Lis t 10. fi v' --v ■»• r -- > ■ I 4 - r v 4 t ^ t • • * * 'a » : : - ecaj XL1V rske » i O.__ narodne i i . • •r : S - • • -Val H Tj B^B ■■ -- -■ * Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemaue za ceio leto 4 gold.. za pol leta '2 irold.. za eetrt leta 1 gold.. pošiljane po pošti pa la <;Gio ieio 4 gold. 60 kr.. za poi leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr. »f 4 • ? y \ m V Ljubljani 10. marca 1886. v • 0 < Obseg: Modro mleko denice). llastlinsk U N semenski postaji K. Rnmbou^ka v Zbo Gospodarske izkušnj C k kmetijska družba kranjsk n* Oeskem (pošta Le- Ruski lan na prodaj slanca dr. Poklukaija o peticiji kranjskega obrtnega d ii glede obrtnega delovanj v pri Govor delalniei. po- Zemlj in dopisni obra I državnega zbora N P« N < Gospodarske stvari. 4 mleko vsedlo. Ob enem začne se na tej vsedenci na-rejati nova plast, tenka, na površji plavajoča, oljnata, i r* Modro mleko. ■s * i 1 , d-fr^j ^f— 1 < il 1'"tf v Mleko nam kaže vee napak. Najzanimivšim in podrobno preiskovanim pripada, kakor piše dr. Fleisch-mann, kedar zadobi mleko modro barvo, ko barvila po- inoma sestavlj iz ojene širine ter je ovo- hati neprijeten vonj, ki je kiselnato-pikrast ter spo rainja na okišene zmetke Novejše preiskave so pokazal j da je lek ok modro barvilo, imenovano „Anilin modremu ki se eja vsled neke čudne sameznih, pO V2 krmil v mleko prehajajo Preiskovanja Haubnerjeva ter je nekako barvajo, časih tudi mo iro. Vendar ta da od drugih trdih sotvarin edino prikazen ni, o kateri nameravam pisati, in se tudi vsaj neposredno pri omenjenih prikaz širini mleka so pokazala mlečni sladkor ker navadno ne imenuje „modro mleko". se pretvarja v mlečno kislino nih sodeluje kislina izlo si- Pišem tedaj o napačnosti mleka, katera se po- rino v podobi rahle vsedenine in jo tako zmožno stoi i zneje prikaže. Tako mleko je med molzenjem skoraj da nareja Anilin. Dokler širina ni izločena brez vsake napačnosti. Le posamezni opazovalci tr- z drugimi tvarinami pomesai pak še ne dobi nikdar modrč dijo, da so uže v molzni posodi na mleku videli mo- barve. Pozneje nareja mlečna kislina, katera se iz- drika^t ali rudečkast lesk, ki se je med kuhanjem strdil. datno namnoži, omenjeno vseden Ako je denemo vsedat, ne bolje trdno in nikdar modre barve, stoi konec nadalejšnjemu napravljanju Anilina iz širin predno se res ne sesede. Ko premine 24 do 27 ur v Po Haubnerjevih preiskavah je vsemu povedanemu pi _ i. J* ft * m -m m- 'm m m m M Su navadni temperaturi in v 16 do 20 urah pri tempera- godivanju vzrok da pliva nekov alkali turi 19 do 25 £0 C. (15 do 20 o Ii.)< začenja smetana zvezi je prikazen, da se modra barva pola tem v pre- sem ter tje na površini svoj lesk izgubljati, rumeneti, tvarja v medlo rudečkasto in žolto, da je vsedenica in kmalu zapazimo na njej krasne indigomodre, časih nekaj časa rahla in se celo majhen del širine raztali tudi posamezne žolte in rudeče maroge, prilično tolike, kakor je glavica na igli. V posameznih slučajih stvu modri barvi mleka štejemo v mlekarskem slov- deloma takih, ki segajo daleč mnogo sestavkov so uže 5 ur po molzenji opazovali modro barvo na nazaj v preteklo stoletje. Nekateri sestavki nam pri-mleku. Sčasoma rastejo one maroge, zlasti modre, na čajo, kako trdovratno da se je ona napačuost mleka dolgo in široko in globoko, ,UWJl vdu) ~ - ~ - v " --------------w * ------~ ----- — ~-------i - ------- v 6 do 8 urah zamorejo pojavljala. Tako na pr. poizvemo, da so v nekem go- uze do Žolte centimetre v premeru kazati. maroge rastejo veliko počasniše. najbolj po- mleko ter se je dalo pregnati časno rudeče. Kedar nezgoda nastopa. dobi i podarstvu na Meklenburškem celih 11 let imeli modrt le vsled izdatnega ka enkrat ta napaka vdoma ienja s kloi Ki se vsa površina smetane modro barvo. Kazven tega vi- čila J S dimo na njej posamezne veče in manjše maroge. na priinei preminjajo se prikazni na čudovit način. Danes imajo v vseh posodah mlečnih, jutri kaže preteku nadalejšnjega razvijanja pride doba. ko mleko samo v nekaterih modre maroge, danes je mleko preneha popolnem nadalejšnje narejanje modre barve sprideno od te, jutri od druge ki ? polovica mleka od ene ki edaj zdrava, druga pa postane modi in sedaj uže s prostim očesom vidimo glive plesnja. S pomočjo drobnogleda pa uže davno poprej zapazimo precejšnjo množino plesnjevih niti in majhnih, v mleku komaj v 60; sploh ni se gibajočih telescev, katerim pravijo, da so : vibrijoni precej dozdevnega vzroka najti, še manje več dni pi idimo prve začetke modri barvi v 6 urah, sedaj pri površnem opazovanji mogoče in monade. Modra barva predeluje se v modrikasto, njem ostati čudna menjava prikazat pojasni se naj naposled v vmazano-zeleno: tudi so na smetani sem lože po tem, da vzamemo: ona napačnost, da mleko ter tje videti mehurji, ki so nastali, ker se je plin dobi modro barvo, je to je da se od zbolelega narejal. Odvzamemo bolno plast smetane zagledamo mleka daje prenesti na zdravo. To se pa nagodi le" ki:J&i na vsedenci modro barvo zopet. Sicer pa ta vsedenca po mlečnih delili, ki so uže modri; drugi deli, ni nikdar tako vtrjena in prožna, kakor če se je zdravo niso modri, nimajo te lastnosti ter nikoli ne povzro • m* 1 ■ - ■ ~ - . i* > f ^ . o l, 74 čijo da bi celo zdi Najbolj gotovo pr mleko postalo modre bar\ bolezen smetana voda edena modra širina, a nikoli modi kedaj se: Do sedaj še nepoznana tednov škodljivo delovati. Zanim edk< e t k i vedeni nezgod' v oko ti iva t po molzenj peraturo i hiti azhladiti, skrbeti za Treba je mleko pi p i tem dotiko spravlj v sebe vspreii more mnogo kar je edino da voda v snemanjem smetane in pobrati vrlini predno lek z modro smetano , kužljivo tvar i pop olnern darski Glasnik in dol olii Iz tega sledi za praktično porabo, da s katero smo posode se po njej da more škodovati amo odo izmivali, biti prav previdni, ker iva tvarina lahko dalje zatepe. Do sedaj še ne poznamo pravih vzrokov, zakaj postane mleko modro, tudi bistvenost kužne tvarine nam ni znana, tudi ne vemo, kaj pomenijo lem rr Rastlinsko življenje. Razvoj in razplod rastlin. p i tako zbole večjega veselj pomladanskem jutru na leku številni plesnji, ali se le zaradi tega tako. močil ponoči topli spomladanski dež rnetovalca, kakor pogled v in livade, katere pomnoževajo, ker so jim tla ugodna, ali tudi in zeleni! bujno kaj souplivajo, da mleko zboli in modro barvo dobi Haubner misli rn je po-Kako vse ki i je valeč želeti zamoi pa je tudi vreme, kakor si ga kmeto da se vegetabilične tvarine tudi pri mejo modre barve in da niso plesnji pa tudi ne infu ije krive prenašanju bolezni od mleka na mleko lepi svetli in topli dnevi ter Misli ko krma 9 da bode kužljiva tvarina bi pretvarjati začne, pa tudi da temne noči. In če celo pogleda na s cvetjem oblo ženo jablan ali pa na dobro letino obetajoči vinograd, kako veselo mu je pri srci. Vsa narava je taka, da m.* m « A « A _ A A — M _ tičala v širini, človek misli čutiti delovanj pli\ alsko telo in Kmetov dlj božj moči. Ali si se uže katerikrat na modro barvo pri mleku, kar pa še ni od kod pride, da vse tako lepo raste? popi rn dovolj jasno. Fiirstenbergu pa je Anilin tista tvarina, od tod prid ki se v mleku nahaja in dalje razvijajoč ono bol ker je sedaj toplo in vlažno vreme in ker dobi vsaka rastlina več kot dovelj pouzroči, kedar plesnjevske klice pristopijo, katerih line tudi jedo ? v mleku opazovati moremo; nekaj pa je tuli one poišejo s koi Pa kaj ast narejanje vreme kri Hallii ne vzrok mleku neka kemičn plesnjem, ki izcimijo, ter na Gotovo da, a ne tako kot živali oje v emlj pripoznava v plesnjih samo nositelj in kako to one storijo, to najdeš tukaj popisano in gnoju odri barvi tei Oglejmo si kak semenski zrn, na pr fižol da mora v bolnem preklanemu fižolu najdemo na dnu kal, na katei tvarina biti, ki daje modro bai se ak daj modro t arvo. Fuchs misli, da tvai prodirajoči m glivam uže da spoznati koreni astline Pr\ tiblj m listi prihodnje svojo hrano najde kal v semenskem je nasprotnega mnenja Da povžito modi zdravje ljudi in živino, ubežlj zrnu samem. Redilne snovi zrna pretvorijo se vsled pa vlažnosti in toplote, kelar jih pa kal mleko škodlj to je dokazano upli pa mlada rastlinica jemati svoj živež iz zemlj porabi, prične na Na mladi fižolovi rastlini zapazimo ti dele ko Smetana modra daje se navadno zmesti, čei renino. deblo ali tiblj časih prav težko vdeležujejo hranitbe in rasti in listje, kateri vsi deli se Putei Koi iz nje sicer nima slabega okusa, vendar ga rastlini stajalo hranjenje. Nekatere rastline, na pi e m 1 j ter pači to, da je sedaj bel kakor vosek, sedaj mazast, srčno korenino, ki globoko v fižol slabo barvan in ga ni lahko prodati. Vse navedene okoliščine kažejo na to, da se popisana mlečn e časa vzdrži, kjer je line emlj služi v dolgo zopet, na imajo druge rast p i žito imajo pa le stranske koi nost tam pojavi in za to nekako pripravljen Furstenbergovem z večino Vzrok temu je po mnenji napač- ki se bolj plitvo in na široko pod zemljo raztezavajo, mleko Korenine same za-se ne morejo živeti in tudi ne se v kravah iskati vadno ne moti ki pa labem prebavljanji pri ne prištevamo koreninam plodovati, zato tudi krompirjeve gomolje, čebulje itd rn zdravja tem veliko na- odpravijo modi mleko zbolij razlaganje se potrjuje, ker pogosto leko potem, ko so nekoliko dni da štibelj ali debel, ker ti deli zamorejo se v pak podzemeljskim delom zase krave lečili zoper lahke bolezni v, želodci. Pravijo Debl vijati in nove rastline stvarjati emlj sami .ie astlinina os, na katero so priredj tudi ki j odro bai dol "3 dobi žejo ali na vimenih drugi njeni deli. Deblo stoji na koi ter nosi veje stje, cvetje in sadje. Deblo je včasih mehko in zelš- paka Ce se je v katerem gospodarstvu pojavila t na- včasih zopet lesnato ter vse z lubadjo krito treba ki opazovati ter jim po nozdi nato, delovanji debla hočemo še govoriti nika poslati, in če postaja zmiraj huje, moramo raz- kužiti vse mlečne posode .ie vse mlečne ambe. Slednje razkuži L is tj ltrj tudi važno za hranitbo rastlin astlini s peceljnom Listje mlekarsko in debla, kakor na pr. pri trsti itd pa se ovije okolo najlaglje tako, da za vsak kubični meter prostornine zažgemo 160 gra- ur. mov žveplj skoz je z dobn bol I mleko zatem okna in dvui kj Na vrheh debla in njegovih delov,-kakor tudi tam listi vej ali debla so pop brst ali trdno zapremo očesa. Vrlino oko, katero s svojim razvijanjem deblo mlečno posodo in orodje, katero podaljšuje, je močneji kakor stranka očesa. Oče da mleko nikdar modre barve ne in sadu. Cvet, ki se stvoi tline je končano s stvarjenjem cvetja na dovršeni rastlini vsedeno. Tudi nahajajo baje ono bo- ima na sebi vse potrebne dele za stvorjenje sadu in lezen le tam, kjer vsedeno mleko predolgo stati puste, predno smetano snamejo; čakajo, dokler se ne skisa in popolnem vsede. Po tem takem je prav lahko na- semena. Ako ogledamo natančneje kak cvet, videli bodemo i da a lepo barvano cvetno listje, katero nas tolikokrat razveseli, za rastlinino vplodenje le malo vredno, vsaj je naša žita niti nimajo. A one drobne niti, katere cvetno lislje obdaja, katere imajo na svojih vršičkih majhne bunčiee in ki jih imenujemo prašnike in potem oni del, ki str ji v dnu cvetja in katerega imenujemo pesti«*, to so cvetni deli, ki imajo stvorjati sad in seme. (Dalje prih.) t ■ i. ' = - i 5- -v ••'■4 ' j_~ "1 ~r4 » , : __._ : ; - ^ j : / - fr r . " i; - 4 • • . . ; ' ; fe K V < • flro "s. ' r . i. ; ž z * ' * • ®irjHB"v j ^ rfjfJf"«^*! j Jmr-^ Na semenski postaji K. Rambouska v Z bo rovu na Ceskem (pošta. Ledenice) v • , « je na prodaj najboljše garantirano seme /a spomlad, kakor jaro žito in krompir. Seme oddaja >e !e v plom-■biranih vrečah. Semena jarega žita so sledeča: Zborovska rž, rž obrovska, ječmen „Oregon% ječmen švedski „Hu-digswall4\, zborovski oves zgodnji, oves švedski z Umey, ameriški oves „Milton", obr 0 V S K i oves Ligo vol< pozni: Krompirjeve sorte so sledeče: Zborovski zgodnji, Oneida novi zgodnji, cesarski najboljši, rožnik modri-Lov, novina, posebni zgodnji, Extra Earlv Vermont, posebno zgodnji. Early Mayflower, posebno zgodnji, Earlv Callao, posebno zgodnji, rožnik sneženi, Dar-ling, novi, redno zgodnji, šolmaster po/.ni. Aurora pozni, Hertha, Richterjev imperator pozni, Andersen pozni Cene so jako nizke. Ako kupec vzame čeli vagon, ali pa ako naročijo kmetijske podružnice skupaj,* postaja naredi ceno še izvanredno nizko. Cenike do-pošle [»ostaja na zahtevo franko. ■hppb - --- ■ . ir Gospodarske izkušnje. nirjfc fS — a "" s -" —- bl""- • -j Pokončavanje plevela travniškega. 'a rp tblr h l jbl1 krla^mprc ■ jhtfc Mnogo plevela, to je slabih rastlin, zaredi se tudi na travnike. Vsled tega je dobljena krma slaba ali celo škodljiva. Take plevelne rastline duši jo dobre trave, izpivajo zemljo in zaslužijo toraj. da jih pokon- čavamo, kolikor le moremo. To se vrši na marsika- i košen način. Prv č je dobra gn. jitev. Ta vživi in ukrepi dobre rastline, da hitro rastejo in slabe dušijo. Najbolje tako odpravimo meh. Gnojila pa so: če hlev-nega gnoja nekaj razgrnemo, da ga dež in sneg opere, pu>to slamo pa zatem z grabljami s travnika potegnemo, dalje če na travnik trosimo žgano apno, pepel, dobro sprhneti hmelj. Pomaga tudi večkratna prav rana košnja. Ta zabrani. da ple\elna rastlina ne zareja semen. Svetovati je to zlasti proti enoletnim plevelnim rastlinam, zlasti proti zlatici, petelinčkovim grebencem itd, kajti one rastline zarejajo se najbolj po semenih. Kjei* je zemlja mehka, ondi kaže plevel z močnimi koreni naravnost izpodbadati ali pipati, na pr. pod-lesk, osat itd. Kedar močvirje posušimo, odpravimo: šar; s i tj e ali ločje itd. Če še ob enem dobro drenažo potegnemo, zaredijo se kmalu same koristne rastline. Ako še marljivo navažamo dobre zemlje, jo poseja-vamo s semenom koristnih rastlin, tedaj pa moremo travnik dobiti, kateri nam bode na veselje in korist. Travniku odpraviti slabe rastline kakor na -mah pa je najbolje sredstvo, če ga izorjemo, potem dobro po« gnojimo in eno leto z okopavnimi sadeži zasadimo. Zatem labko med oves ali ječmen vsejamo detelje in travnega semena. Tako dobimo pomlajen travnik. C. kr. kmetijska družba kranjska. ■Ti £ Seja glavnega odbora dne 7. marca 1880. - ■ Namesto bolnega družbenega predsednika predseduje seji gosp. družbini podpredsednik Jos. Fr.Seunig, navzoči so pa odborniki tebre. piramid da je grdo, ain ugle- največ lepotičj sredi vrta. Na sodu sedi pisano pomalan H landec, ali Turek z doltro in debel čj k Zemljepisni in narodopisni obrazi z ) iulo. katere zlatimi Dru mesto soda orjass o muhast« > mal rokama in nogama belo po-Steze so jki iz zeleniko s pisanimi steklenimi ■ i i Nabral Fr. J ar o sla v. 24. Broek na Holandskem. malau vrtnar vložene z zav<. korali, s školjkami, in s kamenčeki vsakojakih boj. Potnik meni iz prvega, da so veliki, neukusni sagi razgrnjeni po stezah. Samo v sirotnišnico smo prišli brez ovir. Tudi ondi je bilo čisto in snažuo vse, iu to je uže prav, čednost in snažnost blagodej vplivate na m sirote Svoj živ dan nisem videl tako čudnega kraja, kakor ueue piahte 80 bile prestrte po vseh hodnikih in je Broek na Holandskem, pa ga tudi ni nobenega dru- kanali. Tudi po pragih je ležalo snežno-belo plat ^ega njemu podobnega, kapitalisti, ali žive prav Plat 80 Stanovniki so zgolj premož jamotarsko. Do cela so ločeni sveta, ter tu v miru ponžm nimajo prav nobenega razen tej iu okolo hiše, pa muhe pobijajo občujejo vsak živi sam i jo izdatne obresti. Dela , da pometajo po hiši . Tudi med seboj malo malokedaj se ta ali oni na njem mora napraviti potnik tako rekoč preskušnjo. Kdor bi urnazal uže ta prt, njemu bi ne dovolili stopiti v sobano, kar pred vrati bi se moral obrniti in oditi stanovniki se nosijo še prav po starem, kar je gotovo hvalevredno v tem da bode stara nošna oh še nekoliko et pokaže na cesti Kakor hitro je prišel tujec v Broek. koj se uma nejo doma v hiše kot polži, zapahnejo vrata in 25. skrivaje pogledujejo grinjajo jako čista hove domove, dovolj pa še tem zelo nerad belih gardin, katere za- ta ok o edi Težava priti v nji- gosteh pri poljskem ple ii • v __ 1CU. tO ted ajodličnejim tujcem parhomovsk ( lvoru so vrata do kraja odprta keda se moči več izogniti lična da Pred nekoli leti biskala je jako od- stoji vse po gostje za gosti vro v grad I no voz. briček Na prostranem dvorišču umašek koleselj več dom da je mogla natančneje opazo Po tleh kol voz sede služabnik lajši šale zbijajo * vati stanov lišča teh prečudnih samotarskih ljudi. gledi v Liki se je skri pi strež Pa za polojeniini kartami. Vozniki snažijo "a in navezujejo da je koj obrisala z mokrim prtom stopinje njene starejši pa igrajo s pred stajami konjsko opravo, češejo Konj smukalnik konec bičev. Po stajah je toliko tujih konj » In ta odličn-d dama ni prišla v navadnem obutalu, nego ih čreveljčkih. Bog ne daj, da bi se v lepih pri- da so morali domače na guoina postaviti kuhinji meso sekajo, klobase peko pečenko jelo kolikaj tujega prahu po stanovanjih, taki posebneži vrte Kuhar je jako snažno opravlj i ima so ti bogatini kurtko, prepasan z belim predprtoin Vas je zavita okolo b ga napajat vo- dotoka. Potj zelo ozki. da ne moreš z vozom sk tudi jezdecem so zapr smejo voditi ne konji. mora iti zadei za ne s kol kra^ Po teh ne ovce, potih se ne na ražnju belo platn in na 0— — — r - . _ . . kovino, glasno zaukazuje in trdo priganja k delu s pe- i in kuharčki se kaj mu tiči tudi bela čapka. Važno okusa omo tero jarmenastim bičem. Podkuharj k a hišami, kamor je namenj okolo posla, da jim pot curkoma lije po obrazu. Tlak po Strežaji tekajo s skledami, porcelan in steklenice zvene živo o utih je vložen z drobno, peko. jevkasto gl 1 so po po h uzorcih. in na podstavkih Mnogo gostov to je leti ta por. kot da je prestrt s turškimi sag v jerbasih srebrna priprava uamizna. došlo v Parhomovko. Gospoda odkri Nobene nesnage ne trpe okolo domov po potih vse Mihael Glembocki, vojski ovruški, sprejel jih j tosrčno ljubeznivostjo in prijaznostjo. V njegovem domu mora hiti čisto ž kot v ntnejem salonu, je vsega obilo ne manjka ničesa Razen štirih vasi na Ke in trav ztrebij Domc požene pok , koj čisto »J e ] o Ukrajni ima še mnogo lastin in lesov v žitomirski niso obš žni so. toda uk ovruški krajin ženili kozakov Na dv ojem izdržuje pet sto oro kot otročj iče. Pred kim domom je vrtec, dubenskem meri pečati z grbom delivskim. Na trgu na kvarte utrženo zlato za prodano ziradi tega stoje domovi močuo narazen ter so dovelj žito in za gozdne plodove srebro kufer pa meri na svetli. Al so vse eno tako ki. da mor komaj tri udje poleg iti V dom ima dvoje vrat ena lonce. Njemu se dopadajo sijajni obedi, radosten je na moč. kedar more streči gostom na svojem domu po vso zadej tu hodijo ven iu notri malokedaj od p samo ob večih ečanostih. kedar le-ta se staropoljskem običaju s A — • I Dnin k od I Jim i po*\ rit, spredaj ima široko po krst v hiši, ali svatba ali pogreb Ta vrata so nekoliko molje, ki sloni na čevlj njih. od tal. to stnice da se more do krasno opravlj nih stebrih. Notranji prostori so sobah so vložena z dobovimi Ko pa svečanost pri kraju, koj jih odneso, da deskami strop raz nikdo ne more več v od te strani. Velika vrata lično štukatu so ponjs iu baharija lastniku na vso moč so olepoti- šene s pisanimi tla po s 3 okrasen s prepletki, okrajk Stene po nekaterih sobanah so preve sagi, v enih s perzijansko svilo čeua pozlače P poboiana, in z razno rezljarijo sobanah pohode odločenih na gosto Po obrazi kra- preobložena. Nad vrati se sopi visoko zbuknjeno delo ljev poljskih » hetmanov kronskih litvanskih, atamanov kozaških jvod braclavskih. metropolitov kijevskih antisemitom, kakor filošeraitom in vladi ono stališče soprog rodovine glemboš pa tudi takih, s kateri desnice, s katerega se more pa tudi mora vpeljati borsni je hiša v rodu. spalnici vise ob svetn m davek, kar prej enako iz denarnih kakor iz političnih svet roči V o bed kropilnik z bi v kotu pa stoji vodo in dvajset ozirov. kup palic in mušjih pokalniko so namalane na platno znamenite bitke, pred ni pa razni pi vseh sobanah vise zlati * ^ * * r * i l* a _ ^Uj Jfi uobojno steklenino strte s tkanino na prepietki i Nail.-ilie vi )ri iz lovskega ži ečniki. ki so okr ljenja v Po H Za Obrezo govoril je protestantski superintendent opet celo uro tako neprimerno in nesrečna braneč j ude iu napadajoč antisemite pobijaj z raz- 1 in Pattai in t t oje fe etk te ejih boj, pa sto - obloženi s no/ ž so sij bila uže vsa zbor govorom judom ni protijudovs pade da sita kom ode iz ced - 1 • i i t stavke iz črnega lesa ter vložene s slonovino iu z lačenimi platmi. pa se sme trdit marsikoga nep ekoma ga je svojim ne enega prijatelja, nasprotno pripraven iu pa tako da s H gov r m potisniti med antisemite zlatom. Na okrajkih dimnikom . a« ^ * ' 4 '' i, " Enako malo prida, naj pa. stva bil so gov o r i pečem stoji japonski Pattai-Turkovi. akoravno se mora nriznati, da je Patt po češko ste I živalske podobe soli. papirja izteleseni tiči kamenja, potem morske školjke in [ jako pretno zavračal protestanta Haase in reb čase. noseiane z di ste ki kamenjem, in po stenah vise kovine in Jud ba priznati je, O p p e n h govoril stv 111 je on muogo t kakor H kor r* Gospod Glembocki ima uže pet križev •l ^ odgovarjati vspešnejše zavrnil antise ^ popolnem opuščal osobn ek ; o bi i č j > ni opaziti na glavi, oko bano, sivih las tu d iskro, brke jako dol se je še ni 3. da med toj je abinerjem Blochom bil medsoben, privaten kreg in pa Schonererjem Tako kar vise kot kiti Po staropoljskem kroju nosi ravsanje nahaja se v krčmi, tudi na bo v parlamentu t isokost č peto obleko zavratnika. ni prostor Dalje nJ ute < - dr. Ivronawetter svoj predlo or O! srajca je zapet lasa . kontuŠ 2 i briljantom dprtimi rok pan je iz rudečega at je tamnomoder, in ima stičen nači odpraviti notarsko potrjevanje podpi na prav s turškimi glavami nabite gumbe m nosi težek pa Konečno utemeljil je še gališki poslanec J ki se mu na vso moč podaje. Široke šaravare ima iz žameta, in žolte brnimi podkvam Ob bedt kozi m u podko predlo or o karabela v nožnici s sre- kmetij zadevajo S tem sto carino na t v z* gadove kože, ročaj pa je zlat, obložen s suiarag menljiv za kmetov pomoč korak jako koristen in po- sklepe1 koma za ob in v kem k in rubi fn Gospa Glembockova Hel w J Lit r> rodu, pri tej točki oglasil se je zopet antisemit prevnukinja je a tarna slavil na S poro gladke kraljuj šen ponc preko s robkom po ie Brulioviecke lii. kode e> ki se nagloina še dognati zem Gospa oči temuosi se govori o ^ T ti r k hoteč Malo pred 4. uro bila je skleuj zvezo z N sej ta 25 let, rasti je vitk 7 f w lica soboto imel je budgetni odsek zadnjo sejo m las v kateri je dogual vso razpravo v državnem proraču na licu njenem, vendar se jej bere v očeh uzne- črnih. Da si milina za leto 1886. in pa finančno posta tako 14 roke Suknja 11 j Je iz zeleuega atla kasnej ko ne še ekaj se okroglo prej prične budgetua in 1 podaj obložena s snežnobeli peta razprava v zbornici sami. ratek je iz b.abantskih čipk ob in gi Prihodnja seja in na dnevnen v petek 12. marca , sv. Gregorja red je podaljšanje budgetnega pro ima ravno tak pič vrsti debelih biserov, vratu se jej ovijate dve na prsih jej zapenja i bob; črevljička sta iz zelenega atlasa, ob prstih tesna in zakrivena , a na petah visoka; nogovice so iz bele svile. debel briliant debel Okrog in krežl kot turšl vizorja se za Scharschmidoveg meseca, potem pa 1 o preineinbi auj predlo državnih te elj ku postav in o vpelj nemščine kot državn 'n J vlj predlo tr o W urin bran d je- a zakon Glernboc e svile. bo od strani dei imata dva sina. Ljudje pripovedujejo, branja, v prvem gotovo huda, ako pride Borb druzeg pa se desnica ne bo spuščala v dni na ura vil marsikatero norost, a ko se ka kor bil oženil, post pameten ož sedaj živ stuj k (Konec p možu in plemiču polj raz p stop sj \ bi Iji pa da se predlo & od odseku v pretres in poročanj državnega zbora Borsni davek. Naši dopisi. - 1 — Ljubljane imenovanje. M in vodja vosoduega ministerstva premestil J Kar o t \ ( Iržavuem zboru nrejšuii tore o o rs n e 111 k svetovalca ok ičeta razprava Ij ubij a na k ;e novomeške, 1 [ leže se pregleda vsa ta razprava, se mora se ve da izreči, i; — imenoval petek. Ce sodnika v KršKem, za svet 1 w . * ' t T 1 1 • _ i V k leželne sodni je b k o da je pravd; iz borsine razprave postala prava j 11 d o v s k a oerku za nieške. vd iti raj nt namestnica < pa premestil sodnika v Z rož V " l j novo- i \ F e r i a n č i č Prvi govornik v petek bil je slovenski poslanec Obreza, ki je v dobro premišljenem, temeljitem in ob- vnega t z Novega mest K deželni sodniji ljubljanski ši go da 011 in ž njim tudi vsa des- izpred porote. Preteklo soboto stal je pred po- obče kolik in zahteva tak borsni davek, kakoršen j mogoč 111 tako mogoč, da tudi državni blagaj v rotniki ljublj rčma K Gov i> /eč prinaša. Obrezov. izvrsten zarad umora lastne pastrke J širno smo uže popisali v „ rn a tožen Ob- ta grozoviti umor, vseskozi stvaren, bil tedaj nam je sedaj samo ponoviti, da se je zatožba opi rejet z živahno pohvalo, ker označil je enako nasproti rala na vse večinoma znane n) rekoma na priče 1 katere so zatoženca s pastrko videle iti dotičen dan proti Tomačevem. Zoper zatoženca pričala je tudi njegova lastna žena in konec obravnave bil je ta, da so porotniKi enoglasno zatoženca izrekli krivega zavratnega umora in da ga je na podlagi te obsodbe sodnija obsodila k smrti na vislicah. Zatoženec je v preiskavi in pri konečni obravnavi dosledno tajil. Da mu tajenje ni pomagalo , kaže ko-nečna sodba. Zanimivo pa je, kar se o tej zadevi pripoveduje dalje: Obsojenec se je baje dan po obsodbi oglasil pri preiskovalnem sodniku ter mu baje obstal umor, temu pa je dostavil, kakor se čuje, da ga lastna žena njegova Uršula Kralj, prej vdova Taškarjeva, v ta ziučin zapeljala. Ako se ta govorica potrdi, tedaj se zoper soprogo morilčevo ponovi uže enkrat pričeta, kasneje pa ustavljena preiskava. — -j- Gospod Marko Črnič, posestnik grajščine Komenda pri Kamniku, umrl je dne 6. t. m. po dolgem bulehanji v 64. letu starosti. Pokojni bil je razumen gospodar iu je kot volilec velikega posestva vkljub soseščine barona Apfaltrerna večinoma zvesto stal na narodni strani. Naj v miru počiva! — Suščevo vreme je izredno zimsko. Po starem pregovoru ima sušeč zavihan rep, pa letos bi bilo še celo prezgodaj govoriti o vihanji repa, ker je po gorah in ravninah še starozimski *>ueg in dan za dnevom mraza do 10° in dež. Par dni uže brije mrzla burja. — Dekan pl. Pfliigel, mnogoletni gornjeavstrijski državni poslanec, umrl je minuli peten; po daljuem bolehanji. To bolehanje bilo je tudi krivo, da je dekan pri zadnjih volitvah za državni odb r odločno odklonil vsako kandidaturo. Desnica državnega zbora zgubi s poKojnikom značajuega in ljubezujivega tovariša in spretnega govornika. — Mesečni živinski somenj v Ljubljani bil je dne ■8. t. m. primeroma, dober iu spečalo se je izrekoma precej kouj. Živine prignalo se je na soinenj nekaj nad 900. — Trgovinska in obrtnijska zbornica kranjska izvolila si je v svoj i zadnji seji svoje predseduištvo in izvoljena sta bila oba dosedanja predstojnika , namreč gosp. Jos. Kušar za predsednika, gosp. J. N. H o rak pa za predsednikovega namestnika. — Včerajšnja „Sjkolova' maškerada na starem strelišči bila je jako krasna in dobro obisk i na. Bilo je veliko število lepih mask plesa pa se je vdeležilo 90 parov. — Grajščino Grm pri Novem mestu kupil je deželni odbor za deželo kranjsko vsled sklepa deželnega zbora za kupnino okroglih 30.400 gold. da se po sprejetih sklepih tje preseli z Slapa deželna vino- in sad-jerejska šola. — S tem storjen je prvi — kakor sodimo, srečen korak za premeščenje šole, in ako se prezidavanje, v kolikor je za šolske nameno potrebno, kmalu dovrši, bo Dolenjska prav kmalu dobila priliko segati po koristnem zavodu, da z zboljšanjem vino- in sadjereje tudi pripomore k povzdigi gmotnega blagostanja Dolenjske. — Dolenjska železnica. Načrti za železnico iz Ljubljane čez Grosuplje, Višnjogoro, Trebno v f^ovomesto in od tod do Straže, potem iz Ljubljane čez Grosuplje, Višnjogoro, Žužemberk v Novomesto — in z Grosupljega čez Račn% Cesto, Velike Lašče, Ribnico v Kočevje so bili uže konec preteklega leta dodelani in ker je zdaj tudi poročilo o dohodkih, katere bi ta železnica dajala, sostavljeno, je društvo za zgradbo dolenjske železnice na podlagi danes mu izročenih železničnih načrtov sklenilo, prositi za pregled železničnih črt. — (LXXII. odborova seja „Matice Slovenske" bo v sredo 17. marcija ob o. uri popoludne 'v Matični hiši na Kongresnem trgu št. 7. D n e v n i r e d : € 1. Potrjenje zapisnika o LXXI. odborovi seji. 2. Naznanila prvosedstva. o. Poročilo književnega odseka. 4. Poročilo tajnikovo. 5. Razgovor o pripravah za redni veliki zbor 6. Posamezni nasveti. — Nabiranje doneskov za zgradbo »Narodnega Doma" v Ljubljani. Minulo je četrt leta, odkar smo podali zadnji pregled o razprodanih knjižicah. Ker so se med tem časom razmere zopet močno spremenile in se je število razprodanih knjižic podvojilo, se nam zdi primerno, podati prijateljem našega podjetja in pospeševalcem naše ideje drugi pregled. Razprodanih imamo 58 knjižic, izmed teh 1 desetkrajcarsko in 57 krajcar-skih. Nabrana svota je uarastla na 1200 forintov. Desetkrajcarsko Knjižico je, kakor smo že omenjali, kupila celo kegljačka zaveza »Edinost" v Ljubljani. Krajcarske knjižice pa se med posamezne dežele tako razdele, da je izmed njih 46 kranjskih, 6 štajerskih. 3 primorske, 1 koroška in 1 spodnjeavstrijska. Od 46 kranjskih zopet je 27 ljuoljauskih, 4 vrhniške, 3 zagorsKe, po 2 moKrw-noški in krški, po 1 pa iz Komende, Mengiša, Metlike, Novega Mesta, Podbrezja. Radovljice, Rakeka in Št. Jerneja. Od 6 štajerskih je jedna celjska, jedna mariborska, jedna videmska, jedna ljutomerska, jedrn seegra-benska iu jedna trboveljska. Od 3 primorskih sta 2 tržaški in 1 iz Reke pri Cirkuem. Koroška je iz Beljaka, nižjeavstnjska iz Dunaja. Naštete krajcarske knjižice so imele 38 poverjenikov, izmed katerih je bil jeden (g. dr. V. G.) poverjenik devetim, jeden (g. E. L ) petim, jeden (g. J. G.) štirim, jeden (g. G. VI.) trem, dva (gg. J. M. in R. K.) dvema in 32 jeini knjižici. Doba, ki je potekla od prve poslane knjižice, znaša 238 dni, bilo je pa v prometu: 8 knjižic od 1—10, 4 od 10—20, 8 od 20—30, 9 od 40—50, 3 od 50—60, 3 od 60—70, 1 od 70—80, 2 od 80-90, 5 od 90—100, 4 od 100—110, 1 od 110 — 120, 3 od 120—130, po i od 150—160, 160-170, 170—180, 180-190, 190—200, 210-220 dni. Cele knjižice so bile kupljene od posameznikov v osmih slučajih, in sicer desetkrajcarska in sedem krajcarskih, izmed teh je kupil jeden tri, pet pa po jedno. — Ko-nečno nam je še onenjati, da smo dobili 5f5. in 57. krajcarsko knjižico pod št. 291 in 410 (poverjenika gg. A. P. in dr. V. G.) iz Ljubljane in da so poslali v zid- njem času večje doneske na desetkrajcarske knjižice pod št. XII., XXIII. in XXVIII. gg. K. P. in dr. E. V. iz Ljubijaue ter g. V. K. iz Trsta. Lapo hvalo za marljivi trud! Novičar iz domačih in tujih dežel. Z Dunaja. — Cesarjevič Rudolf odpeljal se je, kakor je oilo prej odločeno, dne 5. t. m. s svojo soprogo vojvodico Štefanijo v južne gorkeje kraje, sedaj naravnost na svoj otok Lacroma, da tam okreva od svoje — hude bolezni. Pretekli petek in soboto imeli so zopet naši in ogerski ministri skupno posvetovanje zarad še ne do-guanih točk o ponovlienji pogodbe. V tej zadevi brzo-javlja se „Bud. Corr." 6. t. m. iz Dunaja: ,,Minister- §o skeg v dalj predsednika Tiszo sprejel je danes doDoludne cesar dij O d 2 ure bila je v palač polud sme nastati nikakoršna prememba, po kateri bi se raz i ministerskega predsednika skupno mi nistersKO posvetovanje, katerega so se vdeležili ministri popoludne mere moč v ozemlji jadranskega morja Laški na škodo spremenile. Sama neodločljivost Depretisova je grof Taaffe, Šzapary in baror dveh toček tarife banke, niti v ve I)unajewski. baron Pi Orc/\ Ti niti Niti glede ne še grof enih kriva, ako smo videli, da so naše želje ostale nenje Ministerski predsednik Depretis: Ako nespol imate glede dveh dokaze za to, preberite, jih. Crispi: Takoj (začudenje). rski pogodbi se ni k pri pravilih Predsednik zbornice: Cestivredni Crispi, prosim Vas doseči porazumljenje. Jutri bo pod predsedstvom cesarjevim skupno ministersko posvetovanje, h kateremu danes večer doide z Budimpešta minister grof Szechenyi. To je za sedaj vsikakor zadnje skupno ministersko posveto- ^ - — —--------- - — » vii^j/tj v umi ▼ a»jf ne več ozirati se na to dogodbo, mislite na korist de- Crispi: Vaša želja mi je povelje, jaz molčim. 7 nje Tem proti pa trd ;;Ungar. Post", da je res, da se glede carine na petrolej obestransk ladi še niste pogodili r- doseglo lede 1 iljenje h žele. (Dolgo čudenje.) Angleška. gleško vlado, vojaki so zmiraj v boju. Gladstan v kratkem stopi pred javnost s svojimi pred logi glede pomirjenja rske. Čuje se, da vlada name- Birmi množijo se upori zoper an Vse kaže, da h toček pa da se rava Ircem dovoliti za svoje domače zadeve po vsem da poročila, prihajajoč z rskega vira, kažeta strijski ministri spoznajo veliko odgovornost tero jim naklada po da je mi čas KO da smejo Avstriji sam zveze. Po vsem tem ijanje z Ogersko, vidi se pa tudi so si ogerski politiki doniišljavali k a v a t po g dalnie se smemo nadejati, da sedanjo pogajanje z Ogersko ne ostane brezvsp žavno polovico. — in bolj moči in slabosti naših protipogoanikov za našo dr- Naši politični krogi spoznavajo bolj Nemška telegram včerašnjega d prav Cesar Viljem je še zmiraj bolan in ne naznanja, da je bolnik imel slabo noč pruskem deželnem zboru izrekel je vodja katolikov VVindhorst pri razpravi proračuna za oddelek kulta, da letos izjemoma ne bode ponavljal tožb ka- vložen v toliškega prebivalstva z ozirom na osposki zbor predlog v ta namen, da se mir doseže On noče na tamošnje razpi m imo iz mir. ako bi vsega srca se to zgodilo na nobeno stran , da bi se po njih tudi čez glave središča plivati doseg Glede poravnav samih in izrekoma glede zastopnika papeževega pri pogajanji z Nemško vlado trdi ,;Vos. Zeitung", da bode škof K op p papežev ,,nuncij in partibus dalj v da je ta škof pri svojem postopanji poljskem4, vprašanji in pa s predlo kveno politični noveli ravnal kot pooblaščenec papežev in da si ie gotov tudi soglasja z drugimi pruskimi Škoti. Tako sodijo po trditv škega središča sami. V o S. Zeitg." krogi katol 9 zbor socialističnem odseku Nemškega državnega rekel se je državni minister pl. Puttkamer v imenu zaveznih vlad, da ne moi sprejeti nobenega popravka žil poslani bi vlada ne mogla se ji krha orožje, pripravljeno zoper socijaliste i stični postavi, kakor jih je predlo AVindhorst, ker je vsa postava celota in prevzeti velike odgovornosti tej izjavi nnnist pa sprejeli proti 7 d\ predlo , ako Vkljub sta se pri glasovanji vendar Windhorst-ova z 12 glasovi Laška je na nekem Llo\ Benetk se brzojavlj od kolero, prej ni oki eni parniku u go pa od dne čeraj, da in ne obolel nihče več za kolei la ena oseba za februarija na- dni str laškem dr i kako strastn med seboj. - zboru pokaz se je adnje se padajo bivši in sedajni mini- politični sistemi vladini Govoril je dne 4 t m. C ris je o Rekel je: Delovanje Depretisovo je osodepolno neopvisen, lasten deželni zbor. za skupne zadeve pa bodo pošiljali Irci, kakor sedaj svoje poslance v skupno angleško zbornico. Davkovske zadeve. Kot gradivo k postavi za odpis zemljiškega davka mi je od vseh strani iz škodi, katero je letošnjo zarad vremenskih nezgod rekoma iz Kranjske, toliko tožb o zimo sneg prizadel gozdom, da se mi bo s tem vprašanjem pečati bolj nadrobno. Zato prosim izrekoma lastnike večih gozdov, poročati mi: 1. Približno koliko odstotkov je polomljenega drevja ? ° Kolika je škoda na prirastku gozda po odbiti vrednosti polomljenega lesa? Za koliko se Ijenega lesa poprek zato stroški spravljanja polom-* se mora zarad nevarnosti škode po gozdnem lubadarji, takoj spraviti z gozda. II. Glede č in ske lika bi bila zastope, mi koliko) davka prosim p. t. župane in ob- * moč na drobno pojasniti, kožno v obče in kolika v posameznih slu-razlika pri naklaranji hišnega davka po merilu razredne tarife in pa na. podlagi hišne najemščine? j- naznaniti mi slučaje, v katerih postava breme davka povekša po določilu, d i hišno najemni davek kot hišno razredni davek ako se ne sme nikakor biti nižji tak slučaj po Slovenskem sploh nahaja. ~~ Beču dne 9. marca 1886. Dr. Pokhikar. • % Telegram „Novicamu. i ; Z Dunaja 10 mareija ob 12. uri 45 minut popoludne. Današnja „Wiener Zeitnng" razglaša, daje cesar imenoval stolnega kapitnlarja ljubljanskega Pa u ker j a pl. Glanfeld za stolnega dekana, tamošnjega profesorja više realke Križ-n a r j a pa za stolnega kapitularja. Trgovski minister potrdil je na novo izvoljenega predsednika tamošnje trgovinske in obrt-nijske zbornice Jos. Kušarja za predsednika in pa J. N. Horaka za podpredsednika. omahljivosti, njegove slabosti in neod- 7 gold. 8 kr. Žitna cena v Ljubljani 6. marca 1886. Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 50 kr. zavolj nje ločivosti. Ko je leta 1877. nastala Turško-Ruska voj- 23 kr. — rži 5 gold. 20 kr. turšice 4 gold. 87 kr. banaške soršice 6 gold. ska, vprašale so oblasti Laško, na katero odškodnino bi se ozirala. Tedaj bi bila Laška mogla zahtevati, da ne y kr. ječmena 4 gold. 39 kr. prosa 5 gold. 4 kr. ajde 3 gold. 90 kr. ovsa 3 gold. Krompir 2 gold. 60 kr. 100 kilogramov. Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Liubljani »