ftitnina plačana v Kotovim. ŠTEV. 78.
V LJUBLJANI, petek, 1. aprila 1927.
Posamezna številka Din 1' LETO TV.
Iriiojt vsak <fan opoldne, izvzem81 nedelje in praznike.
naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—.
Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UvRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
br'1 ,na^°^a skupščine samo ta, da odo-daV Proračun in da naloži ljudstvu , , ®> temveč njena prva in najvišja oižnogt je, da olajša ljudstvu življenski ”°J' Zato se s prejemom proračuna ne nehati delo skupščine, temveč se-se mora šele prav pričeti, pametnim in prevdarnim zakono-delom mora poskrbeti skupščina reiorino naše uprave, za dvig našega sp°darstva, ker šele potem bo mogla v ?Va v resnici dobiti od davkoplače-cev one milijarde, ki so bile s proračunom dovoljene.
čun1	s	sprejemom prora-
p°pujarn0 i SV°jo nePriietno in ne' ke tprio' znost, da je naložila dav-
Prijetno dolžnostSddaai iZ,VrŠiU SV°'’°
do dovoljene nnUlarde^d^o’i?"?. b°‘ uporabile in da se ne boUudsk?£?n° zapravljal. Beseda o štedenju ne snie tali le beseda, temveč mora postati meso. štedenje samo pa se mora pri «h od zgoraj ne pa od spodaj, pri naj-‘‘un državnih uslužbencih in tam, kjer R10 beda'
Da idukcija ministrstev je neodložljiva, gjjv^amo 18 ministrstev je tako neza-moton l^suz, da je nam vsem v sra-UprSv- ~}° mora priti zakon o centralni na m J ; m Preie Pred skupščino, odviš-
Enako je treba s posebnim zakonom docela preurediti našo monopolno upravo. Na stotine milijonov ljudskega denarja se vsako leto zapravi, ker je naša Monopolna uprava slaba. In če je monopolna uprava nesposobna, da sama izvede reformo, potem se naj uprava monopolov komercializira. Na vsak način Pa se mora sedanje zapravljanje nehati, ^obhodno potrebno pa je tudi, da
re^ zakon o izenačenju dav-®v. Ze iz državnih n?;™™ šema Mvar
dolžnost skupščine.
P*ed pričetkom pogajanj z Italijo
Beograd, 1. aprila. V italijansko-jugoslovenskem sporu glede Albanije ni včeraj nastopil noben nov moment. V glavnem ugotavljajo, da je bil zadnji kompromisni predlog oni Anglije, po kete ein naj bi Italija dala izjavo o ne-odvisn sti Albanije in pa vsaj približno pr>veda’a, kako tolmači tiranski pakt. Na drusti slrani pa bi morala naša vlada dati poroštvo, da se bodo odobrili net-tunski dogovori. Italija, pa ni hotela pristati na direktna pogajanja. Za sedaj se sano ugotavlja, da Italija ni hotela sprejeti tistega dela angleškega predloga, ki se nanaša na njo, to je na ureditev neodvisnosti Albanije. Pa tudi na naši strani so odklonili pogoje Italije.
Na ta način ostaja vse vprašanje še odprto. Sedaj se čaka, kakšen način bodo našse velesile, da spravijo nas in Italijo do direktnih pogajanj. Naše zunanje ministrstvo vstraja v glavnem na tistem stališču, kakor se je določilo neposredno po izjavi dr. Periča v skupščini in po katerem naj bi se vse vpraša-
nje rešilo s posredovanjem Zveze narodov.
Beograd, 1. aprila. Kakor smo izvedeli iz dobro obveščenega vira, bi vendar utegnilo priti do neposrednih pogajanj med našo državo in Rimom. Stvar še ni čisto dozorela, ker še ni določen način sestanka niti kraj niti čas. Tudi se še ni našla konkretna osnova za pogajanja. Italijani ostanejo na lem, da bi bila la osnova netlunski dogovori. Na naši strani pa stoje na stališču, da naj bi bil temelj pogajanj razveljavljenje tiranske pogodbe ali pa, da se la pogodba izroči Zvezi narodov v razsodbo. Na mesto tiranske pogodbe naj bi se sklenila nova italijansko - jugoslovansko - grška pogodba.
MUSSOLINI ZA DIREKTNA POGAJANJA Z BEOGRADOM.
Berlin, 1. aprila. Iz Rima javljajo, da je Mussolinili izjavil, da je pripravljen pričeti neposredna pogajanja z Jugoslavijo.
Razprava o Maksimoviču odgodena
z državnih ozirov mora skupiva .re*^ *a zakon, ker neenakost k0^urja slabo kri, ki naši državi izpod-Ue0<lV^ro V n^°' ^enačenje davkov je dnevjvf ^Vo *n mora priti cim preje na sme skupščine. Seveda pa se ne način, (ja ^ ^enačenje davkov na ta Sanje’ (}a . Pomenilo izenačenje povi-• vj£ov, temveč izenačenje mora
PoDiej
■niti
kov. y . resen korak k znižanju dav-«i6rj za Slovenijo velja to v polni
jih ^ Vrsta drugih vprašanj je še, ki Ha Sr°!"a rešiti skupščina. Naša promet-
dflrstv Va 80 nezadostna, naše gospo-Pom v? se mora popraviti le z državno Nfk *n VSa na®a socialna politika a rebuje temeljite in obsežne reforme. jj8 dela prihaja sedaj za skupščino, ne "*6as odpočitka in zato bi bila nepojmljiva napaka, če bi šla sedaj skup-1** na počitnice.
a^Pa tudi zato, ker je čas, da se doba sk^Mtnanov neha. Ta naša jugosloven-
V	**tabcia,iteta> da se v filian5ni zakon hipu vnašajo vse mogoče in stvari se mora nehati. In bo če bo skupščina marljivo Potem bodo vsi ti amandma-
„nePo(;
rebni,
čas dela, ne pa čas počitka,
55> -I- , - .
Pa Čas političnih kombinacij, , ^ C žarenje. Vsega tega je užila e® Za^va že v tako obilni meri, da je po osmih letih političnega >Vtl. vsaj en mesec vztrajnega, in-j Jr} *n tihega dela. Vsa država (J**. v dahnila, če bo prišlo do tega O-ft v *ar°d ge bo oddahnil, če bo fcJSst j eRa krizarenja in vera v bo-^ b <Jvin na®e države se bo hi* °<t v neverjetno višino, če *del, da skupščina dela in da
Beograd, 1. aprila. Seja Narodne skupščine se je nadaljevala včeraj popoldne ob 4. in Iri čelrt. Za sejo je bilo veliko zanimanje, Dvorana je bila povsem polna in lahko se reče, da ni bil skoro noben poslanec odsoten.
Sejo je o tvoril Marko Trifkovič. Dr. B»nkovič takoj v početku prevzame be-,m Pr°testira proti temu, da je pred-
e 1 - pr°stasil na zadnji seji, da je proraeun s,prejet s 157 glasovi, ker je s el sekretar v število poslancev, ki so glasovali, tudi^narodnega poslanca SLS Klekla, ki je že več mesecev bolan in zato ne prihaja v skupščino. Ker se je ugotovilo, da je faktično storjena ta nepravilnost, je predsednik popravil zju-tranji izid glasovanja in izjavil, da je sprejet proračun s 156 glasovi in ne s 157.
Nato je nastala največja tišina, ko je bil prečitan akt ministra notranjih del, ki se glasi: Na osnovi člena 9 zakona o ministrski odgovornosti imam čast zaprositi Narodno skupščino, da izvoli podaljšati za 10 dni role, da se postavi na dnevni red obtožnica narodnega poslanca Koste Timotijeviča in tovarišev, ki je vložena proti meni. Minister notranjih del Boža Maksimovič. Beograd, dne 31. marca 1927.
Ta akt je večina pozdravila s ploskanjem, a opozicija s protesti. Pavle Radič in Svetozar Pribičevič sta ugovarjala, da se morajo poročila čitati pred začetkom seje. Predsednik odgovarja da se poročila vlade same lahko čitajo ob vsakem času seje. Izjavlja, da je s tem dnevni red izčrpan in da je prihodnja seja odrejena za danes ob 10.
je konec neplodnega partizanskega prerekanja.
Zaradi težke zunanje situacije je še zlasti potrebno, da skupščina dela. Naš glavni sosed dela z vročično naglico in samo za elektrifikacijo dežele je porabila Italija 120 milijonov dolarjev tujega posojila. Elektrifikacija dežele pa pomeni napredek gospodarstva, pocenitev produkcije, v tem pa je sila naroda. Vsak dan močnejša je Italija, vsak dan močnejgi moremo biti tudi mi. Če bo skupSčina delala, potem bo rasla naša sila, če pa bo skupščina počivala, ker zahtevajo tako partizanski interesi, potem bo naša sila padala in razmerje bo za nas vedno bolj neugodno. Katastrofa pa nam takrat ne uide.
dopoldne. Sklepalo se bo o zaprosilu ministra notranjih del o podaljšanju roka na obtožnico.
Ta dnevni red je skupščina sprejela in je bila seja zaključena ob 6. popoldne.
Beograd, 1. aprila. Predsednika vlade Uzunoviča so glede na sklep, ki je bil sprejet sinoči v predsedništvu radikalnega kluba in v Narodni skupščini v vprašanju obtožnice, vprašali novinarji, kaj lahko pobližje pove o tej stvari. Uzu-novič je dejal: »Boste že videli. Julri bomo odločili o podaljšanju roka za odgovor na obtožnico.«
Kaj ni določen na 19. t. m.?
»Jutri se bo nadaljevalo delo, pa bomo potem videli.«
Pri delu radikalov se je sinoči ugotovilo, da je Boža Maksimovič sklenil, da zares stopi do 19. aprila pred Narodno skupščino. Do tedaj bo pripravil material za obrambo. A ko bodo izpregovo-rili prvi govorniki, potem naj bi Boža Maksimovič po načrtu, ki je napravljen med njim in Uzunovičem izjavil, da mu je treba glede na započeto debato še 10 dni, da se podaljša pretres o obtožnici zaradi zbiranja nadaljnih podatkov. In šele tedaj, ko bi se zbrali najdalji podatki, bi se Boža Maksimovič zopet pojavil pred Narodno skupščino. Efekl bi bil ta, da se pričaka mesec maj, kakor je to hotel Uzunovič. Nezadovoljni radikali zatrjujejo, da je tak načrt v resnici izdelan med Maksimovičem in Uzunovičem.
ITALIJANSKA SPEKULACIJA NA NASPROTJA DEM PREčANI IN SRBI-JANCI.
Rim, 1. aprila. Italijanski časniki se še vedno bavijo z odnošaji med Italijo in Jugoslavijo ter priporočajo Jugoslaviji, naj dobro razume, da je majhna država, med tem ko je Italija velesila. Protiitalijanskega pravca v Jugoslaviji so — baje
—	krivi politiki, ki so bili vzgojeni v avstrijskem duhu, kakor dr. Korošec, Radič, Pribičevič in Trumbič. Nasprotno sta Pašič in dr. Ninčič dobro znala razumeti položaj.
Sedaj se torej začenjajo italijanski li-stj prilizovati Beogradu in zavračati krivdo na prečanske politike. Nič jih pri tem ne moti dejstvo, da so še pred nekaj dnevi napadali vojaško kliko v Beogradu.
HSS ne stopi v vlado.
Beograd, 1. aprila. Sinoči so zopet vodili poedini radikali razgovore o izgle-dih, ki bi jih imele posamezne radikalne osebe, ako bi se odločile in opredelile za to ali 0110 radikalno kombinacijo,, to je bodisi za politični pravec, ki ga zastopa Nikola Uzunovič, bodisi za oni pravec, za katerem dela Velja Vukiče-vič. Včerajšnji dogodki so pokazali, da se odnošaji med radikali niso zboljšali.
Razpoloženje radikalov bo pač zavis-no od izgledov, ki jih bo imel eden ali drug, Uzunovič ali Vukičevič.
Sinoči je odpotoval v Zagreb Mita Di-mitrijevič, ki bo poskušal proučiti pri Stjepanu Radiču razpoloženje glede na nove politične kombinacije, katere sfr delajo v Beogradu. Hrvatski seljačkf klub smatra, da je krenila politika, ki se vodi zadnje dni, na tako slabo pot* da bi se moglo s Hrvatsko seljaško-stranko pri soluciji situacije računati šele takrat, ako bi se zgodile prav znatne in temeljite politične izpremembe in ako se da zadostno jamstvo, da se taktično izvede vse ono, kar bi se po eventuelno obnovljenem sporazumu kot potrebno določilo. Vrste HSS se zlasti ne kažejo navdušene za kombinacije, ki se sedaj delajo v Beogradu. Smatrajo namreč, da bi HSS prav težko hotela prevzeti odgovornost za vse to, kar se sedaj dogaja,, ako bi eventualno prišlo do tega, da b» HSS stopila v kakršnokoli kombinacijo.
V	tem primeru bi HSS formalno stavila take zahteve, ki bi se nikakor ne dale izigrati. Potemtakem je podoba ta, da si je Hrvatski seljački klub za vse politične slučaje in možnosti zasnoval posebna taktiko.
RADIČ SE UDELEŽI VELIKEGA PROTIFAŠISTIČNEGA ZBOROVANJA
V	PARIZU.
Zagreb, 1. aprila. Stefan Radič včeraj ni dajal nobenih izjav. Samo to je povedal, da odpotuje konec aprila v Paria* kjer se bo pod predsedstvom Paula Bon-courta vršilo veliko protifašistovsko zbo^ rovanje. Italijo bo na tem zborovanju zastopal najbrže Turati. Navzoči bodo tam odposlanci iz Jugoslavije in iz Bolgarije. Radič je bil na to zborovanje povabljen in je obljubil, da se ga udeleži-
VOJAŠKO KONTROLO MADJARSKE PREVZAME ZVEZA NARODOV-
Pariz, 1. aprila. »Petii Parisien« tolmači sklep konference veleposlanikov o odpravi vojaške kontrole na Madjar-skem in pravi, da bo po pripombah, ki so jih napravile države Male antante, vojaška kontrola dne 31. marca formalno dvignjena, člani vojaške kontrole pa bodo izvršili še zadnje preglede v ma-djarskih tovarnah za orožje dne 15. maja. Ta dan pa preide kontrola avtomatično na Zvezo Narodov. Ni še določeno,, ali bo Zveza Narodov sedaj enako postopala kakor pri prevzemanju v Nemčiji, ali pa bo določila rok, do katerega mora komisija izvršiti nadzor v Ma-djarski.
ZDRAVSTVENO STANJE KRALJA FERDINANDA SE NEVARNO POSLABŠALO.
Bukarešta, 1. aprila. Zdravstveno stanje kralja Ferdinanda, ki se je zadnje dni znatno poslabšalo, se je skomplici-ralo. V dvornih krogih se boje za kraljevo življenje. Kraljevska rodbina j» zato opustila namero, da odpotuje kralf v spremstvu kraljice in princese Ileanfr v Sicilijo.
Zagrebška , taracoviia“ in svobodna trgovina.
Klasična dežela svobodne trgovine je Anglija: Angleški liberalizem je dolga desetletja zastopal načelo popolne trgovske svobode brez vsakih uvoznih ali zaščitnih carin in s tem sistemom je dvignil angleško industrijo na tako visoko stopinjo popolnosti' in racijonelnosti da je dolgo niso mogle dohiteli niti največje industrijske konku-reniinje, namreč Nemčija in Amerika.
Na evropskem kontinentu pa je svobodna trgovina popolnoma neznana stvar. Vse evropske države so navajene na carino, bodisi na zaščitno ali pa na čisto fiskalno. Učinek carinskega sistema na dvig produkcije na evropskem kontinentu pa prav nikjer ni imel za posledico velikega napredka.
Naša starejša generacija se gotovo še spominja hudih bojev za carino na pšenico v bivši Avstriji. Zagovorniki carine so trdili, da bo carina vse napredne kmete silno vzpodbudila na intenzivno obdelovanje zemlje, če bodo lahko prodajali žito namesto po 8 goldinarje kar po 6 goldinarjev. Ta argument je tudi obveljal in v Avstro-Ogrski so res vpeljali carino na pšenico.
Rezultat pa vidimo danes. Nedavno je v svojem ekspozeju povedal minister dr. Kulovec; da znaša pridelek žita na 1 ha v Belgiji okoli 30 centov, pri nas, v rodovitni Vojvodini pa celih 8 centov. Vojvodincem namreč niti v sanjah ni padlo v glavo, da bi delali več kot ponavadi, ampak so le prav zadovoljno spravljali v svoje žepe carino v obliki treh forintov za cent.
Prav tak slučaj smo doživeli v Avstriji tudi s carino na železo. Nemška in angleška industrija je postajala avstrijski silno ne-
varna. Avstrijska železniška industrija je za tevala zaščitno carino in jo je tudi dobila. A rezultat je bil, da so avstrijski indu-strijci carino lepo spravljali v svoj žep, njihovi obrati pa so ostali staroverski in zane-nemarjeni kakor prej.
Pravilno bi torej bilo, da bi državna oblast ščitila domačo industrijo le pod pogojem in le tako dolgo, da se ta primerno modernizi-a. Kdor pa hoče le davčni denar basati v svoj žep brez dela, ta ga ni vreden.
Prepričani smo, da bo tako tudi z zagrebško »taracovino«, t. j. z obdavčenjem tujih izdelkov pod pretvezo vzdrževanja cest. Zagrebški mizarji in čevljarji se namreč boje slovenske konkurence in zato zahtevajo na primer čevljarji, naj se pobira od para ženskih čevljev okoli 30 Din, od moških pa okoli 50 Din za par kot prispevek za vzdrževanje zagrebških cest. Čudno je, da prebrisani zagrebški čevljarji ne zahtevajo se posebne »taracovino« za svoje tovariše iz drugih ulic ali pa celo iz sosednih hiš! Rezultat pa bo tak, kakor je bil vedno: Zmagala bo svobodna konkurenca, dobro delo in nižja cena. Proti tem modernim trgovskim principom je dandanes vsak boj zastonj in odveč.
Na vsak način pa je zahteva zagrebških mizarjev in čevljarjev jako poučna tudi za naše obrtništvo, ker jim kaže pot, na katero ne smejo kreniti, če se nočejo blamirati do kosti in se osmešiti pred vsem svetom. »Ta-racovinat konkurence ne spravi s sveta, ampak samo dobro in solidno delo. Glede cen pa je treba vedno in vedno naglašati, da je zlata doba papirnate poplave že minila.
Vodja Panevrope o balkanskem konflikta.
Coudenhove-Kalergi, predsednik Panevrope, je objavil ob priliki jugoslovan-sko-italijanskega konflikta sledeč zanimiv članek:
Evropa je te dni komaj ubežala vojni. Ta dogodek je kot blisk osvetlil vso nesigur-nost našega političnega položaja. Kdor ni dosedaj znal, ta ve sedaj: evropski mir je odvisen od slučaja; brez vsake stabilne podlage se more prevrniti od sape lažnive govorice. Nihče se v bodoče ne sme več zadovoljiti s komodno mislijo, da ne veruje več na vojno nevarnost; kdor to poskuša, naj si odgovori na vprašanje, kako bi se končala kriza, če bi n. pr. kak jugoslovenski fanatik poskusil atentat na Mussolinija. Tako labilen je danes mir, osem let po strašni svetovni vojni! Platonična razmišljanja o neumnosti ali zlobi ljudi ne morejo tu niti najmanje pomagati. Tu pomaga samo dejanje. Samo radikalna izprememba sedanjega labilnega miu more pomagati in sicer z ustvaritvijo stabilne mirovne organizacije — z ustvaritvijo Panevrope.
Zakaj danes se glasi alternativa jasno in neutajljivo samo: Panevropa ali vojna! Politični dogodki so preizkušnja za ta eksem-pel. Kljub Ženevi in Locarnu je samo modrost nekaterih mož za trenutek rešila mir, toda brez vsake varnosti za bodočnost. Kriza od včeraj se more jutri ponoviti. Zakaj vzrok zadnje vojne nevarnosti ni bil niti Tiranski pakt in niti govorice o jugoslovenskih vojaških pripravah, temveč dejstvo, da je evropska povojna politika do pičice enaka predvojni. Evropske vlade se od vojne katastrofe niso nič naučile sovraštvo in nezaupanje med narodi pa je samo še narastlo. Danes je Evropa zopet razdeljena v dva tabora, kakor leta 1914. Zopet grozi boj za albanski protektorat, zopet more nastati iz balkanskega ognjišča svetovni požar, ko pred leti. Avstro-Ogrska je razpadla, toda njenim dedičem so pripadli tudi problemi, ki jih ni znala rešiti Avstro-Ogrska. Kakor takrat, tako slišimo danes predboje časopisov: očitke, provokacije, demantije. Čujemo o diplomatskih posredovanjih, o mednarodnih komisijah, o miroljubnih namerah, o nameravanih konferencah, skratka, 'o vseh onih
stvareh, ki so v dobi med balkanskimi in svetovno vojno pripravile s tisoči miroljubnimi frazami svetovno vojno.
In kaj delajo narodi? Ali je šel vi’ ar ogorčenja skozi Evropo vsled nameravanega zločina in nad požigalci našega dela sveta in nad počasnimi čuvarji miru? Ali so se mar vršile v vseh mestih in vaseh Evrope demonstracije proti lahkomišeljnosti, s katero se je igralo z življenjem in smrtjo milijonov ljudi? Ali so se oglasili megafoni volje narodov, parlamenti in preko vseh strankarskih prepirov zagrmeli proti tej grozeči blaznosti vojne in njenih vzrokov? Nič od vsega tega se ni zgodilo! V vseh deželah, ki niso bile direktno prizadete je šlo življenje po svoji navadni poti. Nekaj miroljubnih člankov, nekaj pacifističnih govorov je bilo povedanih, in konec! Toda uxxx narodov je veljala bolj njihovi nevtralnosti, ko pa miru; in vendar je nevtralnost sanm eoved za tistega, ki hoče porušiti mir. Volja za nevtralnost samo povečuje predrznost voinih politikov, dočim bi v slučaiu evron«ke vojne vendar ne mogla ostati niti ena država nevtralna. Samo nekateri pa so spoznali, da bi jih balkanska vojna nujno napodila tudi nje same v strelske jarke že zaradi mednarodnih zapletljajev, povzročenih od prijateljskih, zveznih ali varnostnih dogovorv. Samo redki so spoznali, da mora nova v-ina brezpogojno pomeniti • končni bankrot Evrope in popolno razdejanje in ponižanje našega gospodarstva, da je na koncu evropske vojne boljševizem, ki bi neizogibno osvojil narode, obupane nad sedanjim sistemom in njegovimi posledicami.
Sedaj se je vojna nevarnost Evrope samo
dotaknila; prihodnjič jo bo zadela. V teh dneh smo doživeli generalno skušnjo iz-
bruha vojne. Na to doživetje moremo odgovoriti s slepoto ali pa s spoznanjem. Nobenega vzroka nimamo zaupati sedanjim institucijam, da bi mogle mir zajamčiti. Zato je naša dolžnost, da iščemo in ustvarimo nove sisteme in nove institucije, ki bodo obstoječe vrzeli zamašile.
Ali pa nas čakajo posledice slepote z naravnost katastrofalnimi vidiki.
Politične vesti.
— Ob!a=ti postanejo lastnice bivšega deželnega premoženja ter dobe tudi druge pravire. Med sprejetimi amandmani je tudi oni •ilno važen amandman za oblasti. Z njim se pooblašča ministrski svet, da sme v zniislu zakona o oblastnih in okrajnih samoupravah prepustiti oblastem gotove posle ter tudi posamezne dele državnih dohodkov za kritje
Sotreb, ki jih bodo prevzele oblasti. Z dnem onstituiranja okrajnih samouprav, preide vsa imovina in vsi posli cestnih in okrajnih odborov, zdravstveniih odborov in okrajnih blagajn na ozemlju bivše Kranjske in Štajerske na ljubljansko, oziroma mariborsko oblastno samoupravo. Vsa imovina dežela na ozemlju bivše Avstrije preide na obl. samouprave in vse nepremičnine bivših dežela ge preneso v zemljiški knjigi na dotične oblasti. Nadalje imajo oblastne skupščine pravico, da z oblastnimi uredbami menjajo vse bivše deželne zakone, seveda v mejah ustave in državnih zakonov. — Priznati treba, da je s tem amandmanom dosegla SLS velik uspeh in da je samo z njim upravičila »voje sodelovanje v vladi. Uspeh je tenv pomembnejši, ker so gotove pravice dosežene •amo za obe slovenski oblasti.
Volivni red za Ljubljano spremenjen. Med zadnjimi amandmani, ki so bili predloženi od vlade, je bil tudi amandman, po katerem se spreminja občinski volivni red za mesta in se odpravlja večinski proporc. Stranka, ki dobi pri volitvah relativno večino, ne bo več imela absolutne večine. S lem se uvaja zopet čisti proporc, kar bo vsekakor vsak pravi demokrat pozdravil. Nemoralno je namreč siliti volivce, da sklepajo breznačelne kompromise, temveč edino pravilno je, da šele izvoljeni občinski svetovalci sklenejo na podlagi praktičnih vprašanj dogovor in ustvarijo delovno večino. — Upa-
mo, da bodo sednj tudi kmalu razpisane občinske volitve, ker ni nobenega vzroka, da bi bila Ljubljana še nadalje brez svoje avtonomije.
— Prmačun sprejet. Napovedi samostojno demokratskega tiska se tudi to pot niso uresničile in proračun je bil pravočasno in gladko sprejet. Pred pričetkom glasovanja o proračunu so bili skupščini predloženi še nekateri. amandmani. Tako se vrača bivši črnogorski dinastiji polovica zaplenjenega premeženia v znesku 42 milijonov dinarjev. Dalje je dobil notranji minister pooblastilo, da odloži izvedbo volitev v srezke skupščine. Nato je skupščina sprejela proračun s 157 proti 126 glasovom.	.
_ Nasprotja med radikali so se po izglasovanju proračuna takoj jasno pokazala. Uzunovič in drugi ministri so zahtevali na seji ministrskega sveta, katere se je udeležil tudi Marko Trifkovič, da se odgode seje skupščine vsled velikonočnih praznikov do 1. maja. Temu pa se je Trifkovič uprl in izjavil, da ne more staviti takega predloga skupščini, ki se po njegovem mnenju mora sestati 7. aprila. Enako je odklonil Trifkovič predlog, da se naj odstavi obtežba proti Maksimoviču z dnevnega reda. Tudi nastop poslanca Žujeviča v skupščini dokazuje, da so nastopila v radikalni stranki ostra nesoglasja. Pašičevci zahtevajo na vsak način glavo Uzunoviča in situacija je vedno bolj pod uplivom nasprotja med pašičevci in centrumaši. Da bi pa prišlo do razkola med radikali ni misliti, temveč je vedno bolj verietno, da bo imel dobiček od spora obeh radikalnih kril Velja Vukičevič kot bodoči predsednik vlade.
= Kaj vse Italijane boli. »Giornale d’ Italiac, ki je poslal slaven po svojih napadih na Jugoslavijo, je objavil uvodnik, v
katerem dolži Jugoslavijo, da je ena zakrivila sedanje napete odnošaje med Italijo in Jugoslavijo. Italija, da je samo v interesu evropskega miru opozorila Evropo na jugo-slovenske namere v Albaniji. Iz te opozo-rilve pa so čisto po krivici prekoalpski listi napravili jugoslovensko - italijanski konflikt. Šlo se je celo tako daleč, da se skuša danes vso krivdo naprtiti na Italijo. Nato brani »Giaornale d’ Italia« fašistovsko vlado in očita jugoslovanski nelojalnost. Nettunske konvencije bi morale biti ratificirane že pred dvemi leti, a še danes niso. Z nettun-skimi konvencijami pa bi bila rešena vsa sporna vprašanja. Glavna vsebina nettun-slcih konvencij je tudi obveza medsebojnega spoštovanja mej, priznanje nedotakljivosti in medsebojna obveza, da se nobena država ne bo vmešavala v notranje razmere druge. Toda Jugoslavija teh konvencij noče ratificirati, temveč je sovražno razpoložena na-pram Italiji. In sedaj pridejo naravnost senzacionalni dokazi italijanskega lista. Evo, glejte jih! Ob priliki odkritja obeliska, v proslavo osvobojenja Zameta je imel general Milič, dne 1. marca 1925 govor, v katerem je dejal, da se bo jugoslovanski narod vedno spominjal svojih neosvobojenih bratov. Jeseni leta 1925 je kralj Aleksander govoril Dalmatincem, da morajo čuvati jugoslovansko morje in da je v tej obrambi složna vsa domovina. (Ali je mar pričakoval fašistovski list, da bo kralj Jugoslavije pozval Dalmatince, naj ne čuvajo našega morja?) Nato se citirajo razni proglasi Jedranske Straže, knjiga generala Daskaloviča o Kobaridu, projekt za agrarno reformo v Dalmaciji, ki da je Italijanom na škodo, prepoved prodaje zemlje v obmejni coni tujcem ter druge stvari. Končno pa piše list obširno o italijanskih podjetjih »Sufid« v Dalmaciji, v katera je investirano 120 milijonov lir, ki pa ne morejo razviti svoje delavnosti v vsem obsegu, ker dela Jugoslavija vedno nove ovire. Članek se končuje z apelom, da mora tudi o teh stvareh slišati Evropa. (Pravilno, bo vsaj Evropa vedela, kako skušajo Italijani gospodarsko prodreti v Dalmacijo.)
= Ankete ne bo. Misel o preiskovalni komisiji so velesile definitivno pokopale. Velesile so mnenja, da bi se italijansko-alban-ski spor najboljše rešil potem direktnih pogajanj med Rimom in Beogradom. Na kateri podlagi pa se naj bi ta pogajanja vršila, niso podale velesile nobenega načrta. Pričakuje se pa, da to store v kratkem.
— Mussolini je za direktna pogajanja z Jugoslavijo. Dopisnik »Chicago Tribune« v Londonu je izvedel, da je pisal Chamberlain v svrho rešitve albanskega konflikta Mussoliniju pismo, v katerem zahteva, da sprejme ta direktna pogajanja med jugoslovansko in italijansko vlado. Mussolini je nato pristal pod pogojeni, da izjavi Jugoslavija svojo pripravljenost ratificirati pred dvema letoma sklenjene gospodarske (nettunske) pogodbe. Chamberlain je nato stopil v stik z Briandom, ki je obljubil, da bo priporočil Jugoslaviji, naj izpolni italijanske želje.
—	Nemški	aktivisti	na	Češkoslovaškem
glasujejo za obrambni zakon. V sredo, dne 30. t. m. se je vršila v praškem parlamentu razprava o novem češkoslovaškem obrambnem	zakonu.	V imenu	nemških aktivistov,
to je	Nemcev,	ki sodelujejo	aktivno v češko-
slovaški vladi, je izjavil zbornični podpredsednik Zierhut, da je prišlo z vstopom večine	sudetskih Nemcev	v	vlado razmerje
med Nemci in Čeboslovaki na pametno pot. Nemške vladne stranke so radi tega pripravljene dati državi to, kar potrebuje za svoj mirni nemoteni razvoj. Ti obrambni predlogi služijo v ta namen. Popolnoma napačno je jiojmovanje, da služi vojaštvo le za ogrožanje miru in kot orožje za napad proti katerimkoli sosedom. Za sudetske Nemce je samoobsebi umevno, da s tem ne bo prijateljsko razmerje do najbližje in naravne prijateljice prizadeto. Ker se obdrži osemnajst-mesečni službeni rok, morejo aktivisti za to glasovati že radi tega, ker je to določeno le za kratko dobo. Končno bodo iz armade odpravljeni vsi predpisi, ki žali‘o nacionalni čut češkoslovaških narodnosti. Nemške vlau-ne stranke bodo pri razpravi o tem zakonu glasovale zoni. Zierhutov govor so motili z medklici nemški socialni demokrati, komunisti in nemški nacionalci.
— A nf]eškn-amerikansko oboroževanje na Kitajskem. Oddelek vojakov z britanske vojne ladie »Tarantela« in ameriške topničarke »Helena« je zgradil na otoku Šamien utrdbe za strojnice. Francoske obrambne če'e so že ponolnoma pripravljene za boj. (Šamien je otok srer,i mesta Kantona in ima francosko in angleško naselbino.) Kantonske čete so streljale na ameriški rušilec »Ford« na Jangcekiangu. Rušilec je takoj odgovoril s topovi in strojnimi puškami in prisilil Kitajce, da so prenehali s streljanjem. Ameriški rušilec »Preston« le odplul v Čifu, kjer se je položaj poslabšal.
— Amerika na-tepi na K;taj«kom samostojno. Kakor javlja »United Press«, je izjavil predsednik Coolidge, da so ameriške čete m Kitajskem dovolj močne, da zaščitijo ameriške državljane. Coolidge dalje absolutno nasprotuje temu, da bi se vse tuje bojne sile na Kitajskem postavile pod skupno povelistvo, dopušča pa možnost, da posamezni komandanti nastopijo skupno v slu-čnm sile. S tem ie demantirana angleška vest da je angleški admiral Duncan imenovanja vrhovnega poveljnika vseh tujih bojnih sil na Kitajskem, obenem pa je podan odgovor na Chamberlainovo izjavo o absolutni nujnosti ameriško-angleškega sodelovanja na Kitajskem in je odbita interven-cija' ki jo žele Angleži.
— Amoriško-angleške zahteve po st ate »ičnih točkah. Glede kitajskih dogodkov vlada med Amerikanri nezadovoljstvo nad vlado, ker ni zavzela dovolj energičnega stališča. kakor bi to veliki ameriški finančniki radi. Razni zastopniki ameriških gospodarskih krogov so izjavili dopisniku »United Press«, da mara biti danes obvarovan položai tujcev na KPaiskem le z močno roko. Angleži in Amerikanci skupno zahtevajo
zasedbo utrdb na re'd Vusungu in drugih strategično važnih točk.
Po slovanskem svetu.
ČEŠKOSLOVAŠKA.
Predsedniške volitve.
Predsednik češkoslovaške republike T. 0-Masaryk je pred štirinajstimi dnevi cdpota-val v inozemstvo ter se vrne najbrže na dan predsedniških volitev v Prago.
Druga izvolitev T. G. Masaryka je ugotovljena. To se jasno vidi iz števila poliiicnih strank v današnjem parlamentu.
Predsednika češkoslovaške republik6 volita skupaj poslanska zbornica in senat-Za pravoveljavnost volitev je PoW'lM
nad polovična udeležba poslancev in 5t® torjev, predsednik pa je izvoljen, če je **
bil najmanj tri petine glasov vse navzočih- ;
„ P° dvakratnem glasovanju cilj še ni sežen, se vrši potem volitev med onima k»
str visi potem volitev med oninia n didatoma, ki sta dobila največje število
SOV V sin*«;.,	Xi___(jdlt
sov. V slučaju enakega števila glasov — ča žreb. Nihče ne more biti dvakrat »£*■ redoma izvoljen za predsednika. Ta določb ne velja edino za T. G. Masaryka. Preds*-6' nik republike ni odgovoren za svoje , vanje, odgovorna je le vlada. — PosMff zbornica šteje 300 poslancev, senat i«[“\ članov. Od teh imajo sedanje vladne str®11 252 glasov, opozicija pa 198.
Dosedaj je edini kandidat na preds J‘
—----..jv. vuiin ntiuuiutti lit* D *	-a
ško mesto T. G. Masaryk in splošno znJ®" je, da bodo za njega glasovale vse stran*1 vladne večine in to je 252 glasov. Dal, . more z gotovostjo trditi, da bodo za nje*1.
je, aa ooao za njega glasovale vse su“>-vladne večine in to je 252 glasov. Dalj« '
uiuie z gotovostjo trum, da bodo za ujv» glasovale tudi socialistične stranke, k1* zanj glasovale tudi pri zadnjih volitvah. H | ko se bodo glasovi vladne večine P0®?0?, s 109 glasovi čeških in nemških socialnih mokratov ter čeških narodnih socialist«' Ostalo bi torej samo 89 glasov komuni«* vseh narodnosti, nemških nacionalistov J | nemških narodnih socialistov. Ti glasovi 9 brže niti oddani ne bodo.
V slučaju, da bi gotove stranke ne'Tu vale, bi ostala za Masarvka še vedno ^ večina, da mu je zmaga zagotovljena. V slabšem slučaju bi glasovalo zanj, po sejjff njem položaju sodeč najmanj 233 glasov, čim znaša potrebna večina 226 glasov.
RUSIJA.
Kalinin o političnih nalogah IV. vsezve***^ sovjetskega kongresa.	rf.
V Moskvi se bosta v najkrajšem
Silo o l.o---------------------i.AoreS	n*3
šila dva kongresa: trinajski kongre®.h s0ci-in kongres sovjetov Zveze sovjets :«ini 'retji kongr« a letoma. T: ilenuina »rd e s krizami, tresle tudi temelje komunistične stUV.(
alističnih republik. Tretji kongres s ,.,. se je vršil pred dvema letoma. Ta veli* zasedanji pl se pojasnjuje
sovjet0* j k , par
mor med zasedanji plenuma »rdečega V lamenta« se pojasnjuje s krizami, ki so r
Predno j*> prenehala opozicija Trockem* >
pre*ino se je učvrstila pozicija Stalina novega diktatorja sovjetske Rusije, je	I
riskantno sklicati kongres sovjetov, ker j na teh kongresih zavzela »diskusija« z zicijo mnogo večji obseg, kakor pa na * . ferencah komunistične stranke.
f K®*
Poglavar SSSR, vseruski načelnik T’ :
inin ip nnH.nl v 'fcT^vPstinli^- slpHeSo W
linin je podal v »Izvestjah« sledečo )7''ug]ji
»V času dveh let, ko se ni vršil vs®"
sovjetski kongres je napravilo £°^prej-stvo sovjetske Rusije ogromen korak , ^on. Prva perijoda konsolidiranja se bliž3 nJ.
cu in naslaja sedaj nova, ki jo inore’-u'?,0j|
• hst'
zvati rekonstruk'>vno periodo in ki 0 a
-......... -	taKOt
v rekonstrukciji industrije v Rusiji, tak > , bi produkcija odgovarjala potrebam d rta Kalinin pripominja dalje, da uspehi k ^
skega gospodarstva v Rusiji niso
tak°
|J0»
jajnl. Restavracija napreduje le polog0?, in n*> nriHp 7.mipf lcnlcn loto l.nknfn A
i če ne pride zopet kako leto lakote, *£ rignila na predvojno višino, ali Ta , ,,et- ;
in
dvignila na predvojno višino, ali \la . n,et-bo zdaj približala. Vprašanje razvoja,rjjali' : skega gospodarstva je v zvezi z *n‘.luSmiiof5 zacijo države. Kongres bo posvetil	j
pozornosti zlasti temu vprašanju.
Na dnevnem redu kongresa se nahaja ^ lje'tudi vprašanje obrambe države in r _ vojnega komisarja Vorošilova. Z ozir00 f splošno vojno kampanjo v Rusiji bo to vl j, šanje zelo važna točka dnevnega red8 ff. vlada že danes veliko zanimanje za to v[’ilji šanje tako pri članih kongresa, kakor v sovjetski javnosti.
Kalinin pravi v svoji izjavi: »Naši k
‘ _ ________i 1: ________1  ______________1_________A.»II r‘ *A
o<
si so smatrali vedno za posebno važnA, šanje povzdiga rdeče armade. In go^.-if
\o
bo na kongresu sovjetov Zveze poka*3' jja*
liko zanimanje tudi za uspešen povzdiž če armade.«	e0jh
Ta kongres se bo torej vršil v *n jjjjir boga vojne. Potem se bodo tudi Pr° jjp zunanje politike ,zlasti odnošaji z v,r reševali v zvezi s problemi voja čaja.
Sibirsko gospodarstvo.	^
V Sibiriji se mrzlično zida. Vrednost ^ projektiranih zgradb znaša 34 milijon0^ ljev. Od te vsote odpade 8 milijonov zgradbo tovaren. Na prvem mestu j® Novosibirsk, kjer bodo sezidali okreB^V?
popolnoma novih hiš, med drugim tuoj^f;
hotel po evropskem vzorcu, prvovrsgj,,,. . nika in zgradba za kolonizacijske (fVj..
Zida se mnogo tudi v Omsku, _Bijsk0V,j & d,,. J« Krnsnoiarsl.*n ftihiriin ima S" O
sku in Krasnojarsku. Sibirija ima 0lj volj najpotrebnejših poslopij in	a
lavnih sil razen kvalificiranih tehn^g|9 *r V kratkem bodo izvršena prvo jj0v°5 zgradbo prve tovarne sladkorja v jjr birskem. Tvornica sladkorja se J1 ,u. postaji Aleksi v bnrnaulskem oK^ ]T,lje f
je pripravljenih 30.000 desetin . getjO* gojenje sladkorne pese. (Ena
nekaj več kakor hektnr.) „axni Ta teden se ie pričel reden ^ promet z letali na zračni R njim Udinskim in Urgo v MongoUJ
Reška nadloge in težave.
Reka, ‘29. marca.
O	sedanjem življenju na Reki bi se dalo napisati cele knjige, ali dobrega bi pač ne bilo prav nič, ker ga menda ni mesta na celem svetu, ki bi bilo tako zapuščeno, kakor Je Reka. O kakem večjem prometu se danes sploh ne da govoriti, in če bi mesto ne imelo onega svojega neposrednega jugoslovenskega zaledja, ki si dobavlja svoje vsakdanje potrebščine iz Reke, bi se morali v Reki zapreti kar Čez noč skoraj vsi trgovski in obrtniški obrati. y zadnjem času, ko je Italija zelo strogo zaprla mejo in dovolila, da more *diuo_ le prebivalstvo najbližjega okoliša do Pet kUometrov od mesta s prehodnicami pre-
m®lo,za vse ostalo zaledje pa je treba skih6P P°tnega lista in vizuma od italijan-n konzularnih oblasti, ki se nahajajo v nnui 511 Ljubljani, pa se je itak skromno . l OVQo življenje na Reki skrčilo še bolj, raJ na ničlo.
Veliko si obetajo Rečanje od okolnosti, liliji ladjarska zopet imeti Reko za svoje vilo)- Da morje. Dan 5. aprila t. 1., pra-tesa h Pr*nese odrešenje, ker pride namreč Stot d madjarski ministrski predsednik Mus T-elfllen v Rim, da sklene z gospodom “ssolinijem prijateljsko pogodbo, katera bo wed drugim vsebovala tudi določbo, da Reka Postane madžarsko izhodišče na morje. So pa seveda tudi ljudje, ki računajo trezneje in pravijo, da bo madžarsko-italijanslca pogodba pač res kolikortoliko koristila Reki, ker “o napotila madžarski tranzitni promet preko «»ke, ali ker bo to le tranzitni promet, ko-IIl ne ^lko velika, kakor se pričakuje v •^katerih preoptimističnih krogih, in še tem kor bodo Madžari gotovo hoteli zapo-ti pri tem prometu čim največ svojih ljudi.
8eve<la i'aSunijo, da bo po sklenitvi bilat a - mfed Madžarsko in Italijo Reka do-večji del onega madžarskega pro-192U'd°slej preko Trsta in je v letu '‘voza tfir& •	ton izvoza in 33.525 ton
gonov' hn J uriai 75.904 tone ali 75C9 varani 'kni™ ■ vsekakor zelo malo, veliko računa aso 5',Inii,1.ii0 in žele Rečanje. Ce se madžarski promet11?- dni v letu> bi ves ta pomnožil reški prom S""6 dan6s preko Trsta, 25 vagonov na dan, kar^omf® P°vPrečno manj ko nič. Madžarska pač 7«°! mal° m izvozni promet čim dalje v večiiVmo^VMni rablja nekoliko daljšo, zato pa zrntn ! UP°' vodno pot po Donavi, ki
CaT R’eka°	I?°g^be z
r*ar Jek.a ne bo imela nikdar bogie kakšnega dobička od madžarskega prometa. Za ®edaj, dokler stvar še ni izvedena, je seveda upanje, da bo iz Madžarske padal zlat dež ^italijansko Reko, vsaj zato dobro, da med
Vflai VCt n dir o i Xoor» ntiVinrt rjo Ko-itI i on In
vsaj za nekaj časa utihne zabavljanje ko'i‘^rešiteljici«, ki je spravila nekdaj ta-razv’iai°^0 se Reko v popolno ana-
precej^ufeari^se^v^rJ^Jfl Rečanov nje državljanstva. Do leta 1868 so binPRa|a" nje Hrvatje, pripadniki Hrvatske in so im^' novanega leta na podlagi one proslule >,na-godbe-., za katero je dokazano, da so jo Madžari ponaredili — bili so že tedaj strokovnjaki v falzifikaciji! — postali madžarski državljani. V novembru leta 1918 so izgubili madžarsko državljanstvo in so do rapalske pogodbe nekako viseli v zraku. Ker je rapalska pogodba ustanovila samostojno reško dr-wV,°,RečaDie postali sami svoji držav-&'^^.nTki Pakt v letu 1924 ni nakK »n ržavljanstva. V smislu rimskega vinsko nra • °m SefanJ'e- ki so imeli domo-bred loL^ioio * (>corPus separaten«) Isiii nninn •’ Pos.tali po italijanski ane-ki .noPfavni italijanski državljani, tisti, letom °iq!o re®ke domovinske pravice pred ^»liio ' \ P.a 80 imeli pravico izbiranja med ttv L ln državo svoje prejšnje pripadnosti, da	Pa	si je Italija pridržala pravico,
tildi i*Prejme v svojo državno obvezo ali pa RečanjJ1??- Končno pa imajo oni nekdanji pod 1 ® so v smislu rimskega pakta prišli
-	p “javijo — 211 hiš z 933 prebivalci Se jim? opcije za Italijo. Toda ta pravica Pa	Priznava v nettunskih pogodbah, ki
prg. -v11!50 ratificirane. Je pa tudi na Reki H*. Jšnje število Primorcev, Istranov in Go-ter Notranjčev, ki bi bili, da so se gjfl] “Jan v svojem domačem kraju, ki je pri-Po	Italijo, postali italijanski državljani
Polnem pravu, ker pa so prebivali v Reki
in si niso pridobili domovinske pravice pred letom 1910, pa danes ne vedo, kam pripadajo in se jim delajo vse mogoče neprilike pri ugotovitvi njihovega državljanstva. Vse to prav gotovo ne vpliva bogzna kako ugodno na razpoloženje reškega prebivalstva, ki čim dalje tem glasneje mrmra o brezbrižnosti Rima napram nekdaj v vsa nebesa povzdigovani •■žrtvovani Reki — »1’Olocausta«.
Reka, ki je imela po ljudskem štetju 31. decembra leta 1910 na svojem ozemlju, v mestu z okolico (»corpus separatum«) 49.806 prebivalcev, je po podatkih ljudskega štetja, ki ga je meseca decembra leta 1918 izvršil tedanji narodni svet, štela 48.264 prebivalcev. Italijanska vlada je potem dala izvesti ljudsko štetje za 1. januarja 1925 in se je tedaj naštelo 45.857 prebivalcev, pri čemer pa je treba upoštevati, da se je število reškega prebivalstva ob tem štetju moralo znižati za število prebivalstva onega ozemlja, ki je v smislu rimskega pakta prišlo pod Jugoslavijo in je štelo 933 duš.
Zanimivi so podatki obeh zadnjih ljudskih štetij glede narodnosti prebivalstva.
Po ljudskem štetju narodnega sveta v decembru mesecu leta 1918 je bilo v Reki: Italijanov 28.911, Hrvatov 9C©2, Slovencev 1674, Srbov 161 (vseh Jugoslovenov torej 10.927), Madžarov 4431, Nemcev 1616, drugih narodnosti 379.
Italijansko ljudstvo štetje za 1. januarja
1925	upošteva predvsem državno narodnost, ter se, ne meneč se za etnično narodnost, ozira samo na občevalni jezik. Po podatkih tega štetja se je torej 1. januarja 1925. leta nahajalo na Reki: 32.415 Italijanov, pri čemur so seveda šteti kot Italijani vsi tisti Rečanje, ki se morajo še danes boriti za svoje državljanstvo, 10.353 Jugoslovenov, 655 Avstrijcev in Nemcev, 591 Čehoslovakov, 148 Rumunov, 104 Poljaki in 194 podanikov drugih držav.
Po občevalnem jeziku je razdelitev reškega prebivalstva v resnici nekaj takega, kar more razumeti samo tisti, ki do dna pozna zvijačnost italijanskih uradnih statistik. Italijanske oblasti so namreč ugotovile, da je 1. januarja 1925 uporabljalo 36.251 oseb izključno italijanski jezik kot občevalni jezik, italijanskega in hrvatskega odnosno slovenskega 6644 oseb, italijanskega in nemškega oziroma madžarskega 2195, samo tujega 767 oseb. Ker število italijanski ter nemški ali madžarski govorečih prebivalcev odgovarja skoraj točno Številu avstrijskih, nemških in madžarskih državljanov, Število »samo tuj jezik« govorečih pa številu Čehoslovakov, Poljakov in Rumunov, je jasno, da je italijanska statistika ali dobri tretjini jugoslovenskih državljanov naprtila italijanščino kot izključni občevalni jezik, ali pa označila vse Čehe, Poljake in Rumune za zatajevalce svojega jezika in poleg njih še četrtino jugoslovenskih državljanov, če onih 767 >samo tuji jezik« govorečih prebivalcev vzamemo za Hrvate in Slovence. Take so pač italijanske statistike. Kdor namreč pozna natančneje pristno domače reško prebivalstvo, se more edino le Btnejati taki statistiki, ker je pač zelo težko tu ji Pravega Rečana, ki ne bi znal in seveda skeCa80vor‘t obeh domačih jezikov, italijan-Stopitem hrvatskega oziroma slovenskega.
obrtniško delavk11 t,rg?VT\v. kat.e™koli
povsod vas vež nom/ katerikoli javm lokal:
nagovore hrv.-.Ho’ ne da bl vl odp^1 usta,
v hrvatskem pnLv go.t(?vo pa Postrežejo v ni vaiSKem jaziku, ako vi izpregovorite hr-
vatski ali pa slovenski. In ae mislite, da je
to spakovanje ali kaka spakedrana mešanice, kakor jo govore n. pr. goriški trgovci, ko v dopoldanskem času kličejo okoličane v svoje i trgovine s »pejte ga noter«, temveč čista,
i	lepa pismena hrvaščina ali slovenščina, ali pa domača čakavščina, kakor jo govori vse hrvatsko Primorje od zapadne istrske obali pa tja doli do dalmatinskih otokov. Če bi se ljudsko štetje izvedlo v resnici nepristranski, brez vsakega pritiska, morate biti prepričani, da bi število onih, ki uporabljajo kot občevalni jezik izključno le italijanščino, kvečjemu zneslo toliko, kolikor po italijanski uradni statistiki znaša število listih oseb, ki občujejo izključno »v tujem jeziku«.
Reka pač ni bila po svojem domačem pre-bivajptvu nikdar v resnici italijanska in tudi danes ni, pa če ji italijanske statistike še bolj vžigajo pečat italijanstva.
—	Ca čete, tako je bilo palt če tako vavik bit! — vam poreče Rečan.
Kitajska 'm Evropa.
m.
V	tej dobi je organiziral bivši guverner province šangtung, Li Ping Heng, ki je bil na pritisk Nemcev odstavljen, dekleta in fante iz boljših kitajskih družin v v patri-otičnih telovadnih društvih, ki so bila našim sokolskim precej podobna. Posamezni oddelki teh društev so šteli po 500 oseb in so morali priseči svojim voditeljem pokorščino. Nosili so rdeče čepice in imeli rdeče pasove. Jedli in spali so skupaj z voditeljem in v društvu je vladalo pravo bratstvo. Da so bila ta društva ustanovljena proti tujcem,. se ni nikdar tajilo in že samo ime društva Ho-Tnan (Prostovljna patriotična zveza) je povedalo dosti. Fanatizem teh ljudi je še zlasti narastel vsled vere, da postanejo neranljivi, če spoznajo višje misterije društva. Maja meseca 1. 1899 so bile opažene prve vežbe društva in Angleži so v spominu na svojo domovino imenovali te vežbe »bokserske vežbe«. Tako so dobili ti kitajski »sokoli« za vedno ime: boksarji.
Sovraštvo teh bokserjev, katerim so se skoraj pridružili tudi temni elementi, je veljalo v prvi vrsti kitajskim kristjanom, dalje misijonarjem, železnici, telegralu in vsem modernim ustanovam. Med tem so društva silno narasla in polagoma postala tudi tako sovražna tujcem, da so poslanci velesil zahtevali od pekinške vlade prevode teh društev. Toda cesarska dekreta z dne 24. januarja in 29. maja 1. 1900 sta nastopila le proti nerednim članom teh društev, dočim pa so društva delovala še naprej neovirano. Se več! Vlada je društva podpirala in društva so nastopila z vežbami tudi pred dvorom in sam prestolonaslednik je bil član društva. Gibanje se je tako razvilo v pravo lavino in vsled suše 1. 1900 in s tem povzročene slabe letine, je dobilo vedno bolj nevarno lice. Že koncem maja 1. 1900 so morali pobegniti inženjerji, ki eo gradili nove železnice; od proge v Hankov. Požiganje železniških postaj in misijonov, pobijanje kristjanov in misijonarjev je blo na dnevnem redu. Poslaniki v Pekingu so nato poklicali v sporazumu s kitajskim zunanjim ministrstvom sebi v zaščito mornarje iz ladij, ki so bile usidrane v Taku. Nato je prišlo 420 mož. Ko pa se je izvedelo, da je prepričeval tujcem sovražni general Tung Fuh-Siang cesarico vdovo o uspešnosti boja proti tujcem in ko je cesarica odločno prepovedala kitajski vojski, da bi streljala na bokserje, so zahtevali poslaniki od zavezniškega brodovja nadaljnjo pomoč. Vsled nepričakovanega povratka dvora v Peking in imenovanja konservativnega princa Tnana za predsednika Tsungliamena, (kitajskega zunanjega urada), je postala situacija skrajno napeta. Med tem je šel admiral Seymour z 2000 možmi ladijskih posadk poslanikom na pomoč. Toda daleč ni prišel: Pri Lanfangu je bila železnica porušena, ko so pa hoteli vojaki progo popraviti, so jih bokserji tako nadlegovali, da so se morali vrniti v Tientsin.
Od 12. jun. dalje je bila nato zveza s Pekingom pretrgana in zato je zavezniška vojsk* (razen Amerikancev) pred izlivom reke Pe-iho ultimativno zahtevala od komandanta trdnjave Taku, da izroči v 24 urah trdnjavo zaveznikom.
Ta pa je nu ultimat odgovoril z otvoritvijo ognja na zavezniško vojsko. V boju so nato zavezniki zavzeli 17. junija ob 7. uri zjutraj Taku. Kitajska vlada v Pekingu je nato poslanikom v Pekingu objavila, da se nahaja v vojnem stanju z njihovimi državami in jih dne 19. junija ob 4. uri popoldne pozvala, da v 24 urah zapuste Peking, Obenem je naročila svoji vojski, da prične boj proti evropskim silam, Drugi dan dopoldne pa je bil nemški poslanik Ketteler na poti v kitajski zunanji urad zahrbtno ustreljen od kitajskih vojakov in točno ob 4. popoldne je bil otvor-jen ogenj na evropsko kolonijo. Dva meseca je nato trajalo obleganje evropske kolonije in samo nesigurno&ti kitajske vlade se je zahvaliti, da je ostalo v koloniji zabarikadiranih 700 Evropejcev in Japoncev ter 6000 Kitajcev pri življenju.
Med tem pa je bil boj za Tiontsln odločen v korist Evropejcev. Evropski del mesta je uspešno branilo 1400 Rusov, ko pa so prišle dne 25. junija nn pomoč nove čete, je bil osvobojen admiral Seymour, ki je nato dne
14.	julija s 7000 možmi pregnal Kitajce iz mesta.	f
V	zvezi z novo došlo japonsko divizijo se se je pričela nato z 20.000 možmi ofenziva na Peking, ki je bil 13. septembra dosežen in že drugi dan nato z lahkim bojem vzet. Cesarska rodbina je pobegnila v Singanfo, v Tientsinu so se pa pričela mirovna pogajanja. Do miru pa še ni moglo priti, ker so bokserji vedno znova napadali zavezniško vojsko. Priti so morale nove čete iz Evrope in za vrhovnega poveljnika vseh njih je bil imenovan grof Waldersee. Končno so bili bokserji popolnoma premagani in v septembru 1. 1901. je morala Kitajska kapitulirati in sprejeti vse pogoje zaveznikov. Kitajska je morala izvršiti celo vrsto zado&čilnih dejanj in zaradi umora Kettelerja je moral v Berlinu kitajski princ prositi Nemčijo za odpuščanje. Kitajska pa je morala plačati tudi velikansko odškodnino v višini 1420 milijonov mark. Ta odškodnina bi morala biti plačana v 40 letih. Vse trdnjave Kitajske so bile porušene, v Pekingu pa je bil zgrajen nov evropski del. Dovoljeno pa je bilo Kitajski zvišanje carine.
Bokserska ustaja je bila udušena, ne pa tudi kitajsko gibanje za svobodo. Najprej se je Kitajska notranje osvobodila, postala republika in se pripravljala, da se reorganizira po načelih Sunjatsena. Kitajski kondo-tjerski generali so sicer skušali to preprečiti, toda Kanton je zmagal in danes se pripravlja Kitajska na zadnji odločilen boj za svojo nacionalno neodvisnost. Nobenega dvoma ni, da si bo to tudi priborila.
VELIKA IDEJA.
Gospod A. G. dela včasih čudne skoke. Zadnjič je očital, da sem njegove besede »malce pokvaril«, da bi ga »malo uščipnil«. Ko je zdaj »Narodni Dnevnik« objavil kritični del mojega predavanja, je menda lahko razvidel, da je k večjemu kdo drugi kaj »malce pokvaril«. Zdaj pa mi podtika, da sem nasprotnik »velike ideje — Panevrope«. Konstatacija ali vsaj dvom o neizvedljivosti, čeprav priznano lepe in velike ideje pa še davno ni — nasprotstvo, — prav tako malo kakor je potreba obrambe — hujskanje na vojno. S tako-le Idejo večnega miru je prav tako, kakor s prelepo idejo raja na zemlji, ki je gotovo tudi velika, in ni ga menda človeka, ki bi nasprotoval ideji, da bi bili vsi ljudje bogati, čili in zdravi in lepi — skratka: vsi enaki! Toda izvedljivo ni. Prevelika je za to bike človeštvo, v katerem ni samo
—	en Mussolini, na katerem ne najdem kot človeku prav nič velikega. Takih musolinč-kov je vse polno po vseh državah na svetu in je treba z njimi računati. In tako se mora človeštvo radi ljubega miru in velike mirovne ideje same — oboroževati. Tako tudi ostane pri tisočletni resnici:	si	vis pacem,
para bellum. Zato pa ni treba prav nič proglašati za sovražnika miru in mirovne ideje onega, ki računa z realnim življenjem. Marsikaj, se da ublažiti, ali bistvo ostane. Vse drugo je utopija. In tako je končno —
žalibog! — precej vsakdanja verzija, da Ima vsaka velika ideja svoje — »nasprotnike* vendar le — fraza ... Finis, gospod A. G., finis! Vivat, floreat, crescat — Panevrop« — če }e le mogoče I	J.	C. O. —
NIKDAR ZADOVOLJNI.
Ko je bila Radičeva stranka še republikanska, so grmeli samostojni demokrati, da treba te protidržavne elemente uničiti.
Ko je postala monarhistična, so zapet grmeli proti njej, mesto da bi se veselili njene izpreobmitve, ker da je to samo hinavščina.
Ko pa je sedaj HSS kot opozicionalna stranka glasovala brez debate za proračun vojnega ministrstva in s tem ma<nifestirala, da smo v težki zunanji situaciji vse edini, pa zopet niso zadovoljni samostojni demokrati in zopet grme proti HSS in njih glavno glasilo »Reč« piše, da je bila patriotična izjava HSS protiustavna in nedemokratična.
Res ne bo mogoče SDS ustreči drugače, kakor da stavi HSS kot pogoj svojega vstopa v vlado, da pride v vlado tudi SDS. Tedaj pa bi bila HSS takoj naravnost idealna stranka.
Bojimo se le, da bo morala SDS na to še dolgo, dolgo, čakati.
Širite „Nar. Dnevnik”.
pre-
k Churhillovih vojnih spominov: LUDKNDORF L. 1918.
Če razmišljamo o vojni kot celoti pričamo, da je Nemce do 1. 1918 vsaka zavezniška ofenziva pravzaprav ojačila, pa bila to francoska ali angleška, če bi Nemci ne '»rabili svojih sil v Ludendorffovi ofenzivi *>ta 1918, bi ne bilo vzroka, zakaj so ohranili >lo fronto proti Franciji celo leto neizpre-in se niso pozimi umaknili le k
ta&° bi zdaj kdo pripomnil, da bi pod ena]{0 P°g<»ji, če bi bila vsaka ofenziva °ega tteuKodna za napadalca i za napade-ne bilo mogoče doseči konca Veliki °dločitve. Kaj bi naj obe strani z s« J®1 armadami čakali leto za letom in bo n® fllit V prepričanju, da izgubi tisti, ki ^j “Padal? Tako daleč ta razmišljanja se-'k jj.ne sežejo. Odveč bi bilo iz tega izvajati, i*e morali zavezniki odreči vsake ofen-oitlte °f?odilo 80 je pet napadov, pričetek Ponovi Arrasu, osvojitev Messines Ridge, FVaj, zavzetje utrdb Douaumont s strani Pri 0v in Malmaisoua in prvi dnevi bitke n° jo^brai — sami sijajni dogodki. Narav-je biu e potrebne takšne »epizode«, da vlja ni08Qče vzdržati v »aktivni defenzivi«. bajati86 vprašanje, da-li je bilo modro ^'VraJnii nz‘vo v velikem stilu, ki bi naj tteJSe jJi*! u, rodila, ali če bi ne bilo pravil-Poskušati prisiliti ga, da napade on.
Če bi vsa naša strategija in vsa taktika stremela za teni ciljem — kaj bi ne bilo mogoče doseči zmago že mnogo prej?
Recimo, da bi Francozi in Angleži izvež-bali za linijo jarkov svoje armade do velike prožnosti, da so na najmodernejši način utrjevali tiste pozicije, ki jih pod nobenim po-pojem niso smeli zapustiti, da eo skrbno . fn, “aglo oslabili fronto tam, kjer so on i ?„ n, rali začasni umik v razdalji 20 do 30 km, da so izzvali sovražnika k napadu na take točke in udarili potem nanj na odprti bojni liniji, baš v hipu, ko bi mi8lili dn je že blizu končne zmage. Raj bi ne imeli dobro izvezbani oddelki na ta način priložnosti, da hitro m slavno zmagajo?
Rešitev.
In zakaj bi se omejevali le na gledališče, kjer bi se dve največji armadi gledali med seboj? Pomorske sile, železniške zveze, ino-zemsku politika — vse to nudi vendar možnost izhoda iz situacije in odstranitve mrtve točke. Mehanika proži vendar na zemlji, na morju, in v zraku nešteto novosti in presenečenj. Bilo je potrebno iskati rešitev. Doslej smo zmerom improvizirali s svojimi armadami pred sovražnikovim obličjem. Cvet naroda je bil darovan. Toda nikdar ni bilo časa, da bi bila armada pošteno izvežbana prej, predno je bila poslana v mesnico in žrtvovana. Izdelane so bile nepopolne, slabo brušene sablje in komaj so bile uporabljene
in zlomljene, so jih nadomestili z novimi, enako polovičarskimi izdelki. Fronta je morala biti branjena, toda nikdar ni bila izvedena ofenziva proti nezrelim sovražnikovim formacijam ali takrat, kadar ni več mogel odgovarjati na strele strojnic. Vzemimo, da bi bila angleška armada, darovana na Som-ni, najboljša armada, kar smo jih imeli, da bi bila ohranjena, izvežbana in vzgajana prav do leta 1917, če bi bilo gotovih skoro 3000 tankov in če bi bile pripravljene ogromne množine topov. Kaj bi ne dosegel v tem slučaju končne zmage en sam velik napad?
Velika razlika je med bitko, kjer se obe stranki trudita doseči zmago z napetjem vseh sil, in pa med bitko, kjer ena stran nima namena vojno skrajšati in se le trudi, da izide iz nje častno in brez škode.
V	obeh slučajih so problemi, ki interesi-rajo poveljnike, zelo različni. V boju dveh armad vidno neenakih moči se slabejši trudi izmuzniti se, dočim je cilj močnejšega, da slabejšega uniči. Razumljivo je, da laktika boja, kjer se srečata enaki vojski, odločeni na borbo do končne zmage, ne more veljati za takrat, kadar se močnejši trudi vzdržati kontakt in poskuša slabejši uiti.
Ce bi bilo nemško brodovje 31. maja leta 1916 v bitki pri Jutskem polotoku definitivno premagano, bi dosegli zavezniki velike ugodnosti in velike olajšave. Danes ni mogoče z gotovostjo reči, kakšen bi bil psihološki efekt tega dogodka pri nem&kem na-
rodu, toda gotovo je, da bi bil globok. Izločitev nemškega brodovja iz nadaljnjega boja bi pomenila za Veliko Britanijo veliko olajšanje, ker bi lahko uporabila i vojsko i ma-terijal, služeč admiraliteti, za ojačenje armade na suhem. Pot v Baltiško morje bi bila praktično omogočena. Če bi prisotnost britanskih eskader v Baltiškem morju pozimi leta 1916 in spomladi leta 1917 preprečila izbruh ruske revolucije, je seveda drzna hipoteza, ki je vendarle ni mogoče prezreti. Velik nemški poraz na morju bi lahko imel različen vpliv na napad podmorskih čolnov leta 1917, ki so ga Nemci pripravljali. Deloma bi uničenje najve&jih nemških ladij tah-ko povzročilo večjo koncentracijo modrih nemških glav in zbiranje sredstev za intenzivnejši boj podmorskih čolnov, po drugi strani pa bi bilo osvobojeno angleško brodovje in Velika Britanija bi lahko intenzivnejše napadla ustje nemških rek in na la način pospešila onemogočenje podmorske vojne. Istočasno pa je treba pomisliti, kaj bi bilo, če bi Nemčija porazila brodovje Velike Britanije. Dovoz hrane na Angleško bi bil omejen. Naša armada na kopnem bi bila popolnoma odrezana s pomočjo močnega sovražnega brodovja, ln vsi transporti za zaveznike bi bili onemogočeni. Zavezniške države bi ne mogle intervenirati. Angleški narod bi trpel in prišlo bi do nemške invazije v Anglijo. To bi pomenilo poraz zaveznikov.
Dnevne 'vesti.
DIJAŠKA ŠTIPENDIJA ZA KOMISIJO.
_ V Beogradu .je umrl. dobrotnik, ki je zu-pustil svoje veliko premoženje, ki je presegalo milijon, za dijaške štipendije. Imenovana je bila nato komisija, ki naj bi upravljala .denar štipendije.
. In komisija se je pridno sestajala, vsaka komisija pa je končala s sklepom, da se dovoli (Slanom komisije za zgubo njih zelo dragocenega časa visoke honorarje.
Ko se je komisija. sestala k svoji 50. seji, da zaključi sejo z znanim sklepom, se je konstatiralo, da se običajni honorarji ne morejo več izplačati, ker je bilo že vse premoženje dijaške štipendije uporabljeno za honorarje komisije.
Ko je komisija to konstatirala, se je razšla, ker je bil njen namen izčrpan.
Dijaška štipendija je umrla vsled povišanja v komisijsko štipendijo.
■ — Dohodki uprave monopolov. Dohodki uprave monopolov so zna'šali od 1. aprila
1926	do 81. januarja t. 1. 2.179,972.300 Din. Predvidenih je bilo 2,004,166.666 Din. Faktični dohodki znašajo torej 175,805.634 Dirt.
— Odpust učnih moči brez kvalifikacij?. Prosvetno ministrstvo je poslalo vsem ravnateljstvom osijeških srednjih šoi okrožnico,
.v kateri zahteva natančen popis vseh suplen-tov, ki služijo že več let, ne da bi imeli profesorsko kvalifikacijo. Vse take učne moči bodo iz državne službe odpuščene
— Nov vozni red. Oblastne direkcije državnih železnic so izdale nov vozni red za svoje teritorije. Novi vozni red stopi v veljavo dne
15.	maja.
— Nove Šolske igradbe. Prosvetno ministrstvo je izdalo več odlokov, s katerimi se odobravajo načrti zgradbe novih osnovnošolskih poslopij v raznih krajih države.
— Izpiti prometnih pripravnikov. Te dni so se pričeli polagati v Beogradu izpiti prometnih prapravnikov iz vse države. K izpitom se je prijavilo 95 kandidatov.
— Prepovedan koledar. Notranji minister je prepovedal uvoz in razpečavanje rumun-skega koledarja: Calendarnl Familiei pe annul 1927. Povod za prepoved je dal članek
o	Sovjetski Rusiji, v katerem se propagira boljševizem.
. — Novinarska dobrodelna loterija. Poljedelsko ministrstvo je dovolilo sarajevski sekciji Jugoslovenskega udruženja novinarjev, da priredi veliko dobrodelno loterijo. Razprodaja srečk se prične v kratkem. Posamezne srečke stanejo 10 Din. Za lote"ijo je določenih 13.879 dobitkov v skupni vrednosti 2,500.000 Din. Glavni dobitek bo znašal 250.000 Din v gotovini. Nadaljni dobitki so: vila, v vrednosti 150.000 Din, dva avtomobila,, dela naših umetnikov, dragocene knj.ge, brezplačno potovanje v Pariz itd. To je prvi?, da se novinarji na tak način obračajo do svojih čitateljev ter upajo, da bo občinstvo dobrodelno akcijo rade volje podprlo s kupovanjem teh srečk. Vse natančnejše informacije daje: Jugoslovensko novinarsko udruže-oje, dobrotvorna loterija, Sarajevo.’
—■ Koncert »Grafike« na Golniku. Pevsko društvo »Grafika« priredi v nedeljo 3. t. m. v državnem zdravilišču na Golniku koncert pod vodstvom svojega pevovodje g. prof. Grobminga v prid tamošnjim bolnikom. Ob tej priliki bo društvo posetilo tudi grob svojega člana in člana športnega kluba »Ilirije«, pokojnega Franceta Učaka, ki je pokopan v Križah pri Tržiču. Pričakuje se, da bodo Vsled tega spremili »Grafiko« na Golnik in v Križe predvsem tudi mnogoštevilni športniki; posebno člani SK »Ilirije«. Pot je sama no sebi obenem najlepši popoldanski izlet. Poskrbljeno je za polovično vožnjo. Odhod v nedeljo ob 11.30 z glavnega kolodvora, po-vtatek z večernim vlakom, izkaznice za polovično vožnjo se bodo izdale v’ Križah.
' — Slovaški medicinci v Beogradu. Dne 10. aprila prispe v Beograd skupina 30 muJecin-cev iz Bratislave. Medicinci prirede ekskurzijo po najlepših krajih naše države.
— Mednarodna razstava čilimov v Parizu. Muzej dekorativne umetnosti v Parizu hoče napraviti več razstav čilimov (preprog). Prva bo otvorjena v juniju in bo obsegala Finsko, Skandinavijo, Madjarsko, Poljsko, Ukrajino, Rumunijo in pa našo kraljevino. Ministrstvo trgovine in industrije se obrača na vse privatne posestnike, ki bi imeli kak posebno dragocen in umetniško lep čilim, starodaven ali moderen s prošnjo, naj bi ga posodili ministrstvu v ta namen. Materijal bo zavarovan in posoditeljem vrnjen takoj po zatvoritvi razstave. Event. prijave je oddati pri mestnem magistratu ljubljanskem.
— »Državni Upokojenec«. Izšla je 2. letošnja številka »Državnega Upokojenca«, glasila upokojencev in upokojenk v Sloveniji.
— Na zagrebški univerzi sta upokojena univ. profesorja dr. Lazar Car in dr. Milan Rešetar.
-• Iz zdravniške službe. Za srezkega zdravnika v Kočevju je imenovan dr. Leonid Mejač, za srezkega zdravnika v Laškem dr. [von Lovinski.
— Iz državne službe. Premeščena ^ta davčna upravitelja Josip Pihler iz Celja v Slov. Bistrico in Ludvik Jutraš iz Slov. Bistrice v Maribor.
— Iz vojaške službe. V kratkem bo pod pisal kralj ukaz, s katerim bodo imenovani za podporočnike gojenci - naredniki nižje vojne akademije. Novoimenovani poročniki bodo takoj razvrščeni v garnizije. Gojencu-nared-niku, ki je absolviral akademijo z najboljšim uspehom, bo izročil kraljev delegat vladarjevo darilo. Novoimenovane oficirje bo sprejel kralj v posebni avdijenci.
— Iz poštne službe. Za inšpektorja pri ljubljanski poštni direkciji je imenovan Vladimir Kos, dosedaj prt direkciji v Novem Sadu, za prezidijalnega tajnika pri ljubljanski direkciji Janko Cizelj-Alesch, za upravnika pošte Ljubljana II. Ivan Cof, doslej uprav-
nik pošte v Kranju, za upravnika pošte v Celju Anton Boc, zu upravnika pošte Maribor it. pa Anton Klemenčič.
— lzpremembe pri borzah dela. Za pisarja obl. setccije dela v Mariboru je imenovan 1. Šorli, reducirani uradnik ljuuljanske železniške direkcije. — Upokojena sta šef ljubljanske Borze dela Andrej Klanšek in pisar tj ubij. Borze dela Avgust Ropič.
— Razpis službe. l'redsedništvo okrožeega sodišča v Celju razpisuje mesto sodnega sluge. Pravilno opremljene in kolekovane prošnje morajo prosilci vložiti do 10. aprila 1.1.
— Zobozdravniško mesto. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje na svojem ambulatoriju mesto zobozdravnika. Reiiektanti se opozarjajo ua razpis v uradnih listih. Prošnje je vložiti do 15. aprila 1927.
— Mednarodni kongres matematikov. V
Cunstantiui v Alžiru se vrši dno 15. aprila mednarodni kongres matematikov vsega sveta. Na kongresu Do zastopana tudi naša državo in sicer po prof. beograjske univerze Mi-hajlu Petroviču.
— Smrtna kazen v angleški armadi se ne ukine. Angleški parlament je odklonil predlog Labour party-e glede odprave smrtne kazni v armadi z 252 proti 134 glasovi.
— 150 milijonov zlatih mark za zgradbo stanovanj v Berlinu. Berlinski magistrat se pogaja z nekim ameriškim konsorcijem glede velikopoteznega načrta gradnje stanovar.skih hiš. Kouzorcij namerava zgraditi 14.000 stanovanj ter razpolaga v to svrho s 150 milijoni zlatih mark. Ko bodo zgradbe končane, jih prevzame berlinska mestna občina proti letnemu pavšalnemu odplačilu. Po preteku gotovega števila let pridejo stavbe v last berlinske občine, ne da bi ji bilo treba plačati za to kako odškodnino.
— Španski kralj v agoniji. Iz Madridu poročajo: Kralj Alfonz XIII. leži v agoniji, l-oti-la se ga je kot posledica gripe pljučnica
— Vaška ljubezenska tragedija. 20-letni sin posestnika Radoje Marič v Krstacu v Hercegovini se je smrtno zaljubil v Ilinko Jo-kanovič. Devojka mu je vsaj na videz vračala ljubezen. Fant ji je poklanjal bogata darila. To pa njegovim starišem ni bilo povšeči. Zato so pozvali dekleta in njene stariše, da naj pusti njehovega sina pri miru. Od tega dne se Hinka za Rodoja ni brigala več. Izbrala si je druzega, ki jo je imel kmalu nato poročiti. Ko je Radoje Marič to zvedel, se je silno razsrdil. Podal se je k svoji bivši ljubici ter jo vprašal, če je res, kar se govori. Deklica je to potrdila ter pripomuii.i, da njega sploh nikdar ni marala. Radoje Marič je stekel domov, pograbil samokres, se vrnil k svoji bivši ljubici, zaklical: »Evo ti, nezvesta, to je moja osveta,« ter oddal nanjo dva strela. Nato je pognal še sebi strel v čelo ter obležal na mestu mrtev, dočim je Hinka Jokanovič sicer težko poškodovana, vendar pa utegne ostati pri življenju.
— Neprijeten intervievv. V Kruševcu je bil te dni obsojen na smrt zločinec Aleksander Trifunovič. Naslednji dan so ga pošetili poročevalci raznih listov. Radovedneži niso dobili od njega nobenega odgovora, pač pa je popadel nenadoma klop ter navalil nanje. Navzoči justični paznik je zgrabil pobesneie-da obsojenca za roke, nakar so prihiteli drugi pazniki, ki so novinarje rešili. Zdravnik je ugotovil, da se je omračil Aleksandru Trifunoviču um.
— Bivški policijski agent aretiran radi tatvin e. Te dni je našel policijski agent ob priliki jutranje kontrole v nekem sarajevskem hotelu sumljivega možakarja, ki se je prijavil za Branka Jovanoviča. Ko ga je pa potipal detektiv nekoliko natančnejše za žilico, je ugotovil, da se je prijavil mož pod napačnim imenom. Zato ga je aretiral. Vtaknili so ga v policijski zapor. Par ur nato je prispela iz Beograda brzojavka, s katero se išče bivši beograjski policijski agent Branko Bogdanovič, ki ima na vesti več tatvin. Branko Jovanovič je bil zaslišan ter je priznal, da je identičen z iskanim tatom.
— Volčja nadloga v Slavoniji. Te dni se je pojavila v selu Ernestinovu pri Osijeku tolpa volkov. Ena od zveri je prišla celo v sredo vasi. Ljudje so volka obkolili toda n-kilo od njih ni imel puške vsled česar ga niso mogli pobiti. Predno je prišel poljski čuvaj s puško je pobegnil volk preko kanala proti Osijeku. Zvečer so ga videli na periferiji mesti. V osiješki okolici je zavladal radi tega velik strah.
— Eksplozija na parobrodu v splitski luki. Te dni se ja pripetila na parniku »Solina« baš v trenutku, ko je priplul parnik v luko, eksplozija bencina. Eksplozija m povzročila nobene posebne škode. Na kak način je eksplozija nastala, še ni ugotovljeno.
— Rimsko grobišče v Beogradu. Na vogalu Knjeginje Ljubice in Simonove uiice v Beogradu so razkrili te dni ob priliki popravil kanalizacije rimsko grobišče iz 3. ali začetkom 4. stoletja. Izkopavanja se nadaljujejo.
— Rudniška nesreča na Japonskem. — Iz Londona poročajo: V nekem rudniku na Japonskem so se vzžgali plini. Nastal je požar, ki je zahteval 136 človeških žrtev. Doslej so izvlekli iz rudnika 60 trupel ponesrečencev.
— Velika rudniška nesreča v Ameriki. Iz Harrisburga poročajo: V rudniku Cva! and Coke Cy se je pripetila katastrofaIn.i eksplozija. Po prvih poročilih je bila večina delavcev rešena.
— Zdravnik obsojen na dosmrtno ječo. V Aixu en Provence je bil obsojen te dni zdravnik Bougrat na dosmrtno ječo. Itougrat je
imoril enega od svojih pacijentov, ga oropal ter hranil njegovo truplo tri mesece v omari v svojem stanovanju.
— Umor i* pohotnosti v Berlinu. Te dni sta našla v bližini Berlina dva na dopustu se nahajajoča policijska uslužbenca v vodi paket. Radovedna kaj vsebuje, sta ga odprla ter našla v njem truplo mlade ženske, ol katerega so bile roke, noge in glava odrezane. Ko-
misija je ugotovila, da je bilo truplo vrženo tekom 24 ur v vodo ter da gre za umor iz pohote. Ostalih delov trupia doslej niso našli, dasi jih iščejo s pomočjo 70 policijskih psov.
— Avtomobilska nesreča kralja avtomobilov. Iz Detroita poročajo: Henry Ford je napravil z avtomobilom izlet v okolico. Med vožnjo ga je dohitel drug avtomob'1, ki je pritisnil njegovega ua rob ceste. Fordov avtomobil je padel v pet metrov globoic jarek. Pri tem je zadobil Ford poškodbo, vsle:! katere se je moral podvreči v svoji bolnici nižji operaciji.
— 71-letni pohotnež. V Ennsu je umoril te dni 71-letni Johann Predel, oče 19 otrok, če-gar žena se nahaja v umobolnici, Alojzij Del-monte, ki je živela z njim v skupnem gospodinjstvu. Iz okoliščin se sklepa, da gre za umor iz pohotnosti.
— Nenavaden doživljaj Angleža v Parizu. 25-lelnega angleškega aristokrata Viktorja Mohabyja, ki je služil še pred kratkim v slavnem polku Royal Horsgarde v Londonu kot kadet, so našli te dni popolnoma golega v nekem pariškem predmestju na cesti. Moha-by je izjavil, da je zapustil pred kakimi 8 dni London, da pa se ne spominja od tedaj ničesar. Pariška policija je sprejela njegovo izpovedbo zelo skeptično ter domneva, da je bil zasačen angleški aristokrat pri kaki ljubavni avanturi ter jo je moral odkuriti brez obleke.
— Maščevanje midinet. Francoska akademija je sklenila, da se beseda >midinette« ne sprejme v slovar francoskega jezika. To je pariške midinete tako razburilo, da pripravljajo sedaj v družbi dijakov maščevalen akt. Midinete nameravajo prirediti veliko manifestacijo. V povorki bodo nosile umetni
inannequin«, oblečen v zeleno sukujo članov pariške akademije, ki ga bodo nasproti akademije utopile v Seini.
Ljubljana.
1— Predavanje v »Pravniku«. V petek dne
1.	aprila t. 1. bo predaval v društvu »Pravniku. g. dr. Ludovik Bolim, ravnatelj Trgovske akademije v Ljubljani: Aktualni problemi ^Društva za socialno politiko«. Predavanje se bo vršilo na sodišču ob šestih popoldne, soba štev. 79. Na predavanje so vabljeni vsi, ki se zanimajo za socialno politične probleme.
Sporod koiuerta, katerega priredila v četrtek, dne 7. aprila ob 20. uri v Filharmonični dvorani domačinki — umetnici: vijolinist-ka Vida Jeraj m pijonistka Jadviga Poženel.
1.	Beethoven: bonata op. 47 za vijolino in klavir, ki je splošno znana pod imenom »Kreutzerjeva sonata .. 2. Ravel: a) Prelude, b) Forlane, c) Rigaudon za klavir. 3) Faurč: Sonata v a-duru za vijolino in klavir. Vse točke sporeda so absolutne umetnine in imena obeh nastopajočih nam jamčijo za umet-niško izvedbo. — predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
1— Ogoljufan poplavljenec. Kakor mnogim drugim, tako je jesenska povodenj oškodovala tudi kmeta Janeza Škofa iz Polhovega gradca. Prišel je prosit v Ljubljano podpore. Tu pa ga je srečal neki Martin K., ki mu je obljubil za nagrado 200 Din posredovanje pri uradih. K. je odvedel Škofa pred neko hišo v Lingarjevi ulici in ga pustil tu čakati. Ko se je vrnil iz hiše, je dejal Škofu, da se darovi zanj že spravljajo v zaboj, naj še malo počaka, da bodo spravljeni vsi. Nato je vzel domenjeno nagrado in izginil. Škof je bil sicer res oškodovan, vendar pa je v torek popoldne zapazil K. na Kongresnem trgu in ga pustil aretirati. K. taji sedaj, da bi Škofa kdaj ogoljufal.	.	.
1_ Tatvine. Antonu Cesarju je bila na Vrazovem trgu ukradena listnica z raznimi papirji, vrednimi 553 Din. — Prijavljena je tatvina dveh rjuh, vrednih 300 Din. — Rusu Sergejevu Vladimirju je bilo ukradeno 600 Din. — Fotografu Hibšerju je nekdo poneveril 270 Din, ki jih je inkasiral za slilce.
U————t—' I *-**"	ATM	*-c*
TUJSKO PROMETNO DELO V MARIBORSKI OBLASTI.
Dne 22. t. m. se je vršila v Mariboru druga seja širšega odbora Tujsko - prometne zveze za mariborsko oblast ob udeležbi zastopnikov oblastne uprave, ravnateljstva državnih železnic, ravnateljstva pošte in.brzo-java, trgovsko-obrtne zbornice, gostilničarske zadružne zveze ter mest Celja, Maribora in Ptuja. Na seji je predsednik g. dr. Pirkmajer podal obširno poslovno poročilo, katero je v mnogih ozirih zanimivo, ker kaže, da prehaja nova organizacija preko premnogih začasnih težkoč in ovir z energičnim zasledovanjem svojega smotra k pozitivnemu delu ter se bodo ugodne posledice njenega poslovanja po vsej priliki mogle opaziti že v bližnji bodočnosti.
Zveza stoji danes tako po številu članov, kakor po razpoložljivih gmotnih sredstvih na solidni podlagi in otvori s 1. aprilom svojo popolno novo urejen prometno pisarno kraj glavnega kolodvora na Aleksandrovi cesti št. 35 v poslopju, v katerem posluje transportna družba »Balkan«. Odbor je namestil potrebno uradništvo in odobril pogodbo s »Putnikom« glede prevzema vsega tujskoprometnega dela na teritoriju mariborske oblasti. Izmed načrtov zveze naj navedemo na podlagi odborovih sklepov samo nekatere, ki so posebno važni za pospeševanje tujskega prometa kakor tudi za finansiranje zveznih podjetij.
Zveza otvori biljetarno za prodajo voznih listkov vsake vrste za tu- in inozemstvo v Mariboru, posredovalnico potnih viz, nasta-"iijevanja tujcev, osiguranja potne prtljage, zavarovanja zoper potne nezgode in prevzame zastopstvo mednarodne družbe za spalne vozove. Založila in prodajala bo najboljše krajevne razglednice iz cele oblasti, slike, zemljevide, vozne rede ter krajepisne, narodopisne in zgodovinske propagandne brošure. Za olajšanje in pocenitev izmenjave denarnih vrednosti bo poslovala zvezna menjalnica. Zveza si pridobi tudi obrtni pra-
vico za reklamacijsko posredovanje v carinskih in železniško - tarifnih zadeval).
Odbor je dovolil primeren kredit za ustanovitev oblastnega arhiva propagandnega gradiva. V to svrho se bodo zbrale najboljše slike iz vseli tujskopromeinih krajev in nabavili novi posnetki raznih zanimivosti iz področja mariborske oblasti. Slike se bodo zložile v več garnitur in stavile na razpolago kot reklamni materijal za razne tu- in inozemske izložbe. Zveza bo posebej honorirala posebno prikladne reklamne fotogra-fične posnetke in nakupila potrebno števno klišejev za najboljše slike iz svojega okoliša. Izdati pa namerava tudi primerno piopa-, gandno brošuro z zemljevidom in slikami najbolj priljubljenih tujskoprometnih kj*" jev. Propagadni spisi, ki se predložijo v od®" britev zveznemu odboru se bodo nagia©-
Če se bodo v bližnjem času mogli uieSr ničiti ti načrti tudi le deloma, je pričakovaUi da se bo tujski promet v mariborski obla*'1 znatno dvignil, kakor to zasluži pokrajina * ozirom na svoje prirodne krasote, znana kopališča in zdravilišča. Živahno dosedanja delo, ko je odbor posloval brez nameščen8' ga uradništva, daje garancijo, da se bo ?° delo po ureditvi prometne pisarne in namestitve uradništva še izredno pospešilo.
NEVVTON.
Včeraj je poteklo 200 let, odkar je bil ». Kensingtonu rojen slavni matematik Ne»" ton. Kot 18 leten mladenič je prišel Newton v Cambridge študirat matematiko. Studii6 je absolviral z najodličnejšim uspehom, s svojim 21. letom je razglabljal težke p|^" bleme višje matematike. V teh mladih m je obogatil matematiko z difereneijainiin1 računi. Četudi mu je sprva nasprotoval, ui Leibniz, sta prišla končno pri pruočevanjU matematičnih problemov vendarle neod-visno eden od drugega približno do istin rezultatov. Nevvtonov učitelj Borrovv mu Je prepustil leta 1669 ’ stolico matematik0 v. j Cambridge-u. Tu je razširil svoje mateniatif-ne študije na nauk o luči in optiki. polju vede o optiki si je stekel neminljiv0# slavo s svojimi zakoni o sestavi svetlobi odkril in pojasnil je spektrum. Obenem * tem je raztolmačil mavrico z natančnimi matematičnimi formulami. Nevtonovi zakoni 0 optiki veljajo še sedaj. Do preciznejših ključkov v bistvu luči, do katerih sicer ®'' kakor ni bilo daleč, Nevvton ni prišel. dar pa se nahajajo v njegovih spisih u j' lera mesta, ki jih lahko smatramo kot Pre.’ slutnjo emisijske teorije luči in uaziranj moderne fizike. Nevvton je skonstruiral J®1 1671 svoj daljnogled reflektor.	'v
še važuejše je njegovo odkritje zak° gravitacije.	a
Svojo teorijo o gravitaciji je obewa“ . Ne\vton leta 1686 v svojem najznamenu J šem delu »Philosophiae naturalis princip matliematica«. To delo vsebuje nied, tudi razpravo o plimi in oseki mo Ciji zemeljske krogle vsled centripedalne
sile.
Zanimiva je Nevvtonova teza o duševni substanci. Vsled te duševne substance se privlačijo delci vseh trdih teles medsebojno v najmanjših distancah ter se drže drug diu-gega, če se dotikajo. Potom te duševne substance izžareva tudi svetloba, se reflekUra’ lomi in razgreva telesa. Potom njene vibracije se gibljejo telesa živih bitij ter se vzbujajo vsi občutki.	.jj
Ko se je Newton postaral, se je jel bflV s teologičnimi študijami.
— n...... ■  —'
Šport.
II.	kolo prvenstvenih tekem I. razreda ' Ljubljani.
Na športnem prostoru ASK Primorje ob Dunajski cesti se odigra v nedeljo, 3. aprU*
II.	kolo nogometnega prvenstva ljubijan*""^ gn I. razreda. Ob 14. uri igrata Hermes ) Slovan, ob 16. uri pa Jadran in Primor) '
—	Dopoldne ob 10.30 igrata na istem P* stori: Reka in Svoboda iz II. razreda. — 15 Čanje istih klubov v jesenskem delu PrV “ siva so končala z rezultati: Slovan : Herm 3 : 0, Fi »morje : Jadran 8 : 1» Reka : ..v
b°Uirija i Hapid- SK Ilirija igra v nedeljo 3. aprila pisateljsko tekmo z Rapidom v Mariboru.
Zmaga švedskega kralja. Stari švedski kralj si je priboril zmago, sicer ne na boj; nem polju, ampak popolnoma nekrvavo, k1 mu je pa zato le še bolj v čast. V teniške# turnirju v Nizzi je zmagal namreč z m is* Hardie kot partnerico v mešani igri, v moškem doublu pa je zasedel z Landanom tretje mesto.
Nekaj bokserske statistike. V Ameriki zavzame vsaka stvar velikanske dimenzije, tako tudi šport. Samo v Newyorku se je vr lansko leto 2877 bojev med Pro[efJ°Y V^ so se jih udeležili 1704 borci s skupno d4< managerji. Razun tega je sodelovalo pri ten bojih 853 sekundantov, 43 sodnikov, 23 zdravnikov in 23 časomerilcev. Skupno z amaterji je stopilo v Ne\vyorku v preteklem letu 5754 bokserjev v ring.
Veliko zanimanje vlada na Dunaju za gostovanje Panarola, iiriigiiayskega nogometnega prvaka; uživa veliko boljši sloves kakor katerokoli angleško moštvo, ki je v zadnje«1 času igralo v avstrijski prestolici. Iz DunaP se poda Panarol v Hamburg, kjer igra !»■ aprila s Hamburger S. V., potem v Draždane<
! kjer nastopi proti Dresdner S. K. in slednj£
1	v Berlin, kjer bo imel za nasprotnika Be»' liner S. K. Hertha.
Jean Borotra — ameriški prvak v teni Borotra si je izvojeval ameriško halsko P venstvo. V odločilnem boju je premagal s jega rojaka Brugnona 6 : 2, 6 : 4, 6 : 3. y
Novo boksersko zvezdo ima sedaj ta osebi Al Brovvna, zamorskega bokserja- c tek ko bičevnik, 56 kg težak, ima ta	je
silno dolge roke, s katerimi po	ng,
najboljše evropske borce. Proti J
varnosti« so mobilizirali v Parizu prejšnjega svetovnega prvaka Criquija in določili tnatch za 1. april.
Nov plavalni rekord. Kakor poročajo iz Amerike, je House, ameriški vseučiliški prvak, preplaval 100 m v hrbtnem stilu v ^■'.10.2 in s tem zboljšal obstoječi rekord Mojega rojaka Lauferja od 1:11.2 za 1 sekundo. Vendar pa moramo to vest sprejeti ! vso rezervo, ker bi House tekorekoč čez ooč postal prvi mednarodni razred.
Neprekinjen polet iz Newyorka v Pari*. Amerikanski letalec Noel Davis namerava v »vrho pridobitve Orteig-ove nagrade poleteti »rez vmesnega pristanka iz Newyorka v Pa-f1®- Letalo, ki ga bo uporabljal, je že goto-vo- ima 3 motorje z 240 KS. Davis upa, da lo Progo v 42 urah, pri ugodnem vre-
Sm S? Cel° v 35 urah’
ti n telcma čez najdaljo progo na sve-vsakif l Van* tek Gustava Adolfa, se vrši dol?	koncem zimske sezije. Proga je
aaht	'n	stav' na tekmovalce silne
nteve. Vzlic vsem težkočam pa je prišlo od me«.*	■	’ ^i 80 startali, 69 na cilj. Prvo
w 0 J® zasedel Šved K. Petersson v dosolim H ® ur’ m*n' ^ eekund pred 6.00?. rojakom Wickel6tromom, ki je rabil 'f "fl-oo *ret'‘ ie bil zo.pet Šved BackstrSm Til	ločini se je plasiral lanski amago-
Nedlung šele na 7. mestu.
Dijaški vestnik.
Muba D. Jurkovič:
separatistični nacionalizem
SLOVENSKIH MARKSISTOV.
(Odgovor tovarišu L. Mrzelu.)
j ^ svoiem napadenem članku sem se trudil, }nj am javnosti čim mogoče objcktivnejše Ski rm?ciie ° življenju in delu na ljubljan-ganiuniverzi in sem v to svrho navedel vsa kami z^ana dejstva s komentarjem in opaz-
more'i0Sem. *iu smatral za potrebne in da ■življenj,, «»e ateri pojavi v našem dijaškem oiel ali iiii-el ninogo stvari ni prav razu-na natin Ji1 razumeti, pa jih zavrača Sajen. ’ v aka<leniskih krogih ni obi-
Kar se tiče političnega -marksistov sem konstatiral :„vllenia naših Mrzelja mi potrjuje, da sem^i^r01'! ^ deci dve karakteristični dejstvi' » slede-
a)	da so naši marksisti postali • u ***> m sicer vseeno kakšni	naeionali-
čegivda branij° kapilalizt"» ^ sicer vseeno,
Poleg te konstatacije sem navedel še svoje Argumente in sem pri tem povdaril tudi ^°1 sum v iskrenost take evolucije naših ^fksistov. Ali ste marksisti ali niste. Naj *ornV' Mrzel ne vara, jaz zelo dobro in po-»o v° sPremljam vse pokrete v literaturi, ki 'n i,, 2ve?i 8 tem; meni je marksizem znan K*ria °Mir£i,a,vi;lrti?a1in. edini: marksizem modernejši marksizem,'“ki	naj-
nacionalističnem smislu, mi je res 'Sal ,v mislim, da ga ni in ga biti ne more. Dnig“ stvar je, če izrabljajo boljševiki razna naei. onalna in nacionalistična vprašanja v svoje ivr, e. To ni marksizem. To je politična taktika komunistov, ki za rešitev teh vprašanj samih, kot takih, absolutno ne morejo imeti smisla, ker se jih po marksistični doktrini ta vprašanja enostavno ne tičejo; oni jih v teoriji ne priznavajo, v kolikor pa ta vpra-
sfvTiena tV^0 m.arksisli> da so umetno reliji i!» t ° Je uJ1;i0V0 stališče tudi do 0 J® Jasno vsemu svetu in niti
vih očeh step™’ da J<3 VeS Svet pri zdra'
stov'^0 lo,maSimo tudi delo naših marksi-Sovini!r”e veruiemo v iskrenost njihovega ie zt 7 °neSa slovenskega nacionalizma. To no varanje mladine in dobro predlo taktika; zavestno in sistematično nesloge in mržnje med Srbe, rušeuj« 11 Slovence in zatem na slabljenju in fave. a&šo zajedniške nacionalistične dr-Nisnjo i
odkod sieP*) prav dobro vidimo in vemo flacion iVaiu marksistom ta interes za naše *°lutno ® probleme, ki vas do sedaj ab-Oegjfjj- ?i» nikoli interesirali, ki ste jih in prezirali. Kje je bil vaš naciona-
f 'J I/ICIUC) Ivi V tlo UU OCUflJ 11 u~
Oeg|r„,. »is« nikoli interesirali, ki ste jih c m prezirali. Kje je bil vaš naciona-r°Skih ■	• do J50 ie šlo za usodo ko-
da , ,In primorskih Slovencev? Kaj je mor-Periinr6, naci°nalno delo proti velikim im-riis f- .obstojalo v tem, da ste slabili °slahii fv°j° nacionalno državo in jo tako Deg-. i ! 8<? bile Posledice tega uničevalci našega	ravno	2a slovenski
Ni težko torej razumeti te marksistične reakcionarce, ki so s svojimi argume nastopom povsem enaki nekakim fašističnim nacionalistom, samo s to razliko, da je ni™ *ov »nacionalizem« lažnjiv. Mi, radikali, zadevamo likvidacijo vseh nacionalnih prodov, da bi jih čimprej odpravili z dnev-^reda, da bi potem pričeli z reševanjem ^socialnih problemov, toda (najmoder-PUelJ marksisti ovirajo to delo, ga kom-?r#bl(.w.in mu dajejo ravno i nacionalnimi iS ,v Oas •nočnejši akcent. To in tako delo ^ rtinJ^iu s bistvenimi in osnovnimi na-T°v s,2ftia. fr' n,r2el popolnoma naiven, če misli, 5»ko s ‘lope njegovim argumentom verjeti. „ ^ore govoriti in verjeti v bratstvo i«?0'v sveta in delatl .Proti onim, ki r* »a? “ratstvo najsorodnejših si in brat-fn	°iil ov, ki so jih samo zunanje sile
•Jfsltj in ki so v svojem mozgu prole-n ’ ted i(liAko je Jugoslovanstvo uto-je še večja utopija zjedinjenje
s	vsega	sveta.
•eir. ’ ‘Orei „	.....
Ut
t - 'e rv\ • —i	............
t aiihov ni°jem prepričanju glavni raz
i Liliki. ^ Dillinnni no noSS nn!iTor7i
so bile pravilno in najjasneje obsojene pri prejšnjih volitvah v SSLU : 103 glasovi, 71 glasov mani, kakor prejšnje leto in verujem, da bo črez leto njihov padec še znatnejši in katastrofalnejši; veliko število onih, ki so glasovali za listo, ki je omogočila izvolitev tov. Mrzelja v SSLU bo uvidelo, za koga so glasovali in vedel bo, kako bodo z njim obračunali; glasovi o tem se že čujejo.
Toliko o predmetu, ki se tiče tov. Mrzela kot marksistu in ki je izzval oni nepismeni napad proti meni; sedaj pa nekoliko odgo-v ra, ki se nanaša bolj na one, ki niso marksisti, ki pa kot slovenski nacionalisti, v kateri iskrenost ne sumim, dele mišljenje tov. Mrzela v nekaterih točkah.
(Dalje prih.)
Gosoodrstvo.
’	fn	»“egu s v cia.
> m “!'ei> v to »evolucijo« najinodernej-I	Verui	sta nihče živ in	pameten človek
lo *u ie ’ naim.anj pa akademska mladina t siihov° m°iem prepričanju glavni rai-padanju na naši univerzi. v- Mr,	*V-m ^tndentom	so marksistične
*uie, di	iiuVe idej0 ,ako	tuje, tako straš-
J n popolnoma odbijajo. Te ideje i
Petek Alfred:
O KOMERCIJALIZACIJI DRŽAVNIH ŽELEZNIC.
Gospod minister saobračaja je pooblaščen izvesti komercijalizacijo vseh naših državnih železnic.
Hočem navesti nekatere poglavitne podatke v čem ista obstoja in kako naj bi se ustvarila, da bi bila v povzdigo, procvit in blagor našega narodnega gospodarstva. Komercializacija naše rečne plovbe se ni obnesla, kakor je bila zamišljena, zategadelj je treba imeti pažnjo, da se način komercializacije našili državnih železnic temeljito prouči od vseh merodajnih krogov, če hočemo, da bomo saj na tem polju želi uspehe. Izvedba komercijalizacije naših državnih železnic naj bo taka, da bo promet na naših progah in uprava central čimdalje boljša, točnejša in ugodnejša, da bo dana možnost našo trgovino, industrijo, obrt itd. in železnice same dvigniti in zasigurati uspeh. Ta cilj doseči je mogoče le pod pogojem, da sodeluje in odločuje naša trgovina, industrija, obrt itd. v vseh panogah železniških vprašanj. Vse naše državne železnice naj bi se izročile v eksploatacijo družbi ki bi obratovala in upravljala strogo v smislu trgovskih načel. Potemtakem naj se ustvari delniški kapital (obratni kapital) v približni višini vrednosti premičnin in nepremičnin vseh v eksploatacijo danih državnih železnic. Obliko, število in vsebino delnic mi bi določal upravni odbor. Delniški kapital (odnosno delnice ali kakor bi se emisija označila) naj bi se razdelil v sledečem razmerju:
Prvo tretjino naj vzame država. Zato ona imenuje tretjino članov upravnega odbora.
Drugo tretjino naj dobijo pokrajinske uprave (oblastne skupščine) v razmerju z dolgostjo državnih železniških prog, ki tečejo v dotični pokrajini. Oblastna skupščina odbora6”11^6 dl ug0 tretjino članov upravnega
stJ*aj bodo zastopani indu-jr, L• \	”0V™: obrtniki, železničarji in vsi
drug, sloj, k, se zanimajo za železniška vprašanja ter si izvolijo iz svoje sredine eno tretnno Članov upravnega odbora.
ŠWilo članov upravnega odbora naj bi določila družbina pravila. Gotovi del driižbi-nega kapitala ali število delnic naj bi unra-v'l? jl° enega člana v upravnem odboru. vsi elani upravnega odbora naj se imenujejo ali volijo iz vrst železniških strokovnjakov, industrijalcev, trgovcev, obrtnikov, 'ki *° se že mnrgo pečali z raznimi železniškimi Sestani i' so poznavalci našega narodnega dobnih y,tva’ R0 kolikortoliko poučeni v so-ljani	zadevah	in	da	so	držav-
Družba n ,?{fevine' be do gotove vi$!^ela ?bIast v s,u2ai!I rotre-vknjižbo ali zortni?6-najS,h P°sojilo bodisi na
odbora naj bj	Ta^-skl,ep	"Pravnega
v.u v, J U1 Jmel dvetretiinsko ve?inn no vzočih elanov upravnega odbora. Za posojila v večjem obsegu naj dobi upravni odbor privoljenje države.
Družba dobi pravico do eksploatacije državne železnice za gotovo dobo let. V tej dobi bi imela družba izključno pravico do obratovanja vseh naših državnih železnic.
PIl,žba naj se oprosti neposrednih davščin bodisi na dobiček na nepremičnine, pre-mičnine in vseh drugih novih neposrednih davščin in doklad. Družbina dolžnost naj bo, da plača državi državno prometno takso. Obračun državne prometne takse naj bo čim-bolje enostaven ali pa po gotovi lestvici pav-šaliran.
Organi družbe naj bi bili upravni odbor in načelstvo.
Seje upravnega odbora naj se vršijo najmanj enkrat v mesecu.
Delokrog upravnega odbora in načelstva naj določa zakon in družbina pravila.
Naloga upravnega odbora naj bi bila nadzorovati poslovanje družbe, odločati v vseh važnejših principijelnih železniških vprašanjih, zlasti naj bi odločal v nastopnih tož-kah:
a) O imenovanju generalnega direktorja, direktorjev in pooblaščenih višjih uradnikov.
b) 0 odobritvi letnega družbinega proračuna.
dob\čkaOC*°kr'tv' klance in računa zgube in
i!! n ^‘}zdel‘tvi čistega dobička, in
pLQ^,K’even!ue'ne nastale izgube.
, ' ., ‘	1	'rektnr nai bi bil najvišji pred-
stavnik vsega družbinega osobja.
Razmerje med družbo in osobjem naj bi bilo urejeno s pragmatiko. iSf0 nni b; družba uredila sporazumno z železniškimi organizacijami in to tako, da bo vladalo med osobjem zadovoljnost, in veselje do službe.
Vodilni uradniki, ki jih imenuje unravni odbor nai bi bili. zelo dobri poznavalci naših državnih železniških gospodaskih razmer, izkušeni železniški strokovnjaki ter kapacitete na polhi železničarstva.
Družba nai določi v lastnem delokrogu preiemke vodilnih uradnikov.
Načelstvo, — ki obstoja iz vodilnih uradnikov, to so: generalni direktor, direktorji m pooblaščeni višji uradniki — vodi vse nružbine posle pod nadzorstvom upravnega odbora. Člani upravnega odbora ne morejo biti obenem člani načelstva.
Upravni odbor naj ima oblast vsak čas člana ah člane načelstva odstaviti, ako bi nastali razlogi, ki ga v to upravičujejo. Tak i
sklep upravnega odbora mora biti enoglasen. Generalni direktor je odgovoren upravnemu odboru za pravilno, točno in redno pt/slovanje družbe.
Delokrog načelstva določa družbin pravilnik, ki mora biti odobren od upravnega odbora.
Fri organizatoričnih ukrepih družbe se naj strogo varuje značaj podjetja kot enotni tr-"ov-ki prometni zavod zlasti na polju ko-mercijalne, finančne in knjigovodske službe.
Bilanco, račune, obračune itd. naj sestavlja družba izključno po trgovinskih načelih, da ji bo dana možnost z vso sigurnostjo vsak čas dognati finančni in gospodarski položaj družbe.
Družba sestavi vsako poslovno leto — to naj bi bilo koncem koledarskega leta — račun bilance in račun zgube in dobička. Čisti dobiček naj bi se pred vsem uporabljal za obrestovanje delnic, za izplačilo dividend itd. Eventuelno nastalo izgubo naj bi plačala država, če ima zato postavko v svojem proračunu ali pa naj se s privoljenjem države odpiše od obratne glavnice (delniški kapital).
Račun bilance in račun zgube in dobička mora družba javno razglasiti najkasneje v teku 6 mesecev po poslovnem letu.
Država naj si pridrži pravico — po svojem zastopniku — pregledati vso družbino poslovanje, zlasti se prepričati o pravilni sestavi bilance ter računa zgube in dobička.
Država ne postavlja v svoj proračun druž-bine dohodke in izdatke.
Državno računovodstvo in državna administracija se naj eleminira iz družbinega poslovanja.
Vso družbino poslovanje naj temelji na trgovskih principih.
Kot stalna kontrola in kot vez med državo in družbo naj imenuje država »Državno železniško inšpekcijo«. Osobje te inšpekcije naj vzorne država iz vrst Starejših izkušenih železničarjev. Isti naj bi bili pooblaščeni prisostvovati vsem sejam upravnega odbora brez pravice glasovanja. Inšpekcija naj bi nadzorovala celotno obratovanje družbe in periodično poročala o rezultatih svojega nadzorstvenega poslovanja. V slučaju večjih nerednosti, radi katerih bi trpel ugled države ali če bi za isto nastala večja škoda naj bi imela inšpekcija pravico, družbi začasno odvzeti obratovanje.
K o m e r c ii a 1 i z a c ij a naših državnih železnic se bo brezdvomno tudi pri nas obnesla, če bodo temelji taki kakor so v poglavitnih obrisih v predstoječem navedeni.
Nekatere evropske države so isto že uvedle z uspehom. Posebno (Reiclis-Bahn-Gesell-schaft) v Nemčiji je komercijalizacija pokazala uspeh in napredek, ker po.eg vseh izdatkov plačuje iz obratnih prebitkov tudi reparacijske obveznosti.
ZAVAROVALNI PRISPEVKI PRI OKROŽNEM TIRADU ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV.
Na okrožni urad za zavarovanje delavcev se vlagajo pogosto vprašanja glede višine zavarovalnega prispevka, ki ga sme delodajalec odtegniti delojemalcu od zaslužka. Vsled tega opozarja okrožni urad, da sme delodajalec v celoti odbiti nameščencu od njegove plače tedensko kot prispevek za bolniško zavarovanje, borzo dela in delavsko zbornico:
Pri dnevnem	Odpade na delavca
zaslužku Din:	prispevek	Din:
na 2.50 (I.)	0.38
od 2.50 do 3,—	(II.)	0.47
od 3.— do 3.60	(III.)	0.57
od 3.60 do 4.40	(IV.)	0.69
od 4.40 do 5.40	(V.)	0.85
od 5.40 do 6.60	(VI )	1.14
od 6.60 do 8,—	(VII.)	1.38
od 8,— do 9.60	(VIII.)	1.66
od 9.60 do 11.60	(IX.)	2,—
od 11.60 do 14,—	(X.)	2.41
od 14,— do 16.80	(XI.)	2.90
od 16.80 do 20,—	(XII.)	3.48
od 20.— do 24,—	(XIII.)	4.14
od 24,— do 28.80	(XIV.)	4.97
od 28.80 do 34,—	(XV.)	5.97
od 34,— do 40.—	(XVI.)	7.04
od 40,— do 48,—	(XVII.)	8.28
od 48,—dalje (XVIII.)	9.94
V oklepajih so označeni mezdni razredi.
Ako hočemo dobiti na podlagi gornjega pregleda dnevni prispevek delojemalca v vsakem posameznem razredu, delimo navedene vsote s 6. Če pa tako dobljeno vsoto množimo z delovnimi dnevi v mesecu, dobimo mesečni prispevek. Prispevki se računajo za vse delovne dni in praznike v mesecu, iz-vzemši nedelj. Pri računanju prispevkov se končne vsote od 4 zaokrožijo navzdol, pd 5 do 9 pa navzgor.
V zaslužek v svrho odmere zavaroval-
nih prippevkov se računajo le prejemki za redni delovni čas.
Prispevek za nezgodno zavarovanje odpade v celoti na delodajalca.
BORZE.
Ljubljana, 31. marca. (Prve številke po-opraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki.) Vrednote, investicijsko 86.50—87.50. Vojna škoda 0—340, zastavni inkomunalne Kranjske 20 -‘.?2, Celjska posojilnica 195 — 197 (197), Ljubljanska kreditna 150 — 0, Merkantilna 98 — 100, Prašte-diona 850 — 0, Kreditni zavod 1(50 — 170, Trbovlje 415 — 0, Vevče 120 — 0, S‘avbna 55 do G5, šešir 104 — 0. — Blago: Tendenca za les živahnejša, za deželne pridelke mirna. Zaključenih 7 vagonov lesa.
Zagreb. 31. marca. Devize: Amsterdam izplačilo 2278.05 — 2284.05, Dunaj 'zplačilo 800.46 do 803.46, Berlin izplačilo 1352 -1855, Budimpešta 995.5—998.5, Bukarešta 36.25 do 36.75, Italija izplačilo 260.74—262.74, Lon J< n izplačilo 276.2—277, Newyork ček 26.75 do 56.95, Praga izplačilo 168.3—169.1, Švica izplačilo 1094—1097.
Curih, 31. marca. Beograd 9.13, Beriin 123.25, Ne\vyork 25.25125, Pariz 20.36, Milan ‘23. 84, Praga 15.4, Budimpešta 90.725. Bukarešta 3.45, Sofiia 3.75, Dunaj 73.1, Varšava 58, London 519.875.
foseboe vesti
Rim, 1. aprila. Da dokaže svoje prijateljstvo do Jugoslavije, je odredil Mussolini uvedbo slovenskega učnega jezika v primorskih ljudskih šolah.
London, 1. aprila. Med Moskvo in Londonom je prišlo do popolnega soglasja glede vpostavitve enotne fronte proti kantonski vladi.
Beograd, 1. aprila. Pogajanja za sestavo nove vlade so končala s popolnim 'uspehom. Novo vlado sestavi Štefan Radič v koaliciji s Pribičevičem in SLS. Radič se odreče vsaki akciji v Sloveniji ter sprejme program integralnega jugo-slovenstva. Pribičevič se enako odreče vsaki akciji v Sloveniji, katero popolnoma prepusti v eksploatacijo SLS. Zato pa vstopi SLS v napredno fronto, kakor jo propagira >Jutro«. Nova vlada sicer še nima večine, upa pa, da jo z dobro voljo dobi.
Zagreb, 1. aprila. Mestni svet je sklenil uvedbo posebne taracovine na židovske izdelke. Nadalje je sklenil posebne ugodnosti za izdelke slovenskih obrtnikov.
Ljubljana, 1. aprila. Framasonstvo se v Ljubljani vsled energične protifašistične akcije mednarodne lože silno širi. Senzacijo je vzbudil vstop odličnega katoliškega profesorja v ljubljansko framasonsko ložo. Za izredno navdušenje je dobil katoliški profesor od ljubljanske lože ime: Mason Sirius. Pričakuje se, da bo novi framason najsvetlejša zvezda na obzorju prostozidarstva.
To In ono.
BESARABIJA.
Besarabija meri 44.000 kvadr. kilometrov. Število prebivalstva znaša 2,600.000, po drugih podatkih celo 3 iniljone ter pripada 12 raznličnim narodnostim.
1. Obleka obstoja iz krila in bluze. Krilo
je. rjavo, plisirano, bluza iz gvetlejšega volnenega trikoja.
V gospodarskem oziru se deli Besarabija v tri dele: na severni, srednji in južni del. Osnovni gospodarski pogoji so povsod enaki, samo klimatične razmere so v poediiiih krajih različne. Severne pokrajine s Črno zemljo in dovoljnimi padavinami so prave žitnice. Dobro uspevajo tudi vse vrste sadja in zelenjave. Na skrajnem severu se nahajajo gozdovi, ki tvorijo 5.7 odstotkov cele površine c'(»žele. V srednjem in južnem delu je zemlja tudi dobra, samo padavin je manj. V južnih krajih nastopa velikokrat suša, ki je včasih naravnost katastrofalna. V južnem delu Besarabije je mnogo jezer. V jezerih in ob morski obali ima več desettisočev ribičev dovolj zaslužka.
V severnem delu Besarabije odpad« na en kvadratni kilometer 90 prebivalcev, v srednjem GO, na južnem pa 40.
V južnem delu Besarabije je mnogo step, kljub temu pa se nahaja tu razmeroma največ rodovitnega polja (skoraj 62%). Obdelovana zemlje je zelo lahko. Največ zemlje je posejano s koruzo 750.000 ha, nekoliko manj je z ječmenom in pšenico. V južni in srednU Besarabiji raste dobro grozdje, ki daje izborno vino. Pred vojno se je produciralo v teh krajih okrog 3 milijonov hektolitrov vina. Ker je o.i padla sedaj okolica, posebno odeški
trg !er so prometne zveze z zapadom slabe, ta gospodarska panoga sedaj precej pro-pa In
hdvisti'ja v Besa rabi i se nahaja še v po vojih ter nima lepih izgledov, ker primanjkuje delavskih moči, razen tega dežela nima podzemskega prirodnega bogastva. Niti velika mesta kot Ivišinjev nimajo industrije, ki bi bila vredna, da se je omenja. Raze a raških mlinov je bilo leta 1922 v Besarabiji vsega skupaj 262 industrijskih podjetij s kapitalom 184 milijonov le:ev (okcli 65 milijonov dinarjev) in 24.000 hp motorne sile.
NEPRIJETEN DOŽIVLJAJ POLJSKE FILMSKE ZVEZDE.
Mala črnooka Halina, ki stanuje s svojo materjo v poljskem zdravilišču Zakopanem, je čutila v sebi že dolgo poklic za filmsko zvezdo. Dan in noč je sanjala o lavorikah, s katerimi ji bodo nekoč krasili čelo. V zadnjem času se je vršilo na Poljskem več tekem lepotic. Zmagovalko je čakal navadno angage-meiit v ameriški filmski metropoli. Tudi dražestna Halina iz Zakopanih se je udeležila teh tekem. Toda dobila ni nobene nagrade. Zato je bila silno vzradoščena, ko sta se pojavila te dni pri nji dva distigvirana gospoda,
ki sta izjavila, da sta prišla nalašč zato iz Amerike, da angažirata najlepša poljska dekleta za ameriško filmsko metropolo. Gospoda sta zatrjeval:i, da je baš gospodična Halina za film kakor ustvarjena. Predno pa sta hotela gospoda filmska ravnatelja pretresati podrobnosti glede angagementa, sta od deklice zahtevala par poizkusni nastopov. Vsa srečna je deklica nato pristala in pričele so se skušnje, fotografiranje — večinoma v prosti naravi, pozneje pa tudi v vili matere bodoče filmske zvezde. Pri tem je deklici posebno dobro došlo, da je njena mati za par dni odpotovala. Filmska ravnatelja sta uredila v vili atelier in čari »filmske zvezde« in spe so bili natančno fotografirani. Halina se je sicer sramovala, toda filmska ravnatelja sta ji rekla, da prava umetnost ne pozna sramu. In filmska ravnatelja sta fotografirala več kakor moremo povedati. Nekega lepega dne pa sta gospoda filmska ravnatelja iz Zakopani izginila brez sledu. V zdravilišča pa so se bonvinanti veselili veleoriginalnih fotografij, ki so jih zelo drago plačevali. Nekega dne pa se je vrnila mati »filmske zvezde". Ogorčena dama je policala na pomoč policijo, ki je kmalu ugotovila, da ni šlo za dva ameriška filmska ravnatelja, temveč za dva trgovca z Lodza, ki Sta oba poročena. Sanje
Haline o filmu so se razblinile v nič. »Filmska zvezda* je padla, še predno se je pojavila na obzorju.
: Kaj pripoveduje najstarejši mož na svetu.
Zaro Agha je dovršil včeraj, 31. marca, svoje 154. leto. Brez dvoma, da je najstarejši mol na svetu. Te dni so ga intervjuvali v neki kurdijslu kavarni v Tofani poročevalci vež-jih evropskih listov. Povedal jim je med drugim to-le: Roje je v Bitlisu, v turškem Kurdistanu. Udeležil se je štirih vojn. Poročen je bil 11 krat. Od 28 otrok, ki fih j* imel, živi edino še njegov najmlajši sin, ki je 64 let star. Edina želja, ki jo le ima je, da bi mogel še enkrat obiskati
Angleško,
ki jo je posebno vzljubil. Manj pohvalno »e izraža o Italiji: »Pred nekaj leti sem tudi Italijo. Od tedaj dalje bolujem na*®; lodcu, ki sem si ga pokvaril z maka«**-Pred potovanjem v Italijo sem spal kot B*®’. ved. Od takrat dalje pa ne spim niti dve več.« Z 90. leti je izgubil zobe. V 102. sta mu zrasla v spodnjih čeljustih dva nov* zoba. Nedavno si je dal napraviti umetno zobovje. V svojem življenju ni pil nikdar alkohola ter ni popušil niti cigarete. M* samo čaj, ki mu posebno prija.
Albert Acremant:
Učinkovit govor
Porotna razprava. Ob petih zvečer. Predsednik še ni dal prižgati luči. To je trenutek, ko zeva iz vsakega kota dvorane temna senca. Sodniški talarji se žare krvavordeče. Dokazilni predmeti na mizi dobivajo čudne oblike. Obtoženec je že ves izmučen. Državni pravnik prične govoriti. Ubogi obtoženec, ki ima opraviti s takim tožiteljem! Državni pravdnik Doublon de Cheunonceaux je eden najognevitejšili govornikov mlajšega naraščaja juristov. Njegovo ime, premoženje in tudi nadarjenost so mu zagotovili vedno veliko zanimanje, tako, da je bila razpravna dvorana polna advokatov. Slučaj je za poslu-, šalce prav banalen, ni pa za obtožen? i Bar-tina, ki ni zakrivil zločina, katerega ga dol-le. Bil je natakar v kavarni in podnajemnik v šestem nadstropju neke stanovanjske vojašnice ter je noč, ko so našli njegovo sosedo, mlado šiviljo, mirno prebil v postelji. Ostali hišni stanovalci so dokazali svoj alibi. Ničesar drugega ni mogel povedati, kakor resnico; toda njegova pojasnila so smatrali za nezadostna. Bil je aretiran.
Vpričo sodnikov se je ustrašil dokazov, ki so jih uporabili proti njemu. Ali ni vedno spodobno živel? Ali mu ni morda vsako nasilje tuje?
Toda državni pravdnik je pričel svoj govor s tem, da je gospodom porotnikom povedal, da vsebujejo njegovi akti vse, kar je potrebno za pojasnitev zadeve. V skladu s svojo vestjo zahteva zločinčevo glavo. Njegov samozavestni nastop je tako zelo vplival na auditorij, da je pričel vzklikati proti delikventu. Predsednik miri. Tožitelj upo-
rabi priliko, da vplete v govor nekaj lepih ganljivih besed o malih pariških šiviljah, ki morajo biti varne, ker ustvarjajo čudesa za okus, ki vzbujajo zavist vsega sveta. Državni pravdnik napada kavarniške natakarje, ki se udejstvujejo kot posredovalci pri stavah za dirke in tako pripravljajo številna uničenja; kajti nič drugega ne uničuje ljudstvo tako zelo, kakor strast pri igri.
»K sreči,« pripomni »veste gospodje porotniki za svojo dolžnost. Očuvajte našo civilizacijo s tem, da obsodite morilca z zločinskimi rokami«.
Tako je govoril kake dve uri; razvijal je misli zelo banalnega značaja, toda spate-tičnim tonom in jih spremljal z melodramatičnimi kretnjami. Porotniki so bili očividno pod njihovim vplivom. Končno opiše državni pravdnik s prepričevalnimi žgočimi besedami še natakarjeve roke.
»Poglejte si te blede, dolge roke z napetimi žilami! Te neverjetno nervozne prste! Ali ne vidite hkrati tudi že, kako stiskajo ti prsti vrat obžalovanja vredne žrtve? Poglejte ta tenki, ostri kazalec! Kako lahko se ta zasadi v meso! In nohti! Krepki so kakor kremplji kake zveri. Ta vijak, če se ta kam zasadi... Ne popusti prej, dokler ne konča svojega smrtnega dela!«
S tragičnim povdarkom izgovarjane pretresljive tirade državnega pravdnika bi iz-vale navdušenje celo kakega velikega pesnika. Njegova zgovornost je čudovita. Kakor da plava Lombrosov duh nad poslušalci: so roke, ki so ustvarjene za davljenje, kakor so roke, ustvarjene za prelata. Tu ni mogoča kaka zmota. Dokaz se je brezdvom-no posrečil. In zato bodo odgovorili gospodje porotniki na vprašanje krivde z »da«.
Govornik konča. Občinstvo bi ploskalo, če bi bilo to dovoljeno. Opis zločinčewi.’i rok je imel zelo znaten učinek. Obsodba je že gotova.
Zaman poskuša branitelj opozoriti na rezultate v aktih. Pri takem slučaju veljajo le dokazi in ne besede. Pa je tudi vse zaman, če so porotniki utrujeni.
Ker se je dobro vedel v vojni, mu priznajo olajševalne okolnosti; obsodijo pa ga le na dvajset let prisilnega dela.
»Še dobro je odnesel svojo kožo,« pravi glasno državni pravdnik.
»Zločinske roke!« zamrmra po nedolžnem obsojeni nesrečnež in pogleda na svoje prste, medtem, ko ga orožniki odvedejo iz dvorane.
»Zločinske roke!« V svoji celici, na ladji, s katero so ga prepeljali v kazensko kolonijo, vedno in povsod si je ponavljal te besede. V Bognu si jih je šepetal, v bridkosti samotnih noči.
»Zločinske roke!« Besede so ga preganjale in često, ko se je zbodel z nohti v dlani, se je zbal lastnih rok.
Ker je bil ubogljiv in voljan, mu je uprava kazenskega zavoda dovolila včasih kako olajšavo.
Ker se je dobro obnašal, je bil po dvanajstih letih popolnoma pomiloščen. Vrnil se je v Francijo. Kaj naj zopet prifine? Ni občutil nikakega srda nad družbo radi tega, ker je t*il po krivici obsojen. In vendar: nekega zadoščenja si ni mogel odreči: obiskal je gospoda Doublona de Cheunonceaux.
Ta ga seveda ne spozna več.
»Bartin.«
»Nisem vas še nikoli videl.«
»Da, nekoč! Spomnili se boste . . . Oglej-
te si moje roke . . .«
»Kaj mi hočejo vaše roke?«
»Rekli ste, dfa so to zločinske roke.«
»Ah, da, res je! To je bil eden najlepOTj uspehov moje karijere.«
»■Čestitam vam ne k temu . . . Prišel sem vam povedat, da ste bili v mojem slučaju v veliki zmoti . . .«
»Vi ste nedolžni? Vsi trdijo to . . .«
»No, tega vam nočem očitati. Po krive« ste me poslali v Bagno. Človek ste in se lahko zmotite. Ne delam vam radi tega očitkov, pač pa radi tega, ker ste rekli da imam zločinske roke. Ali me razumete? Tega niste-smeli reči. S tem ste postali sami zločine®-: Vi veste, koliko groznih ur sem prestal >. radi vas, — ko sem motril svoje roke . , •*
»Kaj naj mi bo to? Pustite me. Dane* sem povabljen k svojim prijateljem.«
»To vam torej ni nič, da ste mi W ve uničili moj mir.«
»Ne še tako kmalu. Nisem še končal • • • Hočem, da si ogledate moje roke prav blizu . . . Poglejte ta tenki, ostri kazaJ®^ Kako lahko se ta zasadi v meso! In
Tft
Krepki so kakor kremplji kake zveri vijak, če se ta kam zasadi ... ne popu®*1 prej, dokler ne konča svojega smrtnega de-la . . . Ali niso to vaše besede, kaj . . . P°" glejte si vaše prste!... Ali se vam ne zdi. kakor, da morate govoriti o njih! Čudnem ne? . . . Kakor, da bi zgrabile . . .«
Ali je to nagon? . . . Zločinske roke so se skrčile in zgrabile gospoda Doublona de Chlenonceaux za goltanec. Davile so, davite-j davile, dokler ni padel zadavljen na tla.
»Ne vem, kaj me je tedaj zgrabilo . • •* je dejal morilec črez pet minut, ko se je VT*~ javil policiji.
BBBBimiHinRiiHiiniiitiiititiiiiiuiiiiiiiiiiii,.iiiiHiitiiiiiiiiintiniii.it*    	I ..ilHIlllllllllllllllHHIIIHIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIHIIHIIIi
„GRor
CAHIN.NKO I»OSBEON’SKI IN SPEDI' CIJSKi BUBEAU
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41.
Naslov braoIaTham: ,OBOM*.
Telefon Int. It. 45-4.
PODRUŽNICE: Maribor, Jesenice, Rakek. |
Obavlja m i to stroko »padajoča posl« najhltr«]« Ib pod k*-lantnimi pogoji.
Zastopniki družbe spalnik -vose S. O ekspresne poSUJke.
luiuisnimmnmtn
,M tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana,
^____________ nudi
naJtlnejSi In najokusnejši namizni kis te vinskega kisa. zahtkvaitb ponudbo i
TehnlCno In WB«enlCno naJinodef. neje urejena klsnma v JU0o*ln^lJL
RaltmljSI šivalni stroi In kolo
I« tdlno 1
8
ofert in In«tu*lyi|o ▼ TM»h op r •moSv
pletMni stroj DUBISD
 f raruv« »'«><•«»».
MIMm garaMlIa
Josip Peteline
Ljubljana
MALI OGLASI.
7.s vsako b**edo •« plsis “>0 p*r. Za d*be!o p* D Ib 1.—•
•uiiiiiiiniiinniniiinniniiiiiiiinHHiinnuHiin’'
Simon
E 1 i m a n e k,
LJUBLJANA, Šelenburgova ulic* St. *
izdeluje obleke za gospode po najnovejši modi in zmernih cenah. V zalogi ima vedno najboljše SeSko in angleiko sukno.
Gospod
kateri je absolviral lr£ Solo in ima 1 leto p<®a{' niške prakse iSče slu*r be. Gre tudi nekaj fflO* eecev brezplačno. ponudbe na upravo list* pod »Natančen
Zastonj -
spalno sod®
novo kompletno dobite Pr* tomboli >l)om ubogih« D* velikonočni pondeljek. •" Srečke v trafikah ali **' družni pisarni >Mojmir<» Maribor, koroSka c. 10-1-
E« priporoča m tisk vieh trgovskih, obrtnih, Industrijskih In uradnih tiskovin.
Lastna knjlgovesnlea
TISKARNA MERKUR
TROOVSKO • INDUSTRIJSKA O. O.
LJUBLJANA, Simon Gregoreiževa ulica 13.
Tiska časopise, knji* g®, bro&ure, cenike, tabele, Statute, vabila, letake, lepake, posetnice 1.1. <L (
totMBfrar. - Urejuj«
: Vladimir 8re*k. - Z. *WunH> »Meitair« odgovarja: A»rfr*j Imt. V.l «