovine. 3. Revizijo niirovnih^ pogodb z miroljubnimi sredstvi. Eckhardt 'e svaril pred prenaglim postopanjem glede revizionizma. češ. da je previdnost v tem vpna-smju zelo na mestu. Negotovost v Berlinu Odmevi dunajske konference držav rimskega bloka in Beckovega londonskega obiska v Berlinu Berlin, 10. novra. b. Obisk italijanskega zunanjega ministra grofa Ciani na Dunaju in potovanje polj>kega zunanjega ministra Becka v London sta dva dogodka, ki sta v tukajšnjih političnih krogih zbudila veliko pozornost. Beckov obisk pa tudi vznemirjenost. Glede Ciana prihaja tu in tam do izraza mala bojazen glede njegovih pravih namenov na Dunaju, posebno pa glede obsega njegovih razgovorov z avstrijskimi odgovornimi krogi, ker bo treba šele po sklepih konference držav rimskega trikota presoditi, v koliko se tu ni morda pojavil kak razvoj v škodo Nemčiji. (Očividno velja ta negotovost predvsem nedavnim govoricam, ki so se pojavile v zvezi z znanim obiskom voditelja avstrijskih legi-timistov Wiesnerja v Rimu in z govoricami o možnosti restavracije habsburške monarhije.) Znano je. da med Italijo in Nemčijo ob priliki Cianovega obiska v Berlinu ni prišlo do nikake prave povezanosti med obema državama slede srednje Evrope, temveč sta si obe samo nek-iko razdelili to področje v dve vplivni območji, v katerih pa vsaka zase žpli ohraniti povsem proste roke. Se večjo negotovost pa kažejo tukajšnji politični krogi giede Beckovega londonskega obiska, kateremu hoče časopisje zmanjšati ves njegov pomen, kar dokazuje, precejšnjo nervoznost nemških političnih krogov. Zanimivo je. da skušajo nemški listi prikazati Beckovo pot v London ko< ponovno odvrn«tev od pred kratkim obnovljenega sodelovanja s Francijo, dočim francoski listi zatrjujejo baš nasprotno, da je namreč Beck odšel v London samo zato, da še helj utrdi povezanost Poljske in njene zunanje politike z obema zapadnima velesilama. Veliko vznemirjenost kažejo nemški listi tudi glede Gdanska- keT pač slutijo, da bo tudi to vprašanje tvorilo enega izmed glavnih predmetov londonskih razgovorov. Da bi pa svojo vznemirjenost prikrili, poudarjajo vsi brez izjeme, da se Eden prav gotovo ne bo spuščal z Beckom v razgovore o posameznih »manj pomembnih vprašanjih«, še najmanj pa o Gdansku. kjer je pozicija Poljske po mnenju nemškega tiska prav v zadnjem čpsu močno porušena. Beckovi sestanki v Londonu Na dnevnem redu so bili tudi vojaški razgovori — V avdienci pri kralju Edvardu London. 10. novembra, a. Poljski zunanji minister Beck je imel danes dopoldne razgovor s predsednikom vlade Baldwinom. V njegovem spremstvu je bil njegov kabinetni šef grof Ljubienski. Beck je nato odšel v zunanji urad in nadaljeval razgovore z zunanjim ministrom Edenom. Govorila sta baje tudi o židovskem priseljevanju v Palestino in o splošnih problemih evropske varnosti Opoldne je bil poljski zunanji minister v avdienci pri kralju Edvardu VIII., ki ga je obdržal pri kosilu. Dasi se o vsebini današnjih in včerajšnjih Beckovih razgovorov z zunanjim ministrom Edenom in premierom Baldwinom ni moglo nič konkretnega izvedeti, se vendarle domneva, da so poleg splošnih in nekaterih posebnih evropskih vprašanj na dnevnem redu tudi vojaški razgovori. To domnevo potrjuje okoliščina, da so se snočnje večerje na čast Becku udeležili razen Ede-na. Nevilla Chamberlaina in lorda Hali-faxa tudi mnogi vojaški strokovnjaki, tako vojni minister Duff Cooper, državni pod-tajnik v letalskem ministrstvu sir Pbilipp Sassoon, šef angleškega generalnega štaba vojni maršal Deverell in drugi. Jutranji pariški listi pišejo zelo obširno o Beckovem obisku v Londonu. »Journal« poudarja med drugim, da je obisk važen zlasti zaradi vloge, ki jo bo v bodočih evropskih pogajanjih igrala Poljska. Novi Locarno bo uredil odno^aje z Nemčijo in ti odnošaji se ne morejo urejati brez Poljske. Poljska je tista država, ki najbolj gotovo ve, kakšni so odnošaji med varnostjo na zapadu in vzhodu Evrope. »Echo de Pariš« piše, da v Londonu ne bi bili nejevoljni, če bi Francija našla možnost, odreči se svoji pogodbi s Sovjetsko Rusijo. Menijo, da bo londonska vlada po Bcckovem obisku dostavila nekatere predloge v tem smislu pariški vladi. Glavno pa je, da Poljska v novem Locarnu ne bo zanemarjena. Mussolinijeva druga ponudba Angliji Predlog za sklenitev gentlesnanskega sporazuma med Italijo in Anglijo, je napravil v Londonu ugoden vtis London, 10. novembra, k. Novi londonski lordimajor je priredil finoči politično večerjo, ki so se je udeležili tudi BaldNvin, Eden, Macdonald, Runclman, člani diplomatskega zbora in drugi ugledni politi 1. Eden, Baldwin ln Rurvciman so imeli pomembne govore, v katerih rta se zlasti poslednja dva dotaknila tudi italijansko-angleških odnošajev predvsem iz gospodarskega im političnega vidiika. Baldw~a je v svojem govoru rabil celo iste besede ki jih je dan poprej izrekel Mu "solini poročevalcu »Daflv Maila« ter izrazil svoje zadoščenje, da je bila sklenjena trgovinska pogodba med Italijo in Velf>« Britanijo, kakor tudi prepričanje, da bo ta pogolba Se največ pripomogla k izboljšanju odnešajev med obema državama. V ostalem je izzval Mussolinijev predlog za Sklenitev enostavnega gentlemen-skega sporazuma med obema državama, s katerim naj se uredi položaj na Sredo-zem9' em morju v Angliji splošno pozornost. Mussollnljevo ponudibo so sprejeli kakor predlog za 1'kalizacljo ti vseučiliško naselje, niti nobena postaja prestolnice v sovražnih rokah. Poročilo čsl. poslaništva v Madridu o položaju Praga, 10. novembra, b. Češkoslovaški dopisni urad v Pragi je bil v telefonskem razgovoru s češkoslovaškim poslaništvom v Madridu zaradi usode češkoslovaških državljanov. Poslaništvo je sporočilo, da so vsi češkoslovaški državljani v Madridu popolnoma na varnem v poslopju poslaništva, ki leži v severnem delu mesta. Topniško obstreljevanje glavnega mesta se nenehoma nadaljuje. Francova letala neprestano krožijo nad Madridom. Nekaj granat je padlo na osrednji madridski trg Puerta del Sol. 0 pravem položaju v mestu pa si ni mogoče ustvariti nobene prave slike, ker so okna vseh poslopij in tako tudi okna Češkoslovaškega poslaništva obita z deskami. Nova ojačenja iz Maroka Gibraltar, 10. novembra, b. Včeraj so bile semkaj prepeljane nove čete iz španskega Maroka, ki So namenjene za ojačenje Francove armade. Križanka »Almirante Cervera« je prepeljala v Algeciras mavrijske čete in velike količine strojnic. Pet stražmih čolnov je med prevozom stražilo gibraltarsko morsko ožino, nad križarko samo pa sta leteli dve letali, ki sta ladjo spremljali vse do lu* ke Algeciras. Vse zlato španske banke v Franciji London, 10. novembra, o. Po vesteh lz zanesljivih pariških virov je predsednik madridske vlade Largo Caballero v svojem in v imenu še dveh drugih osebnosti naložil pri zavodu »Banque de France« večje množine zlata v vrednosti 10 milijard frankov. S posebno klavzulo je bilo določeno, kdo lahko to zlato dvigne in izvozi iz Francije- Vrhovnemu poveljniku Madrida, generalu Maiu, je uspelo spraviti sedaj iz Španske banke še zadnje zaloge zlata, ki so jih nemudoma odpremili v Caoitageno, od koder jih bodo poslali dalje v Marsej in Pariz. Informirani krogi zatrjujejo, da so marksisti doslej le zaradi tega tako odločno branili Madrid in prešli celo v proti-ofenzivo, da bi rešili še to zlato iz španske banke. Nastala je že nevarnost, da se nacionalisti polaste tudi tresorjev banke. Šele po protinapadu delavskih miličnikov, ki so vrgli nacionaliste nazaj, so tresorje banke docela izpraznili. Francova zastopstva v Berlinu in Pesti Berlin, 10. novembra, b. Španski poslanik v Berlinu od včerajšnjega dne dalje ne zastopa več madridske vlade temveč nacionalistično vlado v Burgosu. Na španskem poslaništvu visi od včeraj zastava španskih upornikov: rdeče-rumeno-rdeoa. Med tem prihaja tudi iz Budimpešte poročilo, da je tudi tamkajšnje poslaništvo prešlo v roke Francovega poslanika in da je tudi na tem poslanišitvu včeraj zapla-pola'a zastava burgoške vlade. Faulhaber Hitlerju Berlin, 10. novembra, b. V zvezi z znanim razgovorom monakovskega škofa in kardinala Faulhaberja s Hitlerjem poroča tukajšnji dopisnik gdan«tkega sDanziger Vor-posten«, da se je kardinal Faulhaber zaradi omogočenja sporazuma med državo in cerkvi jo zavezal v smislu sklepov konference nemških katoliških škofov v Fuldi, da bo katoliška cerkev v vsem podpirala Hitlerjevo proti,=ovjetsko politiko, v zameno pa Je zaprosil državnega kancelar,ia, nai bi upošteval zahteve nemške katoliške cerkve na šolskem polju- Pred katoliško koncentracijo v Belgiji Bruselj, 10. novembra, b. V katoliških parlamentarnih krogih se mnogo govori o vnetem zbiranju za združenje vseh belgijskih katoliških strank, posebno flamske ljudske stranke, flamskih nacionalistov in va* lonskiili krščanskih demokratov, pa tudi reksisti niso iz te nove kombinacije izvzeti. Namen te nove kombinacije nai bi bilo novo grupiranje eil v parlamentu, ki bi socialiste spravilo v manjšino- Italijanske izgube v Abesiniji Rim, 10. novembra. AA. Uradno poročajo, da znašajo izgube meseca oktobra v vzhodni Afriki 125 častnikov, podčastnikov in vojakov. Od teh jih je 34 padlo med policijskima boji. štirje so podlegli ranam, 91 jih je umrlo za raznimi boleznimi. Beležke I Se o čestitkah dr. Kramerja »Slovenec« je zopet enkrat v zagati, iz katere ne ve izhoda. Pretekli teden se je močno razburil, ker je bilo v glasilu JNS »Jugoslovenskem glasniku« objavljeno, da je dr. Kramer po zadnjih občinskih volitvah v Sloveniji čestital 51 županom. Ker je po »Slovenčevem« zatrjevanju dobila vsa opozicija le 40 občin, bi seveda vse čestitke, kar jih je dr. Kramer poslal preko tega števila, morali prejeti župani, ki jih »Slovenec« šteje med svoje prijatelje. In res so gospodje v svoji notici zatrjevali, da so njihovi pristaši užaljeni ali vsaj presenečeni, ko so dobili čestitke od dr. Kramerja. Pozvali smo jih nato. naj navedejo ime le enega takega župana, ki jih mora biti okrog 20, ako je položaj tak, kakor ga je sljkal »Slovenec«. Doslej niso prišli na dan še z nobenim imenom, kar je pač najboljši dokaz, da se od gg. županov, ki so prejeli čestitke, nobeden ne smatra za »Slovenčcvca«. Stojadinovičeva vlada in hrvatsko vprašanje Ministra Gjura Jankovič in dr. Behmen, ki se nahajata na volilni turneji po hercegovskem delu primorske banovine, sta imela v nedeljo shod v Bijelem polju. Minister Jankovič je med drugim rekel: »V našem političnem življenju zeva že dolgo let velik prepad, ki ga je treba premostiti. Mislim na hrvatsko vprašanje. Po vseh znakih smemo soditi, da bo to vprašanje uredila samo današnja vlada z dr. Stojadinovičem na čelu, ki bo preorala nedo-gledno polje jugoslovenske konsolidacije in to polje zasadila s cvctjem bratske sloge in ljubezni.« šefi združene opozicije so zadovoljni Šefi srbijanskega dela združene opozicije nadaljujejo vsak dan svoje sestanke in svoja posvetovanja. Po včerajšnjem sestanku v stanovanju Ljube Davidoviča jih je počakalo večje število političnih poročevalcev, ki so jih prosili, naj jim kaj povedo o svojih posvetovanjih in o svojih pogledih na politično situacijo. Odgovori so bili dosti la-konični. Glasili so se takole: Miša Trifunovič: »Ničesar vam nimam povedati. Situacija se razvija ugodno.« Ljuba Davidovič: »Z dosedanjim potekom smo zelo zadovoljni. Pričakujem še nadaljnjih poročil. Za 6edaj vam ne morem več povedati.« G. Davidoviča so nato še vprašali, kaj pravi k izidu občinskih volitev v drinski banovini. Tudi na to vprašanje je g. Davidovič le kratko odgovoril: »Jaz sem popolnoma zadovoljen.« Hrvatski križarji o občinskih volitvah »Slovenec« poroča, da je vodstvo znane križarske organizacije na Hrvatskem razposlalo za občinske volitve svojim odsekom naslednja navodila: Križarska društva se ne morejo in ne smejo mešati v nikake politične posle, torej tudi ne v občinske volitve. Križarji kot državljani lahko izvrše svojo državljansko pravico, toda društva kot taka se ne smejo vmešavati v nikake politične posle in se v njih tudi ne sme voditi nobena agitacija. To je potrebno poudariti posebno sedaj, ko so po deželi občinske volitve in morejo priti do izraza razne krajevne razprtije. Taka so v glavnem navodila, ki so jih prejela hrvatska križarska društva. Ni jim kaj ugovarjati. Verjamemo tudi, da se bodo za enkrat izvajala, kajti hrvatski klerikalci pri občinskih volitvah • nikjer nimajo svojih kandidatnih list. Ali bi bila enaka navodila dana tudi v nasprotnem primeru, o tem pa močno dvomimo. Zanimive politične pravde Pred okrajnim sodiščem v Gornjem gradu so se pretekli petek 6. t. m. vršile tri zanimive razprave. Poslanec Rudolf Pevec, ki je, kakor znamo, po aritmetiki volilnega zakona s 310 glasovi dobil mandat gornjegrajskega sreza kot zastopnik Mačkove liste, a je danes med odličnimi parlamentarci JRZ, je tožil gospode župana Matija Goričarja in učitelja Dušana Spi.n-dle rja .iz Mozirja ter uradnika Venčeslava Žnidaršiča iz Šmihela nad Mozirjem radi razžaljenja časti. Kakor znano, je gospod Pevec razvil v dobi občinskih volitev v mozirskem okraju jako živahno delovanje. Na nekem političnem sestanku v Mozirju 23. septembra je na nečuven način napadel učiteljstvo z lopovi, ki širijo komunizem, nič ne delajo in za katere ima že pripravljene vagone, da jih ekspidira v Macedonijo. Prisolni učitelj Špindler je gospoda poslanca primerno zavrnil dn pri tem obudil nekaj zgodovinskih spominov o gospodu Pevcu. V Mozirju se je zagnal gospod Pevec zlasti proti županu Matiji Goričarju, ki je s svoje strani dodal nekaj prispevkov k življenjepisu gospoda poslanca. Na zgornjem omenjenem sestanku si je gospod Pevec privoščil tudi primorskega rojaka uradnika Venčeslava Žnidaršiča in njegovo ženo. Tu se je polemika končala na mozirskem trgu, kjer je gospod Znidaršič 11. oktobra gospoda poslanca javno oklofutal. Posledica vseh teh dogodkov so bile na eni strani tožbe napadenih oseb proti gospodu poslancu, ki pa še počivajo v arhivi imunitetnega odbora narodne skupščine, in tožbe g. Pevca proti gg. Goričarju, Špin-dlerju in Znidaršiču radi razžaljenja časti-Razprava, ki je vzbujala po vsem srezu veliko zanimanje, je trajala ves dan. Gospoda Goričar in Špindler sta nastopila za svoje žalitve dokaz resnice in se bo o tem ponovno razpravljalo. G. Znidaršič je bil pogojno obsojen. Plačati bo moral 200 Din, če v teku enega leta svoje dejanje ponovi. Obtožence je branil g. dr. Ervin Mejak. Navzoč je bil tudi poslanec Pevec sam. ki je tekom razprave opravičeval svoj napad na učiteljevo izjavo, da ima on kot poslanec povsod svobodno besedo, da lahko ljudstvu vse pojasni, kar hoče. Dokaz resnice, ki sta ga nastopila gg. Špindler in župan Goričar utegne biti jako zanimiv in bomo o nadaljnjem poteku pravde seveda poročali. Sprejemi diplomatov pri predsedniku vlade Beograd, 10- novembra, p Ministrski predsednik dr. Stojadinovič je sprejel da-I *ies papeškega nuncija Pelegrinettija in al-I hanskega poslanika Raufa Fica- Od peklenskih muk do zdravja potom Togal tablet. Togal tablete so sredstvo v mnogih primerih preizkušeno zoper: revmatizem, ishias, protin, hripo, živčne bolezni, glavobol in bolezni prehlada. Togal učinkuje dobro in je neškodljiv za želodec in ostale organe v predpisanih dozah. Togal pomaga, poskusite tudi Vi Togal tablete. Poskus bo tudi Vas prepričal. Togal tablete pomagajo izločevati sečno kislino. Dobivajo se v vseh lekarnah. Reg. S. br. 17661 od 3. X. 1933. Vilderjeva izjava o razgovorih opozicije Včerajšnje »Vreme« je priobčilo daljši dopis svojega zagrebškega dopisnika o »stališču dr. Mačka in beograjske opozicije v vprašanju sporazuma«, v katerem objavlja tudi izjavo, ki jo je dal Večeslav Vilder o dosedanjih razgovorih združene opozicije. Večeslav Vilder pravi v tej izjavi, da se prvi razgovori združene opozicije najprej sploh niso dotikali bistva problema. Slo je lo za »čista načela«, za »vprašanje sporazuma glede osnov državne ureditve«. S temi osnovami je prišla v Zagreb beograjska združena opozicija. V razgovorih o sporazumu so se postavljale naslednje tri točke: 1. Dosedanja ureditev države, brez ozira na to, aH je bila dobra ali ne, se je vselej izvršila brez sodelovanja Hrvatov in zato ne odgovarja onemu razpoloženju Hi vato v, Knez namestnik Pavle odpotoval v London London, 10. novembra. AA. Nj. Vte knea naime»trak Pavle se pripelje v sredo ob 17. v London. Prebil bo nekaj časa pri vojvodi Ln vojvodinji Kentski. V jugoslovanskih krogih izjavljajo, da bo obisk čisto zasebnega značaja, vzlic temu pa je verjetno, da bo Nj. Vis. knez namestnik Pavle izrabil svoje bivanje za obiske pri raznih uglednih osebnostih v Londonu. Tudi britanski politični krogi posvečajo obisku kneza Pavla veliko pozornost. Nj. Vet kraljica Marija v Rosandičevem ateljeju Beograd, 10. novembra. AA. Nj. Vel. kraljica Marija se je danes dopoldne ustavila v ateljeju kipaTja Rosandiča rn se dalj časa pomudila z ogledovanjem njegovih del. Jugoslovenska vojaška grobnica pri Solunu Beograd, 10. novembra, p- Svečanosti ob priliki blagoslovitve nove grobnice padhh voiakov na jugoslovenskem pokopališču Zejtinliku pri Solunu se bosta udeležili tudi delegaciji Narodne skupššine in senata-Skupščinsko delegacijo bo vodil podpredsednik Franjo Markič, senatsko pa podpredsednik Milan Simonovič. Pohvala „Slovencu" Organ nemške narodne manjšine v dravski banovini »Deutsche Zeitung« objavlja uvodnik .»Slovenec* in Nemčija', v katerem citira izvlečke iz poročil »Slovence-vega« dopisnika. »Deutsche Zeitung« z zadovoljstvom ugotavlja, da so poročila »Slo-venčevega« dopisnika naravnost odušev-ljeno pisana o prilikah v Nemčiji. Mi smo že dolgo čakali na to priznanje, ko smo či-tali na eni strani poročila »Slovenčevega« dopisnika iz Nemčije, na drugi strani pa ponovne napade taistega »Slovenca* na »Jutro«, kateremu ni moglo oprostiti glasilo Katoliške akcije, da je imelo svojega poročevalca v NUrnbergu ob priliki kongresa hitlerjevcev. Saj se je »Slovenec« celo v volilnih uvodnikih povzpel tako daleč, da nas je pošiljal v Nemčijo in trdil, da pošiljajo jugoslovenski nacionalisti svoje zastopnike v hitlerjevsko Nemčijo, »da se v propagandnem ministrstvu uče nemškega rasnega duha in nemških metod osvajanja, da jih uporabijo, kadar bo treba zopet z nemčurakimi glasovi podpreti njihovo željo po oblasti nad Slovenijo in Jugoslavijo«. Ce pristavimo, da smo tudi mi opetovano poročali o prilikah v Nemčiji, da pa naša objektivna opažanja niso našla »milosti« v očeh celjske »Deutsche Zeitung«, smo le spopolnili karakteristično ugotovitev iz prvega odstavka... Komunizem v Ameriki V »Lidovih novinah« črtamo zanimivo statistiko o vplivu komunizma v Severni Ameriki. Niti z daljnogledom, niti z mikroskopom v USA ne najdeš komunistov, pnv- vi imenovani list. Predsedniške volitve so pokazale, kako malo imajo komunisti organiziranih pristašev. V Ameriki znajo sicer od časa do časa ljudje pošteno zaropotati. toda za komunizem ruskega tipa se noben vrag ne briga. Na VII. kongresu komunistične internaclonale v Moskvi 1. 1935 jo poročal zastopnik ameriške komunistično organizacije Browder, da šteje 35.000 članov. Leta 1930. jih je bilo 10.000. Leta 1936, ko je bilo v USA U milijonov brezposelnih delavcev, je število organiziranih komunistov narastlo na 48.000. Ravno tako porazne so številke iz predsedniških volitev. L. 1924. je dobil komunistični kandidat za predsednika od 29 milijonov oddanih glasov 33.861. L. 1928. ie bilo oddanih pri predsedniških volitvah 36.900.000 glasov. Komunistični kandidat jih je dobil 48.770. L. 1932. je pri skupnem številu 39.800.000 oddanih glasov odpadlo na komunVičnega kandidata 102991 ?li»sov. In letos? Oddanih srlasov je bilo 42.80^.0^. Komunisti bo jih zbrali za svojeca voditelja Browderja celih 81.733! V Ameriki se torej komunistične nevarnosti ni bati. ki je potrebno, da bi tudi oni smatrali to državo za svojo. Potrebno je tedaj ustvariti sporazumno osnovo državne ureditve, pri kateri bodo tudi Hrvati sodelovali kot enakopraven faktOT. 2. Ta osnova, kot rezultat sporazuma, se mora ustvariti na osnovi sporazuma, ki bi ga odobrila večina Hrvatov, večina Srbov in večina Slovencev, to se pravi, da ne bo ne majorizacije ne kvalificiranja večine. Potrebno je tedaj ustvariti položaj, ki bi ga nithče nobenemu ne vsilil. 3. Sporazumno je treba ustvariti postopek, po katerem naj sploh pride do meritorne razprave o bi«tvu problema, o ureditvi države po tem načelu med kompetent-nkni faktorji Baldwin o odnošajih z Italijo London, 10. novembra, b. Angleški premier Baid\yiCankar«, ki je bilo ustanovljeno v Sarajevu pred tremi leti, kaže veliko kulturno delavnost v vsakem pogledu. V tem društvu so po večini včlanjeni slovenski delavci in obrtniki, ki jih je v Sarajevu lepo število. Posebno aktivnost je doklej ipo-azala diletantska .sekcija društva ^Cankar«. Agilni slovenski diletanti so v treh letih pokazali na svojem društvenem odru celo vr.-to dram znamenitih slovenskih pisateljev ter so na ta način seznanjali ne samo v Sarajevu živeče Slovence, temveč tudi ostalo meščanstvo B kulturnim življenjem in težnjami slovenske domovine. Za prihodnjo sezono .'e diletanti društva »Cankar« še posebno vneto pripravljajo ter se bodo, kakor smo prepričani, tudi dostojno afirmirali v v.rej sarajevski javnosti. V spomin na obletnico smrti Ivana Cankarja pripravlja društvo slavnostno akademijo, ki ima na svojem programu tudi dramo j Kralj na Eetajnovk od Ivana Cankarja. Dramo je za diletante reži-ral znani nestor reži er je v slovenskih ljudskih odrov g. Ravnikar, ki tudi živi v Sarajevu. Glavno ulogo bo igral agilni član društva g. Marijan Telatko, ki se tudi pisateljsko udejsbvuje. On bo ob tej proslavi izdal v srboko-hrvatskem jeziku življenjepis Cankarja, da bo ta'ko tudi najširši javnosti predočil življenje in delo velikega slovenskega pisatelja. Na programu diletantskega odra društva £0 tudi drama >Detektiv Megla« od Ježka Kranica, drama Marijana Telatke »Buket križantem« in še nekaj drugih dram slovenskih pisateljev. Kulturno društvo »Cankar« ima že nad 100 članov, ki so, kakor smo že omenili, po večini profesionalni delavci, zaposleni v raznih državnih in privatnih podjetjih in ustanovah. Društvo ima £ivoje prostore v sarajevskem Delavskem domu, kjer so tudi oder ter dobro razvita biblioteka in čitalnica. Pred 19 leti: trobentač Jules Sellier je bil mož, ki je 11. novembra 1918 v compieg-neskem gozdu kot vojaški trobentač oznanil konec svetovne vojne. Vendar pa tudi trobentaču miru ni bil usojen srečen konec. V juniju 1930 se je ob poletu »Grofa Zep-pelina« nad Besanconom preveč nagnil skozi okno, padel in se tako hudo poškodoval, da je kmalu nato izdihnil. nekaj Regerja, Premrla, Kimovca in pa cerkveni koncert Dali' Aboce. enega najznamenitejših mojstrov iz dobe pred Bachom. Na lanskem orgelskem koncertu je Arnič dosegel pred strokovno javnostjo tako lep uspeh, da je kritik S. K. v »Jutru« zabeležil upanje, da »bomo njegove skladbe gotovo laibko prištevali še med najboljša dela naše glasbene literature te vrste, ki navaja sicer, zlasti še za izredno sestavo orgel in trobil, le priložnostna dela«, neki drug kritik pa je zastavil vprašanje, »ali ni v skladatelju tistih prvin, iz katerih bi nam utegnil kdaj dozoreti slovenski Bach«. Delo Blaža Amiča, ki se je v najtrših razmerah in z največjimi žrtvami, brez zaslom- Blaž Arnič in njegova umetnost V petek, 20. t. m. ob 20.. priredi Blaž Arnič, eden najboljših naših cerkvenih skladateljev in najvidnejši, največ obetajoči iz mladega rodu, ob sodelovanju pomnoženega radijskega orkestra pod vodstvom dirigenta Draga Šijanca svoj drugi simfonični koncert, v ljubljanski stolni-ci. Izmed svojih del ima Blaž Arnič tokrat na sporedu IV. simfonijo resurrectionis, izvajal pa bo še be in podpor, kakršnih 60 deležni srečnejši, z vztrajnim delom in iz čistega ognja do cerkvene glasbe že ob svojem prvem nastopu prebil do lepe, žal samo platonične zmage, zasluži, da mu vsa javnost posveti iskreno pozornost in da se njegovega koncerta v čim večjem številu udeleži. Novice iz Prlekije Ljutomer, 9. novembra. Volitve so za nami. Prinesle so v naše drugače mirne kraje precej razburjenja in jeze, vendar so se duhovi po pravi prleški navadi že skoro čisto pomirili. Vsakdanje življenje terja od vsakogar mnogo prizane-sljivosti in dobre volje. Časi so slabi, čemu bi si jih še slabšali sami s sovraštvom t Takega mnenja so Prleki in zato ni čudež, če vidiš danes kandidate z raznih list, kako se složno sprehajajo po trgu ali sede za Jutri Lehdrjeva p°pularna opereta »\Vo die Lerche singt«. Premiera v ELITNEM KEVU MATICI Za smeh in zabavo skrbe: Lncie Englisch — Tibor Halmay — Kari Anton 2*4 m ** * • v _ V glavni vlogi poje Skrjancek poje - zvrgoll Marta Eggerth Operetni šlager sezone! HANS SOEHNKER Večer Cveta šviglja Na kritiko g. Karla Kocjančiča, ki smo jo objavili 6. t. m pod gornjim naslovom, nam je g. Cveto Švigelj poslal v smislu čl. 26. in nasl. zakona o tisku naslednji popravek: Ni res, da se je vršilo z veliko reklamo napovedano filmsko predavanje Cveta sviglja, včasih dobro zvenečega imena med našimi amaterji, temveč res je, da se je vršilo moje filmsko predavanje z običajno predhodno objavo razporeda in da je moje ime tudi še sedaj dobro zveneče, ker sem si ga pridobil na podlagi odličnih ocen predavanj in nagrad tudi v teku zadnjih let. Ni res, da sem si z dvomljivimi pripomočki ustvaril neko prvaško situacijo v naši fotografiji, temveč na podlagi navedenih ocen, predavanj in nagrad. Ni res, da se je izcimila katastrofa per-fektna in jasna, ampak res je, da sem že za ciklus diapozitivov prejel velik aplavz, po zaključitvi filmov pa spontano in odkrito priznanje in odobravanje. Ni res, da sem v naši fotografiji odigral, temveč res je, da prejemam vedno nova priznanja za svoje fotografije iz vrste odličnih tu in inozemskih revij in časopisov, vabila za nadaljnja predavanja in za sodelovanje pri različnih revijah celo iz Amerike. Ni res. da sem imel v njej ne posebno važno vlogo nekakšnega vmesnega člena med produkcijo starejše garde in med mladimi, ki so iskali novih smeri in možnosti, da sem se držal rajši starih že dolgo izho-jenih poti, posnemal mojstre, temveč res je, da sem izkristaliziral že načeta pota do odličnih rezultatov po lastni umetniški intuiciji in zamislekih in res je, da je tudi dr. Kugy označil moje slike kot najboljše sploh, kar jih je kedaj videl o gorskih pokrajinah. Ni res, da živim v večnem ponavljanju samega sebe od stare slave in da si sam pišem hvalo in jo objavljam, kjer mi jo še objavljati hočejo, temveč res je, da ne živim od stare slave, temveč da prejemam še vedno laskave ocene svojega fotografskega udejstvovanja (Novosti 21. I. 1935, Nova doba 6. in. 1936, Grazer Volksblatt 20. 1. 1933, Grazer Tagblatt, Salzburger Volksblatt 28. VIII. 1933, Umetniška revija, Pariš, sept. 1934, Fotorevija, Zagreb 1936 itd.), nadalje res, da si še nikdar nisem sam sebi v nobenem dnevniku in v nobeni reviji hvale pisal, temveč so jo pisali umetniški poročevalci teh listov in revij. Ni res, da se brez kvalifikacije postavljam na piedestal arbitra elegantiarum slovenske fotografske umetnosti in njenih tvorcev in da dve leti ali več ničesar novega nisem pokazal ker nič novega narediti ne znam, temveč res je, da je moja kvalifikacija priznana v javni kritiki in zavzema po tej kritiki priznano odlično mesto na polju umetniške fotografije, da obnavljam svoja predavanja vedno z novimi produkcijami, ki žanjejo vedno znova popolno priznanje v dnevnikih in revijah kakor v zgoraj navedenih in pišejo o tem Novosti z dne 21. I. 1935 doslovno: >1 baš to najviše vrijedi, što su se u osobi g. šviglja snašle sposobnosti sijajnog tehničara i od-ličnog umjetnika.« Ni res, da sem se na predavanju primerjal z Missonom, temveč je res, da sem izjavil, da sem zapazil odkar je letos Mis-sonne pri nas prvič razstavil, da ga neka- teri slovenski amaterji, ki hočejo veljati za prve, posnemajo. Ni res, da sem se primerjal Poundsto-ne-u, temveč je res, da tega imena na predavanju sploh nisem omenil. Ni res, da v poslednjih letih nisem ničesar delal, temveč je res, da sem bil za-prečen skoro leto dni vsled težke operacije, v ostalem času sem pa dosegel povsod lepe uspehe, n. pr. je Hrvatski Planinar izbral moje slike izmed vseh slovenskih kot naj-reprezantativnejše. Ni res, da sem zagrešil tehnične in kompozicijske nemogočnosti, temveč je res, da sem se vedno izogibal retuše in popravljanja narave. Ni res, da so moji filmi tehnično in »režijsko« nemogoči izdelki, temveč res je, da so izraz tega, kar je posameznemu brez igralcev in tehničnega aparata filmskih družb mogoče doseči. Ali M kupili kremo za kožo iz tablica? Krema mora biti higijenicno zavita in zajamčeno čista -drugače zelo lahko škoduje Vaši koži. In Vaše nežno /. «■ i perilo? Ne zasluži ii tudi' to enako pazljivost?_Misliter v na to kadar kupujete milne luske. Zahtevajte Lux v higi* geničnem ovoju. Ted^j st§ brez skrbi, da ne pride tiikaka nečistoča v dotiko z. Vašim perilom, a Vaša koža bo na ta način obvarovana od nevarnosti, ki ji preti od bakterij, katere s prahom uhajajo v perilo. se ne prodaja nikoli odprt, temveč vedno samo v poznanem modrem ovoju isto mizo, pred kratkim pa so se še bojevali na življenjo in smrt. Pri nas so lahko pristaši obeh strank zadovoljni: v mestu je zmagala lista dosedanjega župana g. Kuha-riča, v okolici pa so dobil novega župana g. Slaviča. Če smo se torej glede volitev kolikor toliko pomirili, ne moremo tega trditi glede vremena, ki je ves čas deževno in kaže le zadnje dni nekaj nagnjenja k izboljšanju. Marsikateri kmet še ni posejal posebno v bolj mokrotnih legalh ne. Repa je še na polju in listje v šumu Vse kaže, da so za nas suha leta bolj ugodna ko mokrotna. Vinska trgovina se kar noče razvijati. Cene so se sicer nekoliko dvignile, vendar pa ni povpraševanja, ker je konzum spričo krize še vedno slab. Nikdo pa tudi ne sili preveč s svojim pridelkom na trg in rajši čaka. Kako bo letos z običajnimi vinskimi sejmi, je vprašanje, ker ne bo nikjer mnogo vinskih vzorcev. V zadnjem času moramo zabeležiti neknj smrtnih primerov. Tako je podlegel nenadni kapi občinski delavec in ljubitelj starih predvojnih časov, znani Ivan Berič. Umrl je nadalje čevljanski mojster Ivan Filipič. V zadnjih letih ni več izvrševal svojega obrata. Pretekli teden pa smo pokopali mater znanega slovenskega slikarja' Antona Trstenjaka. živečega v Pragi, go. Jožefo Trstenjakovo. rojeno K osi je vo. ki je dosegla visoko starost 84 let. Umrla je na Veščici in pokopali so jo na Razkrižju. Bila je dobra in ljubeznica slovenska mati. ki io je njen sin tudi nekajkrat vpodobil. Na zelenem polju j Nedeljska nogometna tekma med SK Ljubljano in Hajdukom je bila najlepša, kar jih je od liginih tekem igral domači Iklub na svojem igrišču. Napoved, da bodo Splitčani odne;ili dve točki, se je uresničila, čeprav so to svojo zmago do-bojevali s prav tesno razliko 1:0. Igra je bila kljub nekaterim nevšečnostim na višku in zanimiva, kakor si moramo prvenstveno tekmo le želeti. Obe moštvi sta pokazali nogomet, ki ni niti na trenutek dolgočasil, saj sta oba nasprotnika igrala z velfkim spoštovanjem drug do drugega. Med najboljšimi možmi na polju sta bila vsekakor oba golmana, ki sta reševala žogo iz obupnih položajev in bi bil brez njune odlične obrambe rezultat' kaj drugačen. Na eni £liki sta oba golmana: Kriše (Hajduk in Logar, na drugi pa prizor pred Hajdukovimi vrati: golman Kriše, ki je treščil skupaj z Ma-kovcem, je obležal na tleh. Po krat i preklinitvi pa se je Kriše kmalu postavil na noge, medtem ko so morali težje poškodovanega Makovca izločiti iz igre in so naši drugi polovico igrali le z desetimi igralci. NI res, da so moji filmi slabši od vseh dosedanjih slovenskih amaterskih filmov, temveč res je, da je bil film »Planica« že odlično ocenjen v Jugoslovenskem turistu, maj 1936. Ni res, da izkazujem nazadovanje v fotografiji, temveč res je, da skušam doseči dematerijalizacijo fotografske kopije z načinom plemenitih tiskov, ki se posrečijo, kakor kažejo razstave, le ljudem prvovrstnega tehničnega znanja. Sicer sem pa dal svojemu pravnemu zastopniku nalog, da vloži proti piscu članka g. KocjsnCiču Karlu tožbo zaradi žaljenja časti in krivega poročanja in s tem via factl zavajanja javnosti v zmoto ter s tem povzročene moralne in gmotne škode. Ljubljana* 10. novembra 1936. Cveto švigelj Odlično predavanje o naših planinah Ljubljana, 10. novembra Osrednji odbor SPD je v ponedeljek zvečer otvoril ciklus predavanj letošnje sezone. Morda je premalo zveneči naslov »Obrazi gora« povzročil, da obisk ni bil tak. kakor smo ga sicer vajeni pri predava lnih večerih SPD. Le nekaj desetin poslušalcev je bilo v Delavski zbornici in je obsežna dvorana zijala praznine. Morda je malenkosten odziv občinstva povzročilo nedavno neuspelo predavanje Cveta Šviglja. gotovo je le eno, predavanje g. Ivana Bučerja takega obiska ni zaslužilo. Peščica, ki je z nenhno pozornostjo sledila predavate!je- vim izvajanjem od začetka do kraja, večera ne bo tako hitro pozabila in je ob koncu nagradila predava tel ja s tako demonstrativno prisrčnim aplavzom, kakor jih je deležen le malokateri. Težko, da. nemogoče je napisati to. kar je g. Bučer povedal. Brez skioptičnih slik namreč predavanje ne bi bilo to, kar je bilo. Oboje je bilo povezano v aerazdelji-vo skupnost: beseda je užgala zaradi slik in t6 spet zaradi besede. Boljšega propagandnega predavanja za alpinistiko si skoraj ne moremo predstavljati — žal, da med navzočimi ni bilo mladine, kajti t prvi vrsti vna bi morala slišati predavateljeve vrsti ona bi morala slišati predavateljeve minilo je pa kakor minuta. Z neizmerno ljubeznijo in doživetjem je g. Bučer opi«;il vso lepoto gora in skrivnostno silo planin, ki vsakogar, kdor jih je le enkrat pravilno občutil, priklenejo za vedno. Predavanje bi bilo treba na vsak način ponoviti: prosvetna oblast bi storila prav, če bi povabila g. Bučerja, da priredi posebno šolsko uro mladini. Predavatelj nam je pričaral vso mnogo-stranost- ki jo more nudit-i narava. Poleg divje romantike, ki ne pozna sentimentalnosti, je pokazaJ tudi vso idilično lepoto planin. Brezobziren, a življensko nujen je zakon narave: umri. da bom lahko živel jaz! Narava ne trpi slabičev. Z elementarno silo ji podleže vse, kaT ni dovolj močno. Divja in neprijazna je slika gore ob viharju. Gorje tistemu, ki ga zaloti vihra. Nepopisen je občutek in zadoščenje, če si ji uspešno klju!>oval. Fantastične oblike oblakov, ki sipi jejo ogenj in vodo, so se zaletele proti ogromnim skalnatim skladom. Gora je izšla kot zmagovalec. Ko neurje poneha, se je pokazala še lepša in prerojena. Težko je reči. kdaj so planine lepše in mikavnej-še, poleti ali porimi. Vsak letni čas spremeni gori lice. Na gori ni greha. Preveč te priklenejo mogočni vtisi, premajhen in pre-malenkosten se idiš v primeri z veličast-jem. ki ga more v taki dovršenosti ustvarjati le narava sama. V planinah ne moreš grešiti, tam gori I« ljubiš. Kdor pa te pozna ljubezni, ne bo zašel med nebotfjne sklade, ostal bo rsffii v dolini pri 6Vojem kozarcu in kotnodnosti. ©mace * Jubilej zaslužnega prosvetnega delarca. * Zahvala. Glavni odbor legije koroških Pol stoletja že uspešno deluje na prosvet" ! borcev izraža Svojo in svojih tovariSev-čfa-nom L-i,ii„mom i^i 7 n n nst v en em nonrišču nov najiskrenejšo zahvalo v^em plemenitim srcem, k: so s toliko ljubeznijo na prazn;k Vseh svetih in na Dušni dan obiekala grobove naših dragib tovarišev. Posebna zahva la pa velja vsem tistim dobrim rokam, ki so pomagale, urediti in okraski zapuščena grobišča naših fantov, ki so položile na grobove jesenske cvetke in prižgale bele svečke. Vso spoštljivo zahvalo izrekamo predsedniku Kluba koroških Slovencev, državnemu tožilcu g. dr. Fellacherju, ki je osebno obiskal posamezne grobove in izkazal našim mrtvim fantov hvaležnost za njihovo žrtvovanje. Prepričani smo, da bo dobro ljubljan sko občinstvo tudi v bodoče izkazalo enako čast našim žrtvam, nas pa v naših stremljenjih podpiralo. Tisočera vam hvala! Legija koroških borcev. * Novj grobovi. V Ložu je umrl višji Kodni oficijal g. Alojz Perne star 56 let. Bil je vzoren uradnik in človek dobrega srca. Splošno priljubljenega moža bodo pokopali danes ob 16. na pokopališču pri Sv. Roku.— V Podli m barskega ulici 15 v Ljubljani je umrla gospa Alojzija Pipanova, vzorna gospodinja in mati treh otrok. Pokopali so jo včeraj popoldne pri Sv. Križu. _ V Dvo rakovi ulici 3. pa je umrla v 75. letu gospa Marija Junčeva, vdova po finančnem respi. cijentu. K večnemu počitku jo bodo spremili danes ob 14. _ Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalie! * Nezgoda nemškega parnika >- šibenlškem pristanu. Nemški tovorni parnik »Planet«, ki ie last neke hamburške družbe, je vkrcal iz Šipadovega skladišča pri Šibeniku dr va. potem pa je nameraval odpluti na Sušak-kjer bi moral prevzeti še druge tovore. Pri manevriranjeu v mandaHnskem zalivu je parnik nasedel na pesek in se pri tem tu li nekaj poškodoval. Šele po večurnem napornem delu je bil parnik s pomočjo nekega re-monkerja rešen iz neprijetnega položaja + Desettisoči revežev dobivajo v dispanzerjih Protituber^ulozne zveze zdravniško pomoč, tolažbo in nasvete. Zakaj se nikdar ne .^spomnite našega dela niti z darili ali z zbirkami ob veselih in žalostnih urah, niti v oporokah ? Ali nič ne cenite truda, ki je po večen ljudskemu zdravju ? * Izprememba posesti. Graščinsko posestvo Dobravo v Kostanjevici, last ge Globočnikove, je kupil samostan Pleterje- nem. kulturnem in. znanstvenem poprišču črnogorski učitelj in dopism &an Srpske kraljevske akademije, Andrija Jovičevič na Cetinju. Nekdaj je bil predsednik črnogorskega učiteljskega združenja in tudi narodni poslanec. Že "leta 1886 je Jovičevič mnogo koristil osnovnemu šolstvu Črne gore, ko je izda! nekaj šokkih in pedagoških knjig. Napisal je tudi mnogo razprav iz et-nografije, antropologije in zgodovine. Kakor Srpska kraljevska akademija, tako ga je tudi akademija znanosti v Zagrebu izvo^la za svojega dopisnega člana. Akademija v Beo gradu je i«>klonil zbirko 18.000 besed, ki jih je sam nabral med črnogorskim ljudstvom. Znanstvene in prosvetne ustanove bodo slovesno slavile njegovo 501etnico zaslužnega in uspešnega prosvetnega dela. s Dopust državnim uslužbencem za skaut- šiii.irja pri Jelšah! Prejeli smo; Ako ho-♦ t-;o S'aii.nčani ali pa Rogačanj (da ne govorno o Zetalčanih in Rotkovljanila) priti do t-rr- kega načeistva ali pa do davčne uprave v Šmarju- se morajo voziti z jutrnim vlakom, ki oo 8 ure lfci minut, ko pride vlak z lj robe! nega Torej v 16 minutah. y tolikem času ne more nihče ničesar opraviti v uradih, zato ;e treba čakati na vlak, ki odpele ,z Šmarja šele ob 10.31 proti Rogatcu. Prosimo odločilne faktorje, da nam omogoča jo boljšo zvezo do sedeža sreskega načeistva- Aii n. mogoče dobiti na to progo motorne vozove, ki bi lahko večkrat na dan vozili do Grobekiega i-n obratno, da bi ne bilo treba težkih, toda če^to slabo zasedenih vlakov izpeljavati dnevno preko Halerjeve ga brega do Grobelnega? Ako pa to ni mo uoče, nam dajte vsaj boljšo zvezo, da si p:ihranlmo čas in denar! Rogačani in Siatin-čanV * Graditev železniške proge Varaždin— Koprivnica. Dela na progi Varaždin—Koprivnica se dovršujejo in zdaj so delavci najbolj zaposleni pri zavarovanju proge. Prispelo je 55.000 železniških pragov. V kratkem pridejo tudi železniški tiri, popolnoma novi z inozemstva. Spomladi bodo začeLi progo polagati in bo to delo trajalo kake satiri mesece, tako da bo proga lahko izročena prometu že konec julija ali pa v začetku avgusta pj-ihodnjega leta. * Zanimiva statistika o kretanju tovornih parnikov. Po statistiki, ki jo je izdelala trgovska zbornica v Dubrovniku, je meseca avgusta obiskalo naša jadranska pristanišča 10.650 tovornih ladij s skupno tonažo 2 milijona 87 tisoč 664 ton. Samo v grnu^fei lu-ki je bilo 550 ladji s skupno tonažo 277.267 ton. V Dubrovniku se ovorijo za izvoz posebno velike količine lesa za sdavbe ter rude iz borskih rudnikov in Trepče. * Planica in radio. Drevi ob pol 20. bo predaval v ljubljanskem radiu g. Joso Goreč o rOTnenu naše ^lani-ce v svetu, na kar naše .športnike osobito opozarjamo. KINO METROPOL. Danes »PRINCESA MAKIETTA« in nov zvočni tednik. • Goste megle onemogočajo promet na rekah. V zadnjih dneh se »pušča na Dunav f tako gosta megla, da je refini promet onemogočen ne samo ponoči, temveč tudi precej časa dopoldan in tudi proti večeru. Zaradi megle je oviran promet tudi na Savi. * Bartolovi družini je poslala narodna šola v Hrušici znesek 243.25 Din K temu znesku so prispevali ga. Jeiačinova 50 Din. gg. Kosin, Anučič in Kvas po 10 Din, ostalo pa je zbirka učiteljstva in šolarjev. Iz Ljubljane u— Miroslav Repovg na zadnji poti. V (>o nedeljek popoldne se je vil s Tržaške ceste dolg žalni sprevod Svojo zadnjo pot je nastopil u[M>kojeni nadueitelj g- Miroslav Repovš. Spremilo ga je mnouo tovarišev tovariš'«- in drugih njegovih znancev in prijateljev, zia»ti i>a tudi mladina I. mestne deške šole, kjer je mnouo let deloval kot učitelj m nadueitelj. Star je bil šele 59 let bolehal pa je že daljšo dobo. Služboval ie le na treh mesori: Moški zbor poštnih uslužbencev, p Sattner H., Moste, nar žel glasb, društvo 'Slogat (mešani zbor), moški zbor »Sava«. Ljubljana, mešani zbor pevskega društva »Ljubljanski Zvon«, slo venski vokain; kvintet, moški zbor >Be žigraj«. p. društva, pevski zbor Glasbene Matice. Vstopnice v Matični knjigarni. Cene od 20 Din navzdol u_ Slavko Lukman se poslavlja. Usoda mladega tenorista Slavka Lukmana je enaka usodam mnogih drugih mladih talentov Vneto se je lotil pevskega študija, toda borba za obstanek ga je prisilila, da je študij od časa do časa prekmil in se preživlja! s priložnostnim zaslužkom \'a- u— Šolska božičnica za siromašno šolsko mladino na Viču. Učiteljstvo narodne in meščanske šole na Viču priredi s sodelovanjem članov Vincencijeve konference tudi letos -i;upnci šolsko božičnico za obdarovanje revne šolske mladine. Ker prispevek banske uprave in mestne občine ljubljanske ne bo zadoščal za obdaritev vseh v poštev prihajajočih otrok, ki so nujno potrebni obleke, perila, in obutve, je prireditveni odbor oklenil obrniti se na javnost z nabiralno akcijo. V prihodnjih dneh se bodo nabiralci oglasili z nabiralnimi polarni pri viškem občinstvu, ki ga vljudno naprošamo, da ^—m». i. —— ----- V ELITNEM KINU MATICI JE NA SPLOŠNO ŽELJO OBČINSTVA PODALJŠAN NAJLEPŠI FILM SEZONE zadtrja prilika Poslednji akord - Beethovnova IX simfonija Danes * Norj radijski naročniki pošljite še danes &voj naslov upravi revije »Naš val«, ki Vam brezplačno in brezobvezno pošlje 1 izvod revije »Naš vak je tedenska revija za radio, gledališče in film. Na 40 straneh prinaša zanimivosti iz radijskega, gledališkega in filmskega sveta, literarne in zabavne prispevke slike radijskih sodelavcev, posnetke iz naših gledališč in filmskih ate; ljejev, pa tudi najlepše slike iz filmov, ki jih bodo predvajali naši kinematografi. Pred vsemi radijskimi revijami ima »Nas vak to prednost, da ima na 32 straneh točne programe vseh domačih in inozemskih postaj. Radijske sporede za kratke, srednje in normalne valove ter pregledno razpredelnico najzanimivejših oddaj dobite lahko samo v >Našem valu«. Ljubitelji opere in opernih prenosov imajo stalno operno prilogo 6 točnimi, za radijske poslušalce posebej prirejenimi izvlečki oper, ki jih oddajajo domače in evropske postaje. Stalne rubrike v »Našem valu« so; Radiofonija, Izza kulis opere in drame (s slikami), Kaj se izve iz filmskih ateljejev (s slikami), slike k važnejšim oddajam v naši postaji. Leica foto-koti" ček, po opernem svetu, slike iz novih filmov, karikature., V novi številki imate še naslednje prispevke: Senzacionalna mikroreporta-ža, »Kvadratura kroga« v ljubljanski drami, Georgia Holl ima izrazit filmskih obraz, Janko Kač: Nočni obisk. Nove slike iiz filmskih ateljejev, W. A. Mozart; Figarova svatba, Slike z razstave slovenskih umetnikov. Poleg navedenih prispevkov prinaša nova številka še nadaljevanje prevoda znamenitega dela dr. Waldemarja Wasielew-skega »Telepatija in jasnovidstvo<, ki spada med najboljša dela s tega področja in je pisano v lahko razumljivem slogu in napetem pripovedovalnem tonu. Pišite še danes upravi revije po en izvod. Mesečna naročnina 12 Din. »Naš val«, Ljubljana, Knafljeva ul. 5. * Tri milijone vredna knjiga. Med drugi mi dragocenostmi ima sarajevski muzej tudi znamenito židovsko versko knjigo, ki je znana v znanstvenih krogih pod imenom »Saraievsika hagada«. To knjigo je sarajevski nnize.i kupil že leta 1804 od neke španske židovske rodbine, naseljene v Sarajevu. Cionisitični prvak Nahum Sokolov je zdaj cenil vrednost te ver&ke knjige na 3 milijone dinarjev stopal pa je v Smederevu, Kruševcu. Mariboru, Celju, Ptuju. Rogaški Slatini in povsod mu je kritika priznala prikupen glas, čisto vokalizacijo in izrazito interpretacijo. Navzlic vsem tegobam je poln volje, da se temeljito izšola in da bo nekoč častno zastopal ime svojega naroda na koncertnih odrih. Zato gre v tujino. V Ljubljani. kjer si je v nekaj letih pridobil s simpatičnim nastopom širok krog znancev bo v nedeljo ob 20. priredil v mali dvorani Uniona poslovilni večer, pri katerem bodo sodelovali koncertna pevka Štefka Korenčanova. Hubert Ankersii in Boris Škerlj. Da bo glasbeni užitek omogočen vsakomur, se vstopnina ne bo pobirala, prireditev pa se bo vršila pri pogrnjenih mizah Želimo g. Lukmanu uspešno šolanje na tujem in veselo svidenje! — Prijatelji! z blagohotnimi darili priskoči na pomoč in ta:o omogoči nameravano dobrodelno akcijo obeh viških šol. šolsko upravitelj-atvo. u— Vrsta ljubljanskih pevskih zborov nastopj v ponedeljek na velikem zborovskem koncertu v veliki Filharmoničivi dvorani, da počasti 70-letnico svojega najide-alnejšega zborovodje in ustanovitelja Zveze pevskih zborov g. Mateje Hubada. — Prodaie vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. u— Znameniti francoski violinist Robert Soetens koncertira v mali filharmonični dvorani v torek 17 t. m. in bo izvajal izključno le dela francoske literature za violino in klavir Pr-nesel nam bo nekaj popolnoma novih skladb na naših koncertnih sporedih iz klosičnp in sedanje francoske A.B.C. llttbe: tene in dekleta ! Katere lastnosti mora imeti idealen zakonski mož Vam pove v komediji Luise Ullrich . Paul Horbicer — Theo Lingen. Film vedrega humorja in prisrčnega smeha • S Tel. 22-21 KINO UNION u— Primer izredne čilosti v visoki starosti daje g. Martin Sušnik, krovcc in tesar, ki se je že 59 krat popel na vrh šentjakobskega zvonika in tam v posebno važnih dnevih razobešal zastave. Danes praznuje svoj 75. rojstni dan. Rodil se je v Kamniku v fari Gojzd. Čvrstemu m dobrodušnemu možu, dobremu očetu treh otrok, želimo tudi mi vse najboljše k njegovemu visokemu življenjskemu jubileju. * u— Študentje zagrebške umetnostne aka" demije pridejo v Ljubljano na obisk. V soboto prispe v Ljubljano skupina študentov zagrebške umetnostne akademije pod vodstvom svojega učitelja znamenitega slikarja prof. Krizmana, da obiščejo razstavo naše najmlajše likovne generacije v Jakopičevem paviljonu. Za nedeljo pa je najavila obisk Ljubljani in razstavi zagrebška gospodinjska šola; pripeljejo se gojen-ke luksuznega tečaja s svojo učiteljico go-Hedo Nemečkovo. ki nameravajo mimogrede obiskati tudi Narodno galerijo in "C ummjvi. gltUC ----------- r. • * Tovarna JOS. REICH sprejema mehko Narodni muzej. Oba in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. ' razstavo desetonce najmlajših slovenskih literature. Na klavirju sa spremlja pianist prof. Pavel Šivic. Prodia.ja vstopnic bo od ^četrtka dalje v knjigarni Glasbene Matice. '* u— Na koncertu godalnega kvarteta iz Dresdena se bo izvajal kot druga točka sporeda Beethovnov godalni kvartet v es-duru op. 12', ki spada med najboljša dela nesmrtnega glasbenega velikana. Ta kvartete ze bii komponiran v letih 1824 — 1825 in je bil prvič javno izvajan 6 marca 1825 v kvartetu, katerega I. violinist je bil naš rojak Zupančič. Kvartet sam ie posvečen znamenitemu ruskemu mecenu, knezu Nikolaju Galicinu, ki je bil največji obuževateli Beethovna in mu je dal za vsak kvartet 50 cekinov. Tako je tudi v tem pogledu izvedba tega godalnega kvarteta zanimiva, ker jo ie prvič izvajal kvartet z našim ožjim rojakom na čelu in ki je bil prav gotovo komponiran tudi na iniciativo slovanskega mecena. Kvartet v es-duru spada med najtežja dela. kar jih je napisa! Beethoven v tej stroki. Od izvajalcev zahteva neko posebno tehnično dovršenost. ker ima polno najtežjih pa tudi skritih tehničnih težav. Poleg tega se izvaja KINO* ^ MATICA Nepreklicno poslednpč! Beethovnova IX. simfonija POSLEDNJI AKORD UL DAGOVER, W1LLY BIRGEL, MARIJA TASNADT TEL 27-30 SLOGA HAR. BAUR v drami moderneea zakona ZLATI ČLOVEK enjj^ttii^ LUISE ULLRICH, PAUL HoRBIGER. THEO LINGEN ABECEDA LJUBEZNI Vaseloigra ve-Irfga dunajskega humorj* Smetanov kvartet, o katerem bomo povedali par podrobnosti jutri, in Škerjančev kvartet IV. Koncert Dresdenskega komornega kvarteta bo v petek 13- t. m. v veliki Filharmonični dvorani. Začetek točno ob pol 8. zvečer, na kar še prav posebno opozarjamo. u— Društvo »Soča« naznanja svojim članom in prijateljem, da bo v soboto 14. t. m. ob pol 21. v salonu >Zvezda« pritličje predavanje našega večletnega predavatelja g. prof. dr. Vinka šarabona. Predavatelj bo govoril o vplivu človeka na naravo in kako je člove< lice nekaterih kontinentov popolnoma predrugačiL Predavanje se bo vršilo na podlagi gospodarskega zemljevida, s čimer bo mogoče predmetu tem laže slediti. Kakor vsako leto, počastite tudi letos našega poljudnega in izvrstnega predavatelja z mnogobrojno udeležbo. Vstcp vsem protrt: u— »Poslednji akord« podaljšan v kina Matici za en dan. Malokateri film ie bil v Ljubljani deležen tolikšnega zanimanja in vsestranske pohvale kakor »Beethovnova IX. simfonija« ali »Poslednji akord«. Ze od četrtka dalje se stalno zbira v kinu Malici množica Ljubljančanov, ljubiteljev filmske umetnosti. Dasi jc bil rok predvajanja tega filma omejen le do včeraj, je morala uprava kina Matice podaljšati film še za en dan, kar se ji je z žrtvami tudi posrečilo. Vsi. ki »■Poslednjega akorda« še niso videli, ima.jo tedaj danes zadnjo priliko, da si ogledajo edinstveno filmsko delo. u— JNAD ».Jadran«. Drevi bo redtaa ^eja centralnega odbora ob 20. v tajništvu. Odbor. u— Klub jugosl. akademikov iz Trsta, Gorice in Istre je na svojem XII. rednem občnem zboru 6. t m. izvolil naslednji odbor: predsednik Rcrdon Rado, stud. iur., podpre d edniiu Dintinjana Vladimir, cand. iur., tajnik Bačič Djurdjica, cani. phil., tajnik n. Dolenc Lojze, cand. phil., blagajnik Bačič Ksenija, stud. phil., knjižničar in čitalničar Savli Oskar, cand. phfll., gospodar Možma Dušan, stud. med., odborniki Putinja Herman, cand. iur., Pavlovič Marija, cand. phil., Golob Danilo, stud. phil., Koršič Marko, stud. med. Nadzorni odbor: Obad Vladimir, cand. iur., Guštin Ivan, stud. tur., Turk Radovan, stud. iur. u— Lep dar. G. Vodnik Alojzij, kamnoseški mojster v Ljubljani, je daroval za mestne uboge kot socialno davščino od stanovanjskih prostorov in uslužbencev znesek 3.000 Din. Za velikodušni dar prisrčna hvala! Da bi našel še več posnemovalcev! n_ Maša zadušnica. Pri osmrtnici za pok. Antonom Žerialom je po neljubi pomoti izostalo, da se bo brala maša zadušnica v četrtek 12. t. m. ob 7. zjutraj v cerkvi sv. Jakoba. u— Odkritje stare emonske kloake. Na stavbišču za zgradbo vseučiliške knjižnice ob Gosposki ulici so delavci pri kopaniu temeljev odkrili te dni kloako nekdanje Kmone. ki teče v smerj od Gregorčičeve in Hilšerjeve ulice preko zemljišča bivšega Knežjega dvorca proti Ljubljanici. Dobršen del kloake je bi! še pokrit, a ko so dvigali zemljo, so delavci razbili kamenite plošče. Kanal je visok približno poldrugi meter in gradbeno vodstvo se je odločilo poskrbeli, da bo vstop vanj mogoč tudi potem, ko bo knjižnična palača dograjena, da si bo lahko občinstvo, zlasti še tujci, ob priliki obiskov v biblioteki ogledali, kako je bila nekdanja Emona organizirana v podzemlju. 2e pred vojno so delavci pri gradnji stanovanjske hišo Kranjske hranilnice v Gregorčičevi ulici odkrili prvi del rimske kloake. u— Društvo 'Dom visokošelk« se zahvaljuje vsem dosedanjim podpornim članom za dosedanjo naklonjenost. Enaka zahvala onim, ki so nam z darovi pomagaH k ureditvi stanovanja. Prosimo za nadaljno naklonjenost! Odbor. u— Nova trgovina! 10•/« popusta na izložbene cene zaradi upeljave. Ure, zlatnina, optika O. Kiffmann, Ljubljana, Me;tni trg 8. n_ Društvo »Tabor« Drevi ob 8- točno pevska vaja. Važno. — Odbor. Ž1 Jubilej najstarejšega siiskega dobrodelnega društva v Jugoslaviji SO letnica Društva evangeljskih gospa v Ljubljani prinašali stali vojni časi in elementarne Ljubljana. 10. novembra Znano ie. da so se žene začele združevati v društva spiva le z namenom, da v skladu s prirojeno žensko lastnostjo pomagajo sočloveku v stiski. Ista človečanska in požrtvovalna težnja je pred 80 leti — 23. jun. 1. 1856. zbrala maloštevilno družbo evangeljskih žen v Ljubljani, da so pod vodstvom svojega dušnega pastirja ustanovile lastno društvo. To je najstarejše žensko društvo v naši zgodovini, ki si je nadelo v prvi vrsti humanitarne naloge do pomoči potrebnih članov ljubljanske evanereljske občine. deloma tudi kulturne nalocre v tej sredini, preko tecra pa priči kronika društva. izdana ob 50-letnem jubileju, da se je njihovo drobno delo z zbiranjem skromnih sredstev med člani občine raz prost i rilo ne le v stari kranjski deželi temveč tu di po vsem Avstrijskem in neglede na verske in narodne raziike. Kjer Je bila privatna pomoč potrebna, so zaslužne funkcijo-nnrke posegale predvsem med svoje pri-, .1Ti:.-p :r> - kiomnimi sredstvi lečile tego-i- so pojav1 jaif v sifOiun5čmi sorem'-li s0 jo v bolnišmieo kjer se ubosri otrok bori e smrtjo. a— V zvezi z vlomom v pi«arno Zadružne zveze v Miklošičevi 2, iz katere sta izginili dve hranilni knjižnici in nekaj gotovine v skupni vrednosti preko 100.000 Din, krožijo po Mariboru razne govorice in je policija storilcu že na sledu. a— Mlad delravdant. V torek ob pol 10 ie trgovec Kotnik na Grajskem trgu posia! svojega lfiletnega vajenca Branka k trgovcu Preacu na Glavnem trgu z neko knjigo in 5.400 Din, ki bi jih moral izročiti g. Preanu-Vajenec je prišel v trgovino g. Preaca ter oddal knjigo, ne pa denarja. Dejal je, da ima še nekaj ka«irati in se bo kmalu vrnil. Odšel je in izsinil brez sledu. Branko ie visoke. šibke poetave, kostanjevih, nazaj počesanih las, gologlav ter oblečen v trgovski črn plašč ter sive eportne hlače in govori Samo slovensko. Kdor bi kai vedel o njem. naj to nemudno sporoči najbližji orožnišk^ podaji ali pa predstojništvu mestne policij0 v Mariboru a— Izročen sedišču. Mariborska policija je izročila sodišču 28 letnega Albina Kormana iz Ruš. ki J«, kakor mo poročali, izvršil napad na pristava Alfonza Trojana na mariborskem grešnem načel-fitvu. Z Jesenic s— Sokol&ko društvo Jesenice priredi drevi ob 20. v svojem domu predavanje »Delo m zaščita žene«. Predaval bc^Ja-davatelj ZKD g. dr. Alujevič Branko. s— »Živalca« razstavlja na Jesenicah. Jeseniška podružnica »Živalca« je otvorila v telovadnici meščanske šole drugo veliko razstavo malih živali. V nedeljo dopoldne eo se zbrali v lepo okrašeni dvorani zastopniki krajevnih oblaste v in korporacij in številno občinstvo, ki jih je pozdravil podružnični predsednik g. Cebulj. V"6i posetniki eo 6e pohvalno izrazili o razstavi, ki je zelo pestra, saj obsega lepo število krasniih eksemplarjev kuncev, med katerimi je belgijski orjak, last g. Komica, ki je dobil nagrado, dalje perutnino, golobe, race, gosi Ln več koleikcij kanarčkov, tkalcev in papi-gic. Že prvi dan eo Jeseničani v vel-keun številu obiskali razstavo. V teku tedna si bode ogledala razstavo tudi mladina tukajšnjih šol pod vodstvom ueHeljstva, kar je še posebno važno, saj je razetava za mladino kaj poučna. Poleg moralnega je zajamčen tudi poln gmotni uspeh, kar rejci, ki eo po večini tvorniška delavci, tudi zaslužijo. Vse živali so strogo ocenili strokovnjaki. Razstava ostane odprta do 15. t. m. iz Ptuja j— Radijske motnje. V svrho zaščiteni a radijekega sprejema *n uspešnega pobijanja radijsikih motenj, ki se pojavile po mestu, je mestno poglavarstvo pozvalo lastnike električnih masažnih aparatov, električnih seealcev prahu, električnih aparatov za čiščenje parketov in električnih selcev las, da vse te naprave prijavijo v teku 10 dni mestnemu poglavarstvu. j_ Predajanje. Narodnoobramba društva v Ptuju priredijo skupno v torek 10. t. m. ob 20. v i»Mlad-'ki« predavanje o Primorski s sjkioptičnimi slikami in recitacijami. Vstopnine ne bo. Prostovoljni prispevki se bodo hvaležno sprejemali. Vabljeni vsi! j— Telefonska proga Ptuj — Vurberk. Od ministrstva za pošte in brzojav je odobrena zgradba telefonske proge Ptuj — Vur j berk pod pogojem, da interesenti prispevajo k gradnji. Ptujska občina je na zadnji seji sklenila prispevati 2000 Din. j— Kino. V sredo in četrtek »Sužmji denarja«. BLAGO DOBITE POVSOD To je res. Toda ml kot tovarnarji Vam lahko postrežemo feolfSe itt CCOfijSc ! Cene natega Dlaga za obleke ao od 120,— do 180*— dinarjev po metru VLADA TEOKAROVIČ i KOMP. P A R A C I N rkanme za vsak tep m vaak ofcua. Tovarniške prodajalne: LJUBLJANA, Gradišče 4 m v vsakem večjem mestu Jugoslavije. Gospodarstvo Poziv PAB za plačilo prvega obroka kmečkih dolgov Kmečki dolžniki denarnih zavodov naj plačajo za prvi obrok eno desetino dolga Sokol Sokol&ka predavanja v jugosiovenskem radiu. V novembru bodo prenašale vse tri jugoslovanske radijske ^tanice naslednja so-koleka predavanja: dne 12, novembra bo predaval br. Polič iz Sv. Lenarta v Sd. Goricah »Misli o telesni vzgoji«, 15. novembra bo govoril br. Tratar iz Trebnje o sokol&ki propagandi, v sokolskem tisku, naposled bo 26. novembra predavanje br. Govre Miloše" viča iz Cetinja o temi >0 uedinjeniju Črne gore z Jugoslavijo«. Opozarjamo na ta predavanja. Sokolsko društvo v Ljubljani III. Bežigrad vabi 11. t. m. ob 20. uri vse svoje članstvo in prijatelje k predavanju gospe Sku-šek-Tsuneko: »Japonci in njihovo življenje.« Udeležba je obvezna. Sokolskj pevski zbor. VSe pevce ljubljanskih sokol6lcih društev vabimo k prvi skupni vaji za nastop na akademiji dne 30. t. m. na Taboru, ki bo v čettrtek dne 12. t. m. točno ob pol 19. v lutkovni dvorani Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu (vhod z Bleivvei-sove ceste)- Prosimo točne in polmoštevilne udeležbe! ŽPO. Sokol I. Ljubljana—Tabor bo imel v soboto 14. t. m. ob pol 21. v veliki dvorani na Taboru telovadno akademijo članstva in naraščaja. S to prireditvijo hoče društvo pokazati, na kaki stopnji je telesna vzgoja v društvu. Vse točke sporeda, ki bodo brez odmora trajale do 10. ure, so najnovejše sestave Članov in članic vaditeljskega zbora ter so se jih oddelki naučili pri rednih telovadnih urah v enem mesecu, ne da bi pri tem zanemarjali sistematično telovadbo. Ca-, med posameznimi toč'«ami bo izpolnil društveni orkester. Vabimo ljubljansko ©okol-stvo in vse občinstvo, ki se zanima za telesno kulturo in s simpatijami spremlja kulturno delovanje sokolskega Tabora, da s številnim obiskom akademije pokaže pozornost delu mlade sokolje generacije. Privilegirana agrarna banka objavlja: Z uredbo o likvidaciji kmetskih dolgov je prevzela vse dolgove kmetov nasproti denarnim zavodom in kreditnim zadrugam, ki so nastali pred 20. aprilom 1932, Privilegirana agrarna banka, ki ima pravico urediti te dolgove in prejemati v imenu države vsa plačila obrokov na račun teh dolgov. Prvi obrok je že dospel 1. novembra 1936 in dolžniki ga morajo po čl. 29 in 30 uredbe plačati po začasnem proračunu, in sicer takole: Dolžniki, katerih skupni dolgovi denarnim zavodom in kreditnim zadrugam ne presegajo 25.000 Din, bodo poslali takoj Priv. agrarni banki najmanj 10. del svojega na polovico znižanega dolga na račun zapadlega obroka. Tisti, katerih skupni dolgovi denarnim zavodom in kreditnim ustanovam presegajo 25.000 Din, bodo poslali Priv. agrarni banki kot prvi obrok znesek, k{ znaša desetino njihovega današnjega dolga. V teku meseca novembra bodo dobili dolžniki v tem smislu pozive od denarnih zavodov in kreditnih zadrug kot dosedanjih upnikov, da plačajo prvi obrok, kakor to i odreja čl. 32 pravilnika za izvedbo uredbe ; o likvidaciji kmetskih dolgov. Po prejemu poslanih zneskov bo Priv. agrarna banka smatrala, da so dotični dolžniki izpolnili svojo obveznost, zapadlo ■ 1. novembra t. 1. Kadar dobi od njihovih ' prejšnjih upnikov potrebne podatke in ob-j račune o teh dolgovih in ko bo na njihovi i podlagi znižala glavnico, kakor to določa | odredba, pa bo izvršila končni obračun ' anuitet, če se bo poka za? prebitek nad I zneskom, sprejetim na račun obroka, do-; spelega 1. novembra t. 1., ga bo banka ali vrnila dolžnikom, ali pa uporabila za odpla-i čilo prihodnjih obrokov; če bo pa poslani znesek manjši, bo od dolžnika zahtevala, i da naknadno poravna dolžno razliko. V zvezi s tem se dolžniki obveščajo, da i lahko pošljejo navedene zneske Priv. agrarni banki takoj, še prej, preden dobe j poziv za plačilo od denarnega zavoda, ki so mu bili doslej dolžni. Prav tako se dolž-| niki opozarjajo, da lahko takoj pošljejo j Priv. agrarni banki na račun odplačila tudi večji znesek, ali poravnajo tudi ves dolg. V tem primeru bodo oproščeni v ustrezajoči meri obresti za bodoče. če se dolžniki ne bodo ravnali po dobljenih plačilnih pozivih, ali po tem sporočilu, bodo po določbah £1. 48 uredbe izgubili enkrat za vselej pravico, da bi se smeli še nadalje okoristiti z olajšavami pri plačevanju, kakor to določa uredba. Od takšnih nerednih dolžnikov se bo brez odloga Izterjalo izplačilo vsega dolga na prisilen način preko davčnih oblasti, skupaj z izterjanjem kazenskih obresti. Zato se opozarjajo prizadeti dolžniki, da se ravnajo po tem sporočilu, in da se takoj odzovejo plačilnim pozivom. Denar naj pošljejo neposredno Priv. agrarni banki s točno navedbo svojega krstnega in rodbinskega imena, kraja bivanja in zavoda ali zadruge, ki so jI doslej dolgovali. • Gornja objava Privilegirane agrarne banke prinaša v zamotano vprašanje plačila prvega obroka novo zmedo. Po uredbi bi morali kmečki dolžniki denarnih zavodov 1. novembra plačati Priv. agr. banki prvi obrok. Ker pa je pravilnik izšel šele nedavno v prilogi »Službenih novin« od 4. novembra (priloga sama pa je datirana z 31. oktobrom), je bilo plačilo ob tem roku nemogoče. Pravilnik sam je za prvi obrok postopanje v toliko spremenil, da je predpisal, da bodo upniški denarni zavodi izračunali višino prvega obroka in poslali obračun dolžnikom skupaj s pozivom, da takoj plačajo prvi obrok Priv. agr. banki. Te pozive morajo po pravilniku denarni zavodi poslati svojim kmečkim dolžnikom do 20. t. m. Očitno se sedaj Priv. agrarna banka boji, da mnogi denarni zavodi do tega roka ne bodo mogli sestaviti obračunov in poslati pozivov. Objava banke pravi, da bodo upniki prejeli pozive v teku novembra. Sedaj poziva Priv. agrarna banka kmečke dolžnike, naj ji tudi brez poziva denarnega zavoda pošljejo prvi obrok v višini najmanj ene desetine dolga (če skupni dolgovi pri denarnih zavodilj ne presegajo 25.000 Din, tedaj se ta desetina računa od dolga, znižanega na polovico). Seveda ta poziv ne more spremeniti določb pravilnika, ki nalaga denarnim zavodom dolžnost, da napravijo obračun za prvi obrok in ga pošljejo dolžniku s pozivom, da ta prvi obrok takoj plača Priv. agrarni banki. Zato kmečkega dolžnika ne morejo zadeti nikake posledice, če obroka ne plača, preden ne dobi od denarnega zavoda obračuna za prvi obrok skupaj s pozivom za plačilo. Sporočilo Priv. agrarne banke opozarja tudi na posledice v primeru neplačila po uredbi, ki pa jih pogrešno tolmači, podobno kot poziv obeh slovenskih zadružnih zvez in Zveze jugosl. hranilnic, ki smo ga objavili v nedeljo. Priv. agrarna banka pravi v svoji objavi, da bodo dolžniki, ki še ne bodo ravnali po dobljenih plačilnih pozivih ali po tem sporočilu, izgubili v smislu čl. 48 uredbe pravico olajšav po uredbi in bo Priv. agrarna banka preko davčnih uprav izterjala ves dolg. Se enkrat moramo opozoriti, da predvideva uredba v citiranem čl. 48. ob neplačilu obroka izterjavo celotnega dolga le za primer, če kmet ne plača privatnemu upniku; če pa pobira obroke davčna uprava (in to velja za vse dolgove pri denarnih zavodih), tedaj izterja davčna uprava z Izvršbo na premičnine le dotični obrok in samo v primeru, če ta izvršba ne da zadostnega uspeha, se s prodajo dolžnikovih nepremičnin izterja ves dolg. Naie Gledališče DRAMA Sreda 11.: Na ledni plošči. Premierski abonma. Četrtek, 12.: Kvadratura kroga- Red B. Petek 13.; Zaprto. (Gostovanje v Celju). Sobota, 14: Na ledeni plošči. Izven. Nedela, 15; Vesela božja pot. Izven. Znižane cene, ob 20 Din navzdol. Premiera VVernerjeve igre »Na ledeni plošči« bo v sredo 11. t. ni. za preonier&ki abonma. Snov dejanja je zajeta iz najaktualnejših sodobnih, socialnih in etičnih problemov ter slika razkol v nazorih med generacijo idealistično in materialistično usmerjenih l|judi. V igri bodo nastopili; Šaričeva, Mileva. Boltarjeva, Vida Juvanova, Trabrr jelčičeva in Rakarjeva ter gg.; Kralj, Jan. Sancin, Gregorin, Skrbinšak, Jerman. Poto-kar Režiser: Ciril Debevec. Katajeva izredna zabavna komedija >Kya-dratura kroga« nas seznani ma jako originalen in humoren način z dvema mladima i paroma iz nove Rusije. Stanujoči v eni sobi preživljajo krize radi nepremišljeno in pre-nčglijeino sklenjenih zakonov. Sodelujejo: Danilova. Severjeva, Saincin, Stupica, Jer nan in Potokar. Režiser: inž. Stupica OPERA Zač-iek ob 20. Sreda 11.: Dvojno knjisrovodstvo. Red Sreda. Cetrteik 12.: Ples v maskah. Red Četrtek. Petek 13.: Zaprto-Sobota, 14: Botra Smrt. B. Nedelja, 15; ob 15. Pod to goro zeleno.. Izven Znižane cene od 30 Din navzdol, ob 20. Hoffmannove pripovedke. Izven. Grjinova opereta »Dvojno knjigovodstvo« predstavlja veselo komedijo o zamenjavi oseb, ki ie prepletena z melodiioznimi šla-gerji. Sodelujejo Brumen-Lubejeva, Peček. Smrkolova, Gorski, zupan. Plut, Brcarjevi Alibima in Rezi, Japljeva, Frelih in Simončič Režiser prof. še®t. Vodstvo iazz-orkestra Zebre. MARIBORSKO GLEDALIŠČE: Sreda U: Zaprto- PTUJSKO GLEDALIŠČE Petek, 13; Pohujšanje v dolini šentflorjan ski. Gostovanje Narodnega gledališča v Mariboru. Vpisovanje ljubljanskega posojila zaključeno -reko 37 milijonov vpisanih 3. Z včerajšnjim dnem je potekel rok za vpisovanje 6% obligacijskega posojila mestne občine ljubljanske v višini do 20 milijonov Din. Poslednje dni je bilo zanimanje za vpis tega posojila posebno živahno in je vpisana vsota ponovno precej narasla. Ob včerajšnjem zaključku je dosegla vpisana vsota 37.114.000 Din. Ta številka je še pro-vizorična, ker manjkajo nekatera poročila iz raznih vpisnih mest. Ta vsota sc torej lahko še nekoliko poveča. Pri gornji vsoti je torej posojilo prevpisano za 86'/». To je vsekakor lep uspeh, ki kaže, da zna naša javnost ceniti vrednostne papirje, ki jih izda mestna občina ljubljanska, ker ima dobre izkušnje z doslej izdanimi 69/o obveznicami, ki jih je občina vedno v redu plačevala. Ta uspeh pa daje tudi migljaj, da bi morda v bodoče kazalo, oprijeti se tega načina najemanja posojil za potrebe mestne občine, ki je gotovo bolj priporočljiv, kakor najemanje posojil pri Mestni hranilnici. Tudi pogoji takih posojil niso za občino slabši, v danih razmerah morda še ugodnejši. Zanimivo je, da je bilo zadnje dni tudi mnogo posojil v gotovini. Dokler so bile knjižice Mestne hranilnice interesentom še na razpolago po razmeroma nizki ceni je vsakdo, ki je imel namen naložiti svoja gotovinska sredstva v tak vrednostni papir mestne občine, raje kupil staro knjižico Mestne hranilnice, ki jo je dobil morda po 80 ali 85°/» nominalne vrednosti, dočim bi pri vpisu obveznic v gotovini plačal za 100 Din nominala 97 Din. Cim pa je v teku vpisnega roka cena starim knjižicam Mestne hranilnice vedno naraščala in se je vedno bolj približevala nominalni vrednosti in v zadnjem času sploh ni bilo mogoče dobiti teh starih knjižic, so bili interesenti, ki so se zanimali za te papir, primorani neposredno v gotovini vpisati obveznice. Zanimivo je, da je pretežni del posojila vpisan v velikih komadih obveznic po 10.000 Din. Teh velikih obveznic je bilo vpisanih 3.085 v nominalni vrednosti 30.85 milijona Din. Obveznic po 5000 Dm je bilo vpisanih 831 za skupno nominalne vrednost 4.16 milijona Din, obveznic po 1000 Din pa je bilo vpisanih komaj za 2.1 miHwui Din (2109 komadov). Gospodarske vesti = Podružnice PAB v Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu. Iz Beograda poročajo, da Privilegirana agrarna banka ne bo ustanovila podružnic samo v Zagrebu in Ljubljani, temveč tudi v drugih važnih centrih, predvsem v Sarajevu. Za ravnatelje podružnic v Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu so že postavljeni trije uradniki centrale. Ljubljansko podružnico bo vodil g. Koprivšek. Za zagrebško in ljubljansko podružnico je imenovano tudi že ostalo uradništvo, ki je potrebno za prvi pričetek poslovanja = Trgovinska pogajanja s Francijo, Češkoslovaško, Švico in Madžarsko. V Beogradu so v polnem teku tigovinska pogajanja med našo in francosko delegacijo, ki bodo trajala še dalj časa. Prav tako se v Beogradu vodijo pogajanja s Češkoslovaško v okviru gospodarskega programa Male an-tante. Pogajanja s Češkot>lovaško bodo zaključena v prihodnjih dneh. V kratkem pa se bodo pričela pogajanza s Švico ln Ma džarsko Prihod švicarske delegacije je na-: javljen za 18. t. m., madžarska delegacija J pa bo prispela v Beograd 25. t m. - Poštna hranilnica v oktobra. V teku meseca oktobra se je število vlagateljev pri Poštni hranilnici povečalo za 3731. S tem je število izdanih hranilnih knjižic naraslo prvikrat preko 400.000. Navzlic temu je vsota hranilnih vlog na knjižice v teku meseca nazadovala za 8 milijonov in je znašala ob koncu meseca 929.5 milijona Din (lani ob koncu oktobra 815.6 milijona Din). Precej se je povečalo stanje Čekovnih vlog, in sicer za 111 milijonov, tako da so Čekovne vloge ob koncu meseca dosegle vsoto 1244 milijonov, to je za 86 milijonov več nego lani ob koncu oktobra. To jo obenem najvišje doslej zabeleženo stanje čekovnih vlog. Tudi čekovni promet je bil v oktobru izredno velik in je dosegel 7123 milijonov, dočim je lani v oktobru znašal le 6423 milijonov, predlanskim pa 5622 milijonov. = Nemški emigranti nameravajo ustanoviti veliko banko ▼ naši državi. Kakor znano, je v zadnjih letih prišlo v.našo državo precej emigrantov iz Nemčije, ki so prinesli s seboj tudi znatna denarna sredstva. Pri tem gre po večini za nemške Žide. Mnogo takih emigrantov pa je zlasti v Londonu. Kakor poročajo iz Beograda, na* mera vajo ti v naši državi veliko banko z glavnico 200 milijonov Din. Pretežni del te glavnice bd dali na razpolago nemški židje, ki žive v Londonu, in sicer iz sredstev, ki bi jih sčasoma dobili s prenosom premoženja iz Nemčije. Pri tej ustanovitvi bi sodelovali tudi nekateri interesenti iz naše države. Namen banke bi bil financirati javna dela v Jugoslaviji. Predstavniki te skupine sc stopili že v zvezo z našimi bančniki ir gospodarstveniki. Borze 10. novembra Na ljubljanski devizni borzi se je Par riz nekoliko okrepil, oslabeli pa so Amsterdam, Bruselj, London in New York. V (privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi: v Ljubljani po 8.69 (na--cpreti včerajšnjemu dnevu so nekoliko popustili), v Zagrebu po 8.63 in v Beogradu po 8.65; angleški funti so notirali v Ljubljani 238.75 den., v Zagrebu pa so trgovali po 238.8750; italijanske lire (klirinške naf aznice) v Ljubljani po 215, v Zagrebu tudi po 215, a v Beogradu so se panujale po 235; nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 14.08, v Zagrebu 14.0150 (za sredo novembra 13.99, za konec novembra 13.8750 in za -credo decembra 13.85) in v Beogradu 14.0220. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda nadalje čvrstejša. Zaključki so bili v 7«/o investicijskem posojilu po 85, v 7% Blairu po 78, v 8°/» Blairu po 87 in v Sečerani Osijek 140. Ljubljana. Amsterdam 2325.67 — 2340.26, BerLin 1743.03 — 1756.91, Bruselj 733-20 — 738.32, Curih 996.45 — 1003.52, London 211-06 — 213.11, Newyork 4304.76 — 4341.07, Pariz 201.02 _ 202.46, Praga 15333 — 154.44, Trst 207.70 — 230-78. Curih. Beograd 10, Pariz 20.1750, London 21.21, Newyork 435, Bruselj 73-5750, Milan 22.9250, Amsterdam 233.25, Berlin 175, Dunaj 77.50 (81.35), Stockholm 109.35, Oslo 1065750, Kobenhavn 94.70, Praga 1539, Varšava 81.80, Budimpešta 85.75, Atene 3.90, Bukarešta 3-25. EfekU Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 379 — 382. 7% invest. »5 — 85.50, 4% agrarne 49-50 — 50. 7°/o Blair 77 — 78. 8% Blair 87 — 88. 7% posojilo DHB 89.50 — 90.50. 6°/o begluške 70 bl„ 6rc da'm. agrarne 65 — 66: delnice: PAB 194 — 196, Gutmann 60 b!.. Trbovlje 190 _ 200. Isns 15 den.. Sečerana Osijek 135 — 140, Du-brovačka 200 den. Beograd. Vojna Skoda 378 — 379 (378.75 — 379), za dec 377 — 378 (377.50), 7*/» invest. 85.50 — 8(i. Ac/c aerarne 49.75 — 50. 6% bee'uške 69.75 — 70 (67.50 — 67.90), 8«/n Blair 85.50 — 86 (85.75). 7°7c Blai-r 76.25 — 76.50 ( 76.75), 7% posoi.ilo 90 bi.. Narodna banka 6950 — 700. PAB 194 — 195. •Slagovfa tržišča ŽITO -f Chicago, (10. t. m.) ZaJetni tečaji: pšenica: za dec. 115, za maj 112.6250, za julij 99.1250; turščica: za dec. 102.75, za maj 95.6250. + Winnipeg, (10. t. m.) Začetni tečaji: pšenica: za dec. 106, za maj j07.25, za julij 105.1250. + Novosadska blagovna b rza (10. t. m.) Tendenca čvrsta Pšenica (78 kg); baška in banaitska 153 — 155; sremska in slavonska 154 — loo; baška ladja Tis^ 164 — 165; ladja Bege j 163.50 — 164.50: ladja Kanal 161 — 162: baška in banatska. ladja Dunav 163 — 164; sremska. 'adja Dimav 162 — 163; sremska ladja Sava 160 — 161- Rž: baška 125 — 127.50 Ječmen; baški in sremski, 64 kg 108.50 — HO; jari 68 kg 122.60 — 125. Oves: bašk', sremski im slavonski 102 — 104. Koruza; baška in sremska 100 _ 102: banatska 98 — 100. Moka: baSka in banatska 240 _ 250; »2« 220 — 230; »5« 200 — 210: »6« 180 — 190; 140 — 150; »8« 105 — 110. Otrobi: baški, sremski in banatskri 78 — 84. Fižol: baš^i beli brez vreč 200 — 302.50; z vrečami 205 — 210. Budimpefttanska terminska bor*a (10. t. m.) Tendenca talna. Promet slato. Rž: za marc 15.23—15.25. Turšdksa: aa maj 12.15—12.17. ROMBA2 + Liverpool, 9. novembra. Tendenc« stalna. Zaključni tečaji: za dec. 6.61 (prejšnji dan 6.73), za maj 6.55 (6.62), za okt. 6.22 (6.26). 4- NewyOrk, 9. novembra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za dec. 11.79 (11.90), za maj 11.78 (11.87). ŽIVINA + Sejem za Hvine. V torek 10- t. m. je bilo pripeljanih ns sejenn za živino v Mariboru 8 konj, 14 bSkov, 110 volov, 577 krav, 11 telet, »kupno 720 komadov. Povprečne cene 60 bile za kg žive teže naslednje: debeli voH po 390 do 4.30 Din, poldebe*i 3-50 do 8.75 ple* nemški 850 do 4, biki za klanje 3.25 do 8.60. debele krave za klanje 3. 3.20, plemenske 3, do 3.50, krave za Jdanfle 1-60 do 2. molzne krave 2 do 2.75. breje krave 2.75 do 3.65, mlada živina 355 do 3.7*, teleta 5 do 6 Din- Prodanih je bilo 352 kr madov, od tega u izvoz v Italijo 15. Najnovejša francoska krlžarka Kaj opazi tujec na Holandskem? 1. da so ob sobotah vse trgovine odprte Misli o samomoru V divji jezi storjeni sklesp, da al konča« življenje, je posledica do blaznosti stopnjevanega afekta. (Kant). človekovo življenje ni v splošnem nič važnejše od življenja ostrige, če imamo pravico izpeljati Nil in Dunav Iz njiju strug, zakaj naj bi bil zločin, če bi spustili nekoliko unč krvi iz naših kanalov? čemu bi življenja ne odvrgli, če nI vredno življenja in nikomur ne koristi? (Da- ' vid Hume). V samomorilcu je prav tako malo občudovanja vrednega zatajevanja samega sebe kakor v bolniku, ki se odloči po pameti, da si da izdreti zob brez bolečin, ker se izogne s tem brezkončnemu zoboboiu. V obeh primerih gre samo za pametno preračunljivo sebičnost, ki je le tedaj neravna, kjer nam še ni odrezana vsaka možnost, da izpolnimo svoje dolžnosti do svojcev in družbe. (Eduard v. Hartmann). Misel na samomor je močna uteha. Marsikomu pomaga preko marsikakšne hude noči. (Friedrich Nietzsche). Klobuk Iz filmske vloge do 10. zvečer. 2. da se vozijo tam nune s kolesi po cestah. 3. da izhajajo jutranji listi tam v resnici zjutraj, večerni pa v resnici zvečer. 4. da moreš v kavarni brati liste samo pri mizi, ki je določena za to. 5. da moraš ob policijski uri, to je ob 1. po polnoči, brezpogojno ©staviti vsako kavarno ali gostilno, pa čeprav Imaš na mizi še pol porcije pečenke ali pol skodelice kave. 6. da na-topa policija pri lažjih prometnih nezgodah samo na željo prizadetih. 7. da Holandci nimajo svojih avtomobi- Lepa hollywoodska zvezda Barbara Pepperjeva se ponaša s slikovitim klobukom, katerega je dobila idejo v svoji zadnji filmski vlogi Odkod lokomotiva? Francoska kri žarka »Marseillaise«, ki so jo te dni dokončno oborožili, v pristanišču Saint Nazaire raznoverje Ameriške oblasti pripravljalo energičen nastop proti vsakovrstnim prerokom in čarovnikom, ki izvlečejo neumnim ljudem vsako leto 125 milijonov dolarjev iz žepov V Zedinjenih državah se začne v 'kratkem zanimiv boj: boj proti praznoverju. Z gangsterji in izsiljevalci je posebna policija obračunala do majhnih ostankov v zadnjih štirih letih, praznoverje pa je v tem času samo silno napredovalo. Po neki cenitvi strokovnjakov potrošijo Američani letno najmanj 125 milijonov dolarjev za razne prerode, vedeževalce, vidce, velike in majhne čarovnike, za ;?tare babe, ki prerokujejo iz kavne gošče, kart in čajnih listov. Ta čas zbirajo v Washingtcmu podatke O obsegu praznoverja, o krajih, kjer je najbolj razširjeno in kjer bi bilo potemtakem najbolje začeti z energičnimi •ukrepi proti njemu. V Dayfieldu v Coloradu je mlad farmar ustrelil nekega Indijanca, češ da je ta zastrupil njegovo svakinjo in jo umoril s tem, da je pihnil vanjo. V Wew Jer-®eyu so ob odili pet ženk, ker so trdile, da je neka šesta ženska obdarjena s ča-rovnimi močmi in da se ie sposobna spremeniti celo v žival. A še potem, ko So jih odvedli v ječo, so bile sveto pre- pričane, da je njih trditev pravilna toda gre tudi obsodba na rovaš čarovnih sil šeste ženske... Na vzhodu St. Louisa, v zamorski četrti so aretirali nekega črnca, ki je za določene cene prodajal svoje čarovne pripomočke vsem, ki so se zanje zanimali, in teh revežev je bilo dosti. Ta'ko je prodajal kosti črnih mačk po 10 dolarjev, kosi kačjih kož, ki so ženskam zajamčeno »dajali moč nad moškimi«, so veljali 15 dolarjev, a za 15 dolarjev je prekanjenec dosti manj prekanjenim glavam ponujal prašek, ki je baje prav si-gnrno privedel vsakogar nazaj, ki je bil !komu ušel. Po 5 dolarjev so bila jajca, ki so imela moč, da so pregnala vsakega sovražnica. Menda je šlo za stara jajca, ki bi v primeru potrebe pregnala še koga drugega, ne samo sovražnikov, če bi se .— razbila. Oblasti so sedaj sklenila, da bodo v prvi vrsti prepovedale trgovino s takšnimi čarovnimi pripomočki. Toda to bo šele p-vi uikrep prcSi praznoverju, ki stane Ameriko tako ogromne vsote. Podjetni kaznjenci V kaznilnici so se počutili najbolj vame pred policijo Veliko senzacijo je zbudila na Poljskem pojasnitev cele vrste težkih roparskih napadov in vlomov, ki so vznemirjali že dalj časa prebivalstvo krajev okrog Poznanja, Policija si je spočetka zaman prizadevala, da bi izsledila zločince, potem je v svoje veliko presenečeuje odkrila, da sedijo »za varnimi zapahi« v poznanjski kaznilnici in da počenjajo od tam svoje zločine. Gre za več zloglasnih zločincev, ki so jih zašili za dalj časa. pa so- ponoči s ponarejenimi ključi odhajali na zločinske pohode. Po vsakem novem hudodelstvu so se vračali v kaznilnico, kjer so mislili, da so pred policijo pač najbolj varni. Policija je prijela- tudi nekega jetniškega paznika, ki so ga osumili, da je bil v zvezi s storilci. ZA SMEH IN KRATEK ČAS V restoranu so imeli ta dan rumeteak-Gost je sedel nagnjen nad rumsteakom in se je jokal, da je človeka kar bolelo, ko ga je gledal. »Zakaj jočete?« ga je vprašal natakar. Gost je zastokal; »Zavoljo rumstea ka! Morda ®e bo dal omehčati!« lov. 8. da tudi nimajo nobene domače tovarne, ki bi izdelovala pisalne stroje. 9. da ne plačujejo tam za poslušanje radia nobenih pristojbin. 10. da posveča radio šahu sikcraj vsak dan -po eno uro. 11. da »čaja z limono« ne poznajo. 12. da smatrajo žvižganje v javnem lokalu za znak dobre volje, ne pa za grdo navado. 13. da ima v vsaf«em večjem ktou vsak sedež svoj pepelnik. Od parnega voza do aerodinamičnih strojev Razvoj parne lokomotive se je začel L 1767. s Cugnotovim parnim vozom, ki je v ostalem že pri eni svojih prvih voženj podrl neki zid. Veliko senzacijo je potem povzročala Trevitchicksova parna kočija, ki je napravila svojo poskusno vožnjo v neki božični noči. Šele okrog 1. 1800. pa se je začela prava zgodovina tirne lokomotive. Kar smatramo danes za samo ob sebi Dva španska nacionalistična vodja General Valdes (v površniku) in polkovnik Rada, ki sta poveljevala nacionalističnim četam v escorialskem odseku Smolež Dolga leta ječe zato — ker ni nič ukradel če bi priredili v dunajskem podzemlju tekmo na vprašanje: »Kdo ima največjo smolo?« bi 31-letni železolivar Alfred Banisch gotovo odnesel prvo nagrado. Ne zato, ker je nepoboljšljiv zmikavt, tem več zato, ker ga vedno primejo. Prej ali slej se mora sicer vsak njegov tovariš pokoriti za f tvoj a zla dejanja, toda Banisch bi se lahko ponašal s tem, da nima od svojih zločinskih dejanj nikoli nobenega dobička. In to je smola. L. 1924. — takrat mu je bilo komaj 19 let — je v nekem poštnem uradu v Fa- V uniformi Nelsonovih mornarjev voritenu videl uradnika, ko je baš zaključeval blagajno. Opazil je v njegovih rokah mnogo, zelo mnogo denarja, celih 35.000 šilingov. Hitro se je odločil in iztrgal uradniku ves šop bankovcev, pa so ga prijeli takoj in ga obsodili na štiri leta težke ječe. štiri leta — pa nič plena .. . L. 1928. se je splazil v neko stanovanje, da bi kaj ukradel. Zasačili so ga že r predsobi. Dve in pol leta ječe! L. 1931. je potrkal na vrata neke foto-graMte delavnice. Vrata so bila baje odprta. Vstopil je. Pravkar je prihajala neka dama iz delavnice. Banisch je vljudno pozdraVil: »Dober dan!« In zbežal. Zasledovali so ga in prijeli. Naložili so mu dve leti, dve leti za »Dober dan...« In sedaj je stal sipet pred sodniki, ker ao našli pri njem zastavne listke za 27 m moškega blaga. Mož se je izgovarjal, da je to blago prevzel od nekega »Ma-yerja<, da bi ga prodal dalje. Pa kako naj mu verjamejo? Blaga, ki naj bi ga prodal z dobičkom dalje, ne boš vendar Dcedl v zastavljalnico. Poleg tega tudi niso mogli najti nekega Mayerja, ki bi lahko smoleža razbremenil — če bi pač ne Imel takšne smole. A vendar mož nima same smole, ima — s nekimi omejitvami — tudi srečo. že mnogo let je na smrt bolan, nima več obisti in organi, ki jih ima, mu delujejo kaj slabo. In tako ositajajo njegove kazni po večini samo na papirju. umevno, pa je bilo tedaj še zelo spora«* Poskušali so izdelati celo »stopajoče-« lokomotive, ker tračnicam niso zaupali ia so pripisovali trenju med njimi in kolesom premajhno gotovost za gibanje. Mnogi strokovnjaki so menili, da je pravi železniški promet mogoč samo s stroji, ki bi stali na mestu in gnali vozove s pomočjo vrvi. Njilb nasprotniki pa so nastopali prav tako energično za stroj, ki bi se sa premikali, za locomotive engine, kakor so ga imenovali. Tako je nastalo ime lokomotiva, ki je torej nekakšen bojni krik zmagovalcev. Lokomotive ni ustvaril kakšen posamezni inženjer, temveč celo ljudstvo inženjer-jev, kakor je dejal nekoč Robert Stephen-son, sloviti sin še slovitejšega očeta GeoT-gea St-ephensona. To ljudstvo so bili Angleži. V Ameriki so razvijali lokomotivo posebno v velikost, keT so imeli tam še svobodnejše gradbene razmere. Mnoga druga ljudstva pa so potem sodelovala, da je dobila lokomotiva tisto dokončno aerodinamično obliko, v kateri jo pozna najnovejši čas. Potop nemškega parnika 200 milj od jugozapadnega angleškega rta Landsend je začel 4454-tonski nemški parnfk »Is is-t ponoči pošiljati klice na pomol Prekomornik »Queen Mary< in. drugi parni ki, ki so bili v bližini, so pohiteli v najhitrejši vožnji proti 'kraju, kjer se je nemški parnik pota.pljaL Po zadnjih vesteh je gotovo, da se je ta parnik potopil, kajti parnik Rdeče zvezde »Wes-terland«, ki je okrog polnoči dospel do kraja nesreče, je poslal brezžično sporočilo, da ni našel niti najmanjšega sledu za »Isinom.« Ta čas iščejo čolne, s katerimi te Je posadka potapljajočega ae parnika po vsej prilika rešila. ■■5 <^y5 ts^S txs5i SfcS išto/ > Postani in ostani član Vodnikove družbe S V razburljivih julijskih dneh 1. 1870, ko so pričakovali izbruha vojne e Francijo, je stopil neki gospod k zunanjega urada T Berlrinu in zagledal, kako je stal vojskovodja Moltke pred neko knjigarno na Friedrr chovi cesti in si mirno ogledoval knjige. »Tukaj »te, ekselenca?« se ie začudil dis ža-vnik. »Vojne napovedi vendar pričakujemo vsak trenutek!« >Da«, je odgovoril Moltke mirno, »naša mobilizacija je v polnem teku. Prepričal sein se o tem, da gre vse v redu. tako da nimam za prihodnje dni nobenega posla. Strašno se dolgočasim .. VSAK DAN ENA Pri veliki recepciji y čast novemu londonskemu županu so oddelki mornarjev nastopali tudi v noši mornarjev, s katerimi je slavni admiral Nelson zmagal grl Traf algar ju Katastrofa sovjetskega letala Iz Mosikve poročajo, da je neko letalo sovjetSko-nemške družbe »Deroluft«, ki je bilo na poti iz Kraljevca v rusko prestolnico, 90 km pred Moskvo iz še neznanega vzroka treščilo na tla in se razbilo. Vsa posadka in sedem potnikov, skupaj 10 oseb, je našlo pri tem smrt. »Za božjo voljo, kaj delate?« »Obračunavamo i ljudmi nad nami, ki nam neprestano topotajo nad glavami«. (»Judge«) Kulturni pregled Rudolf Karel, Botra Smrt L V vročih avgustovskih dneh 28. leta sem j na, svojem prvem potovanju po Bolgariji bil profesorju Rudolfu Karlu, ki se je takrat tudi mudil tam, vedno v razdobju enega samega dne za petami. Kljub prizadevanju, da bi ga dognal in se ž njim spoznal, 3e mi to ni posrečilo." Povsod, kjer se je bil ustavil, so mi pripovedovali o njegovem živem zanimanju za bolgarsko narodno glasbeno blago, njegovo arhaično metodiko in komplicirano ritmiko. S poredno veselim smehljajem pa so mi opisovali tudi Karlovo optimistično brezskrbno nrav. odkrito domačnost in prikupno ljubeznjivost njegove besede. Nisem si mogel misliti, da se bova po osmih letih vendarle sešla. In to je bilo v soboto po premieri njegove opere »Botra Smrt«. Prav tak je, kakor so mi ga opisali njegovi in meji bolgarski prijatelji. Kljub šestinpetdesetim letom živoprožnega duha, mladeniško razgiban, duhovito dovtipen, z navdušenjem predan lepemu življenju, neugnano delaven, verujoč, da mu je /.Botra ^Smrt« prižgala ob rojstvu dolgo, dolgo svečo, ki bo gorela vse dotlej, dokler ne izvrši vseh svojih glasbenih načrtov. A teh ni malo! Po pravkar končanem novem godalnem kvartetu ga mika Shakespearova komedija »Ukročena trmoglavka« četudi so jo komponirali že dvakrat. Zdi se mi, da ga je napotila k tej snovi rahla in bežna sličnost med značajem » princese« v »Botri Smrti« in Petruchijeve Katarine, ki obe ukroti v glavnem šele ljubezen. To bi-bila tedaj že tretja Karlova opera. Koliko pa ima v zamisli še komornih, zborovskih, sinfoničnih in drugih umotvorov! Vsako novo delo R. Karela od začetka njegovega zelo zgodnjega ustvarjanja do danes pomeni novo stopnjo v strmino, rešitev novega glasbenega, stilnega, oblikovanega problema, je iskanje novih izraže-valnih možnosti. Zato ga ni mogoče opredeliti, privezati nanj etiketno deščico, zapisati za njo pripadnost k tej ali oni glasbeni struji ter njegova dela lepo spraviti v natančno določen predal. R. Karel je neutrudni iskalec glasbene resnice, za njega je mnogokrat le sredstvo to, kar je drugim smoter, kakor n. pr atonainost, politonal-nost in še druge take glasbene monstreznosti. Karel intuitivno ustvarja iz vonja domače zemlje, iz svoje bogate rodne govorice. iz njenega tipičnega akcenta, iz njene granitne proze, iz njene opojne lirike. Zaveda se, da je veličina umetnosti v nacionalnih posebnostih, izoblikovanih do vi$ka in vsa mojstrska dela nesmrtnih umetnikov nosijo žig njihove narodne pripadnosti. Karel zametuje internacionalni modernizem, glasbeni kolektivizem, - ki poraja dela tako podobna drugo drugemu, da jih ni mogoče ločiti drugo od drugega; saj je skoraj gotovo, da ta brezkrvna, brezdušna, brezdomska. na tekočem traku z veliko tehnično spretnostjo, a s praznoto srca komponirana dela diktirajo nekje od zgoraj, morda celo od tam, kjer gospodarijo žirije. O tem in še o marsičem sva se pogovarjala po odlično uspeli premieri Botre Smrti« s prof. R. Karelom. Bil je prešerno vesel in do konca zadovoljen. Le zakaj, tudi ne? Tako z vsemi tehničnimi, fizičnimi in duševnimi silami, kakor so se zavzeli za »Botro Smrt- ravnatelj Polič, režiser šest, in-scenator inž. Franz, in skoraj ves perso- nal opere, višji in nižji, s solisti Golobovo, Jankom, Ribičevo, Gostičem, župevčevo, Primožičem, Zupanom, španovo, Perkom, Sekulo, Jelnikarjem, Gorskim, Ramšakovo, Cankarjevo, Krištančičem, Simončičem, z zborom, orkestrom in še s tistimi, ki so za odrom skriti in brez katerih ne more biti uspešne predstave, tako se ne bi zavzeli nemara tako kmalu kje drugod. Komponist Karel ni mogel prehvaliti vestnosti in neumornosti, umetniške ambicije in visoke reproduktivne kvalitete naše opere, ki je lahko v celem tem pogledu vzor marsikateri mnogo večji in mnogo bolj favorizirani operi. V razmeroma kratki, s študijem tudi drugih tekočih stvari obremenjeni dobi treh mesecev je »Botra Smrt« doživela v soboto premiero, ki pomeni za komponista kakor za naš operni ansambl krepak uspeh. O vsebini te vesele narodne pripovedke, o življenju in smrti (v treh dejanjih, šestih slikah), so našo javnost poučili izčrpno dnevniki, ki so tudi opisali glasbeno delo komponista in podali podrobnejšo analizo njegovega glasbenega ustvarjanja. Enako je Gledališki list storil vse, da je publika, ki je v zelo zadovoljivem .tevilu posetila premiero »Botre Smrti«, zajela podani umotvor do dna. Tako bi bilo *reba vsako novo umetnino pripraviti, in nemara bi s tem zelo izdatno pripomogli k odstranitvi gledališke krize. Prevod Lomovega libreta je spretno in v izklesani besedi oskrbel B. Urbančič. To ni bilo lahko delo. Karel je komponiral Lo-movo prozo, v tej prozi popolnoma adekvatnem glasbenem jeziku tako, da je ta melodični tok prav za prav češka glasbena proza, ki se v naravnih osnutkih oklepa govorice. Češka govorica pa se odlikuje po čeških akcentih in ritmih, ki jim je le z veliko težavo najti v naši besedi primernih naglasov in obratov. Ne da bi s prevodom delal besedi in glasbi silo, je prevajalec rešil nelahko nalogo kar moči odlično. Prva slika. Težko je bilo razmestiti na našem majhnem odru toliko osobja, kajti tu se snide skoro vse, kar nosi dejanje opere. Tu je župan z županjo, občinski svetniki, graščak, policaj, nebroj meščanov, 12 strganih otrok muzikanta, ki se mu tako rekoč sredi te gneče rodi še trinajsto dete. S to maso je moral imeti prof. šest gotovo ogromno dela. Vendar je dal vsemu temu mrgolenju naraven, neprisiljen tok gibanja. Muzikant prigosla med to pisano druščino, dobrovoljen, brezskrben, muzikant pač, kakor je doma po vsem svetu. Kljub groteskni situaciji postane od tu dalje slika socialno, Človeško pretresljiva, saj mu-zikantovemu beraškemu trinajstemu otroku noče biti krstni boter nihče. Cemu je treba tu še botra? No, sicer tako dobro-voljni muzikant, ki gleda ves svet v rožnati luči, obupa v trenotni melanholiji in seže po vrvi. Reši ga smrt, ki postane kot najusmiljenejša božja dekla botra njegovemu novorojenčku. Nastop smrti je problem zase. Ta botra Smrt je prikupna, brez vsake groze, dobra, usmiljena, ki prižiga sveče življenja, ko pride čas in pih ugaša, ko se čas izpolni, brez zlobe, ker tako mora biti, kot prijateljica človeka, ki mu naposled podari največje: pozabi jen je, brez-bolje, mir. Taka je naša »Smrt« in ga. Go-lobova jo je izoblikovala z močno inteligentno in dostojanstveno serioznostjo od začetka do konca. —č. Ljubljanska disertacija o Lermontovu Mihaela M. Orthaberja, ki je dovršil 3rcdnjo šolo v Rusiji, je zaneslo naključje r.a ljubljansko univerzo, kjer se je v seminarjih dr. Kelemine, dr. Kidriča in dr. Prijatelja uvedel v sintetični študij slovanskih in germanskih literatur. Njegovo doktorsko tezo, ki jo je spisal v srbskem jeziku, je nedavno sprejel svet filozofske fakultete Univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani. Natisnjena v knjigi na necelih 100 straneh velike osmerke leži sedaj pred nami (Michael M. Orthaber, Uticaj pesnika Hajnea na pesnika Ljermontova, Užice 1033, v cirilici). Disertacija je sad podrobnega metodičnega proučevanja poezije velikega ruskega romantika M. Lermontova, melanholičnega avtorja »Demona« in enega najizrazitejših ruskih byronistov. Izmed problemov, ki h odpira njegovo delo, si je M. M. Orthaber izbral literarno-primerjalnega, ki je bil doslej najmanj obdelan: vpliv poezije Keinricha Heineja na pesmi M. Lermontova. Vpliv, ki je bil dokaj viden, (ruski pesnik je tudi prevajal Heinejevo liriko), vendar je problem Heinejevega vpliva ležal na obodu dosedanjih raziskovanj: Proučevanje teh vplivov je sedaj dovršil naj- | novejši doktor ljubljanske univerze. mih Lermontovljeve poezije in slednjič pri njegovih pesnitvah v nemškem jeziku, ki še očitneje razodevajo Heinejev vpliv. Iz razprave drja Orthaberja je videti, da je imel Heine na Lermontova velik vpliv ne le glede vsebine, marveč zlasti še glede oblikovne strani. Zal da je Lermontova iztrgala smrt »preden bi se zadnjikrat pod blagodejnimi žarki Heinejeve poezije bujno raze vel; ko se je doba učenja in posnemanja nagnila h koncu, ko so se pojavljale besede, ki govore o popolni zrelosti svojega avtorja, besede, ki nas osupnejo po resničnosti in globini dožitka in po srčnosti, ki je edinstvena tega kova.« Tako je z ljubljanske univerze prišel lep donesek k slovansko-germanski primerjalni literaturi, donesek, ki obenem tudi dokazuje tehtnost in uspešnost metod sodobne komparativne literarne vede. Pri tem ni brez neke značilnosti dejstvo, da je pri slovenskih univerzitetnih učiteljih izšolani pisec v srbščini obdelal pesniški odnos in duševno sorodnost ruskega in nemškega pesnika. —o. Zapiski Na razstavi češkoslovaške povojne knjige je bilo tudi včeraj prav živahno, kakor je sploh obisk zadnje dni razstave očitno naraščal in kazal, da zanimanje za češko knjigo zajema že žiroke sloje. Raz tavo so obLskali tudi nekateri intelektualci iz bližnjih in oddaljenejših krajev, tako iz Celja, Maribora, Zagreba i. dr. V nedeljo do poldne je bilo v razstavni dvorani zelo dobro obiskano zaključno predavanje. Urednik dr. Tine Debeljak je prikazal poslušalcem pesniške vrednosti Erbenove zbirke »Kytice« in sicer v zvezi s 125-letnico pesnikovega rojstva. V skladu z vtiskom lepega predavanja o Erbenu je bila recitacija dveh Erbenovih velikih balad v prevodu T. Debeljaka. Recitiral je akademik Roger. Predavanje je otvoril in zaključil predsednik Jč lige dr. Egon Sta-rč, ki je v sklepni besedi poudaril velik moralni uspeh cikla predavanj ob priliki razstave češke in slovaške knjige, uspeh, ki krasno izpopolnjuje nepričakovano lepi uspeh same razstave. Predsednik Jč lige se je zahvalil predavateljem in posebej še redakcijam naših dnevnikov, ki so pokazale lepo razumevanje za kulturni pomen razstave in ž njo združenih predavanj. Bat'a podpira literaturo. Znana češko-tvrdka Bat'a je pravkar razpisala dve nagradi: v počastitev življenskega dela T. G. Ma:aryka nagrado 50.000 Kč za najboljše literarno delo v češkem ah slovaškem jeziku do konca 1. 1937, drugo nagrado v enakem znesku pa v spomin To-m^ša Bat'e za najboljše članke, razprave in podobno publicističnega ali novinarskega značaja. Poleg tega bo podeljevala še 30 manjših nagrad Td 10.000 do 500 Kč. Karla Capka »Anglicke Hsty« so izšli v nemškem prevodu z naslovom »Seltsa-mes England« pri Brunu Cassirerju v Berlinu. S P O RT V neka] vrstah ij Kakor doznavamo, je SK iLjubljana vložila pri JNS protest proti verifikaciji zadnje prvenstvene tekme s Hajdukom, in sicer zaradi sojenja g. Mlinariča. V soboto fe je v Curihu vršilo zborovanje švicarskih ligaških klubov, na katerem so razpravljali o sodelovanju Švice v prihodnjem tekmovanju za srednje-ev-ropski pokal. Kakor smo že poročali, je bila Švica nezadovoljna s tem, da ro pritegnili v to tekmovanje po eno moštvo Jugoslavije in Rumunije in ker je komite sklenil, da bosta v tem tekmovanju sodelovali samo dve švicarski m-oštvi. Komite za »rednje-evropski pokal je dal Švici 14-dnevni rok, da se izjavi, ali bo sodelovala ali ne. Po daljši debati so švicarski ligaški falubi s 13:1 glasu sklenili, da .«e bo Švica leta 1937. udeležila z dvema moštvoma tega tekmovanja. Obenem je zborovanje izrazilo željo, naj komite za srednje-evropski pokal skrbi za to, da Švica v prvem kolu ne bo morala igrati v oddaljeni Jugoslaviji ali Rumuniji. V soboto in nedeljo se je na Dunaju vršil plavalni dvomateh med Berlinom in Dunajem. Berlinčani so premočno zmagali s* 57:33 točkami. V dunajskem moštvu je nastopil tudi naš Wilfan, ki je v hrbtnem plavanju na 100 m s časom 1:11.7 zasedel prvo mesto. Drugi je bil Berlinčan Heisse 1:12. Lahkoatletski miting Primorja ASK Primorje v Ljubljani priredi v soboto, 11. t. m. ob 15.30 na svojem igrišču na Tvrševi cesti propagandni ograničeni lahkoatletski miting. Prireditev se vrši na tekališču, dolgem 420 m, ki je pokrito z ugaski in ima 4 nedvignjenc zavoje. Pravico nastopa imajo vsi verificirani in neve-rificirani atleti klubov, članov JLAS h Dravske banovine. Prijave s priloženo pri-javnino Din 2 za točko in osebo, Din 5 za moštvo, je nasloviti čimipreje na naslov: Savo Sanc.in. Tavčarjeva ul. 1/1IL Naknadne prijave, kakor tudi prijave brez prijavnine se ne sprejemajo. Nagrade: pr! 5 tekmovalcih v poedini disciplini dve pri-znanici, pri več kakor 5 tekmovalcih 3 pri-znanice. Isto velja tudi za moštva. Tekmovanje ee vrši po pravilih in pravilnikih JLAS. Program in vrstni red disciplin: 1. tek 100 m juniorji in seniorji, 2. skok v daljavo z zal. juniorji in seniorji, 3. tek 1000 m juniorji in seniorji, 4. štafeta 4x400 m s handicapom. 5. met krogle 5 kg juniorji C in met krogle seniorji, 6. balkanska štafeta 800x400x200x100 m s handicapom, 7. štafeta 4x1500 m s handicapom. Razpis propagandnega omejenega Iahkoatlet®kega mitinga kot prireditve po dolinosti SK Jugo-slarije t Celja, dne 15. novembra 1936. SK Jugoslavija v Celju priredi v nedeljo 15. novembra ob 9. dopoldne na svojem igrišču propagandni omejen lahkoatrtetski niee-ti-ng kot prireditev po dolžnosti. Prireditev Ivo na tekališču. ki bo začrtano na lastnem igrišču na S{>odiiieni Lanoviu (Kersnikova ukica) v Celju; tekališče je doLgo 365 ni. pokrito r ugaaki i« ima 4 nedvignjene zavoja. Pravico nastopa iunajo v=»i verificirani in ne-verificiram atleti povabljenih klubov, čla nov JLAS dravske banovine. Prijave % priloženo prijavnico 2 Din za točko in atlerfa 1t*r 5 Din za močtvo je poslati na naslov: SK .higoolavi(ja. Celje_ France Dobnik. Celje, Breg Hi do 12. novembra do 14. Naknadne prijave, kakor tudi prijave brez prijavnine ne sprejemajo. Nagrade "o; pri 5 tekmovalcih v poedinih disciplinah dve priznanid. pri več kot 5 tekmovalcih v poedini disciplini po tri priznatiice. Tekmovanje bo po pravilih in pravilnikih JLAS. Program in vrstni red disciplin je tale: I. Tek 100 m seniorji, 2. tek 100 m juniorji C. 3. s;kok v višino z zaletom seniorji, 4. t?kok v višino z zaletom juniorji C, 5- met di«ka seniorji. 6. met disfca 1 in pol kg 1"" niortji C, 7. tek 400 m seniorji, 8. tek 1500 m juniorji C. 9. skok v dalj z zaletom seniorji, 10. sJook v dalj z zaletom juniorji C. II. met krogle semiorji. 12. met krogle 5 kg juniorji C. 13. tek 1500 m seniorji, 14. met kopja juniorji C, 15. tropkok z zaletom seniorji. 16. tro^kok z zaletom juniorji C. 17. met kladiva senrorji, 18. štafeta; 800 krat 400 krat 200 krat 100 m. Službeno iz LNP. Danes po seji po. ob 20. seja uo. S K Ljubljana naproša vse oodnike. stalne in začasne, ki so prisostvovali nedeljski tekmi Ljubljana - Hajduk, da »e sigurno zglasijo danes od 14. do 15. ▼ tajništvu (Beethovnova 9). ASK Primorje (lahkoatfetska »ekcija). Za nastop na idubovem meetingu v sredo ob 15.30 so določeni naslednji atleti: Vahtar. Možina, Boltauzer. Stok, Skušek, Gabršek, VVeibl, SušterSič, Polak, Slanina, Ko»ec, Ba-loh, Czurda, Zorga A., Skaza. Nabernik, Kaj-fež, SLaberne, Požar, Putinja, Srakar. Kor-če itd. Pozivajo se tudi vsi ost aH atleti, ki želijo nastopili, naj ee najpozneje od 15. javijo v garderobi tehn. vodji sekcije, g San-cinu. SK Svoboda. Danes ob 14. strogo obvozen trening. Iz Kranja r— Ljudska univerza v Kranja priredi drevi ob 20. v Narodnem domu literarni večer, na "katerem bodo recitirali svojo dela književniki: Ju6 Kozak, Mile Klorp-čič, Bratko Kreft in Tone Seli&kar. Vljudno vabljeni! V uvodu svoje disertacije podaja pisec nekatere širše označbe vplivov, ki je pod njimi dozorevala poezija tega nemirnega Rusa, o katerem je napisal sloveči češki kritik F. X. šalda: »Vsa ruska literatura, ki se zaveda bojevitosti svoje funkcije, izvira iz Lermontova: Literatura obtožujoča in revolucionarna, reformistična in ten-denčna najrazličnejših odtenkov in barv.« Predvsem pa primerja Heineja in Lermontova kot človeka, odkriva njune stične točke, njuno duševno sorodnost, podobnost njunih karakterjev, razklanost njune duše. Pri tem ugotavlja dejstvo, ki je v veliki meri vplivalo na značaj njune poezije; grdo telesno zunanjost Heineja in Lermontova, dejstvo, ki ima dalekosežne erotične in s tem tudi duševne posledice. V nadaljnjem delu svoje razprave razglablja dr. Orthaber predvsem Lermontov-Ijeva prevode dveh Heinejevih pesmi (»Fichtenbaum« in »Sie liebten sich beide, dock keiner...«), ugotavlja odmeve teh in drugih motivov v Lermontovljevi izvirni pesniški tvorbi ter analizira tudi vrsto drugih pesmi, ki kažejo, v koliki meri je Heine inspiriral ruskega pesnika. Vsi citati so v izvirnem (ruskem ali nemškem) jeziku, pod črto je navedena uporabljena literatura. Po teh podrobnih razčlembah Heinejevih odmevov v poeziji Lermontova se pisec zaustavlja tudi pri oblikovnih proble- ZAHVALA Ob težki izgubi našega nad vse ljubljenega ateka, starega očeta, svaka in strica, gospoda IVANA DRAŽILA magistralnega nls. ravnatelja v p., meščana ljubljanskega, častnegi^jredsednika pevskega društva »Slavec« odlikovanega z redom sv. Save IV. stop. izrekamo najtoplejšo zahvalo za vse izraze iskrenega sočutja, kakor tudi vsem. ki so dragemu pokojniku poklonili toliko lepega cvetja in vencev. — Posebno zahvalo izrekamo čfi. duhovščini, g. dr. Franti Misu za njegovo večletno požrtvovalno pomoč na domu, g. dr. Slavku Rakovcu in usmiljenim sestram v ljubljanski bolnišnici za njih človekoljubno prizadevanje ozir. tolažbo, pevskemu društvu »Slavec« in Hubadovi župi F. P. S. za krasno petje ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegov zadnji dom. Maša zadušnica se bo darovala v petek, 13. t. m. ob pol 7. uri zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja. V LJUBLJANI, dne 10. novembra 1936. žalujoči otroci: SLAVA, DRAGI, SREČKO, ZDENKA, RRANKO. iJnserirafae v „{futru"! Nenadoma je preminil naš odličen član, gospod dr. VINKO ŽELEZNIKAR priniarij banovinske bolnišnice v Slovenjgraden Dragega pokojnika, Id je bil do zadnjega diha navdušen pripadnik naše triglavanske družine, ohranimo ▼ častnem spominu! V MARIBORU, dne 10. novembra 1936. STAREŠINSKO DRUŠTVO BIVŠIH ČLANOV JUG. A KAD. DRUŠTVA »TRIGLAVA« Kupujte domače blago S ZAHVALA Zdaj, ko je našel naš dragi dr. JANKO MAROLT svoj počitek v grobu, se najprej najlepše zahvaljujemo vsem onim, ki so spremljali pot njegove duše na oni svet z molitvami, prav posebno še g. dekanu Keteju in ostalim gg. duhovnikom. Za tolažbo rajnkemu v bolezni, nam pa v naši talosti »e zahvaljujemo gg. ministroma dr. Korošcu in dr. Kreku, g. banu dr. Natlačenu in vsem številnim pokojnikovim in našim prijateljem. Hvala vsej množici pogrebcev, posebno gg. pomočniku bana dr. Stanku Majcnu, okrajnemu podnačelniku Počkaju, zastopnikoma Zdravniške zbornice in Slovenskega zdravniškega društva, dr. Lapajnetu in dr. šabcu, zastopstvu ljubljanskega občinskega sveta gg. Oražmu in Kozamerniku, vrhniškim občinskim odbornikom, okoliškim županom, zastopnikom cestnega odbora in uradov, zadrug in zavodov, članom krajevne JRZ, Prosvetnega, Rokodelskega in gasilnih društev, šolskim vodstvom, učiteljem in šolarjem in — naj ne bo zamere, če smo koga prezrli. Lepe žalostinke vrhniške godbe ter moškega in mešanega pevskega zbora pod vodstvom gg. Heybala in Gruma, potem pa cvetoči venci, ki so jih darovali in nosili prijatelji, so nam olajšali težko pot, ko smo šli za očetovo krsto. Spominski govori g. podžupana Voljča na žalni seji občinskega odbora in ob grobu g. Brenčiča na strankini žalni seji in dr. Miloša Stareta na pokopališču so našim grenkim čustvom dodali tudi zavest ponosa na našega dragega očeta. še enkrat vsem najlepša hvala! VERD-LJUBLJANA, dne 10. novembra 193«. Otroci in drugi sorodnikL t A. Poltzer: 42 Pot brez cilja Q o m a n Gospa Wilsonova trdi, da ni imela že naprej namena, umoriti ga. Ko je še iskala možnosti, da bi govorila z milijonarjem, ki je bil zaradi ropa draguljev v njegovem floridskem gradu spet v žarišču pozornosti in nedostopen za vsakega tujca — ji je prišlo do ušes, da išče strežajke za svojo jahto. V tem je videla migljaj usode. Potegnila se je za s/hižbo in jo res dobila. Tudi zdaj baje še ni imela namena, da bi stregla milijonarju po življenju. V dokaz za to trditev je pred preiskovalnim sodnikom navedla, da ni bila vzela s seboj na pot nobenega orožja. Gospa Wilsonova pravi, da ves čas vožnje v Evropo ni našla prilike, da bi govorila v Wilso-nom v štiri oči. Šele na poti v Bejrut je tako naneslo. Razgovor se je za strežajko klavrno končal. Lawrence jo je kratko malo vrgel iz svoje kabine in ji zabičil, da naj se takoj po prihodu v Bejrut pobere z ladje. V njeno presenečenje je pa lastnik ladje proti vsakomur molčal o mučnem prizoru. Nemara je treba iskati vzroka v tem, da Lawren-ce. čigar upi zastran gospodične Borgholmove so bili po vaši navzočnosti, gospod Weindal, tako in tako zmanjšani, ni hotel dati gospe Wilsonovi prilike za javno obtožbo, češ, da je kriv smrti njene nečakinje. Toda gospa Wilsonova je od tistega trenutka snovala maščevanje. Priložnost se ji je sama ponudila. Ko je bila strežajka tisto usodno noč priča burnega nastopa med vami in Lawrenceom, je poročala o tem, kar je slišala, gospodični Borg-holmovi. Gospodično Borgholmovo je navdala novica z veliko skrbjo. Razburjena je bila tako, da ni mogla zaspati. Čez kake pol ure je poslala strežajko z nekaj vrsticami k vam. Ne vem, kaj vam je pisala gospodična Borgholmova; najbrž vas je prosila, da ostanite hladnokrvni. Kakor je strežajka danes izpovedala pred preiskovalnim sodnikom je nekajkrat potrkala na vaša vrata. Ko ni dobila odgovora, jih je odprla. Niti ko je napravila luč, se niste zbudili. Pogled na orožje, ki je ležalo na pisalni mizi. je v strežajki mahoma zbudil misel, da bi kar takoj obračunala z Lawrenceom. Vzela je pištolo, utrnila luč in hitro zapustila kabino. Ko je stopila v .nilijonarjevo kabino, je ležai lastnik ladje oblečen na svoji postelji in se ni ganil. Žena je zaprla vrata in zadrgnila težko žametasto zaveso. To je storila popolnoma mehanično. In isti hip se je Lawrence zbudil. Gospa Wilsonova trdi, da vzlic vsemu še ni bila popolnoma odločena, da ga ubije. Ko je pa mili- jonar tako nenadno planil kvišlru, je brez pomišljanja sprožila pištolo proti njemu. Brez glasu se je zvrnil na posteljo. Ubila ga je na prvi mah. Zdaj pride tisto, kar je najbolj čudno. Zmerom sem mislii, da je storilec spravil mrliča v bližino vaše kabine zato, da bi padel sum na vas. Vendar ni bilo tako. Strežajka ni ničesar vedela o strelu, ki se je bil sprožil v vaši kabini. 2e zato ji ni moglo priti na misel, da bi obrnila sum na vas. Ko se je prepričala, da je bil Lawrence res mrtev, je napeto vlekla na uho. A živa duša ni bila slišala smrtonosnega strela. In tedaj je prešinila morilko misel, da bi vrgla truplo v morje. Samo kdor je bil tako močan kakor strežajka, se je mogel spomniti te možnosti. Po pravici je pričakovala, da bodo mislili, da je Lawrence v pijanosti sam padel s palube. Vendar je bilo treba premagati veliko težavo. Zadnji vhod na palubo je bil sicer v neposredni bližini pokojnikove kabine, a te poti strežajka ni smela ubrati Službujoči častnik in krmar bi jo bila neogibno opazila. Če bi pa ubrala oddaljeni drugi vzhod, se je smela s precejšnjo verjetnostjo nadejati, da je ne bo nihče videl. Vse je bila na tem, ali jo spotoma kdo sreča ali ne. Toda za premišljevanje ji ni ostajalo dosti časa. Ko se je še enkrat hitro prepričala, da je hodnik pred vrati kabine popolnoma zapuščen, je utrnila vse luči. tako da je bila pot popolnoma temna. Na- to si je naložila težko, mrtvo trupio in s svojim strahotnim bremenom krenila proti drugemu vzhodu. Kakor veste, gospod Weindal, je vodila ta pot mimo vaše kabine. Morilka je bila že tik pred vzhodom, ko se ji je mahoma zazdelo, da zgoraj po palubi neicdo prihaja proti stopnicam. Kakor je Mary Wilsonova izpovedala pred preiskovalnim sodnikom, jo je zgrabil spričo nepričakovanega pojavljenja druge osebe toli neznanski strah, da je brez najmanjšega pomišljanja vrgla mrliča na tla in kakor obsedena pobegnila. Nehote se je gospa VVilsonova vrnila v kabino gospodične Borgholmove. Ko je gospodična Borgholmova zagledala strežajkin spačeni, bledi obraz, jo je obšla strašna slutnja. »Ali mu je gospod Weindal kaj storil...?« je vzkliknila, bela kakor zid. Strežajka pravi, da so ji šele te besede vdahnile misel, da bi spravila vas, gospod Weindal, v zvezo z dejanjem. Rekla je torej gospodični Borg-holmovi, da vas je videla, kako ste izginili v svojo kabino, in da se je takoj nato, v neposredni bližini vaših vrat, spotaknila ob mrliča. Grozna najdba jo je tako pretresla, da je za nekaj časa omedlela. Gospodična Borgholmova ni imela niti najmanjšega vzroka, da ne bi bila verjela strežajkinim besedam. V svojem strahu za vas je zarotila strežajko, naj ne zine živi duši besedice o tem, kar je videla CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka ea vsak oglas to enkratno pristojbino Din 5.— za šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din S.— davka ca vsak oglas to enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najtoanj31 znesek za enkratno objavo oglasa Din 17-—» Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Oglasnega oddelka »Jutra« odgovor, priložite J. Le. če zahtevate oo * v znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.— Vsa naročila ln vprašanja, tičcča se malih oglasov, )e naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra"v Ljubljana. LLKLilla Beseda 1 Dia. davek 8 Dir M Šifro ail i&Janjr aaalova B Din. Najmanjši zne»ek 17 Din Mesarskega pomočnika vojaščine prostega, dobrega, sprejmem Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 26340-1 Iščemo nadzornika za zračenje (Wettersteiger), k> mora biti absolvent ni darske šole. Ponudbe na naslov: — Rudnik Rtanj. f.rače Minb a. •!.. BeogT-a.l. uoSt. oret 108. 8302-1 Mizarskega pomočnika popolnoma samostojnega, za fino r»ohižtvo, sprejmem takoj. Kuhar R ml.. Mokronog. 26729-1 Gozdar i dobrimi spričevali o večletni službi, dobi mesto. — Ponudbe naj se pošljejo na ogl. odii. Jutra pod šifro »Zanesljiv gozdni strokovnjak«. 36751-1 Krojač mlad in neoženjen, z lastnim obrtnim dovoljenjem za mesto, dobi 1. decembra »talno slnžbo v Spl:tu. Ponudbe poslati na: Marija Katušii. Split Dioklecijanova obala 7 26738-1 Dobra kuharica 25—30 let. ki je služila v boljših hišah, dobi mesto takoj ali po dogovoru. — Streliška ul. 91. 26742-1 Fotografskega pomočnika sprejmem takoj. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Pozim: mala plača*. 26741-1 Čevljarskega pomočnika i.\ šivana dela, dobrega delavca sprejmem. Bricelj. Gradišče 3. 26748-1 Služb* išče Psaka Oeseda dO par; iav»k 3 Din a lajanje aaslova } Din, najmanjši znesek IS Dia Starejša vzgojiteljica j perfektnim znanjem nemščine, išče službo. — Zna dobro šivati. Gregorčičeva al. 7a. priti., levo. 26736-2 Mesto sobarice ali postrežnice, išče gospo dična srednjih let. Cenj. ponudbe na ekspozituro Jutra v šiški pod »Sobarica«. 26759-2 Brivski pomočnik mlajši, išče takojšnje zaposlitve. Ponudbe na MUan Kaplan, brivski pomočnik. Krško. 267-31-2 Jazz orkester sestoječ iz 4—o oseb. priporoča društvom za prireditve in plesne šole. Gre tudri na deželo. Orkester se stoji iz 2 saksofonov, trom-pete. harmonike, violine, klavirja in šlagverka. Ponudbe na- Mandelio. Ljub !jana. Sta šifro «11 lajanje oielors 5 Dta Najmanj« znesek 17 D!n Šivalni stroj malo rabljen, znamke Sin-ger, poceni naprodaj. Nova trgovina, Tyrševa 36. 3971(1-39 Avto, moto Beseda l Din. iavek 8 Din ta Šifro tU dajanj* naslova i Din. Najmanjši znesek 17 Dta Avto »Renault« v dobrem stanju, poraba 8 litrov, prodam za smešno nizko ceno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 96730-10 Wanderer limuzino pripravna za airotaksi DKW-TRIGLAV kabrio-let. OPEL dvosedežnl ln več drugih vozov pro dam po likvidacijskih ce nah. Lovše. DKW zastop stvo. Tyrševa 35 26602-10 Beseda i Din. lavek 0 D-n za šifro ali dajan}*- naslova " Din Najmanj® ie*ek 17 Din Modrosiva papiga je ušla. Najditelj, ki bo nagrajen, naj jo prinese -Gosposko ulico 9/If J67 40-27 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Železno blagajno »Wertheim«. staro a dobro ohranjeno, kupimo. Ponud be direktno na Občino Bra-alovče. sret Celje. 36760-7 Beseda 1 Din, lavek 8 Din za šifro ali dajanje naslova o Din Najmaiiši znesek 17 Din Hranilne vloge kupite ali prodaste najboljše potom moje psarne Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka 12 Telefon 38-10. 16718-16 Hranilne vloge vseh vrst kupuje po najvišji ceni takoj v gotovini. Al. Planinšek Ljubljana, Beethovnova ul. 14/1 Telefon 35-10. 214-16 Vloge Ljubljanske kreditne banke vsako vsoto, kupim taioj. Plačam najboljše. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Drava«. 561-16 Knjižice Posojilnice Radovljica Din 30.000, prodam za. takojšnjo gotovino. Ponudite najvišjo ceno na Rudolf Zore. Ljubljana, Gledališka 12. Telefon 38-10. 36756-16 G. Th. Rothman: Gospod Kozamurnik gre na letovanje 61 Obe sta kmalu dobili priliko, da do-kažeta svojo miroljubnost. Zgoraj na balkonu je gospod Kozamurnik veselo vzkliknil: »Danes pokopljeva vse skrbi!« Pri tem je zakrilil z rokami in — o, groza! — zbil svoj obrok sladoleda z balkonske ograje! 30.—50.000 Din potrebujem takoj. Obresti dobre. Denar dobro zasigu-ran. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujno rabim«. 26716-16 V najem Besed* 1 Din. davek Din 1» Šifro »11 dajanje na«lova E Dia Najmanjši znesek 11 DVn Licitacija Planinsko kočo bo oddal v najem Gospodarski odsek Rateče - Planica v Tamarju potom javne licitacije, ki se vrši v nedoljo li5. nov. 1996 ob 13. uri v dvorani mlekarske zadruge v Ratečah. Vsa tozadevna pojasnila je dobiti pri navedenem odboru ter na dan dražbe. . 26753-117 Pekarno v Ljubljani, oddam v najem. Letni promet čez 250 tisoč Din. Za odstop potrebno 18.00 Din. polovico lahko v knjižicah. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pekarna«. 36735-17 Mlekarno dobro vpeljano »a ieiel:. bl zu železnice, zasebno ili 7adružno, z najmanj 700 I mleka dnevno, i vsem :n ventarjem. vzamem v najem takoj ali pozneje Natančne ponudbe na ogl odd. -Ju tra pod »Mlekarna«. «657-19 Beseda 1 Din. lavek 8 Din za šifro »1! dajanje naslov« 6 Din Najmanjši znesek 17 Dio V Brežicah jn okolic: so naprodaj biše, stavbišča vinograd,*.. sadovnjaki gozdovi :n zaokrožen del- Attemsovega veleposestva. Vprašati: Ing. Miklau 0.. Brežice. 267-20 Za knjižice in gotovino prodam novo hišo (vilo), enonadstropno s 4 stanovanj-' in velikim predvrtom. solnčno. tik gozda, na periferiji, le 10 minut od tramvaja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobre knjižice 450.onO«. 36755-30 Ugodno naprodaj rentabilna hiša ;gost'Ina. vrt, hlev) v Ljubljani, tudi za knjižice Mestne hranilni ce. Naslov v vseh rv>slo-valnicah Jutra. 267(53-30 Opremljeno sobo -trogn jepar.rano f »oupo rabo kopalnice centralno kurjavo, v centru, išče bo lideu. »talen gospod. Po audbe pod »Cisto r. *olnč no« na ogl odd Jutra 26747-23a Eno ali dve sobi tudi brez opreme. « kopal aico ,'souporaba). prostor na garderobo ne prometne cesta novejša stavba naj več prvo nadstropje, nemo ten vhod. iščem takoj ali do januarja. Ponudbe pod »Samec« na ogl. odd. Jutra 36754-S3a Preprosto sobico iščem za IS. november. — Naslov v vseb poslovalnicah Jutra 2676! -33a JJJU Vsaka beseda 2 Dn iavek 3 Din. ea Šifro ali dajanje naslova 5 Din najmanjši znesek 5*1 Din Milena dvignite pismo, 36736-34 Beseda 1 Din, davek 8 Din za šifro al: dajanje naslova 5 Din Najmanj® znesek 17 Din Stanovanje komfortno, dvosobno, s kopalnico, oddam z decembrom. Pojasnila v trafiki Zadružna ul 17. Kodeljevo. 36746-22 Enosob. stanovanje s kabinetom, istotam sobico in dvosobno stanovanje. poceni oddam Sfare-tova 36. Trnovo 26762-91 Dvosob. stanovanje podpritlično, suho. oddam 1. decembra Beljaška 28. Šiška. 36744-31 ivnrrm Beseda 1 Din. davek 8 Dir za Šifro tli dajanj* naslova B Din Najmanj® •messk 17 Din Sobo opremljeno, čisto, zračno, oddam solidnemu gospodu. Levstikova ul. 31/11., levo. 26737-23 Lepo sobo opremljeno, elektrika, parket, kopalnica, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 36750-33 Separirano sobo oddam blizu nove gimnazije. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 36749-23 Beseda J Din. davek 8 Din za šifro ali dajanje slov a 5 Din. Najmanj® znesek 17 Din Trgovina t Inventarjem na Miklošičevi sesti, takoj naprodaj. Loka) pripraven za vsako trgovino. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26743-10 Veliko sobo prazno ali opremljeno, strogo separirano, poceni oddam. Urbančič. Hrenova ulica 19/1. 267:,2-33 Veliko prazno sobo visokopritlično, s prostim vhodom, tekočo vodo, oddam 1. decembra za stanovanje ali pisarno. Kralja Petra trg 8. 36764-33 Sobo s posebnim vhodom oddam boljši. stalno nameščeni osebi. Sp. Šiška, Jezerska št 6. 26733-33 Sobe išče Beseda 1 Din, iavek 8 Did za Šifro ali dajanje naslova R Din Najmanj® znesek 17 Din Stanovanje s brano, iščem pri boljši družini Vprašati Trgovina 0. Kiffmann. Mestni trg 8. 26732-33a Beseda 1 Din. lavek 8 Din u šifro lil lajanji: islova f Din Najmanj® tnesek 17 Din Hubertus nepremočljiv temnosiv in v različnih oarvah po Din 250.— ter vsa druga oblačila po neverjetno nizkih cenah pri PRESKER-JL. Ljubljana, Sv. Petra c. 14 Zima, zima • • s Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn brez napak, pristno barvni, »Paket Serija A« za moško, žensko, posteljno, namizno-perilo in rjuhe; »Paket Serija B« vsebina 15—21 m dobro uporabnih ostankov prvovrstnih touringov, fla nel za pijame ln bar-hentov za obleke ter ^ Paket Serija Z« z vsebino 3 m blaga za zimsko suknjo ali ženski plašč, moško obleko ali damski kostum poštnine prosto samo Din 121.— Dalje novi špecijalni paket »Original Kosmos D« z vsebino 19 do 25 m najfinejših p i j a ni a f I a n e 1, modnih bar-hentov za obleke in bluze ter toplega moškega in ženskega spodnjega perila. Ta paket Din 148.— vse poštnine prosto. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Naročite, dokler je še zaloga pri RAZPOŠILJALNICI „ K O S M O S " MARIBOR, Dvofakova cesta št. 1 Telefon 2 §1 PREMOG DRVA in K ARBO PAKETI rv. 8CHUMJ Dolnnjftkn ea Finančnika s 250.000 do 400.000 za eks-port mesa v države brez valutnih in drugih omejitev na 3 mesece sprejmem. - Zajamčeno 100% zaslužek -Ponudbe pod 44616 na Publicitas d. d Zagreb. Ilica 9 HEMINGTON - D A L T O N REMINGTON računske stroje na ročni in električni pogon razproda jamo po zelo znižanih CMTiah. R A N D A D D I N G mali električni in ročni stroj za seštevanje in računanje z 10 tastri, izpisovanjem računskih operacij na kontrolnem traku — je NAJPOPOLNEJŠI SVETOVNO PRIZNANI RAČUNSKI STROJ, zelo pripraven, zaradi enostavne manipulacije, za INDUSTRIJSKE, TRGOVSKE in OBRTNE OBRATE. CENE NIZKE ! Zahtevajte ponudbo, prospekte, ali neobvezno predvajanje od: ZASTOPNIKA ZA LJUBLJANO IN OKOLICO: TELEFON 34-19. IVO KLARIČ, Ljubljana, Miklošičeva st. 20 RAZSTAVA IN PRODAJA STROJEV : TELEFON »4-19. Tehnik, J. RAN J Al, Ljubljana, Miklošičeva 20 Zastopnik v Mariboru: »SOFRA« T. SOKLIC, Maribor, Aleksandrova 43. Zastopnik v Cakovcu: OLGA SENDE, Cakovec. Za jugoslovanski patent št. 8873 od junija 1931 na: »PREŠA ZA OBLAČILA« (»Kleiderpresse«) se iščejo kupci ali odjemalci licenc. Cenj. ponudbe na: ing. Milan Šuklje, Ljubljana, Beethovnova ulica 2. Najslajša in najboljša Krepilna pijača je BERMET — VINO, črnina Iz F ruške gore, jreinsiu Karlovci — Gostilničarji nudiit o Specijaliteto svojim gostom V sodčkih >d 50 I naprej ga razpošilja: B- Marinkov Sremski Carlovci. F ruška ?ora ■ CDBCDBCDiOiCDlCDlOiCDtCDl Kupimo 2 rabljena tresora za knjige v velikosti cca 200 cm višine, 130 cm širine in 60 cm globine. Izdelek ognja varen lahek. Potreben je vdelan safe. — Ponudbe z izčrpnim opisom in navedbo cene na ogl. odd. pod šifro »Tresorc. Plačamo takoj. PUH - PERJE R.MIKLAUC LJUBLJANA t Do trpel je danes ob pol 19. uri naš ljubljeni mož, oče, brat ln stric, gospod ALOJZ PERNE višji sodni ofletjal previden s tolažili sv. vere. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v sredo 11. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče k sv. Roku. L02. 9. novembra 1936. IVANKA roj. ZAJC. soproga; BRIGITA, hčerka; MARIJA por. JANŠA, HELENA por. RODIC, sestri; LEO, brat; FRANC, LUDVIK, M INKA, vnuka in vnukinja in ostalo sorodstvo. Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. - Za Narodno tiskarno d, d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za inseratnl del je odgovoren Alojz Novak. ^ Vsi v Ljubljani.