Spedldona ta •bNnjamento postat« Puilnina plačane t rotuttnl Naročnina me.ečno 18 Lir, za tnozem-»tvo 31.50 Lir ■ nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, e. Inozemstvo 65 Lir Cek. rad. Ljubljana 10.650 za naročnino In 10.349 za inseratc Podrntotcat Novo mesto. Izključna pooblašfentca za oglaSevanJe Italijanskega ta tujega izvora: llnione PubblicitA Italiana & A. Milana WEJSEC Izhaja vsak dan cjntraj razen ponedeljka U dneva po praznika. • Uredništvo In apravai Kopitarjeva 6. LJubljana, g S Bedazione, Amministrazionei Kopitarjeva k, Lnbiana. i | Telefon 4001-4005. g Abbonamenti: Met« 13 Lil e. Estero, mata 31 50 Lire. Edi-lione domenica, an* no 34 Lire. Eitero 65 Lira. C C P.t Lubiana 10650 per jjli abbonamenti. 10 349 p«r I« in-•erzioni. Filiale! Novo ma.to^ Omcesttonarta escluslva per ta pnbbtlciia «T1 provenienza italiana ed eatera: llnione Pnbbliciti Italiana S. A^. Milana. Bollettino No 1053 Forti retroguardie dell'Asse impepate in combattimenti contro oolonne nemiohe Aerodromi de!l'Algeria e porto di Bona bombardati Due sommergibili nemioi affondati II Quarliere generale dello forze arniate coni un i ra: Iu Tunisia forti retroguardie delFasse sono impeguat« in combattimenti con tro rolonne anglo americane. * Cacciatori todosehi abbaticvano due bimotorl. Formazioni dcll'armu aerea italiana e germa-nira hanno agito contro aereodromi dclPAlgeria e bomlmrdato clficaccmeutc le attrczzatture del porto di Bon a. Al largo dello coste algerine nostri acrco-siluranti attacravano un ronvoglio avversario rol-peudo un merrantile da G00II tonil. II nemico ha rimiovato ieri uzioni di bomhar-damento acrco ritta c centri dcUTtalin meri d iona le e i n su I are, soltanto a Coscnza e a Vi bo Valentin (Catanzaro) sono segnala ti danni o vittiine tra la popolazione civilo: coniplessivamente sessanta morti e 124 leriti. Kisultanto distrutti tre velivoli. dei quali uno dalla nostra raccia a Napo I i e due dalle coutraerec di Mcssina c Ustiea (Palerino). Nello ultiine scttimaue la regia marina ha per-duto in seguito ad azionc arreonavale tre silurauti, due sommergibili. un inrrocinlore. (iran parte degli eipiipaggi e'stata salvata dai nostri niczzi o cattu-rati dal nemiru. Nello stesso periodo uniln'della regia marina hanno affondato due sommergibili nemiri. Vojno poročilo št. 1053 mm v vv■ | a Močne osne zascitmce zapletene v boje proti sovražnim kolonam Letališča v Aižiru in Bona bombardirana - Dve sovražni podmornici potopljeni Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja : V Tunisu so bile močne osne zaščitnice zapletene r boje proti angleško ameriškim kolonam. Nemški lovci so sestrelili dva dvomotornika. Skupine italijanskega in nemškega letalstva so napadle letališča v Aižiru ter učinkovito bombardirale pristaniške naprave v Boni. Ob alžirskih obalah so naša torpeilna letala napadla sovražno spremljavo in zadela 6000 tonsko trgovsko ladjo. Sovražnik jo včeraj ponovil svoje bombne napade na mesta in središča južne in otoške Italije; samo v Coscnzi in Vi bo Valcntia (Catanzaro) so bile žrtve med civilnim prebivalstvom: skupno 60 mrtvih in 124 ranjenih. Zbita so bila tri letala, in sicer eno od naših lovcev v Na pol i,ju in dve od protiletalskega topništva v Messiui in Ustici (Palerino). Zadnje tedne je zgubila Kr. mornarica zaradi delovanja sovražnega letalstva tri torpeilovke, dve podmornici in eno križarko. Večina posadk je bila rešena z našimi sredstvi ali zajeta od sovražnika. V istem času so enote Kr. mornarice potopilo dvo sovražni podmornici. Svetovni odmev sestanka Duce-Fiihrer 0s bo nadaljevala vojno do zmage — Vprašanje novega evropskega reda na prvem mestu Berlin, 13. aprila. AS. Politični urednik nemške poročevalske agencije piše v zvezi s sestankom med Hitlerjem in Mussolinijem tudi tole: »Med vprašanji, ki so bila predmet posvetov, je bilo tudi vprašanje novega evropskega reda, katerega so že na široko obravnavali pri zadnjem von Kibbentrop-povem obisku v Italiji ter je bilo na prvem mestu. Osne sile so še enkrat jasno in odločno izjavile svojo voljo, rešiti to vprašanje radikalno in brez kompromisov. Poglavitni cilj zunanje politike osnih sil je obramba evropske civilizacije, zagotovitev sodelovanja med svobodnimi evropskimi narodi in ohranitev njihovih nedotakljivih političnih, socialnih in gospodarskih pravic.« Dopisnik nato poudarja izredni pomen izjavo o obrambi afriškega prostora, ki je dopolnilo evropskega prostora, ter izjavlja, da je imel sestanek obeh voditeljev in njunih poglavitnih sodelavcev tudi izredni vojaški pomen, ker so se posvetovali o 6kupnem nadaljevanju vojne, ki stopa zdaj v svojo »totalitarno« fazo. Evropa 6e je dvignila in se bori za svojjo svobodo, za svojo edinost ter za svojo blaginjo. Ne bo treba dolgo čakati praktičnih učinkov sprejetih političnih in socialnih sklepov ua sestanku med Mussolinijem in Hitlerjem. Stockholm, 13. aprila. AS. Švedski tisk je davi objavil na prvih straneh poročilo o sestanku med Hitlerjem in Mussolinijem. S švedsko strani se pripisuje temu sestanku velik pomen, kakor se je doslej pripisoval vsem sestankom med poglavarjema os L Bern, 13. aprila. AS. Tukajšnji listi pravijo v svojih komentarjih o sestanku med obema osnima voditeljema, da poročilo, izdano o sestanku ni podobno prejšnjim poročilom, ako si ga od bliže ogledamo. Najbolj pade v oči ob-širnost splošnih o|>onib v bodočnosti evropskih narodov. Listi mnogo govore o novem redu. Po italijanski iniciativi je os po sestanku Musso-lini-Ribbentropp prvič obljubila take garancije evropskim narodom. Stavki, ki govore o pravicah narodov, o njihovem bodočem razvoju, o njihovem sodelovanju ter miru. ki bo omogočal sodelovanje teh narodov, so bili torej odločilnega pomena. Sofija, 13. aprila. AS. Sestanek med Ducejem in Hitlerjem je naredil ugoden vtis na politične kroge v Sofiji ter na celotno bolgarsko javnost. Prvi včerajšnji popoldanski listi so polni zadoščenja, s katerim so sprejeli po- Manjše delovanje na vzhodu Letalstvo je bombardiralo sovražnika na bojišču in v zaledju aprila. — Nemško Hitlerjev glavni stan, 13 vrhovno poveljstvo objavlja: N'a vzhodnem bojišču je potekel dan ob krajevnem bojnem delovanju v splošnem mirno. Močni oddelki letalstva so na mnogih mestih na bojišču in v sovražnikovem zaledju napadali postojanke, zbirališča čet, kolone na pohodu, železniške cilje iu letalska oporišča. V Tunisu so potekli premiki naših čet severno od črto Kairuan-Suse po načrtu. Zaščitni oddelki so zavlačevali nasprotnikovo napredovanje. Letalstvo je ščitilo premikanje nemško-italijanskih čet in bombardiralo preteklo noč ladijske cilje in skladišča v pristanišču Boui i dobrim uspehom. V Sredozemskem morju so uničili nemški lovci na podmornice dve sovražni podmornici. Sovražna letala so napadla v noči na 13. april nekaj krajev na vzhodnem Pruskem, predvsem Kiiuigshcrg z razdiralnimi in zažigalnimi bombami. Škoda je nastala v stanovanjskih predelih in bolnišnicah ter na univerzi. V obalnem področju zasedenih zapadnlh krajev in Norveške so bila sestreljena 1 angleška letala. Berlin, 15. aprila. AS. Od 4. aprila je bilo samo pri napadih nn zahodna zasedena področja sestreljenih 100 angleških in ameriških bombnikov. Nemške izgube znašajo 13 oseb. Pretekli teden jc sovražnik podnevi in ponoči napadal tudi civilno prebivalstvo v nemških in zasedenih mestih. Pri angleških in ameriških napadih nu Pariz, Anvers in Rottcrdam in številne druge kruje jo bilo pobitih 3000 oseb tistega prebivalstva, ki je bilo včeraj zavezniško prebivalstvo Anglije. Niti nu enem mestu sovražnik ni poskušal napasti vojaških ciljev. Berlin, 13. aprila. AS. Mednarodna poročevalska agencija javlja, da jc neka nemška podmornica v Sredozemlju 10. aprila napadla severno od otoka Alderan neko sovražno skupino, sestoječo iz ene križurke razredu »Fici« in iz več rušilcev. Plula je proti vzhodu. Križurka je bila zadeta od dveh torpedov in se je. kmalu potopila. Zadet in poškodovan je bil tudi ruši-lec razreda »Tribun«. Potopljena križarku je bila novejšega izdelka in jc imela 8000 ton. ročilo o sestanku med obema velikima osnima voditeljema in prepričani, da je ta zgodovinski dogodek silno važen za usodo celotne Evrope. Listi pišejo o tem dogodku / velikimi naslovi na prvih straneh ter naglašajo. da obstoja med Italijo in Nemčijo popolno ivolitično in vojuško soglusje ter da stu oba velika naroda odločena izrabiti vse svoje velikanske vire vseh vrst za končno zmago. V tem sestanku vidi javnost popolno poroštvo tudi za dokončno rešitev vseli malih evropskih nurodov pred vsakršno grožnjo, nnsilstvom ali nadmočjo tistih, ki bi rudi postali gospodarji Evrope. Osne sile so ponovno podale, skupne cilje za svobodni razvoj in zn najpopolnejše sodelovanje med evropskimi državami. Bolgarsko ljudstvo čuti, da je srečnejša bodočnost Bolgarije nerazdružliivo povezana z zmago njenih velikih zaveznikov. Bukarešta, 13. aprila. AS. Ves romunski tisk z. velikimi naslovi objavlja uradno poročilo o sestanku med Ducejem in Hitlerjem in poudarja njegov pomen, posebno pa podčrtuje dejstvo, da sta voditelja osi vnovič potrdila voljo svojih dveh narodov, da bosta nadaljevala vojno prav do končne zmage in do takrat, ko bo izločena nevarnost za evropski in afriški prostor. Listi vrh tega poročajo, da so vse italijanske in nemške silo postavljene ua noge, da Iti se dosegel skupni cilj. Časopisi poudarjajo, da so štirje dnevi posvetovanj, na katerih so prišla v pretres vsa trenutna vojaška vprašanja in druge pereče zadeve, pokazali znova popolno in tesno sodelovanje med Italijo in Nemčijo. Budimpešta, 14. aprila. Madžarski tisk dajo velik poudarek nedavnemu sestanku med Ducejem in Hitlerjem. Uradno poročilo so listi prinesli v celoti iu pod vidnimi naslovi na prvih straneh. V uredniških razlagah poudarjajo izjemen pomen sestanka med obema voditeljema. List »Esli Uj-sag« poudarja, da sestanek med Ducejem in Hitlerjem potrjuje nezlomljivo odločenost osi, da bo nadaljevala boj do končne odstranitve nevarnosti, ki prihaja od vzhoda in zahoda. Novica o sestanku med Ducejem in Hitlerjem, piše poluradni »Budapcsti ErtesitiJ«, jc v madžarski javnosti sprožila živo zanimanje. Budimpeštanski politični krogi poudarjajo posebej dejstvo, da je sestanek med voditeljema osi očiten izraz volje, da sc vojna nadaljuje, dokler ne bo dosežena zmaga. Resnično hočejo sile osi in zavezniških držav odločno pre- prečiti nasprotniku vsako možnost, doče vznemirjal mir in novi red v da bi Evropi. v bo- Švedski glas o bojih v Tunisu Pogum italijanskih vojakov v bojih s sovražnikom Stockholm, 13. aprila. AS. Angleški vojni dopisniki poročajo v svojih poročilih iz tuniškega bojišča, da je bitka dosegla stopnjo neobičajne zagrizenosti. Ti dopisniki hvalijo pogum italijanskih vojakov, ki so se z razstrelivom in ročnimi bom- »114 Proračunsko poročilo ministrstva za notranje zadeve Rim, 12. aprila. 6. Splošna proračunska komi- j v Duceju njegova edina obramba pred razkrajajo- sija jc odobrila poročilo nac. svetnika Venerosija !»»■»-------:—1..1-1—j-------- Pesciolinija o proračunu izdatkov notranjega ministrstva za proračunsko leto 1043/44.. Poročilo poudarja predvsem važnost nalog notranjega ministrstva, ki nadzira 6kupno življenje in delovanje ustanov, ki delujejo na ožjem ozemlju Te naloge so postale še bolj kočljive sedaj, ko so vojaške fronte združene z mesti m bojevniki s prebivalstvom. Vodilni akciji ministrstva ustreza delo prefektov, ki z brezhrupnim naporom premagujejo težave, ki se dnevno pojavljajo. Sovražna propaganda, ki je skušala zlomiti italijanski narod in zrušiti njegovo vero v Duceja, 6e je popolnoma izjalovila. Cim hujše so bile preizkušnje, tem bolj je italijanski narod občutil svojo vedrost in trdnost in sc prepričal, da je Sestanek osnih voditeljev in sovražniki se boje nevarnosti novega zavezniškega pritiska proti vzhodu Ssvjeti Berlin, 13. aprila. AS. Tukajšnji pristojni krogi z živim zanimanjem zasledujejo širok vtis poročiln o sestanku med voditeljema Italije in Nemčije. Tisk zavezniških držav cnoduš-•no ugotavlja, da mora vsak prebivalec Evrope razumeti povelje sedanje odločilne ure, ker do od te vojne odvisna usoda ne samo vsakega naroda, marveč tudi vsakega posameznika. Če bi zmagali narodi bogutaško-boljševiške zveze, bi se izpolnila žalostna prerokba o propadu zahoda. Anglosasi in Sovjeti se zato dobro zavedajo, da se njihovi zvezi upira strahoten blok, ki bo izvajal vedno bolj nezaustavljivo sredo-bežno silo po vsej evropski celini. Zato 111 težko uganiti, kako je reagirala na ta sestanek angleška propaganda. Zanimivi pa so alarmni klici nekaterih sovjetskih listov in njihove besne grožnje. Tako beremo v nekem uvodniku moskovske »Pravde«: »Najbolj čudno iu nerazumljivo dejstvo je, da se nekatere državice ne zavedajo stvarnosti in zato tudi ne izvajajo potrebnih posledic. Mogoče smatrajo, da bi bilo pri izbiri med dvojnim zlom večje zlo, ee bi zmacali združeni narodi. Večje zanje. Večje predvsem za tiste, ki si kakor kakšna balkanska država iz tega obljubljajo korist na račun Sovjetske zveze.« Numigavanje je jasno. S tem je hotel sovjetski list podkrepiti svoj opomin Turčiji, opozarjajoč »da ima obisk angleškega generala Wilsona v Ankari pomen, ki ga ne sme nihče prezreti,« in lioteč poudariti. da je treba nevarnost novega nemškega pritiska nroti vzhodu pravočasno preprečiti z drugim bojiščem. »Ni dvoma,« piše sovjetski list slzvestju«, ■«da nam bo Os s svojimi zavezniki z novim silovitim sunkom dala mnogo opravka na suhem in na morju; potrebno je zato, da store enako združeni narodi.« Zanimivo je tudi, da sovjetski tisk silno malo piše o angleško-araeriških nastopih v Tunisu. Pri Sovjetih ne manjkajo tudi pripombe, da najsi se zgodi v Afriki kar koli, to vendar ne bo imelo odločilnega vpliva, kajti na celini bo ostalo šc vedno samo eno bojišče, to je na vzhodu. čim boljševizmom in plutokratskiiiii demokracijami. Režim je izvedel vse ukrepe za trdno vzdrževanje odpornega duha med narodom. Kljub nadaljevanju vojne je bila znatno izpopolnjena prehrana. GIe'de dela za podpore družinam vojakov pod orožjem in mladini ter glede obrambnih naprav pred sovražnimi napadi ugotavlja poročilo, da so zboljšanja še možna in zaželena, toda vsakdo 6e zaveda, da 60 tudi najhujše žrtve nujne. Vsakdo je pripravljen prestati vse žrtve in biti vreden junakov, ki brez razlik glede na rojstvo in čin doprinašajo na vseh frontah največje žrtve. Spričo tega su nalaga italijanskemu narodu dolžnost, odstraniti brez obotavljanja vse, kar je s tem v nasprotju in kar ni vredno italijanskega imena Poročilo nadaljuje, da je bila sedanja vojna vsiljena od demokracij v trenutku, ko so bile vse sile države zaposlene v gigantskem mirovnem delu, ki nas je opozorilo že v mirnem času na nevarnost boljševizma in nas skupno s hrabrim zaveznikom poslavilo kot trdno oviro pred željami po obvladovanju. To nevarnost jc italijanski narod zlasli občutil in doumel, da bami brez kritja podali v nevarnost proli zavezniškim tankom ter zaustavili napredujočo sovražno kolono, ko so pokvarili gosenice pri tankih. Zavezniki so imeli pri teh spopadih z italijanskimi četami zelo velike izgube. Stockholm, 13. aprila. AS. Vojaški sodelavec lista »Afton Bladet«: govoreč o vojaških dogodkih v Tunisu pripominja, da si je os na afriškem odseku ohranila veliko možnost za premikalno vojskovanje, čeprav se zavezniki bahajo 7. zmago. Zavezniki niso znali izkoristiti položaja ki se jim je nudil po zasedbi Marethove črte. Ta zamuda zavezniškega nastopa jo bila brez dvoma posledica pomanjkljivih priprav angleško-ameriškega poveljstva. Zavezniki so se zelo varali upajoč, da osne sile no bodo nudile odpora. Tudi niso vedeli izrabiti svoje številčne premoči. Vsekakor — tako zaključuje časnikar — bo imela ta bitka drugačen razvoj, kakor se ga nadejajo zavezniki. boljševizem ni režim enakosti, v katerem žrtvuje človek svobodo in dostojanstvo v državi za skupni blagor, temveč režim neusmiljenega izravnavanja, v katerem je prezir človeka in njegovih naravnih zahtev pričetek najbolj tragičnega propada. Ducejev genij je začrtal pravo pot, ki z redom in notranjim pomirjenjem ščiti posameznika in družino. Vzpostavil je spoštovanje vere in dal delu dostojanstvo, ki mu pritiče. Po kratkem pregledu delovanja ministrstva v letu 1942. se zaključuje poročilo z izrazi spoštljive hvaležnosti vojakom in narodu, ki so z najvišjo žrtvijo dali domovini prepričanje v zmago in njeno zanesljivo bodočnost. 8500 sovražnih Eadij potopljenih V tej vojni je bilo potopljenega 35% svetovnega trgovskega brodovja iz leta 1839 Berlin, 13. aprila. AS. Od začetka sovražnosti do konca marca 1943 sta Anglija ter Združene države Severne Amerike izgubili toliko trgovske- > mi o- ga ladjevja, kolikor sta ga imeli ob izbruhu vojne, to je 30 milijonov in 400.000 ton. Če računa- \\ . Kako je Evropa zavarovana od zahoda Rim, 13. aprila. AS. Neki vojni dopisnik podčrtava nekatere zanimive podrobnosti o obrambni črti na Atlantiku, ki jo sedaj končno dograjena v enem samem gradbenem letu. Filhrer jo namreč pred letom dni naročil njeno graditev organizaciji »Todti. Obrambna črta, piše dopisnik, je si6tein utrdb, ki so podobne tistim, ki jih je. zgradil svoje dni dr. Todt ob vsej dolžini nekdanje nemško-Irancoske meje. Na kratkih razdaljah od ene utrdbo do druge stoje najrazličnejši bunkerji, topniške postojanke, tako za protiletalske kakor tudi obalne, dalje strojniška gnezda, protitankovske baterije, poljsko topništvo, ogromne zaloge in skladišča mu-nicije in tako dalje. Vse to sodeluje v nalogi, da zavaruje čimbolj nedotakljivost obaic. Nekatere Utrdbe so bile zgrajene, kar je naravno, ob ustjih rek kot utrdbe za podmorniška oporišča. Glede na v6o to popolno obrambo je treba smatrati vso Ro-kavsko obalo kot eno samo enoto utrdb, izvedenih v najvišji popolnosti in moči. tako da so neranljive. Vzdolž vsej Rokavski obali so razpostavljene edi-nice protitankovskega orožja in minska polja, ki jih je treba smatrati kot dovršen obrambni sistem vse obale. Na isti način je osnovana obramba najvažnejših pomorskih oporišč, ki eo zavarovana z velikimi skupinami bunkerjev in utrdb, ki so razvrščeni tudi v globino, lako da varujejo oporišča sama tako z morja kakor tudi pred vsakim presenečenjem iz notranjosti celine same. mo. da je imela vsaka potopljena ladja približno 3500 netto registrskih ton, lahko izračunamo, da je bilo doslej potopljenih nad 8300 ladij. Pomen tega števila si lahko predstavljamo, če pomislimo, da jo štelo trgovsko brodovje vseh držav na svetu v začetku vojne 400(5 ladij s povprečno 5 do 10 tisoč tonami in 53G7 ladij s povprečno 2 do 5 tisoč tonami. Tako jo šlo na dno morja okoli 85'/o vsega svetovnega ladijskega prostora To pomeni tudi. da morala Anglija in Amerika zdaj računati zgolj na novo izdelane ladje. so od Zažigalni baloni padli na španska tla Madrid, 13. aprilu. AS. Trije baloni, ki imeli posode z vnetljivo tekočino, so bili neznanih letal spuščeni nad barcelonsko pokru jino. Našli so jih v krajih Santa Maria de Suria, Sun Matteo de Baics in Vnllsereny. Trieste, 13. aprila. AS. Za novega triestskegu župana je bil imenovan dr. Karol Perusino. Prevzem poslov je bil večraj v mestni hiši vpričo pretekla in zveznega iajnika. Stran g »SLOVENEC«, sredo, 14. uprila 1943-XXI, Ob drugi obletnici italijanskih čet v Ljubljani V odgovor na brzojavki, ki ju jo poslal Visoki komisar ob drugi obletnici vkorukanja italijanskih čet v Ljubljano, sta Eksc. vrhovni poveljnik oboroženih sil »Slovenia-Dalmaziac in general, poveljnik divizije »Isonzo«, odgovorila takole: Visoki komisar, Ljubljana. Močno ganjen spričo vaše spominske brzojavke in spominja-joč se živega sodelovanja, ki ste mi ga nudili pri delu v Ljubljani, se Vam zahvaljujem tudi v Imenu mojih čet. — General Robottl. Visoki komisar, Ljubljano. Modre kravate »Isonzo« izražajo živo hvaležnost za plemeniti in goreči pozdrav, ki ste ga poslali ob drugI obletnici vkorukanja v Ljubljano, in se sjfci-minjajo, da so Vas imele v svoji sredi v času svojega slavnega vkorak«nj«. — General Mac-cario. »V času obiskanja« v ljubljanski Drami (Premiera 10. uprila 1943) Gregorin ni imel namena napisati pasijon-ske igre v tistem prvotnem smislu, ko so imeli še pasijonfko procesije in jo bil to neK obred in religiozno dejanje vernikov. Kot gledališki strokovnjak je napisal igro, tragedijo, kateri je dal osnovo pojav nove krščanske ideje, ki je zužarela kot ogenj sredi poganskega sveta. Kje jo večja revolucija v zgodovini človeštva in kjo je močnejša ideja, kakor je ta, ki jo jc prinesel Kristus na svet? Umetniki srednjega vek«, ki so bolj živeli z vero in i z nje, so našli v evangeliju neizčrpno /oklude snovi za umetniško ohlikovunje. Moderni umetnik je zašel daleč stran. A v zadnjem Času so mnogi umetniki zaslutili bogastvo evangelija in smo tako dobili prav na drumatskem polju delu, ki jim je tematika zajeta v evangeliju. Gregorin jo za Očenašem postavil letos ponovno na oder svojo pasijonsko igro »V času obiskanja«. Je to drama z močnim dramatskim razgibanim dejanjem. Nasproti si stojita dve ideji: jiogunska in krščanska. V tem konfliktu raste in se stopnjuje dejanje. Na eni strani je Kristus z množico lačnih in žejnih pravice, na drugi pa mogočni farizeji, pismouki in veliki duhovni. Pisatelj zastavi dejanje ob Kristusovem prihodu v Jeruzalem, močno podčrta nasprotje dveh svetov, ko jzž.eno Kristus odločno prekupčevalce in trgovce_ i/ templju. Veliki /lior navidez zmaguje — Kristus ostane dostojanstveno miren, ves čist in vdan v voljo ne-heškegu Očeta. Končno mora umreti, toda takrat spregovori zemlja in nebo tako mogočno, i la zbe/o krvniki in morilci. Zdaj spoznujo, d« jo Kristus zmagul in Junez to zmago pod križem oznani. Te zudnje dni iz Jezusovega življenja je pisatelj združil v 6 dramatskih slik, ki iih veže bravec med seboj z odlomki iz evangeliju oziroma iz knjige prerokov. Dogodki, okolje in vzdušje tedanjega časa je posneto popolnoma verno, drama je pisana živo in plastično. Uprizoritev je vodil pisatelj sam in je položil vanjo toliko dela in truda, da mu uspeh res ni mogel i/oatati. Vse prizore in vsak nastop je Gregorin pretehtal in mu določil polno vsebino. Smiselna in lepa oprema odra in vsebinsko pomembna glasba prof. M. Tomca nas takoj zajameta in uvedeta v predstavo. Gregorin se nam je to pot pokazal kot odličen režiser, ki jo posebno težke skupinske nastope izvežbal do najmanjših potankosti. Tako je bila vsa predstava v velikem in mogočnem razmahu, Lahko trdimo, dn ni bilo šo predstavo na odru ljubljanske drame, ki bi bila tako skrbno naštudirana, tako mogočno podana in posebno masovno skupinsko tako zelo razgibana in tlognana. Težko je reči, katera slika je boljša f Hribernik Marija V Virmašah prt Skolji Loki jo umrla preteklo nedeljo gospa Hribernik Marija roj. Hafner, daleč na okrog znana Zidmifko-va maina. Stara korenina pravo slovenske matere, ki je vzgojila osem otrok, ki so danes vsi trdni grun-tar.il v domači vasi. Kakor jo pokojni njen mož Zidančkov očo še vedno nosil pravo domačo gorenjsko nošo, tako jo tudi Zidančko-va mama ležala na mrtvaškem odru v stari domači obleki. Umrla Je v 83. letu v veliko žalost vseh okoliških siromakov, ki so pri njej dobili vedno pomoč, kajti ni jo bilo bolj radodarne roke daleč naokoli, kakor jo bila Zidančkova mama. Vsem njenim številnim sorodnikom, izmed katerih je njena hčerka gospa Pri-možičeva, lastnica znane gostilne »Pri Katrci«, iskreno sožalje. Sv. maša za pokojno bo v četrtek ob pol devetih v farni cerkvi na Viču. Naj počiva v miru I — igra velikega zbora Jo odlična, prihod Kristusov v Jeruzalem mogočen in prisrčen, križanje, ki je odrsko težje izvedljivo, to Izredno lepo in presunljivo. Režiser ima tudi zelo dobro oko za barve, Obleke in palmo in veje, vse je zlito v čudovito barvitost, živo in pestro. Prav tako je luč, ki je izrednega pomenu za gledališko predstavo, ker ima velik učinek na IMiglobitev in celotno vzdušje, zelo skrbno določena; lučnt mojster je režiserju verno sledil in je tuko dosegel nujvečje učinko. Pripraviti tako predstavo, ni malenkost in iznoljati jo celo brez vsakih najmanjših napak, ki .navadno ne izostanejo, jo mojstrstvo, zu katerega moramo g režiserju čestitati. Kristusa je igral g. Gregorin som. Ta lik živi v njem že več let, saj smo ga že ponovno vitleli v tem izrazu. Ni lahko oblikovati Kristusovo podoln), žalost in trpljenje Boga — človeka, podajati njegovo oznanilo, ki ni nikdar polemika, nikdar sovraštvo, ampak ena suma ljubezen, ki pridiga Resnico, Pravico in Ljubezen. Tudi tedaj, ko izženc prekupčevalce iz templja, no dela tega v sovraštvu; dostojanstveno in odločno očisti Očetovo hišo. G, Gregorin je tako podobo ustvaril. Najprepričlji-vejši je v trpl jenju, posebno ob srečanju z materjo in ob slovesu z aiKistoli. Lepo je združil iloslojunstvenost iu gorečnost, trpljenje in po-nižanjo tn ljubezen, ki govori vsuk trenutek. Ni čuda, da so je pri premieri nekoliko glasovno poznala utrujeno«!. Kakor režiser sam, tako so so tudi ostuli igralci potrudili in gre zato zahvala in pohvala vsem, tla ja predstav« tako uspela, Murijo je letos igrala ga. Starčev«. Y njenem i'r«zu je bilo toliko globokega materinstva, da je popolnoma prepričala. Zaradi skopih besed, ki so ji odmerjene, jc njeno igra šp težja iu zahteva močnega izraza. Gospa je položila vse v igro in jo res ustvarila podobi*, ki živi. G. Verdonik je s svojim mehkim nastopom in z mirnostjo lepo prikazal Janezu, g. ltrutina pa jc ustvaril /elo naravno podobo Petra. Izredno močno ju doživeto je igral g. Nakrsl apostola Judo. Njegovo pojmovanje Kristusovega kraljestva v prvi sliki je podano mojstrsko, njegovo izdajstvo in obup na tako, kakor gu do zdaj še ni nihče pri nas, V takih podobah se dostikrat odkrije igralčev« izrazna moč — to pot smo vi-veli, du je g. Nitkrst močan igralec z velikimi umetniškimi kvalitetami. Poleg drugih je zelo dobro igral Kujfo g. P. Kovič. Zdi se, da mu ni bila bližju od Kujfe do zdaj še nobena vloga. Potrudil se je in prikuzal res mogočneža in vodjo velikih duhovnov, ki z doslednostjo zasledujejo svoj namen. V nastopu in glasovno je bil g. Kovič na višku posebno pri premieri. V nedeljo je pri reprizi tu pa tam uhajal predaleč, zato je mnogo boljšo, da ostane pri prvotnem izrazu, ki je resnično velik. Posebej je še trebu omeniti ženo iz Magdale, ki jo je zelo lepo podala gdč. Sancinova, Pilata g. Pečka in stotnika Petronija g. Drenovca. Prav za prav bi moruh pisali o vseh igralcih, ki so v gledališkem listu in o onih, ki jih ni. Vsi so dali najboljše iz sebe in res ni bilo tako imenovanih statistov in glavnih igralcev. Vsi so živeli od prvega trenutka, ko se dvigne znstor do konca. Zato zaslužijo največje priznanje. Slike je kot brave.i lepo vezal s smiselnim poudarkom in jasno izgovorjavo g. Z, Hribar. Predstav« je vredna, da si jo vsakdo ogleda. Tudi če gre kdo brez gloMjili religioznih čustev, bo veudur postal prevzet ob mogočni uprizoritvi. Uradni razglasi Izredni občinski komisar v Mozlju Fašist Carll Vlttorio je Imenovan od Visokega Komisarja za izrednega komisarja v občini Moteli pri Kočevju. Likvidacija in Izbris zemljiškoknjižnih pravic, vpisanih na nepremičninah nemških izselnikov Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je objavil v Službenem listu določila za likvidacijo in izbris zemljiškoknjižnih pravic, vpisanih na nepremičninah nemških izselnikov. Iz naredbe posnemamo: Vsi zemljiškoknjižni vpisi, nunnšujoči se na pravice kakršne koli narave in vrste, četudi izraženi v obliki utesnitve uli prepovedi, z izjemo poljskih služnosti, obstoječi nn dan uveljavljenjn te naredbe tako v lastninskem kot v bremenskem listu zemljiške knjige v breme nepremičnin, spnduioflh v imovino nemških državljanov in tukajšnjih Nemcev, za katero je dovoljen prenos, se izbrišejo po navodilih te naredbe v varnost vpisanih pravic na proSnjo Emone ali vsakega drugega neposrednega pridobiteljn teh nepremičnin, Upravičenci, četudi niso vpisani v zemljiški knjigi, morajo te pravice prijaviti v roku enega meseca od uveljavitve te naredbe Pohotnemu uradu. Prijavo morajo vložiti tudi tisti, ki so jo mogoče že vložili. Za pravice vpisane nerazdelno v prid več upravičencev zadostuje, du vloži prijuvo eden izmed njih. Nato predpisuje naredba, kaj vse mora vsebovati prijava. Na osnovi prijave se potem določi vsoto, ki jo mora prosilec položiti na poseben vezan račun. Ko je bil izvršen polog, ugasnejo glede zemljiške knjige vse pravice z ustreznim izbrisom zadevnih spisov. Odločba Pohotnega urada je neizpodbitna in dokončna ter so uradoma vroči strankama. Odločba s potrdilom o nalogu je obenem izvršilni naslov za izbrise. Za določanje vsot so merodnjni predpisi prejšnjih uredb. Vsoto, ki gre prijavitelju, likvidira Pohotni urad z odlokom po izdanih odločbah. Za Izbris pravic so mora vložiti prošnja nli seznam Pohotnemu uradu, ki izda potein odločbo. Nadalje določa naredba tudi, kdo lahko uveljavlja te pravice. Č). 12. določa postopek v primeru skupnosti imovine med zakonci. Prepoved odsvojitve vpisana na nepremičninah, zaradi lastninske tožbe ne ovira prenosa lastnine jzselnika, Prepoved odsvojitve, nadalje v zvezi s predkupno pravico, priznano komu drugemu, ki ni izseluik, ne ovira prenosa ne- premičnin od izsclnikn. V primerih navadne in fidejkomisarske substitucije se utesnitev odpravi po posebnih določbah na osnovi posebne prošnje. Določbe te naredbe se porabljajo tudi pri likvidaciji in izbrisu zemljiškoknjižnih pruvic, vpisanih na nepremičninuh tukajšnjih Nemcev, ki so postavljene v likvidacijo v smislu naredbe z dne 14. julija 1942. Rok z« prijavo teh pravic začne teči v tem primeru od objave v smislu čl. 4. temeljne naredbe. Ves postopek po tej naredbi ter spisi in listine, ki so s tem postopkom v zvezi, so prosti vseh taks, kolkov m drugih pristojbin kakršne koli vrste. Odobritev sindikalnih prispevkov delodajalcev za leto 1943 Člen 1. Odobrujejo se in se izrekajo za izvršno redni in izredni sindikalni prispevki delodajalcev Ljubljanske pokrajine za leto 1945., kakor jih je sklenil dne 14. decembra 1942-XXl izvršilni odbor Pokrajinske zvezo delodajalcev, katerega je v to pooblastil Zvezin svet. _ Člen 2. Znesek prispevka, ki gn morajo plačati industrijci ter denurni in zavarovalni zavodi, se priobči zavezancem prizadetih združenj s priporočenim pismom in so prispevki plačujejo neposredno pri teli združenjih. Po stroknh in krajih določeno prispevke, ki jih morajo plačati obrtniki, sporoči le-tcui 111 jih pobere od njih Poštna hranilnica. Prav tako sporoči in pobere Poštna hranilnica prispevke posameznih trgovcev. Člen 3. Ča člune gostinskega sindikata, ki točijo vino v mestu Ljubljani, 6e odobrtijc prispevek po 0.10 lir za vsak liter vina, ki ga uvozijo. Ta prispevek, določen po polovici gostil-ničurski bolniški blagajni, po drugi polovici pa Združenju trgovcev — gostinskemu sindikatu, so pobira hkrati z občinsko trošurino in se ne sme prevaliti nn potrošnika. Člen 4. Prispevek članov sindikata hišnih posestnikov znaša 0.4% osnove za odmero zgrn-darine, t. j. davčne osnove, zmanjšane za odbitke po predpisih zakona o zgrndarini. Prispevek pobirajo davčne uprave hkruti z izterjavo zgrudarine. Člen 5, Redni prispevek kmetovalcev sestoji iz 12%ne doklnde na zemljiški davek. Za tekoče leto se odobruje tudi izredni prispevek po 0.50 lir za vsak hektar zemljišču, zavezanega zemljiškemu davku- Obojne prispevke pobirajo davčni uradi ob izterjavi zemljiškega davka. Člen 6. Zoper predpis prispevkov je dopust- Razpored delovnih tekem Ob zaključku prijavljanja objavlja vodstvo delovnih tekem naslednji razpored tekem i V uedeljo, dne 18, aprila ob osmih: Natečaj sn krmarje bo pri tvrdki Rot, Mestni trg 5. Natečaj iu motllstinjo pri tvrdki Sedej, PreSernova ulica 23, Natečaj za pletilje pri tvrdki Lozar, Rimska c. 21 a. V sredo, due 21. aprila ob osmih: Natečaj za slaščičarje pri tvrdki Pelicou, \Volfpva ulica 14. V uedclju, dne 2- maja oh osmih: Natečaj la pomofuiKo moške oblačilne stroko pri Pokrajinski delavski zvezi, Miklošičeva 22. Nutočuj zu isdelovalke kraje v tehnični šoli, Aškerčeva ulica. Natečaj za vezilje v tehnični šoli, Aškerčeva ulica. V nedeljo, dne 2. maja oh dveh popoldne. Natečaj za pomočnike v tekstilnih trgovinah pil Pokrajinski delavski zvezi, Miklošičeva 22. V nedeljo, 0, maja oh osmih. Natečaj za delavce v lesni trgovini v tehnični šoli, Aškerčev« ulica. Natočuj ta šivilje v tehnični šoli, Aškerčeva ulica. Natečaj za lasničarke v rokodelski šoli, Selenbur- gova ulica 6. Natečaj za pomočnico v trgovinah s tekstilnimi izdelki. s perilom In žensko obleko pri Pokrajinski delavski zvezi, Miklošičeva 22. Člani komisij tn tekmovalci morajo biti točno na določenem mestu. GOSPODARSTVO Nakazilo usnja čevljarjem Pokrajinski svet korporacij bo za mesec npril t. I. nakazoval usnje ljubljanskim čevljarjem le do 20. t. m. Po tem dnevu dobe do konca tekočega meseca nakazila samo čevljarji, ki stanujejo izven Ljubljano. Vsak Čevljar dobi nakazano usnje samo za mojstru. Za pomočnike sme Pokrajinski svet nakazati usnje le onim mojstrom, ki z zadnjim plučilnim nalogom zavoda za socialno zavarovanje dokažejo, koliko so imeli v preteklem mesecu dejansko zaposlenih pomočnikov, ki so delali v mojstrovi delavnici, ne pa na svojem domu. Končno se opozarjajo Vsi čevljarji, dn je prepovedano izvrševati dela osebam, ki stanujejo v krajih, ki niso pod kontrolo italijanskih oboroženih sil, • • • Zadružna gospodarska banka d. d. r Ljubljani izplačuje obresti starih vlog pod zaščito za leti 1041 in 1942 po odhilku na te eventuolno prejetih akontacij. Oproščeni zneski, ki jih stranke no dvignejo, se prenesejo na novo razpoložljivo račune. Znižanje diskonta na Portugalskem. Septembra meseca luni je Portugalska banka znižala diskont od 4 na 3.3, dne 8. aprila pa je bilo izvedeno nadaljnje znižanje od 3-5 na 3%. Hranilnica Nezavisne Države Hrvatske. Računski zaključek Hranilnico Nezavisne Države Hrrvat-ske Izkazuje za lansko loto bilančno vsoto v znesku 2.572.9 milij. kun. BERITE NAJLEPŠE »PRAVLJICE« BOŽENE NEMCOVE, KI SO IZŠLE V »SLOVENČEVI KNJIŽNICI«. JUTRI BO 17.SEL PLANINSKI ROMAN » P I L A T U S« na v 15 dneh po obvestitvi pritožba na predsednika Pokrajinske zveze delodajalcev. Predsednik odloči, ko je zaslišal izvršilni odbor. Zoper odločbo predsednika ie dopustna nadaljnja pritožbu na Visokega komisarju v 13 dnoh od dnova obvestitve. Zoper odločbe Visokega komisarja jii več pritožbe. Odločba o pritožbi se priobči prizadeti stranki s priporočenim pismom v enem mesecu od dne, ko je bila pritožba vložena. Člen 7. Zamudnim pločnikom se zaračunajo zakonite obresti in se dolgovuni prispevki izterjajo kakor neposredni davki po seznamih, ki so bili Izrečeni za izvršne. Zaplemba premožnja upornika Pristavca Jakoba Zaplenjeno jo vse premoženje Pristavca Jakob«, sin« Frunca in Marije Sunndolnik, rojenega 14, marca 1905 v Podpeči, Premoženje gre v prid Zavodu za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini. Ukrep ima vse običajne posledice, ki so v zvezi z zaplembo. Odločen nastop carja je kmalu zatrl teroristično gibanje, in carska družina se je počutila bolj varna. Toda navada na samotno življenje se je bila v carski družini ukoreninila. Carju Aleksandru III. pa je tudi že po naravi prljalo samotno življenje in sploh življenje na deželi. Carjevo življenje je sličilo preprostemu posestniku, ki živi na svojem posestvu in se zabava edino le z lovom ln ribarjenjem. Toda, ako je na carja vplivala samota ugodno kot odpočitek po trudapolnih vladarskih poslih, je bila samota prej kvarna kot koristna za njegove otroke, posebno za starejšega sina, ki je bil določen, da bo nekoč zasedel prestol svojega očeta. Za prestolonaslednika je bil ozki domači krog ln pretesen. Veliki knez Nikolaj je bil že po naravi plašen in boječ. Ta plahost bi se bila omilila ali pa sploh prešla, če bi bil prestolonaslednik živel med tovariši. Toda iz strahu za njegovo življenje je carjevič moral životi ločen od zunanjega sveta. Njegova plahost pa se jo stopnjevala bolj in bolj. Skoraj vso svojo niladeniško dobo je carjevič prebil za ograjo gačlnskegn parka. Tako so jc odtujil zunanjemu svelu, da ga tuji svet sploh nI zanimal, niti privabljal, najrajši je bival v ozkem domačem krogu brez vsake zveze s tujim svetom. Pod takimi pogoji se privzgoji smisel za domačnost, Renan pravi: »Sebičnost v štirih aH petih.« In vendar ni bilo niti slodu kakega egoizma v značaju prestolonaslednika. Bil Je sanjarske narave, toda ni bil bre»brlžen, temveč zelo čustven In ljubezniv Pri vsem tem pa je bilo njegovo vedenje nekoliko hladno. Pozneje, po dolgih lelth njegovega žalostnega vladanja, so mu celo očitali brezbrižnost. Večje krivice bi mu ne bili mogli storiti, kot je bila ta obtožba, ki jo šo dandanes ponavlja ves svet. Naj omenim veliko ljubezen, ki jo je car gojil do svoje žene, do svojo matere, do svojih bratov in sestrS, in spoštovanje, ki ga je ohranil spominu svojega očeta. Kako rad je imel svoje tovariša iz mladih let in iz otroške dobe! Zelo je ljubil tudi živali, cvetlice, sploh nnravo. Kako rad jo imel glasbo; za to je bil še posebno vnet. Njegovo mehko čustvo jc bilo zadržano zaradi vzgoje, ki je je bil deležen kot princ.. Aleksandru III. samota ni bila v kvar. Ko je nastopil prestol, je bil že zrel mož. Že kot prestolonaslednik so jo moral ukvarjati z državnimi posli in z dvorskimi spletkami, moral je poveljevati armadi (ob času vojske turško-ruskega spora 1877—1878), naučil se je spoznavati ljudi, imel je politične pogovore in odločbe, kjer se je z očetom večkrat sporekel. Ta prelzkuSenost v življenju Jn udejstvo-vanju in ker je imel železno voljo in bil odločnega značaja, ga je usposabljalo, da je bil v presojanju jasen in kratek in da je zna! voditi svojo državo z železno roko. A ta deček, ki je bil določeu za njegovega naslednika na prestolu, je vseboval popolno nepoznanje življenja in je poznal le tistega svojih tovarišev istih let. Prisrčna družinska domačnost, ki ga je obdajala, ntu je krojila njegovo duhovno življenje in vse ga je še utrjevalo v njegovi plahosti. Po čudnem dednem naključju so bili ruski vladarji glede na njihov značaj bolj podobni svojim dedom kot očetom. Aleksander III. Je bil po svojem dedu Nikolajfi I. podedoval njegovo neuklonljivo voljo, medtem ko jo značaj mnogo bolj neodločnega in občutljivega Aleksandra II, prišel na mladega velikega kneza Nikolaja in ni mogel noben zunanji vpliv spremenili to dedne napako. Rastoč v senci svojoga očeta, pokoravajoč se vladanju svojih staršev, iz srca ljubljen ln varovan, ni cesarjovič v trenutku, ko si jo moral naložiti na pleča tako odgovornosti polno breme, niti znčel tako rekoč živeti življenje moža. Vzgoja mladega velikega kneza jo bila zgrešena. Aleksander III. je poskrbel svojim otrokom soliden pouk, ki so gn začeli že zgodaj in ga vodili sami priznani gospodje. Ko jo Imol Nikolaj deset lot, jo bil žo pod učnim vodstvom gonerala Danilovlča, ravnatelja vojaške akademije v Petrogradu. Učni načrt z« velikega vojvodo je bil sestavljen na podlagi učnega načrta vojaških šol; tu se jc učil mimo strokovnega znanja tudi še grščine in latinščine in od živih jezikov — francoščine, angleščine in nemščine. Vsi ti živi jeziki so bili za Nikolaja zares živi prav od zibelke: francoščina Je bila običajni jezik rpskega dvora; angleščina, kot so šaljivo dostavljali, >mcdnarodni jezik vladarskih osebnosti«, in na danskem dvuru so govorili po angleško in carica Marija Feodorovna je s svojimi otroki vedno govorila v angleščini. Otroci so po rusko govorili le z očetom in med seboj, angleško pa jo mladi Nikolaj govoril še z učiteljem Heathom, ki je na dvoru nekako nadomestoval šolskega vodjo generala Dani-loviča in Jo vodil Nikolaja in brala Jurija. Ves način pouka in znanja jo bil isli, kakršnega so bili lakrnl v Rusiji deležni otroci plemenitih rodbin. Večina ruskih plemiških otrok jo morala skozi vojaško šolo in jo nato vstopila v carsko gardo. Nekateri mladeniči so potem, ko se Je vzbudil v njih drugačen poklic, izstopili iz vojaške.službe in se posvetili civilnemu službovanju. Drugi pa, ki niso bili v vojaških akademijah, so vstopili po srednješolski vzgoji v »Carski licej«, kjer so so pripravljali na diplomatski poklic in pa v nekako iCarsko univerzo*, ki so iz njo izhajali pravniki in drugi uradniki, A ruski nadvojvode niso imoli nobene izbire: vstopiti so morali v vojaško šolo — ali v mornariško. Tudi prestolonaslednik jo moral biti v vojnškl službi in sicer je 1)11 po činu kozaški hetman in je nastopal v vojski v činu generala. Pp vsem tem je bild rarjeviČcvn vzgoja povsem usmerjena na vojaško stran mimo humanističnega študija in vprav la Jo vso bolj ustrezal njegovi čudi. Nad vse mu je bila všeč zgodovina. Se mnogo pozneje, ko jo bil preobložen z vladarskimi posli, jo zmeraj dobil tisti čas. da se je osebno udeleževal sej '.»Zgodovinskega društva« ki jo bil od svoje mladosti njegov SJnn in nato tudi predsednik. Posebno mu jo bilo pri srcu leposlovje, n zanimal se- je tudi za arheologijo. Kakor je razvidno iz Spominov, so mu je duša zmeraj odprla za mimo in osredotočeno delo, če Je prej kaj leposlovnega ali zgodovinskega čilal v krogu svoje družine, v svelu, ki mu .je bil vse in ki ga razen njega niti ni skoraj zunimnl drug svet. Usoda, ki so jc porajala ob vznožju prestola, mu je bila všeč. loda dolžnost, da bi se pripravljal že od mludosli na visoki vojaški poklic, ga je. težila ko ležko breme na plečih, kar se je dozdevalo kot bridka ironija, zlasti ob koncu njegovega vladanja, ko je moral prevzeti poveljstvo vojske. tbha&JM. novice. Koledar I Sreda, 14. aprila: Justin, mučenec; Pomni-na, devica in mučenica; Tibureij, mučenec- Četrtek, 15. parila; Helena, kraljicu; Peter Gonzalo)!, opat; Bazilisa, mučenica. Zgodovinski paberki I 14. malega travna: l. 1586 so ustanovili jezuiti na pobudo nadvojvode Kurla v Gradcu, središču notranje-, avstrijskih dežel, univerzo. — Prihod jezuitov je v zvezi s katoliškim verskim proporodoni, ki se začne v avstrijskih deželah konec 16. stoletja. — Univerza se je naglo razvijala in jo postala posebno važna za Slovence na Štajerskem, ki so po večini iskali pruv v Gradcu svojo duhovno izobrazbo — 1. 1695 je umrl v Parizu lean La Fontninc, eden najpomembnejših pisateljev basni. Ustvaril je satirična, dramatsko razgibana dela, podobo svoje dobe, pa tudi večno dragoceno sliko ljudi. Morala njegovih basni jo vseskozi zdrava —- L 1836 je izšel v tisku Prešernov »Krst pri Savici« —■ L 1865 je fanatičen secesionist v Wushing-tonu smrtno ranil Abrahama Llncolna, predsednika Združenih držav (186t/65) in zagovornika osvoboditve črnih sužnjev, Lincoln je začel široko akcijo proti suženjstvu, priključilo so mu ie jlasti prebivalstvo severnih industrijskih predelov, dočim so se južna državo — večji del poljedelske — odločno uprle, izstopile iz zveze in ustanovile novo. Začela sc je secesij-ska vojna, ki pomoni važen mejnik v zgodovini Združenih držav Severne Amerike. Zmagalo so severno države, ki so odpravilo suženjstvo in obnovilo državno enotnost. Šele po tej. vojni se začne oni silni ruzvoj nn vseh področjih življenja, ki io ustvaril današnjo USA, suj je imela zveza leta 1870 komaj 40 miljonov prebivalcev, toda dobrih 40 let pozneje je poskočilo njihovo število zaradi velikega doselje-vanja iz Evrope na 100 milijonov — 1. 1895 je bil v Ljubljani hud potres. Cele ulice so se razrušile, mnogo hiš, spomenikov baročno Ljubljane je izginilo. Po potresu je naše mesto začelo polagoma dobivati novo licc Novi grobovi ■f" Adolf Zajec, V Št. Jerneju jo umrl šolski upravitelj v Čadrežah gospod Adolf Zajec. Blagega rajnega, ki zapušča sinka Marjana, so pokopali minulo srodo. Naj počiva v miru I Njegovim dragim naše sožalje! Na Cvetno uedeljo Izide v knjižici PASTIRSKO PISI.0 ljubljanskega Škofa. Prednaročila sprejema ie danes Mladinska založba (Stari trudil in uprava ..KNJIŽIC ua luikov-nlku. i-ciia izredne knjižico ena lira — Duhovne vaje za akademske izobražen kc bodo v uršulinskem samostanu v dneh 17-, 1H. iu 19. aprila. Vsak dan bosta dva govora: zjutraj ob pol osmih, zvečer.ob pol šestih. Začetek v petek, 16. nprila, ob pol sestih zvečer, sklep v torek, 20. aprila, zjutraj. Govori bodo v notrunji kapeli, vhod pri porti. Prosimo interesentke, da se blagovolijo prijaviti na samostanski porti. — Duhovna obnova za poročene može, ki bo od 17. do 21. aprila v uršulinski cerkvi. Začetek 17. aprila ob zvečer. V nedeljo, 18. aprila, govor ob V\7 zvečer. V ponedeljek, dne 15. aprila, ob 0 zjutraj in ob K7 zvočer in v torek, 21. aprila, ob G zjutraj in ob K7 zvečer. Sklep v sredo ob Vi7 zjutraj. — Vljudno vabljeni, da se pripravimo za posvečenje v čast brezmadežnemu Marijinemu Srcu. — Duhovna obnova za samske može, ki bo v Slomškovem zavodu, Poljanska 6 (tik Alojzijevi-šča). Pričetek 17. aprila ob K7 zvečer. V nedeljo ob M7 zvečer govor. V ponedeljek Iu torek govori ob Vil zjutraj in %7 zvečer. Sklep veliko sredo, KINO MATICA Predstave dnevno ob 15., 17., 19*15 uri Ob nedeljah in praznikih ob 10*30, 15., 17., 19-15 uri 21. aprila, oh %7 zjutraj. Pridite, da se pripravimo nu posvočenje v Čast brezmadežnemu Marijinemu Situ! — Dovoljenja za prehod čez blok. Združe. nje kmetovalcev obvošču vse one kmetovalce, ki so se prijavili zu prehod preko blokov, da so dovoljenja že potrjena. — Hladnejšo vreme. V nedeljo je bilo, ku-kor že poročuno, zelo toplo, v ponedeljek se je ozračje po nočnem dežju nekoliko ohladilo, vendar je bila jutranja temperatura zelo visoka, ko jo dnevna nasprotno v ponedeljek zelo padla. Toplomer je v mestu podnevi dosegel lo + 14.2° C. Popoldne ob 14.40 jo spet začelo deževati in pozneje zvečer. Padlo je vsega za () mm dežju. Letošnji april bo, kakor vso kaže, reven na dežju, kajti doslej so bili zaznamovani lo 4 deževni dnevi z 12,l miu dežja, kar je razmeroma zelo malenkostna množina dežja. Barometer se je v torek zjutraj dvignil nn 771.^ mm. V torek zjutraj jo bilo močno megleno, pozneje oblačno. Noč je bila drugače jasna. Jutranja minimalna temperatura v torek + 3° C. Letos je zadnji sneg v ravnini zapudel 16v februarju. — Nesreče na deželi. Na kolodvoru v Stični je po nesreči prišel pod vlak 34letni železničar Janez Omalien. Dobil je poškodbe na životu. Sreču v nesreči je še bila, da ga ni strlo kolesje, ker so poprej vagon zavrli, — Hčerka trgovca v Veliki t oki na Dolenjskem, 6 letna Tatjana Vidmnrjeva, si je pri padcu zvila nogo. — Tako nesrečno jc padla na brano, cla se ie poSkodovala na obrazu 4 letna delavčeva hčerka Mariju Prelogar nu Vrhovcih pri Viču. — Kočarjeva žepa, 40 letna Vranja Pavčnikova, jc padla in si zlomila desno roko. — Vrt moramo temeljito zuliti. Zaradi lepih pomladanskih dni se jo zemlja po vrtovih ze močno izsušila. Zato je njuno potrebno, da vrt dobra namočimo. Predvsem trpe žejo ved-no«eloni grmi in trajnice, K vsaki ruMlitii pri-lijemo kabljico vodo, da se prst u ti po j i t vodo. ču imamo za zalivanje cev, uporabimo to. Enkratno temeljito zalivanje zadostuje za tri tedne. Na tu način nam bocio rastline lopo odgnale in rastle. Prav tako jo nujno potrebno, da za-li.jemo živo mejo, saj se ta uniči največ zuradi pomanjkanja vode. Tudi v lolonjadnein vrtu imamo žejne rastline. Predvsem skrbimo za rubarbaro, ki ji nrilivamo mešanico razredčene gnojnice. K vsaki rustlini s kabljico. Seveda ne smemo pozabiti na posujeno vrtnino. Zali-vajmo vedno temeljito in v daljših razdobjih-Savot graha, korenja in čebule ne zalivamo, ker je bolje, da se rastline ne privadijo.na zalivanje, poženo naj raje v globino ktreninicc. Zelo važno ie zalivunjo mladih in na novo posajenih sadnih drevesc, ki šo nimajo močno razvitih koreninic. Dalje trpe za luido sušo tudi obzidni špulirji. Ce jih no bomo pravočasno zalili, bod kaj slabo odgnali. Pomanjkanje vode se jim bo vse leto poznalo. Enako zalivamo tudi rlbezlje in kosmulje. Če bomo spomladi pridno zalivali, nutn bo vrt vse leto povračal naš trud. Z Jezice V poročilu o pogrebu Kunstljeve družine pred nedavnim smo poročali v našem listu o kunstljevi oporoki, češ dft so partizani oporoko ponaredili in določili zu dediča neko tretjo osebo. Kukor pa smo so prepričali, ni o tej oporoki ua občini nič znanega. Iz dela in življenja - od tu in lam S Spodnjega Štajerskega Mariborski dnevnik v novi obleki. Nedeljska številka »Marburger Zeitung«, ki jo prav za prav dvojna kakor po navadi in jo izšla z datumom 10. in 11. aprila, je prvič iinehi spremenjeno obliko. Dosedanja »Marburger Zeitung* je imela isto velikost kot >Tagespost« ter jo bila znatno manjša in zlasti krajša od »Slovenca«, Nova oblika časopisa pa je natančno tako dolga kakor sSlove-nec«. Širina papirja pa je za malenkost večja, vendar je tiskana stran prav toliko široka kakor »Slovencova*. Časopis ima pet stolpcev, medtem ko je prej imel štiri. Tudi stara glava časopisa je spremenjena. Obseg časopisa kažo, da bo šest od-nosno štiri strani. Prva številka v spremenjeni obliki jo torej izšla prav za proslavo dveletnico vkorakanja nemške vojsko v Maribor. Spodnja Štajerska v številkah. Spodnja štajerska meri 0782 kv. km in ima 551.610 prebivalcev ki žive v mestnem okrožju Maribor in šestih podeželskih okrožjih, ki so mariborsko, ptujsko, celjsko, trboveljsko, brežiško in ljutomersko. Vsega skupaj je na tem območju 177 občin, v katerih je 154 krajevnih skupin štajerske domovinsko zveze. To se dele na 625 celic ln 4208 skladov. Veliki Maribor. Veliki Maribor, ki obsega samostojno mestno okrožje Maribor, medtem ko je vsa Spodnja Štajerska raz.deljena na šest okrožij, šteje danes 73.000 prebivalcev. Ob dveletnici ugotavlja časopisjo, da premore Maribor dve višji šoli (gimnaziji), dve učiteljišči, nekaj glavnih (meščanskih) in strpljovnih šol, dalje vinogradniško šolo, glasbeno šolo in muzej. Kot upravno središče za celo Spodnjo Štajersko združuje vse ustanovo za organizacijo štajerske domovinske zveze. V gospodarskem in industrijskem pogledu pa so izredno važne velike železniške delavnice in vedno bolj rastoča tekstilna industrija, ki dela tudi sedaj s polno paro. Organizacija bramhovcev no Spodnjem Štajerskem. Nedeljski »Volkischer Beobachter« piše, da so hrambovci na Spodnjem Štajerskem razdeljeni v dvo brigadi. Oho brigadi se delita na deset standart s skupno 77 napadalnimi oddelki, ki pre- morejo v celoti 861 enot. Vsega skupaj obsegata brigadi 80.700 mož. Poleg lega jo so ena motorizirana standarta z 21 onotami in skupno 1600 možmi. Posebna standarta pa ima deset onot in skupno 400 mož. Od 14. aprila do 1. decembra 1942 jo bilo 12 kompanij bramhovcev s skupno 2220 možmi odrejenih kot južni bataljbn v okrepitev policije, ki jo preganjala (jandito in deloma varovala mejo. Pri tem so ao brarabovcl prav dobro izkazali. Mladina in šolstvo na Spodnjem štajerskem. Po podatkih v nedeljskem J-Vdlklscher Boobachler-je v organizaciji nemške mladine na Spodnjem Štajerskem vsega skupaj 3(30 ljudskih šol s 85.519 učenci in učenkami. Daljo jo na Spodnjem štajerskem (26 glavnih šol (meščanskih) in dve pomožni šoli. Na vseh teh je 1073 učnih moči. Med drugim šolstvom je troba omeniti šest višjih šol (srednje šole ali gimnazije) tri učiteljišča, državna, gospodarska srednja šola, dve kmetijski šoli, 15 obrtniških poklicnih šol. 8 poljedelskih zimskih šol, 7 kmetijskih strokovnih ln viničarskih šol, 5 okrožnih glasbenih in 7 krajovnili glasbenih šol. Vsota dveletnih nabirk na Spodnjem Štajerskem. V uvodniku v nedeljski »Tagespost« pišo llermann Krauth, da so Spodnjcštajercl v dveh letih pri Javnih nablrknh nabrali vsega skupaj za zimsko pomoč izredno veliki znesek 12 milijonov mark. Prav toliko pa so v dveh letih znašali izdatki za najrazličnejše' naprave socialnega skrbstva na Spodnjem štajerskem. Spodnješlajerci, kakor pravi člankar, so tako sami plačali napravo svojega socialnega skrbstva in tem lepša izpovedali svojo prepričanje. Poleg tega uspeha na notranji fronti pa sc bore že sinovi Spodnjo štajerske, ki je že stoletja dajala moči najbolj slavnim planinskim polkom, za boljšo bodočnost Evrope na najrazličnejših bojiščih. Smrtna kosa. V Mariboru so umrli: 73 letna Marija lluemer, roj. Steuber, 76 letni preužitkar Matevž Koren iz Gabernika pri Zg. Polskavi, inženirjev sinček Marko Hlad in sinček železniškega nameščenca Adolf Podjaveršek. V llogaškl Slatini so umrli: 67 letni Jožef Kodelič iz Erjavcev, Otroci — Starši Izšla je krasna mladinska legenda Pastirthova nebesa ki jo jo napisal Joie Toni ali?, s slikami opremil pa Jote Heranek Povest je posebno priporočljivo branje — mladim in odraslim — za velikonočni fas 50 strani, 50 slik BroS L 8 —, kart. L U'— Lludsha Knjigarna v DuDlIanl Pred škofijo 5 - Miklošičeva cesta 5 74 letna Marija Kidrič iz Radovljice, občinska na-mešfeuka Olga Vosou, 42-letni Anton But iz No-gove, 63 letni Ivan Plevčak iz Tržišča in 9S letna Ema Kidrič lz Cerovca. V Ptuju je umrla učiteljica IIiltruda \Volf. V TeharJIh je umrl 92letni Andrej llrovat. Nu vzhodnem bojišču Je na srednjem odselui podel narednik v pehotnem polku, nekdanji carinski inšpektor Gtiuther Frcvtag iz Maribora. Iz Hrvaške Prispevek hrvatskega delavstva * Nemčiji sit »Pomoč«. Hrvatski delavci, zaposleni v Nemčiji, so zbrali mod seboi 85.000 kun ter jih poslali kot svoj prispevek »PomoČU v Zagreb. Objava glavnega ravnateljstva xa javno varnost v NDH. Glavno ravnateljstvo za javno varnost v hrvatskem notranjem ministrstvu je objavilo 5. aprila uradno sporočilo, da so odmetniki napadli vlak na progi Ruma—Vrdnik in ubili člana ustaške milice Gjuro Margoša in Franja Mihaliča. V Vitrovici pa je bil dne 12. marca ubit strojevodja Vlado Klier. V koliko oblasti NDH v roku desetih dni po objavi tega sporočila nc bi izsledile pravih zločincev, bodo za vsakega Imenovanega dale ustreliti po deset uradno ugotovljenih komunističnih prvakov. Hrvatski l!«t ▼ turščlni. Dne 6. iprila ie izšla v Zagrebu prva številka hrvatskega lista v turščini. List Izhaja v turščlni pod naslovom -Dogu ve B a t t i«, kar pomeni »Vzhod In Zahod-*. Izdaja ga hrvatska muslimanska založba »Vzhod in Zahoda, ureja pa muslimanski časnikar in književnik Ab-dulah Hlvzi B j e I e v a c. Uvodni članek zn list je napisal hrvatski javni delavec profesor Hakija Hadžič, poslanik in opolnomočeni minister pod naslovom »Hrvatski narod in islamski vzhod«. Iz Srbijo Koiiterenca »rhskega prosvetnega ministra z vsemi beograjskimi ravnatelji in upravitelji srednjih in ljudskih šol. Ob prič Mku drugega polletja na srbskih in ljudskih Šolah je srbski prosvetni minister Jonič pozval U sebi na nosvet vse ravnatelje beograjskih srednjih in ljudskih šol ter jiui dal nekaj navodil za delo v drugem šolskem polletju. Minister je predvsem poudarjal važnost vestnega dela po vseh šolah.. Ravnatelji iu upravitelji posameznih Sol morajo gledali zlasti na to da. bodo vsi profesorji in učitelji res koristno zaposleni. Isto velja tudi za učence. Lenuhe jo treba povsod Izključiti, Kar je morda v zimskem času zaostalo, jo treba v letnih mesecih čimprej nadoknaditi. freditev vprašanja najemanja delovnih moči v Buiiatu. Beograjski nemški dnevnik objavlja sporočilo tamoinjega nemškega vojaškega poveljstva, da sta okrožni predstojnik v fiannlu in tamoSnji policijski ravnatelj izdala odredbo, po kateri ne smo noben delavec svojevoljno zapustiti svojega delovnega mesta v Kanalu in oditi na delo v kako drugo pokrajino. Določila odredbe se nanašajo na vse moške in ženske od 14. letu starosti dalje. Izjeme so dovoljene samo za tiste, ki so zaposleni v kakih vojaških obratih nli v podjetjih, ki so v vojaškem pogledu zelo važna. Che cos'e lat tatfica "A BRANCH1"? AUorche le navi commerciali nemiche si riuniscono ln grandi convogli per godere della sicurezza del gregge, si lanciano, contro di esse, i soltomarini, "Lupi del Mare". Questa recentiss;ma iattica che ha ottenuto strepiiosi successi, viene descritta in un interessante articolo con disegni illustrativi, neU'uItima edizione di SIGNAL ft in vendita 1* edizione italo-tedesca di SIGNAL No 7. la moderna rivista illnstrata che si fa apprezzare per i suoi servizi d'irformazione. 40 pagine, di cui 8 a colori. In vendita ovunque a L 3,—. Kaj ic taktika WV TROPIH"? Ko se neprijateljske trgovske ladje združijo v velikih konvojih, da bi uživale varnost črede, se zaženejo proti njim podmornice, „morskl volkovi". Ta najnovejša taktika, ki je doživela velikanski uspeh, je opisana v zanimivem članku, opremljenem z risbami, v poslednji izdaji lista SIGNAL Na prodaj io italijansko-nemška izdaja lista S T G N A L šlev. 7, moderna ilustrirana revij«, ki ie cenjena zavoljo svoje obveščevalne službe 40 strani, od teh 8 z barvanlml risbami. Dobite jo povsod za 3 lire. Probna ljubljanska kronika Za prihodnji koncert Glasbene Matice,, ki |>p na veliki četrtek ob 7 zvečer v veliki unionski dvorani ln na katorem se ho tz-1 va.lata Tomčeva kantata za soli, zbor in or-l kestor »Križev pot«, so vutopnioe žo v pred-' prodaji v knjigami Glasbene Matico. Prav tiim se dobi tudi besedilo vseh 14 postaj krlievega pota z uvodom in sklepom, kakor bo peto na koncertu, Na besedilo še prav. posebno opozarjamo, saj je nujno potrebno' za lažje razumevanje dota. Pod vodstvom ravnatelj« Poliču bodo prvič Izvedli Totn-čova kantato altistka Franja Golohova, basist Julij Betetto, pevski zbor Glasbene Mu-tioe iu eiiufonični orkester. V Drami so se pričele pasljonske predstave: V toh dneh uprizarjajo v dramskem gledališču r.a abonma in izven ahonmajn B. Grogorinovo pasijousko dramo »V času ohl-j skauja«. To delo jff vzbudilo v prejšnjih lo-lill pri Številnih uprizoritvah nenavadno zanimanje in je vselej pritegnilo poleg mostnega tudi veliko število podeželskega občinstva, tako da je bilo smatrati to uprizoritev kot dogodek, ki .1« Vcš kaj, Vance...« Markham je bil videti razdražen. »Ze tri dni spravljaš neprestano v ospredje tega Mannixa. Ceuiu neki ga zasleduješ? Kaj misliš odkriti?« »Slutnja, samo slutnja. Je pač le moj psihični značaj!« »Verjel bi ti, če bi te ne poznal že petnajst let.« Pogledal ga je pozorno, nato pa je 6komizgnil 7. rameni. »Ko bom končal z Liudcjuistom, pokličem Mannixa.< XIX. Doktor pojusnjuje. Petek, 14. septembra, ob 2 popoldne. Odšli smo na prigrizek v privatni načelnikov kabinet, ob dveh pa so nam naznanili doktorja Lindijuista. Spremljal ga je Heath in na njegovem obrazu je bilo mogoče razbrati, da mi spremljevalec niti malo ni všeč. Markham je povabil doktorja, naj sede nasproti njemu »Kaj pomeni ta nova žalitev?« je hladno vprašal zdravnik. »Ali je to vaša navada, da nadlegujete mirno meščane in nasilno postopate z njimi?« »Moja dolžnost je, da pri-edem morilce v roke pravice,« ga je prav tako hladno zavrnil Marklam. »Ce se vam zdi, da bi se morali česa bati s tem, da odgovarjate na moja vprašanja, si lahko pokličete odvetnika Morda mu hočete telefonirati in ga pozvati semkaj, da vas zakonito brani?« Zdravnik je okleval; »Ne potrebujem nikake zakonite obrambe. Ali mi hočete povedati nemudoma, čemu ste me dali privesti semkaj?« »Brez dvoma Želim, da bi mi pojasnili nekatere stvari, ki sem jih izvedel o vaših odnošajih 7. gospodično Odeli, kakor tudi. da mi pojasnite, čemu ste me skušali prevarati glede teh odnosov, ko sva se zadnjič razgovarjala« reL KINO UNION Pretresljiva zgodba, ki je ne boste pozabili »ŽHev velike ljubezni« V el. vlogah: Assla Norls In Plero Lulll... PREDSTAVE: ob delavnikih: 15.30, 17 30, 19 30 ; ob nedeljah In praznikih 10 30. 16 80, 17 30, 19 30 reL. KINO s mm; A ti »I Nn splošno željo! Ncpozabljiva ljubezenska drama po romanu Edmonda do Amlcl.s »Carinela« V glavnih vlogah : Pal Javor, Dorls Durantl Pričetek predstav: 14, 15.60, 17.40 in 19.30. [EL KINO MATICA a* Dnevno ob 15 film o nesmrtnem osvajalcu ženskih src Dolomitni pesek za fini omet, teraso. ba-lin prostore, »a poslpu-nje vrtov, rizil. gramoz ln kamen vam dobavi . gostilna Vodnik. Podutik .št. 25. LJubljana VII. — Naročila sprejema »JEKLO«. A Vodnik. Ljubljana. Stari trg II. (1 Mrčes (uši, stenice, bolho Itd) zanesljivo uničite s »To-! x!n« praškom. Drogerlja 1 Kane, Židovska ulica 1. V NAJEM Šupo ali večje skladišče v notranjosti bloka vzamemo v najem. Ponudbe jo poslati upravi »Slov« p od »St. Iti« 2515. (n 1 ftESM^l Vse denarno in trgovske posle izvršim hitro in ločno Obrnite se na RUDOLF ZORE (iledaliSka ul. Ii lel. 38-10 Rumena korenje in krmilno peso dobite v .skladiščih »Gospodarske zvlze« v Maistrovi ulici st. io. Žimo za modroce »Don Juan« Adrlano Rlmoldl. Ellena Zarescl, P. Stoppa. vseh kvalitet kupite že od 32.— Ur naprej pri »ŽIMA« - Milan Jager Dnevno ob 17 ln 19.15 velezanlmlv ln najsodobnejši film Ijubavno-krlmlnalne vsebine »Zadeva Styx« Napetl prizori, ples... V glavnih vlogah; Viktor de Koua, Laura Solarl. Marglt Symo mehanična predilnica žime Trgovina : Sv. Petra o. 17. predilnica: FU2INE) Suho sadje prodaja GOSPODARSKA ZVEZA Bletvvelsova ccsta St. 29 SP08T Ljubljanski atleti Triciklje, originalne tvornlske, za razno no fllnost. ima na zalogi »RADIOV A L«, Ljubljana, Dnlmatinova ulica St. 13. Bika, rodovniškega slmodolske pasme, pro dam. — Kržmanc Anton, Bevke 12. (j Prašički za rejo teži od 20 do 30 kg, okrog 100 kom., bodo naprodaj v sredo, 14. t. m. na dvorišču gostilne Ka-lan, Poljanska cesta. (j | Poizvedbe j V soboto izgubljeno zapestno uro doblto pri Cof, VerovSkova ul. 66. Trije zlati laski deda Vseveda Spisal K. J. Erbcn — Kisa) Ivan Romib OTVORITEV Cenj. občinstvu naznanjum, du sem odprla v Židovski ulici 6 nov brivsko-frizerski salon in se cenj. damam in gospodom priporočam. Obenem se zahvaljujem vsem svojim cenjenim gostom v Trebnjem za dosedanjo naklonjenost. JEREB VILMA BBnnassBi m bodo tekmovali 18. t. m. v teku čez drn in strn. — ltok za prijavo do petka. Prva letošnja lahkoatletska prireditev bo prihodnjo nedeljo ob 10 dopoldne na igrišču Herme-ku. Nastopili bodo tekači vseh razredov in se potegovali za naslov pokrajinskega prvaka v teku /, drn in strn. Zagotovljen jc nastop članov Ilirije, Planine in Hermesa, leni pa se bodo pridružili še drugi, saj pomenijo teki v naravi tako odlično preizkušnjo telesne zmogljivosti za vse športnike. Z ozirom na to, da bo to prvi letošnji nastop :, letov, jo, določilu lahkoatletska zveza primerno dolžino proge, ki bo znašala 3500 m in bo potekala v okviru Hermesovega igrišča v ftiški. Posebno veljavo je dal prireditvi tudi CONI, ki je razpisal jiokal za najboljšo moštvo. Mikavna nagrada bo brez. dvoma vzpodbudila ljubljanska atletska društva, da bodo poslala na prvo preizkušnjo atletov številne ekipe najboljših tekačev. Opozarjamo društva, da traja rok za prijave samo do petka do 18. ure. Obenem s prijavo je treba vplačati po l liro prijavnine za vsakega atleta. # V Ljubljanskem nogometnem prvenstvu bodo igrali prihodnjo nedeljo po temle sporedu: I. razred: Ilermes—Dopolavoro Tob. tovarno; II. razred: Zabjak—Mladika. Doslej so odigrali v oboli razredih samo jio eno tekmo. V I. razredu je Ljubljana premagala Mars s 4:3, v II. razredu pa je. Korotan odpravil Vičane s 5 :1. V štajerskem nogometnem prvenstvu so začeli preteklo nedeljo s j>ovratnimi tekmami. Na sporedu je bilo samo srečanje med Celjani in graškimi poštarji. Celjska napadalna vrsta je bila dobro razpoložena in je dala po Vrečiču, Dobreitzu in Caterju tri gole, četrti pa je padel kot auto-tol. Tako so zmagali Celjani z 0:4, — Maribor-1 siii Železničarji so izrabili prost termin za pri- j iateljsko tekmo s Kniltclteldom. Izid je bil 3:0 /.a Mariborčane. I [RŠn E5IPI13U5KEBR Pl3DKRFlb3R Kolo, žensko skoraj novo, prodam. — Nrnslov v upravi &S10V.'« pod St. 2500. Vloge in prošnje v Italijanščino sestavlja, prepisuje ln razmnožuje, izvršuje vse informacije ter razne osebne usluge SERVIS BIRO. Ljubljana, fcelenburgova 4. Umrla nam ie 1. aprila, v starosti 83 let, naša dobra mali, stara mati, gospa Marija Hribernik Z:dančkova mama V VirmaSah, Sv. Duh pri Škof ji Loki. — Pogreb rajnke na starološko pokopališče je bil preteklo sredo, 7. aprila 1943. Sveta maša zadušnica bo brana na Viču v četrtek ob pol 0. Blagor odstei mrtvim, kateri umricin n Gospodu. Da, govori Duh. spoiijejo nai se od svoieaa truda, zakni niih dela qrcdo za njimi« (Razodetje sv.Janeza 14, 13). Virmaše pri Škofji Loki, Ljubljana, dne 13. aprila 1943. V imenu sorodnikov Katrca Primožič V globoki potrtosti sporočamo, da nam jc umrl ljubljeni Adolf Zajec šolski upravitelj v Čadrežah Pogreb dragega je bil v sredo, 7. aprila 1943, v Št. Jerneju, kjer mit je začasno tozemsko počivališče. ? Za izkazano zadnjo naklonjenost vsem naša i'skrena hvala: Ljubljana, 13. aprila 1943. Žalujoči sinček Marjan in rodbini Zajec —Pirš POKLIČE ZETA IN GA VPRAŠA, KJE IN KAKO JE HODIL V GRAD. ON POVE, DA JE RIL CEZ NOČ PRI NEKI STARKI. KO JO PODRORNEJE OPIŠE, SPOZNA KRALJ, DA JE TO BILA TISTA ROJENICA, KI MU JE PRI ROJSTVU PRISODILA KRALJEVO ______IICER. U. M i oni Dni jih je pripeljati predse, se vsedel na prestol v prestolni dvorani, kjer je navadno sprejemal v izrednih okoliščinah in se poslužil tolmača. Govoril je vsa narečja kanaanske dežele, pu sc ni hotel izdati; toliko manj bi bilo prikladno, da bi egiptovski podkralj govoril uradno v jeziku, ki ne bi bil egipčanski. Majorilom pripelje deset mož v dvorano. Jožef je začutil tesnobo v srcu. Sjioznal je v njih svoje, brate, one okrutneže, ki so ga bili prodali Izmaclcem v silžnost. Od tega nesrečnega dne je poteklo že več kot dvajset let; /elo so se postarali, toda on jih je .prepoznal-Bili so oni, ni bilo nobenega dvoma. Bilo jih je le deset. Manjkal jc Benjamin, dragi brat, katerega je želel videti. Kje je bil Benjamin? Znknj ni prišel z brali? Morda je umri? Ali «o gu bratje sovražili kakor njega samega? Morila so tudi njega prodali? Gorje, ako jc bilo tako! Iu nje;: o v oče. dobri Jakob? Ali še živi, ali je že odšel v predpekel, da doseže veličasten iliiii. ko sc mu bo odprlo nebo, da bo užival dobro zasluženo plačilo za svoje kreposti? Jakobovi sinovi so pokleknili, da ga poča-ste, stegnili ponižno proseč k njemu roke 111 ga niso spoznali. Toliko let je žc minilo odkar so ga bili prodali. Sedemnajstleten mladenič je postal zrel mož. Kdo bi bil lc od daleč slutil, da je brat. prodan v silžnost, postal mogočen podkralj Egipta? Jožef sc spomni sedaj svojih sanj. Uresničevale so sc. Sinovi njegovega očeta kleče pred njim. . , , v »Odkod prihajate?« Jih ostro vpraša po tolmaču. Odgovore mu: »Prišli smo iz dežele Kanaan, da kupimo potrebno za življenje.« Jožef n i vedel, kako naj se vede do njih. Ali naj jih strogo kaznuje za zločin, ki so ga zakrivili v njegovo pogubo? Njegova bratov-skn ljubezen se jc upirala temu. Potem bi tudi prizadejal bolest svojemu očetu, ki bi moral trpeti za sinovljeve kazni. Ali naj jim odpusti in