Geometrija ali merstvo v Ijudski šoli. +) (Dalje.-) Čvcterokoti. Slika ali podoba, ki je omejena od štirih strani, je čveterok o t. Pri čveterokotu razločujemo štiri strani in štiri kote. Cveterokoii so razni. Naj važniši je kvadrat ali štirjak. Pri tera so v\se štiri slrani enako dolge; po dve nasprotoi strani ste tudi vštrični. Tudi koti v kvadratu so enaki in sicer pravi koli. Malo različen od kvadrata je pravokotnik (Recbteck). Koti njegovi so pravi koti, *) Glede slik in pisave so se v dosedanjih sestavkih vrinile nektere nepovoljne pomote , ktcrih pisatelj ni kriv. kajti z navadnim tiskarnim orodjem ni mogoče narediti vsega, kakor bi moralo biti. C. g. g. bralci naj si tedaj pomanjkljivosti sami popravljajo! Vredn. •10 kar že pove njegovo ime. Vse strani med seboj pa nfso enake, ampak le po dve vstricni strani imate to lastnost. Drug čveterokot je romb (enakovštričnik). Pri tem vidimo, da ste tudi po dve nasprotni strani vštrični, in da so verh lega vse strani med seboj enake. Le o kotih to poslpdnje ne velja, ker sta le po dva nasprolna kota enaka. V rombu sta dva kota topa, dva ostra. Pri romboidu (raznovštrieniku) ste naposled le po dve vštrični strani tudi enaki, in le po dva nasprotna kota sta enake velikosti. Vse opisane čveterokote imenujemo vštričnikc ali paralplograme, ker ste v njih vedno po dve iu dve strani vštrični. Sledeče slike jih predslavljajo: Verh vštričnikov razločujemo še trapeca ali polvštričnika. Pri tpm ste le dve nasprotni strani vštrični, drugi dve ste nevštričnici. Se drugačni čveterokot se imenuje trapecoid ali raznobežnik. Pri tem ni niti ena stran s ktero drugo vštrič, še manj pa enaka Sliki ti to pojasnujete: Trapec. Glede vštričnikov ali paralplogramov je treba pomniti, da imemijeino kvadrat in pravokotnik pravokotna paralelograma, ker ima (a vsikdar prave kote. Romb in romboid imata pa poševno lego in se zategadel zoveta poševna vstričnika. Povejte, kje vidimo pravokotne, in kje poševne paralelograme! Ktpre čveterokote predstavljajo sledeče reči: šolska tabla, knjiga, deska, mizna plošča, stene, Ha, okna, pisma, i. t. d? Na kterih rečeh nabajamo sim tpr tje kvadrate? Kteri čveterokot je naj navadniši? Kterpga vidimo naj bolj poredkoma? D Risajte kvadrat, čegar stran je dolga a) 1"; b) 1", 6"'; c) IV; č) 2 c/M! Risajle pravokotnik s stranmi a) 2" in 1", b) 4 c/M in 2 c/M! •Sestavite romb, čegar stran je i1/*"', kot naj se vzarae poljubno! Takisto naj se naredi romboid s stranmi a) 3 c/M, 5 m/M io b) 1 c/M, 8 m/M. Pri čveterokotu je treba paziti še na eno čerto. Ako zvežemo dva nasprutna kota v čveterokotu, imenujemo nastalo čerto preko ali diagonalo. V pričujoči sliki smo koj vlekli obe diagoniili, AD in CB, kajti v vsakem čveterokotu ste dve preki naogoci. V vsakein vštričniku deli preka čveterokot na dva enaka dela. Kako se imenujeta? V vsakem čveterokotu je ena stran podkladnica. Na to si inislimo postavljeno vso sliko. Navpična čerta pa, ki sega od pokladnice do tej nasprotni strani, je pa visočina čveterokotova. V navzgornji sliki je AB podkladnica in stran AC, kot navpična čerta, visočina čveterokota AB CD. Kar smo povedali o stičnosti trikotov, velja ludi za čveterokote. Dva čveterokota sta stična, če iniata vse straoi in vse kote zaporedonia enake, kakor kažete naslednji podobi: ČP V čveterokotih A B C Č in M N 0 P je AB = MN, AČ = MP, BC = NO, CČ = OP in A = M, B = N, C = 0, Č = P. Opisana čveterokota sta (orej slična. Enaka pravila kakor pri trikotih veljajo tudi glede podobnost; čveterokotov. Dva štirikota sta si podobna, kedar imata vse kote zaporedoma enake, in v kterih ste po dve enako Iežeči strani v isti razmeri. M C K N Cvpterokot ABCČ co KLMN; kajti A = L, B = M, C = K, 0 = N in LM = y9 AB, KN - '/« CČ, LK — V« CA> NM = Va ČB. ITInogokoti. Slika, omejcna s petimi, šestimi i. t. d. ravniiui stranau, iuitnuje se mnogokot ali poligon. Pričujoča podoba je peterostrani mnogokot. Mnogokoti morejo imeti vse strani in kote enake ali pa ludi raznp. Mnogokot z enakimi stranmi in cnakimi koti, se imenuje pravilni ninogokot, sicer pa nepra v ilni. Nepravilni mnogokoti so manj važni; o pravilnih bodrnio govorili pri raz-pravi O krogu. (Prih. dalje.) Kvadral. Pravokotnik. Romb. Romboid. . Trapecoid. c B