Štev. 44.
Izhaja ysak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
*a celo leto K 240 — *a pol leta K 120 —
Poltnlna plačana w gotovini.
V Ljubljani, četrtek, 23. februarja 1922.
Leto II.
Srednlitvc m aprsrolštv« « Ko-pttadev) alici 5tev, G — teitfoo •redništve štev 50 — Telefon *=• nprsinlitv«' štet. 32* asa
CENE PO POSTI:
ra četrt leta K GO'— ta en mesec S 20'—
v opravi stane mesečno k is*— Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane K 1*40
•>Vo!sfea ara?ra.“
v Belgrajska »Epoha« dne 20, t. m. prinaša pod naslovom »Vojska umira!« na uvodnem mestu dopis iz Skoplja, ki navaja strahotne podrobnosti o razmerah v vojski. Te stvari morajo na dan! Ljudstvo naj ve, kako se godi z njegovimi sinovi v narodni vojski, ki jo tudi gmotno s svojimi žulji vzdržuje. Položaj kriči po obračunu, ki ga je treba pospešiti. Mi prinašamo ta članek v celoti zato, da se poštena javnost zgane in zahteva remedure. Če belgrajski srbski list, ki stoji sedanji vladi tako blizu, čuti dolžnost, o teh stvareh pisati na j tako odkrit in resnoben način, je toliko j bolj dolžnost nas, da se pobrigamo za | usodo naše mlade krvi. Interes države zahteva, da se te stvari preiščejo in temeljito odpravijo ter krivci najostrejše kaznujejo! — Poslušajte, kaj piše srbska j >EPoha«:
>Večkrat pišete o najnovejši katastrofi ; letošnjih rekrutov, a ko bi prišli v Skoplje in spoznali stanje njegove posadke, potem bi videli, da cela naša vojska prenaša muke, ki so enake umiranju. Popolnoma enake — a morda še hujše — so Razmere po vseh garnizijah Južne Srbije.
Tudi na ulici se vidijo raztrgani vojaki, a na toplo obleko v teh dneh hudega niraza nihče niti ne misli. Obutev ima redko kdo pošteno. Stanovanja so taka, da jih ponekod sneg podira. Drv seveda ni nikjer, a o hrani morete soditi, ako vam povem, da čete tudi sedaj dobivajo prepečenec dvakrat na teden, ki je vrhu tega še plesnjivl Pogosto se kosilo in večerja pripravljata obenem. Meso dobiva voja|tvo od živine, ki na poti do klavnice pad& od onemoglosti.
Po kosarnah so vojaki tako natlačeni,
prihaja na moža po 3 m! zraka, ko jih Predpisi zahtevajo 15m3! O posteljah ni niti govora, ko ni niti slame, da bi se razprostrla po tleh. Vse čete so polne mrčesa r~ ušive do neverjetnosti. Garjevih je brez števila. Kopalnic ne manjka, a vo-Jaki se ne kopljejo, ker ali ni drv ali ni ^°de. Iz enakega razloga se ne vrši razkuževanje obleke.
Pravijo, da je bil vojni minister na-prošen, naj ne pošilja rekrutov v te kraje, a je to vendar storil! In sedaj, ko rekruti zmrzujejo po kosarnah in v vojaški bolnici, se pa v isti bolnici po toplih sobah Vrše orgije, mase bolniških strežnic, posebno Ruskinj, se ne morejo pritoževati, da se jim slabo godi in da se dolgočasijo. Bilo je slučajev, da kirurg ni mogel izvršiti operacije, ker je bila operacijska dvorana premrzla, dočim so se istočasno zdravniki, lekarnarji in bolniške strežnice zabavati ob toplih pečeh.
. Na stražah ostajajo vojaki po 29, 30, 40 dni. Nikogar ni, ki bi jih zamenjal! Straže so bose, raztrgane, polne uši, brez drv in brez ostalih potreb Za vse to ni bredita, pač pa je kredit, da se za stanovanje komandanta kupi niša za nad pol niilijona dinarjev, ki jo je bil njen lastnik nialo preje kupil za petino te cene.
Nič boljše usode kakor ljudje nima vojaška živina. V pičlem pol letu je v Južni Srbiji poginilo nad 7000 glav državnih živali. Živina poginja v masah, ker nima sena, ovsa, slame — dasi se drugi kraji tukaj zalagajo s krmo. Konje krmijo s samimi mekinjami; ako nabavijo kdaj seno, ga privažajo 30—40 km daleč in ne gledajo, kakšno je.
. Za to strašno stanje se vojaški orga-n* medseboj drug drugega obtožujejo: in-|®udantura krivi komandante, komandanti krive intendanturo, a stvari gredo svojo P®t naprej. Skrajni čas je, da parlament P°gleda v kosarne, ker tam ne propada am° ljudski novec, ampak tudi ljudska k" Prišel bo dan, ko bodo ti zidovi, za i®i vojna uprava skriva to gorje, po-P°Kali jn tedaj bosta srd in maščevanje zagrnila Zgradbo, ki se naziva parla-ment >v kateri se govore patriotične dekla-?™c,je> a se pušča, da pred očmi cele dežele trohni ne samo državno imetje, ampak tudi narodni naraščaj! Dajte, gospodje Parlamentarci, skličite enketo, da vam po-f* kako se v armadi umira, kajti življenja tam ni !<
v, Sofija, 21, febr. Medzavezniška voja-. ** komisija zapusti Bolgarsko koncem c ruarja. Po odločitvi veleposlaniške konference jo zamenja orčan. ki bo likvidiral zaDoČete oosle.
Razglas o pc&IlgsCn fegissle.
Pokrajinski namestnik za Slovenijo g. Hribar je izdal sledeči razglas v imenu pokrajinske uprave:
Z veliko skrbjo opažam, kako naraščajo od dne do dne cene najpotrebnejšim živilom in drugim življen. potrebščinam. Opažam, kako zlorabljajo nekateri trgovci — ne oziraje se prav nič na neugodne prehranjevalne in oskrbovalne razmere, od katerih trpi vse prebivalstvo razen nekaterih oseb, ki so vsled vojne ali drugih srečnih naključb obogatele — sedanie visoko stanje tujih valut za to, da tudi blago, ki so ga nabavili iz inozemstva ob času nižje valute, zaračunavajo po njenem današnjem stanju, odnosno da jemljejo visoko vrednost inozemskih valut celo za dobrodošel povod, da podražujejo tuzemske pridelke in izdelke. Mnogi trgovci se okoriščajo nadalje s tem, da pri označevanju cen v dinarjih zvišujejo dosedanje kronske cene, prav občutno jih zaokroževaje navzgor na dinarske enote.
Zaradi tega opozarjam vse trgovske kroge in prodajalce življenskih potrebščin na zakon o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije z dne 30. decembra 1921, objavljen pod št. 6 v i /Uradnem listuc 5 z dne 18. januarja t. 1. Opozarjam posebno na točko 3. člena 2., po kateri je prepovedano nakopičevanje življenskih potrebščin po skladiščih; nadalje na prvi odstavek člena 6. glede označevanja cen, na prvi odstavek člena 7., po katerem ( mora imeti vsak prodajalec na prodaj vse j življenske potrebščine, ki jih je nabavil za prodajo; na prvi odstavek člena 9., ki prepoveduje večkratno preprodajo, nečisto spekulacijo, dogovarjanje med producenti | ali posredovalci, da bi se cena blagu zvi-J šala, in prekupčevanje na trgih in semnjih.
Podrejena oblastva imajo nalog, strogo nadzirati izvrševanje določil navedenega zakona in skrbeti, da se krivci dovedejo najstrožjemu kaznovanju po kazenskih določilih členov 6. do 16. navedenega zakona.
SSnaenlia ss razdeli-
Belgrad, 23. febr. (Izv.) Včeraj dopoldne je imel odbor za administrativno razdelitev države svojo sejo. Dr. H o h n j e c je svoj predlog, da naj ostane Slovenija ena sama oblast, prav dobro utemeljeval in navajal dokaze, ki jih protigovomiki niso mogli izpodbiti. Kljub temu je bil sprejet vladni predlog, da se Slovenija razdeli na dve oblasti, in sicer ljubljansko in mariborsko. Prekmurje ostane nede-
ljeno in spada pod mariborsko oblast. Osilnica in Velika dolina se priključita ljubljanski in ne karlovški oblasti. Glede Čabra in okolice pa se je sklenilo, da naj prebivalstvo samo odloči, kam da hoče, ali pod ljubljansko, ali pa pod zagrebško oblast. Nato se je razpravljalo o razdelitvi Bosne in je bil sprejet vladni predlo" z malimi spremembami.
Uradniki lahka Safeaja.
Belgrad, 23. febr. (Izv.) Včeraj je imel demokratski klub sejo, na kateri se je razpravljalo o izplačilu že dovoljenih povišanih doklad za uradništvo. Seji je prisostvoval tudi pokrajinski namestnik Demetrovič, ki je energično zahteval, da se te doklade takoj izplačajo. Njemu je odgovarjal finančni minister dr. Kumanudi. ki je izjavil, da bi bilo za to izplačilo potrebnih nad 80 milijonov dinarjev. Toliko denarja pa državne blagajne ne premorejo in je treba počakati do redukcije uradništva, ki bi morala prinesti precej prihrankov. Demokratski klub je vzel izjavo finančnega ministra na znanje, uradniki pa lahko čakajo še nadalje, kdaj bo izvršena redukcija.
Belgrad, 23. febr. (Izv.) Na včerajšnji seji demokratskega kluba je pokrajinski namestnik Demetrovič ponovno referiral o razmerah na Hrvatskem in dejal, da bi se te razmere prav gotovo zboljšale, če bi ga vlada podpirala in sprejela njegove predloge. Tako pa bo prisiljen podati ostavko. Ker je jasno, da vlada njegovih predlogov ne bo sprejela, so pričeli demo-kratje že iskati namestnika. Kakor ob takih prilikah običajno, se iz vseh strani ponujajo kandidatje.
Sslisi minister a tajal muslimanski organizaciji
Belgrad, 23. febr. (Izv.) Musl:" ruski poslanci so vložili na vojnega ministra interpelacijo radi neke njegove tajne okrožnice. V njej vojni minister pravi, da je zvedel iz povsem zanesljivega vira, da je vrhovni komite za zedinjenje muslimanov v poslednjem času razširil živahno agitacijo predvsem v Alžiru, Albaniji in Hercegovini. Nadalje poroča, da se je nedavno vršil v Skadru kongres članov komiteja in da so sklepi tega kongresa imeli odločilen
vpliv na zadnjo ministrsko krizo, ko sta odstopila oba muslimanska ministra. Muslimanski poslanci pravijo, da je ta okrožnica žalitev za vse muslimansko prebivalstvo in zahtevajo, da vojni minister odgovori, kdo mu je dal te informacije, da kaznuje te ljudi in da da muslimanom popolno zadovoljščino. Ker je stvar važna, zahtevajo, da jim odgovori še pred nod-pi«om ukaza o ' novanju obeh muslimanskih minisi. ..
ffisSeria laka.
H&nsslfa I© tooše smraditi.
Belgrad, 23. febr. (Izv.) — Nemška vlada je ponudila naši vladi, da ni. račun vojne odškodnine zgradi v bližini Reke ve-
liko moderno luko s svojimi delavci in svojim materijalom.
&lija@8£ fe© ©Issšsr.
Belgrad, 23. febr. (Izv.) — Sinoči je imel ministrski svet sejo, na kateri je bilo prečitano poročilo naše komisije za razmejitev z Mažarsko. Minister pravde, ki zastopa Pasica, je nato predložil akt glede pomilostitve atentatorja na Draškovica. Ministrski svet je sklenil, da se piosnja za pomilostitev odbije in bo Alijagic obešen. Končno so se prečitala poročila o sprejemu in bivanju kralja Aleksandra v Bukarešti.
Belgrad, 22. febr. (Izv.) Češkoslovaški poslanik Kalina pride jutri v Ljubljano, da I ukrene vse potrebno za sestanek male an-i tante v Ljubljani. Iz Ljubljane se odpelje v Trst, kjer sprejme dr. Beneša na potu iz Rima, nato se pa i on udeleži posvetovanj. Mala antanta bo nastopila v Genovi enotno in si pridobila značaj velesile, ker pristopita k njej v kratkem še Poljska in Grčija.
Belgrad, 22. febr. (Izv.) Na programu sestanka male antante v Ljubljani je tudi vprašanje o razmerju do Madžarske, o trianonski mirovni pogodbi, katere Rumunija in Jugoslavija še nista priznali kakor tudi razgovor o beneškem dogovoru. Zdi se, da se bo doseglo popolno soglasje.
Praga, 22. febr. (Izv.) Pred svojim odhodom iz Londona je imel dr. Bene.š dolgotrajen pogovor z Lloyd Georgom o programu genovske konference. Med obema državnikoma je vladalo soglasje. Nato je odpotoval dr. Beneš v Pariz, kjer je poročal Poincareju o svojih uspehih v Londonu. Beneš je prepričan, č\ r:e bosta Anglija in Francija sporazumeli.
Praga, 22. febr. (Izv.) Najnovejša poroči a iz Pariza vele, da je dr. Beneš opustil svojo pot v Rim in da se 23. t. m. zvečer odpelje iz Pariza naravnost v Prago.
a pMiatnsifi.
Belgrad, 22. febr. (Izv.) Današnjo sejo nar. skupščine je otvoril predsednik dr. Ribar ob 17. uri.vSklene se, da prideta na mesto pokojnih poslancev ira Didaka Buntiča in Živote Stankoviča gg. Juraj Puljič in Milan Radojkovič. Nato preide zbornica na nadaljevanje debate o dvanajstinah za marec in april. Prvi govori poslanec Brandner (NSS), ki kritikuje finančno politiko in izjavi, da bo glasoval proti. Zemljeradnik Lazič izjavi v svojem govoru, da bo njegova skupina glasovala proti, ker je ta vlada popolnoma nezmožna, kar dokazuje že dejstvo, da ni mogla sestaviti rednega proračuna. Za tem govori rad. disident dr. Momčilo Ivanič, ki naglasa, da so dvanajstine kakor proračun lažne in napada dr. Kumanudija radi nereda pri politični upravi v Sarajevu, ki je za več milijonov prekoračila dovoljene ji kredite. V svojem nadaljnem govoru se zavzame za to, da vlada sama izpelje redukcijo uradništva, da potem ne bo izgovorov češ, da je parlament odvzel preveč uradnikov in da uprava radi tega šepa. Glavno odgovornost za slabo finančno gospodarstvo nosi min. preds. Nikola Fašič, ki bi moral prisiliti dr. Kumanudija k odstopu, ker je absolutno nesposoben._______
Pariz, 21. febr. Carigrajska in angorska vlada sta se sporazumeli glede navodil, ki naj iih dobe kemalistične delegacije pred svojim odpotovanjem v London, Pariš in Rim.
Krite ahnpaiKg^.
Belgrajski >Nedeljni Glasnik«, ki ga izdaja demokrat dr. Kosta Jovanovič, do zadnjih občinskih volitev župan belgraj-skega mesta, priobčuje v 1. štev. obupno pismo prijatelja in somišljenika iz Bosne. Pismo ni bilo namenjeno javnosti, a ga uredništvo vendar priobčuje »zaradi nie-gove važne in zanimive vsebine«. Iz istega razloga ponatiskujemo to pismo tudi mi z željo, da pomagamo odpirati ušesa tistim, ki jih tiče.
Pisec najprej navaja žalostne politične razmere v državi, ko veliki deli naroda začenjajo sovražiti to državo in streme za ločitvijo. Potem pa nadaljuje:
»Stanje v državi je danes tako, da se ne morejo z njim zadovoljiti ne Hrvati, ne muslimani, a vse zaradi pogrešek oblasti Na primer:
Kralj častita vojski pravoslavni bad-njak in božič; v Zagrebu se izdajajo na-redbe, da se delavnice ob pravoslavnih praznikih zapro; po kosarnah se opravljajo parastosi, prinaša badnjak, seka kolač, slavi Vidov dan s križi in pod pravoslavnimi kamilavkami (redovnimi čepicami); povodom kraljeve zaroke se po srbskih listih naštevajo vse srbske kraljice, celo Draga Mašin, a na občutljivost Hrvatov in,Črnogorcev se ne ozira. (To bi bila še najmanjša nesreča. Ured.) Ministrske plače vzbujajo zavist — in. ravno-tako neizenačena plača uradnikov s plačo v Srbiji in Orni gori; bolniški strežnik v srbskem Kragujevcu Je plačan kakor zdravstveni načelniki v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in Splitu; na tej strani se zahtevajo za okrajne načelnike ljudje 2 akademsko izobrazbo, a v Srbiji in Črni gori se nastavljajo na ta mesta nedovršeni gimnazijci, a kakor pripovedujejo* tudi gostilničarji, 'Ijarji in dri. ; oboji pa dobivajo enako plačo. Uradniki beže iv državne službe, ker s to revno plačo ne morejo živeti, mnogi prodajajo posodo ir opravo, da si podaljšajo življenje, kajti od 15. dne v mesecu dalje nima nihče vec preluknjane pare v žepu; draginja raste iz dneva v dan. zima pritiska, srce poka, valuta pada, a italijanske lire in češkoslovaške krone rastejo, država se cepi na nešteto oblasti, katerih ureditev ba stala nekoliko stotin milijonov dinarjev; gospodi pozablja, da je odcepitev od policije ^ Bosni pred 15 leti zahtevala ogromnih iz datkov in ne vodijo računa o tem, da bode dovedli državo v strašno zagato, iz katert je niti sto pametnih glav ne bo izvleklo
Železničarji se pripravljajo na štrajk katerega posledice bodo nedogledne; za vodi žive od bednih dvanajstin in so pri siljeni živeti po cenah iz starega prora čuna danes, ko so cene mnogokrat više.
Neprestane ministrske krize vslet osebnih ambicij izpodkopavajo temelje države, ravnotako nam ubijajo ugled konzulati in poslanišva, o katerih in njihovih delih se pripovedujejo cele legende. Tu se govori, da se more po ministrskih uradih za pare dobiti vse, karkoli komu src«
poželi. Naseljenci na Kosovu preklinjajo vlado in državo, v kateri so danes Arnavti na boljšem, ker imajo italijanske 'lire, s katerim! zalagajo pisarje in okrajne načelnike; štipendistom se podpora neredno pošilja, neglede na to, da je tako majhna, da se z njo izhajati ne more itd.
Tu se mnogo govori o tukozvani amputaciji Hrvatske, Slovenije, in Dalmacije, vsled cesar rodoljubi obupujejo, I at se boje tudi za Bosno, ako pride do meteža, in zato velik del Srbov sedaj žaluje za izgubljamo predustavno avtonomijo Bosne, ki bi jih mogla rešiti mnogih nezgod. V Bosni je centralizem skuhal dobro juho. Radikali, vaši in naši, da o vojvodinskih j niti ne govorimo, so podivjali in postali ne- j preračunljivi, kjer morejo sejejo razdor iu ! z geslom Velike Srbije razpaljujejo in j dražijo mase iz obeh taborov ter so med \ Srbi in Hrvati napravili tak jez, ka- i boršnega med njimi že petdeset let ni bilo. j Spalajkovič se pošilja za poslanika v Pa- j riz, a stari Pasic izgublja bitko drugo za ! drugo in nikogar ni, ki bi ga že enkrat j odstrani! z mesta, kateremu v veliki \ državi ni kos.
Imel bi povedati še mnogo in mnomj, j toda mislim, ds tudi to zadostuje. Ne bo- \ dete mi zamerili, da Vam tako pišem, jaz j mislim, da se mora zakričati, kadar hudo j zaboli...«
Temu izlivu obupanega človeka bi ! bilo odveč karkoli dodajati. Tudi Srbi eu- j tijo, da tako ne more več dalje.
i izpadel na škodo Hrvatom, če pomislimo j na politično nedoločni muslimanski element, Kako bi pa bili Hrvati v Bosni zavarovani s posebnim dogovorom, si lahko j mislimo, če si predoeimo da. bo Radičeva ■ Hrvatska nevtralna republika brez vojske, dočim bi Velika Srbija razpolagala z de-! jansko močjo. — Na tem praktičnem slu-! čaju se vidi vsa pogrešenost Radičevega i koncepta in mi se popolnoma idcntifikujc-j mo s stališčem HPS, Id pri tej priliki na-
Vladna htizs ¥ ISaSill.
Rim, ‘2*2 febr. (Izv.) Kriza italijanske vlade se je poostrila predvsem radi ostrega nastopa ljudske stranke proti staro-liberalcu Giolittiju, ki je forsiral padec Bonomijeve vlade. Golitti pa ima močno zaslombo v demokratski stranki, zato se je ponesrečil mandat za sestavo glade tudi de Nikoli-ju in Orlandu.
Rim, 22. febr. (Izv.) Kralj je ponovno pozval k sebi zastopnike vesh strank, da se pouči o položaju. Ako se ne posreči sestava vlade nobeni designirani osebi, bo kralj izročil isto po določilih ustave naj-dareišenm bivšemu ministrskemu predsedniku, ki je Giolitti. Ako se izjalovi sedava vlade tudi temu, so mora razpustiti parlament in razpisati nove volitve.
DanaSnla predbsrza-
J^agreb, 23. febr. (Tzv.) Danes notirajo jla predborzi: Budimpešta roba 47, Berlin roba 148, Italija 15.85, London 1397, New-york 312.50—313 (ček), Pariz 28.85, Ziirich 02, Praga 574, Dunaj 5.05. Tendenca današnje predborze: Antantne devize zopet cvrte, med tem ko so Praga, Berlin in Budimpešta slabe.
(Politični dogodki.
■-p’ Stališče Hrvatskega bloka glede
na Bosno. Te dni se jc mudi! v M ostani predsednik Radičeve stranke g. Predavec. tV svojem političnem govoru i« izjavil: »Mi smatramo, da se bo vprašanje Hrvatov v tej državi napram Srbom rešilo po priliki črcz 3—4 mesece. Naše mejo so obeležene in mi ne bomo ničesar izgubili, .ledino Vprašanje je Bosna in Hercegovina, Tukaj so mogoče tri rešitve. Ali sc moramo sporazumeti s Srbi ter v slučaju izgube Bosne potom dogovora zaščititi interese Hrvatov v Bosni in Hercegovini ali pa, če bi to ne šlo, bi bil mogoč plebiscit. V tem »lučaju morate delati na to, da pridobite muslimane, da plebiscit izpade v korist Hrvatov, Tretja možnost bi bila, da velike sile z nožem zarežejo meje med nami in Srbi, v tem slučaju pa bi ne vprašali niti nas niti Srbov, empak bi velesilo krojile državo, kakor bi one hotele.« — V drugem govoru je g. Predavec dejal' »Kakšno pravo imarao mi, da zaradi 400,000 Hrvatov zasužnjimo 1,400.000 drugih državljanov v Bosni in Hercegovini? Zato se morate pobrigati, da pri glasovanju dobite večino.« — Nadalje je g. Predavec izjavil. ••»Nam m do velikosti Hrvatske, ali naj bo velika ali mala, nego nam ie do tega, da bo narod zadovoljen v srečni in zadovoljni domovini. Hrvatska bo za nas luka sreče, v katero bomo polagoma vsi pripluli, a ko se okolu nje zbere večina, bomo zapluli na visoko morje.« — Končno je g. Predavec izjavil, da sto.i ves blok na stališču takozvanega ustava scljačke stranke, ki v § 2 označuje kot teritorij neutral-ac hrvatske republike 8 županij banske Hrvataicc, koja teritorij sc more povečati potomi ^ plebiscita v nekaterih obmejnih okrožjih, ako v. to privolijo sabori Bosne 5n Slovenije (katerih ni), — Razumljivo je, da Hrii EPS proti temu stališču g. Pre-davca, oziroma hrvatskega bloka ostro protestirajo. Ds^ bi velesile potegnile me-je med hrval.-kim in srbskim teritorijem, ! je zastonj misliti, posebno še zdaj, ko naša država v bloku male antante predstavlja velesilo, ki si ne bo pustila dopasti vmešavanja v svoje notranje zadeve. Kar sc tiče plebiscita, jc veliko vprašanje, ali ga Srbiia snreime, drugič bi pa čisto gotovo
glaša, da mi nočemo ne Velike Srbije ne Velike ali pa Male Hrvatske, ampak Jugoslavijo, v kateri bodo vsi narodi ravno-pravni.
•-j- Iz Hrvatskega bloka, iz »Hrvatske Obranem, glasila H. P. S. v Osijeku, posnemamo: Hrvatski blok je sestavljen iz strank, ki imajo popolnoma nasprotujoči si kulturni, socialni in tudi politični program ter so se za enkrat zvezale zgolj pod negativnim vidikom skrajne borbe proti Belgradu v smislu abstinence, apela na inozemstvo in podobno. Da pa je izredno težko doigo časa ostati skupaj zgolj na taki podlagi, se vidi iz zadnjih notranjih trenj v bloku, kateremu daje izraza glasilo frankoveev v bloku »Hrvatska Misaoe. Frankovski poslanci sa samo 3, lastijo si pa vodstvo bloka. Imenovani list 15. L m. trdi, da se je blok osnoval na iniciativo frankoveev, ki da so šli na volišče ! s trdnim sklepom, da načeloma ne bodo i šli v parlament, dočim se seljačka stranka | ni postavila takoj na to stališče. Frankovci j namreč stoje na stališču, da hrvatski sa-j bor 1918. leta ni postopal v smislu hrvat-l skega državnega prava, da ni po pravu j izročil svoje oblasti Narodnemu Veču, ki j da je bilo neko »iz hrda in dola zbobnano i društvo*:, da pa tudi sabor sploh ni po-{ oblastil Veča, da proglasi edinstvo Srbov, i Hrvatov in Slovencev. Frankovci zahtevajo, da se Hrvatska povrne na stališče ort 29. oktobra 1918, to je pred ujedinjenjem, j ko jo Hrvatska bila de iure et de faeto ; suverena samostojna država, in da kot ! taka razgovarja s Srbijo, ako se ji to zdi : potrebno. Seljačka stranka, to se pravi Radič, pa si po zatrdilu »Hrvatske Misli« i ni osvojila takoj tega vidika, marveč se j je dolgo čas obotavljala, kar hi bilo lehko j vedlo do razkola med radičevskimi voliv-j ci, od katerih da velika večina stoji na | državnopravnem stališču, kakor ga nagla-I ša frankovsko krilo. V tem momentu je to i krilo rešilo položaj, stopilo v direktne raz-) govore z Radičem in dalo iniciativo za i blok, ker da se je konstatiralo, da se pro-I gram Radiča in program frankoveev fak-| tično v ničemer ne razlikujeta. Zato pa i »Hrvatska Misaoe zastopa mnenje, da bi ■ se obe stranki pravzaprav mogli popolnoma stopiti v eno, da tega ne preprečujejo poslanci Hrvatske zajednice. Njihov pro-[ gram je namreč principijelno nasproten | plavalskemu in seljaškemu, ker priznavajo ! narodno edhistvo treh plemen in obstoj jugoslovanstva, kar pravaši zanikujejo. V drugem članku napada »Hrvatska Vrisane i zajedničare, da se ne drže podlage, na ka-| tero je stopil blok, to je, da se ima Hrvat-i ska vrniti na stališče pred zedinjenjem, l ampak da »licitirajo navzdol«, to jo, da se ; skušajo zopet približevati jugoslovanske-i mu stališču in to v času, ko so rešuje usoda hrvatskega naroda. Pri tej priliki namiguje glasilo frankovskega krila na to, da so bas zajedničari bili glavni voditelji Narodnega Veča, ki je »prodalo hrvatsko svobodo«- Zajednici ne preostaja ničesar drugega nego da se odpove svojemu političnemu programu ali da izstopi iz bloka in zopet pri volitvah nastopi samostalno, dočim naj bi se seljačka stranka in stranka prava popolnoma zlili v ono ne samo v mestu Zagrebu, nego i v provinciji. — »Hrvatska Obrana« dodaje k lem zanimivim izvajanjem še to, da je Radič proti taki fuziji, ker da blok ni stranka, ampak samo koalicija strank in vsled tega ne more imeti direktnih organizacij po deželi, ampak samo skupno predstavništvo v Zagrebu. To je čisto naravno, ker iran-kovci s fuzijo zasledujejo samo cilj, da bi spravili na kmetih na vrh svoje politične glavarje s pomočjo seljačkah glasov, kar seveda Radiču ne gre v račun. — Beležimo kot kronisti.
Preokret francoske politike napram Rusiji. Po vesteh iz Stockholma nadaljuje Francija tajna finančna pogajanja z Rusijo. Ta francoska preorientaeija napram Rusiji je vzbudila v nemških poli Učni h in gospodarskih krogih splošno pozornost.
ffisragrslti Monice.
Maribor. V soboto 18. t. m. še je vršil dobro obiskan shod Prometno zveze. Na aliodu je poročal tov. Fr. Bertram iz Ljubljane. Njegovemu govoru so zborovalci brez razlike strank pazljivo sledili in ga splošno odobravali.
Maribor. Draginja je tudi pri nas vsak dan večja. Cene kruhu in m^su so se v tekočem letu zvišale že za najmanj 50 odstotkov, ravnoiako tudi drugim življenjskim potrebščinam. Od nobene strani se pa ničesar ne ukrene, da bi se draginja vsaj malo omilila. Pač pa delajo gospodje, kakor n.
pr. socialdemokrat Slanovee, dobre kupčije, medtem, ko se za mestno prebivalstvo nihče ue briga.
Kupčija se nadaljuje. Socialpatrijof Sla-uovec in policajdemokrat. dr. Irgolič, ki sta, kakor jo že »Novi Čas : poročal, kupila lesno industrijo v koroškem predmestju, isto zopet prodajata dalje. Pričela sta s parodiramo razprodajo, ki jima bo zopet pripomogla do lepih dobičkov. Torej misli socialistični mestni svetnik Slanovec, se poprijeti zanaprej drugega poklica, postati namreč prekupčevalec in barantač. Le tako naprej, le 6e bo delavstvo s tem zadovoljno!
Iz železničarskih krogov. Zveza jugo-siov. železničarjev vedno povdarja, da jo nepolitična strokovna organizacija. Kdor še temu veruje, je revež. Kajti mi železničarji bomo pač sami najbolje vedeli, da temu ni tako. S silo in terorizmom, kot nekdaj socialdemokrati, hočejo pridobiti železničarje v svoj tabor, osobito tam, kjer so šefi-zvezarii. Če ne pristopiš, nimaš miru.
nadstropje, pri čemer je bilo ranjenih 12
oseb.
— P opuščen otrok. V župni cerkvi v
Laškem so našli v cunje zavitega, približno j; mesece starega otroka, ki ga je neznana mati tukaj popustila. Otroka so oddali v rejo, po materi poizvedujejo. _
— Dr a ropa. V Vučinu pri Slatini sta se v zadnjem času pripetila dva ropa. Prvič je bil oropan gostilničar Josip Grbce za 7000 K, drugič pa trgovec Franc Fajti za 20.000 K. Roparjev še niso izsledili
— Ukradeno perilo. Na škodo posest* ruka Josipa Vertačnika na Viču je bilo iz vrtne ute ukradenega za 1130 K perila.
.. ~ Faroetan prepoved. Profesorski zbof osiješke realne gimnazije je prepovedal vsem dijakom obiskovanje vseh kino-predslav bfj* razlike. To prepoved so izdali radi posledici# dogodkov: več dijakov je pobegnilo in se PO' oalo na potovanje, drugi pa so organizirali pravo talinsko družbo, o čemer smo Že poročat. Mislimo, da bi bila slična prepoved na mestu tudi v drugih krajih.
(Dnevni dogodki.
— Kolki društva »Slovenska Straža« v Ljubljani dovoljeni. Kr. ministrstvo za pošto in brzojav je dovolilo, da se smejo kolki društva »Slovenska Straža« v Ljubljani na-lepljati na poštne pošiljke. Teh kolkov je šest vrst.
— Seja delavske zbornice. Drugo zasedanje začasne delavske zbornice za Slovenijo v Ljubljjani se bo vršilo v nedeljo, 26,^ februarja 1922 o b 11. uri v sejni dvorani mestnega magistrata ljubljanskega z nastopnim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika; 2, Čitanje in odobritev zapisnika I. skupčinske seje; 3. Poročilo o delovanju tajništva; 4. Volitev stanovanjskega, staturičnega in pragmatičnega odseka; 5, Imenovanje stalnega tajnika; 6, Slučajnosti.
— Splošna organizacija vojnih invaH-j dov, vdov in sirot — poverjeništvo za j Ljubljano in okolico —- bo delila, kot je
bilo že minuli teden javljeno v časopisih siromašnim svojim članom moko po znižani ceni in sicer prejme,o ti za. sebe in one družinske člane, katerih vzdrževanje in preživljanje je odvisno od zaslužka invalida, oziroma vdove, po 3 in četrt kg moke na osebo in to proti plačilu dveh dinarjev za 1 kg. Razdeljevanje se prične v soboto dne 25. t. m. in se vrši vsak dan od 15. do 19. ure v društvenih prostorih v Šentpeterski vojašnici, V dnevih, odštevši 25. t. m. do vjrijiično 6. marca pridejo na vrsto člani, stanujoči v občinah ljubljanskega okr. glavarstva, dočim se bo članom, bivajočim v ljubljanski občini delila moka izld.učno žele od 8. marca dalje. Zunanje člane opozar amo, da bomo dosledno zahtevali od vsakega, da prinese s seboj uradno potrdilo (od županstva oziroma od župnega urada) o številu družinskih članov, da je siromašen, oziroma podpore potreben in člansko knjižico. Poleg tega se bo moral vsak invalid izkazati z invalidskim overjanjem izdanim od zadnje nadpregledne komisije. Za ljubljanske čLa-ne pa bo poskrbelo potrdila o njih sirc-roašnosti, oziroma potrebi podpore v živilih društvo samo.
— Iz Dobrove pri Ljubljani nam poročajo: Nekaj strelja jev od prijazne Stranske vasi proti Kozarjem stoji ob bistri Gradašeici pomembna stavba — dobrovska elektrarna. Za Vičani smo se okorajžili tudi mi ter kar lepo na tihem zgradiil elektrarnico, odkoder bodo imele električno razsvetljavo in pogonsko silo naslednje vasi in sela: Gabrje, Stranska vas, Švica, Dobrova, Razore, Podsmreka in Kozarje. Vse je veselo, da ne bo več treba kupovati za svečavo dragega smrdljivca (petroleja) in smo hvaležni možem, ki so nam preskrbeli toli prijetno in pripravno električno luč.
— Roparski umor v Mariboru. Dne 21. febr. t. 1. zjutraj ie bil izvršen roparski umor nad približno 60 let staro služkinjo finančnega svetnika Brenceta v Mariboru, Cvetlična ulica št 21. Umor se je razkril šele zvečer. Umorjeni je storilec zakril glavo z rjuho in jo zadušil. Ukradeno je več moške obleke, perila, en kuhinjski nož, 2 para čevljev, med tem en par za hribolazci skoraj novi, ena bela, ročna pletena štiri- : voglata pohia košara z eno ključavnico v sredini. Storilec je neznan.
— Velika nesreča v zraku. Ameriška j mornarica ja od Italije kupila vodljiv zra- i koplov ^Roma«, ki so ga v ameriški mor- |
j nariški postaji Norfolk preizkušali dne 21-j t. m. Pri tem pa sc ge zgodila nesreča, j da se je zrakoplov vnel in padel na tla, V j gondoli, ki se je od zrakoplova odtrgala, j jc bilo 50 oseb. Od teh jc le iO oseb osta-j lo živili, vsi drugi so mrtvi. Iz razvalin so včeraj izkopali 30 trupel, med katerimi jih j 10 splob ni bilo mogoče več spoznati
— Prebivalstvo lliiua. V Rimu jc po j najnovejših podatkih 702.000 ljudi.
— Pogreznili so so. V Kolašinu je le-žula v IL nadstropju neke hiše na mrtvaškem odru mlada deklica. K pogrebu se je zbralo 60 ljudi. Vsled teže so je pa udrl strop, in vsi skupaj so so pogreznili v I,
Jujubljanskl dogodki.
_ Ij Proti draginji. S shodom proti dra* gin ji se T pričela skupna akcija vseh stanov. ..kih organizacij v boju proti draginji, ki jo moramo na vsak način bob .Ti naprej, dkler ne izboiujemo uspehov. Ker i« neobhoclno potrebno, da ostanejo stanovsko ^ strokovne organizacije še nadalje v medsebojnem uajožjem stiku, sc sklicuj6 za v četrtek dne 23. t. m. ob 19. uri zvečei sestanek vseh strokovni organizacij i® društev v dvorani Mestnega magistrata v Ljubljani. Dnevni red: Unionski shod i* nadalnje delovanje vseh 22 društev. Ude* ležba zaupnikov in referentov dolžnost Koalicijski odbor.
Ij Stavka pekovskih pomočnikov, P®1 kovski pomočniki naznanjajo, da bodo da* nes popoldne stopili v stavko, če pekov*
zadruga do danes opoldne ne ugodi njihovim zahtevam. Ta sklep pekovskih pomočnikov ,’e posledica odklonitve njihovih zahtev od strani mojstrov pri zadnjem pogajanju, ki sc je vršilo včeraj na pokr. upravi.
Ij "Nezgoda mestnega ubožca. Dne 26. januarja jo mestni ubožec Anton Cumer-nik na ulici padel ter si zlomil noge nad kolenom. Zdravi se v bolnici.
Ij Zdravstveni tedenski izkaz za Ljubljano: V debi od 12. do 16. L m. se je rodilo v Ljubljani 26 otrok (17 dečkov, 9 deklic). Umrlo jo v istem času 32 oseb (1? moških, 15 žensk), med temi 13 1 ujce v. Smrtni vzroki so bili: 6 jetika, 3 življenpk« slabost, 8 pljučnica, 1 zastrupijertje rane-5 srčna hiba, 2 rak, 6 drugi naravni smrtni vzroki. Nalezljive bolezni so bile naznanjene: 6 slučajev Škrlatice in 1 služai da* vice,
Ij Okraden hlapec. Hlapcu Franc Ra* holcu pri tvrdki »Jadran« na Gosposvetski cesti je neznan tat odnesel iz zaklenjene izbe več obleke in čevljev.
Ij Vlom v vojašnico. 20. t. ni. so neznani storilci vlomili v skladišče za civilne obleke v tukajšnji šentpeterski vojašnici-
JCaša društva.
d Šentjakobska prosveta. Prihodnje predavanje bo v nedeljo 5. marca ob šestih zvečer; po predavanju bo redni občni zbor prosvetnega društva, na kar opozarjamo društvene člane, da se ga polnoštevilno udeleže.
Ij Družabni klub vabi svoje člane na nocojšni priafeljski večer, ki bo v Akademskem domu ob 8. uri zvečer.
gospodarstvo.
Kriza v češki sl&di-iearski industriji« Tvornice za sladčiee, marmelado, sadne konserve, likerje in podobno preživljajo težko krizo, ker ni zadnji čas skoraj nobenega izvoza več. Kakor znano, je cena na svetovnem trgu tako padla, da se giblje že pod češko produktivno ceno. Ker sc sladčičamarji primorani kupovati sladkoi za svojo potrebo po domači ceni, ne morejo tekmovati in se njih ponudbe srečavaj« vsepovsod s tujo konkurenco, ki ima ieffl lažje stališče, ker je njeno blago cenejše od češkega. Posledica tega je, da je češka sladčičarska industrija ubita, potisnjena s svetovnega trga ter so sladčičamarji brez inozemskih prekupcev in naročil.
HM	drvr’ r„-ZF,, k- ^4
r I
Pariz, 21. febr. Angleška vlada je v svoiem dogovoru na francosko noto pristala na to, da i eparacij»ka komisija do« ioči, koliko mora Nemčija letos plačati n: račun vo ne odškodnine- Angleška vlada j‘ sprejela Poincarejev predlog z gotovim izpreraembarai.
Pariz, 21. febr. Provizorna mešana ko misija o zmanjšan,tt oboroževanja je sklenila naprositi svet zveze narodov, naj pozove vse države, da predlože poročila, ka potrebujejo za svojo obrambo,	,
Izdaja konzorcij »Novega Časa«.
Uredtiffe in odgovorni urednik Franc Kremžar.
Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani-