'roletarec" je delavski list za isleče čitatelje. OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE GLASILO PROSVETNE MATICE J.S.Z. im. CHICAGO, ILL., 21. SEPTEMBRA (SEPTEMBER 21,) 1933. ADOVOLJNOST DELAVSTVA NARAŠČA Publt.b«4 MM W. LETO — VOL. XX VI IL NEZADOSTNO ZVIŠANJE PLAČ IN SKRAJŠANJE DELAVNIKA fredsednik A. F. of L o lobbyistih.—Tožbe proti kor-poracijam, ki kršijo pravilnike.—Vedno vec stavk ZASTOPNIKI velikih korporacij. ki moledujejo v vseh vladnih uradih v Washingtonu za koncesije v določbah in regulacijah NRA na škodo delavstva, imajo vse preveč za-slombe, je izjavil William Green, predsednik A. F. of L. Zagrozil je. da bo bodoča konvencija ameriških unij, ki ae vrši prihodnji mesec, tribunal ,s katerega bo ameriško ljudstvo iz-vedelo mnico o mahinacijah magnatov z Wall Streeta in ugodnostih, ki jih dobivajo v_Waahingtonu. Predsednik Green je priznal, da je tehtnica vpliva v Wa-«hingtonu na strani industrial-cev in finančnikov. Iz njegove estie kritike je razvidno, da ai j« obetal od NRA veliko več. atgo' je delavstvu v resnici dala. Brezposelnosti z dosedanjimi skrajšanji delavnika ne bo mogoče omilili, je dejal, kajti namesto da bi ga znižali na 35 ur, je dolgost delavnika tkoro v vseh pravilnikih 40 ur, in v nemalo slučajih celo 50 ur teden. "Ameriška delavska federacija bo morala vsled tega •topiti pred ameriško ljudstvo in na pojasniti da se brez pravega skrajšanja delavnika dežela ne bo mogla izmuzniti is o-klepa depresije", pravi Green, ki gs boli, ko vidi, da njega vladni organi zapostavljajo* medtem ko magnati počno, kar se jim zljubi. Npr. v slučaju pravilnika za (premogovniško iadustrijo. Ako bi «e unija to-Ilko obotavljala in kljubovala, bi jo administrator Nire Hugh Johnson ter predsednik Roose-vell že davno potisnila ob steno. Premogovniškim baronom, ki sahtevajo, da morajo ostati v njihovih neunijskih revirjih v bistvu stare suženjske razmere» pa ne storita ničesar, rasen da sta jih vabila na konference, v javnosti pa sta publici-rala ultimatume, češ, do tega in tega dne ae morate sporazumeti. In v vsak ultimatum sta ▼ključila tudi zastopnike unije, kakor da je unija sokrivs zavlačevanja. Magnati. ki kontrolirajo večino premogovne industrije, so zahtevali, da jim vlada s posebno določbo zagotovi pravico odprte delavnice; dalje, da naj minimalna plača »e znaša več kot od $3 do $3.-« •© na dan; zahtevali so, da ti la, da ne bo tijpela kršitev pogodbah. u-l I Množeče se stavke dokazujejo, da so delavci nehali upati na pomoč vlade v svojih nadah za izboljšanje razmer. Pre-mogarji v Pennsylvaniji so o-pozorili vlado s stavko, da ne bodo trpeli zavlačevanja, ki ga povzročajo operatorji. Ti so namreč pognali obrat v rovih do viška, da si nakupičijo premoga čimveč, potem pa, ko bi delavcem morali zvišati plačo, bi pa rove zaprli, ali jih obratovali le po par dni, dokler se ne iznebe starih zalog, katere bi prodali "radi zvišanja plač tpo višjih cenah in si tako na prsvili na goljufiv način čimveč dobička. Kriva je vlada, ker je toliko časa dopustila to slepomišenje arogantnih baronov. Medtem pa delodajalci pritiskajo na vlado, da naj delav cem stopi na prste, češ, da i svojimi unijami ogrožajo .legitimne dobičke, proglašajo stavke in tako "nagajajo Roose-veltu" ter podaljšujejo krizo. Zato naj se stavke sploh prepove, kompanije pa obljubu-jejo, da bodo same dobro skrbele za svoje delavce. Naravno, da v takih okol ščinah nezadovoljstvo med delavci narašča. Razveseljivo je, da pristopsjo v unije in da prodira mednje spoznanje, da je ključ do izboljšanja le v skupni moči, izražena v organiza ciji. Zbor židovske socialistične federacije Dne 15.—17. sept. je imela v Chicagu svojo konvencijo židovska federacija socialistične t stranke. Zborovala je v De- m_«edanja "pravica", ki jim, lavskem liceju na Douglas in dovoljuje siliti rudarje, da sta-| Kedzie Ave. Našo zvezo je po-»jejo z družinami v kompanij- vabila, da naj pošlje dva delegata. Bksekutivs se je odzvala ter izvolila Chas. Pogo-relca in D. J. Lotricha. Aih barakah in svoje potrebščine kupovati v kompanijskih Prodajalnah, odtati tudi v naprej v veljavi. Dozdaj v mno-krajih jpremogarji sploh ■fao dobivali plače, nego za •▼oje delo le kredit v kompanijskih trgovinah in pa stanarino. A- P. of L. zahteva, da se v nobenemu pravilniku ne garantira kompanijam odprte delavnice, kakor se je to storilo npr. * pravilniku avtne industrije. P*1 j*, delavnik se mora skraj-wti in zvišati plačo. Delavce zelo vznemirjajo kr-«fre v pravilnikih, ki jih kompanije niti ne zakrivajo. Pod-P&ejo, dobe plavega orla, ga lepijo na oknih in stenah, in °J>r*tujejo dalje neglede na Unije v Wisconsinu so vložile tožbo proti neki čev-fj?rski tovsrni, ds ugotove, sko J»A sploh ksj pomeni, in ds-1 *>o oblast izvajala svoje rroinje proti kršilcem, ali ps •o le prazne pretnje. Sploh bi ne bilo treba na sodišče, f*° W ae Johnsonova NRA ho-^»e tarna pobrigati In bi to-yarsarjem z dejanji pokaza Ste prejeli obvestilo? Ako ste prejeli iz upravni štva obvestilo, da vam je naročnina potekla, ste prošeni, da jo čimprej obnovite. ameriška '¿astava in stavkarji UNIČUJEJO IZOBILJE DA ODPODE -- KRIZO! Z ga- DKAVA pamet pravi človeku, da ako je blaga živil fn vsega dragega v izobilju, ni prav nikakega vzroka za po-mankanje. A vendar so milijoni v bedi—zato, ker je vao--preveč ? I , Na sliki so dalavci. Id jih razganja policija v Lodiju, N. J. Zastavkali so ▼ tekstil-nib tovarnah, kar so kompanija ni ravnala po obljubah, ki jih j« dala Rooaovltov« NRA. Z DELAVSKEGA SVETA Stavke premogarjev v Penni|sta dobili sodno prepoved proti v protest pri zavlačevanju s sprejemom prsvilniks se je u-deležilo nad 30,000 rudarjev. Kompanijski deputiji so jih 17 obtafelili. Govemer Pfnchot je v nekatere kraje poslal ipi-lico, da prepreči izgrede, . Varuhi 'Voda in mira" pa so jim amo- Rooseveltova administracija bo uničila četrtino bombaš- riški prapor ter napise iztrgali m jih rasgnaK ne&a pridelka, da dvigne cene — zaradi iprofita. Njen program določuje uničenje najmanj dvajset odstotkov žitnih potf, v namenu, da dvigne cene in na ta način pomaga k povratku "blagostanja"—to je, k večjim profitom. Uničila je že milijone prešičev, da bo na trgu manj mesa, kar naj mu dvigne cen« in profite gospodarjem. Sistem, ki se zateka k uničevanjem živil in blaga, zato, da bi odpodel krizo, ne bo dosegel namena. Lahko mu je dvigniti cene, lahko dvigne profite. ne more pa pripomoči milijonom ljudi, ki jih je vrgla brezposelnost v mizerijo, do izgubljenih *me" Prihrankov, do povrnitve uničenih domov, do zdravja, ki je trpelo vsled pomanjkanja najpotrebnejše hrane, niti jim ne more zagotoviti zaslužka v bodoče. Vzlic inflaciji, uničevanju živil in blaga, ogromnim državnim kreditom' ,privatnim korporacijam in kljub mnogim drugim vladnim.naredbam, kriza še traja. Stalno brezposelnih je od deset do dvanajst milijonov. Obljuba vlade, da bo izr vojevala znižanje delavnika na 35 ur, je razblinjena. Vsi do* sedsj popisani pravilniki le potrjujejo, da ostanejo v veljavi večinoma stari poslovni sistemi, staro priganjaštvo in izkoriščanje, plače pa so povprečno prav malo zvišane. Cene potrebščinam so poskočile veliko bolj nego plače, kar je samo na sebi dokaz, da se kriza nadaljuje in se bo nadaljevala, dokler ljudstvo ne zsvrže sistema, kateremu je profit največja svetost, cilj in namen, ter ga nadomesti z uredbo, v kateri dobo skupne ljudske koristi polno veljavo. Taka uredba bo socializem, ki edini zmore garantirati vsakemu življensko sigurnost ki edini odpravi neprestano bojazen delavca, da izgubi zaslužek in kruh. Delo bo vsakemu zajamčeno; akrb za kruh prestane. Vsa družba bo kolektiv- Dokler se ljudstvo ne izre- franTom Te nad sVo^oTko^l ** tako uredbo, b0 ležala na njemu mora ikrize in izko-Kdor ima danes v Franciji a- riščanja. Edino ¡posedujoči sloji imajo konsti v uredbi, h - temelji na krivicah. Za ljudstvo, ki trpi vsled njih, pa je čas» ds se zdrami. AMER& KAPITAL SE IZMUZAVANATUJE RADI PADANJA DOLARJA riškega kapitala je zbežala v inozemstvo," piše Howard Wood, poročevalec za finančne zadeve. Ta odtok se vzlic vladnim regulacijam vrši na razne načine in po ovinkih, od kar je ameriška vlada ukinila zlati standard. Ameriški kapitalisti so sicer zelo patriotič-ni in jako pridni v predlaganju zakonov v svojo korirft ter pro- ti rdečkarjem, ampak kadar je treba svoj patriotizem demon-lektivnega pogajanja in svo-istrirati, pokažejo, da jim je bodnega organiziranja, je od-ledino in samo za svoje koristi. Ubegle kiolsrje nalagajo v sto oseb, ki so imeli nalogo tovarne in zahtevala, da pri razganjati pikete. Pri tem so se pridno posluževali fizične sile. Piketi pa se niso spustili v beg, 'kot je šerif rsčunal,. nego so nsgk) pobirsli solznice ter jih metali nazaj med depu-tije. Poročilo pravi, da je bila glavna ulica v tem spopadu spolna plina. Stavka delavcev in delavk v Chicagu, ki izdelujejo ženske zna unijo, odslovljene delavce pa naj se formalno zasliši. Vodstvo je zahtevo odbilo. Predsednik kompanije je dejal, da bi dovolil unijo le "svojih delsvcev", ne pa zunanje. Ker pa zakon določa, da se morajo kompanije pogajati z zastopniki delavcev, ki so si jih sami izbrali po svoji volji, je ime-novsni odbor NRA pod vod- klobuke, je bils končsns s spre- stvom senatorja Wagnerja i i jemom pogodbe med unijo Millinery Workers in kompanijami 15. sept. Le nekaj tovarn se upira. Dve med njimi Sveta stolica in Hitlerjeva vlada ratificirala konkordat Vzlic šikanam, ki jih uganjajo fanatični hitlerjevci nad demokratsko mislečimi katoličani, sta paipež in hitlerjeva vlada dne 10. sept. ratificirala konkordat ki določa odnošaje med sveto stolico in Nemčijo. Katoliške organizacije v Nemčiji so dovoljene in vlada jih bo protektirala ter podpirala, kakor v Italiji, toda v politiki se bodo morsle podvreči po-polnoma fašistični vlsdi. V Berlinu je fašistično časopisje proslavljalo ratificiranje z ugotovitvijo, da papež m veruje v stabilnost nemškega fašizma. Demokratska katoliška duhovščina in lajiki v Nemčiji mu to zelo zamerijo, ampak pri zunanji politiki rimsike cerkve nimajo taki ugovori nikakega vpliva. Na drugi strani se je papežev nuncij v Pragi zelo pritožil nad češko vlado, češ, da je insultirsls njegs in svetega očeta. Resnica je ta, da papeževa politika podpira separatistično gibanje slovaških klerikalcev, kar češkoslovaška vlada kajipada ne odobrava. New Yorka odločil popolnoma v prilog unije. Kompanija pravi, da tovarno rajše zapre, kot pa da bi priznala "zunanjo" unijo. Pa se bo njeno vodstvo nedvomno premislilo. V New Yorku je dne 12. sept. zastavkalo 25,000 delavcev in delavk, ki izdelujejo spodnje obleke, Krojaški delavci v Montrea-lu, 2000 po številu in organizirani v ACW, so zmagali na celi črti. Stavkali so en teden. Deset tisoč izdelovalcev kravat v New Yorku je po splošni stavki izvojevalo svoje zahteve. | Dobili so skrajšanje delavnika, priznanje unije in zvišanje plače. deželah z zlatimi valutami in v Angliji, ker smatrajo, da je angleški funt šterling stabil nejši kot pa ameriški dolar, ki' , ^ , , . je padel v jprimeri s francoskimi no akrt)eia za blagostanje ceiote- meriški cekin za $20, dobi zanj že nad 30 papirnatih dolarjev. Ker vlada še vedno izvaja inflacijo, bo dolar nedvomno še bolj padel ne samo v inozemstvu, ampak tudi na ameriškem trgu. Wood piše, da danes v Zed. državah ni več vprašanje, kako pričeti z inflacijo, ampak kako jo ustaviti, predno vlada izgubi kontrolo nad njo.. Povprečnemu delavcu dozdaj ni še koristila, farmarjem pa prav malo. HITLERSKA "CIVILIZACIJA" Preiskave o bankah V Michiganu so dolgo preiskavah, kaj je bilo vzrok propada bank, in kdo so krivci. Vse to zsslišavanje ps nič ne koristi. Dokler bodo bsnke privstne, ne bodo sigurne. Možgani se manjšajo Dr. J. I. J. Huret, (profesor na Cambridge univerzi v Angliji, pravi, da se inteligenca povprečnega človeka manjša. Razklada, da je vzrok temu to, ker imajo inteligentni ljudje Čezdalje manj otrok, medtem ko v nižinah najbolj "nevednih, zabitih in omejenih produkcija novih bitij nič ne pada. j . Izraz solidarnosti Pogreba dveh mučenikov, ki sta padla na stavki v Philadel-phiji, se je udeležilo 10,000 delavcev. Bila sta ubita od kompanijskih gangsterjev, ko sta piketirala pred Cambria Silk Hosiery tovarno. Tudi policija je nastopsla brutalno, pretepala stavkarje in jih nad sto aretirala. Toda vzlic vsem tem nasilnostim je unijs nogs-vičarjev zmagala. Ali ste naročnino poravnali? Izredni pravni tribunal, [ki je prošle dni v Londonu zasliševal razne priče o krivcih in vzrokih požiga nemške držav-nozborske palače dne 27. februarja, je ugotovil, da so jo zažgali fašistični provokatorji z vednostjo fašističnih voditeljev. Ta zločin so nato naprtili komunistom in ipotem izvedli svoj v naprej pripravljeni načrt terorja nad delavstvom. Priče so bili bivši socialistični poslanci, delavski in meščanski žurnalisti, socialistični vodja Rudolf Breitscheid in drugi. Razpravo so vodili angle-šiki, francoski, ameriški in več drugih odvetnikov mednarod-nea slovesa. Požiga je obtoženih pet komunistov, ki jih imajo zaprte v Nemčiji. Hitlerjeva obravnava proti njim se prične 21 sept. v Leipzigu. Pravijo, da je njihova usoda v naprej zapečatena, ker Hitlerjev barbarizem ne pozna pravice. Eden provokatorjev je komunistični renegad Van der Luebbe, ki je večkrat prišel iz Danske v Nemčijo. Je slab karakter, homoseksualen, toda za denar ni bil v stiski. Bil je * ljubimec" par nemških fašističnih perverznežev in tako j*- bil tudi upeljan v (provoka-tivno vlogo. Ako bo fašistična justica (?) posekala glave dbr to:Vncem, o katerih ve, da so nedolžni, bo to storila pač samo zato, ker ne bo hotela priznati ,da so palačo zažgali fašisti z vednostjo današnjega hi-tlerje*: «a colo loto $1.60; sa pol lots $2 00- rokoeid tal oglasi morajo biti v n«*em uradu naj-pooDoja do pondeljka popoldne ss priobčitev O itwvilkMvkočegabjdna. = , PROLETAREC «voiy Thanday by tha JugooUv Woikmoa1* Publishing Co., Ins. Established 190«. Bditor Manacer __Fronk Zate Ckarlas Pof oralac Oaitod SUBSCRIPTION RATES: Ona Y aar $1.00; 81* Moa** $1.T»J $1.00.—Foreign Countries. Oao Ti 88.50; SU Months $1.0S. PROLETAREC m W. SM ST.. CHICAGO, ILL. Itaakwol 2884. 546 44JSZ preživela svo)o dobo" Na tej strani je priobč$na resolucijs dveh klubov v Detroitu, ki pravita, da je JSZ vsled naravnih posledic ukinjenega priseljevanja "kot inozemska federacija preživeta svojo dobo", zato se naj jo razpusti, njeni klubi naj se pridružijo "direktno" stranki, Proletarec pa naj postane glasilo "splošne soc. pevske zveze". Sodrugi v Detroitu so prišli do tega zaključka, kot pravijo v resoluciji, "po vsestranskem razmotriv&nju''. Vendar ps se nam zdi, da so se v problem premalo poglobili. Posledica tega je, da nenamenoma predlagajo nekaj, kar je bila le voda na mlin reakcije in na-zadnjaštva vseh baz med ameriškimi Jugoslovani. JSZ je danes edina, konstruktivna delavska, popolnoma socialistično usmerjena organizacija, med Jugoslovani v tej deželi- Če Se jo razpusti, ne ostane ničesar, kar bi jo nadomestilo. Res je, da je naseljevanje u-stavljeno, in res je, da smo obsojeni izumiranju. Toda JSZ se je temu dejstvu asimilirala že pred leti in zato je akitvna v splošnem, ne pa samo kot kaka) slovenska ali jugoslovanska nacionalna organizacija. Res je, da napredek JSZ v današnjem valu reakcije in fašizma NI zadovoljiv, toda še veliko MANJ zadovoljiv je napredek delavskega gibanja med MASO ameriškega proletari-jata! To dejstvo so sodrugi,ki so resolucijo spisali, čisto prezrli. Že mnogo slovenskih in mešanih klubov, v katerih so prevladovali člani jugoslovanskih narodnosti, je bilo "direktno" v stranki, ¿posebno v Pennsylvaniji. Živeli s0 leto ali dve in umrli. Niti eden ni uspeval ti Finančno vprašanje je res važno, kot pravi resolucija. Napačna pa je trditev v nji, da je članstvo JSZ BOLJ obremenjeno, kot pa članstvo ameriških klubov. Članarina v njih je skoro jpovsod 50c, kakor pri nas, vrhu-tega pa ni apelom za denarne prispevke ine konca ne kraja. Kako naj stranka drugače sploh VODI kampanje, vzdržuje «ttade, tiska letake, sklicuje shode itd ? Naši klubi si pomagajo s priredbami, ameriški pa največ s prispevki. James H. Maurer je »pred dobrim letom resno priporočal, da naj bi ameriške &oc. postojanke POSNEMALE klube federacij in pa evropske soc. stranke, ki si dobe dohodke z raznimi ustanovami,namesto samo s ko-lektami, ki so povprečnemu človeku zoprne, toda se jim v sedanjem strankinem ustroju ni mogoče ogniti, če hočemo ohraniti stranko vsaj na sedanji višini! Predlog, da naj Proletarec po razpustu zve-ze postane glasilo soc. pevske zveze, je skrajno nepremišljen. Prvič, take zveze spk>h ni! - Vsi dosedanji poskusi z organiziranjem pevskih zvez med našim ljudstvom so se končali s polomom. Vsi slovenski pevski zbori se bore z gmotnimi in drugimi tcžkočami. Zato je izjava eksekutive, ki pravi, da bi mu privoščila častnejšo smrt, kot pa biti organ pevskih zvez, popolnoma na mestu- Predlog o Prosvetni matici je v teoriji lep. Če bi ga mogli izvesti, bi bilo nekaj, kar niti v starem (kraju ne zmorejo. Nikdar pa se ne sme v takih načrtih pozabiti na finance. Brez teh je predlaganje kontestov za povestna, dramska, operna, operetna in pesniška dela Velika nepremišljenost, milo rečeno. S to objavo detroitske resolucije je razprava odprta. Sodrugi, ki so jo podpisali, imajo popolno pravico in dolžnost, da utemelje svoje argumente. Ce so v pravem, dobro: Zvezo se naj razpusti. Ak0 niso, so napravili pokretu škodo, na kar bi morali dobro pomisliti. Treba je namreč imeti v uvidu, da so taki predlogi v dobi, ki je za delavske organizacije n« j kritične j sa, velikokrat ne samo kvarni, ampak tudi pogubni. Danes zahteva delavsko gibanje odločnih borcev in premišljenosti, ne ps predlogov za demora-lisiranje svojih vrst Ns zadostuje, da si v stavkah samo član unije. Treba je piketirati in odvračati ske-be* omahljivce in duševne slabiče od umazanega dela, pa tudi, če se je treba pri tem izpostavljati policijskim količkom. Ali je našemu delavstvu J. S. Z. še potrebna? PO COLORADU Fašisti e Italiji in po snagi Hitlerja točki e Nemčiji, store vsa e svoji moci da poblana mladino sa svoj barbaricen, katerega predstavljajo o-trotom sa visok civilisacije. Na vrhu >• parade otrok, v Mussolini- jo v i Italiji in spodaj v Hitlerjevem "tretjem rajbu". 0 raznih predmetih Bridgoport, O. — Ko čitam poročila o NRA, vidim, koliko dela nas ¿e čaka. Zakon jamči delavcem pravico, da se smejo nemoteno organizirati v uniji in ee kolektivno pogajati, toda kompanije pa smatrajo, da velja pravica organiziranja samo zanje. Oblasti so v sporih, ki so nastali radi tiste določibe v Siri, potegnile več s delodajalci kakor pa z delavci. To je naravno, kajti korporacije in posamezni bogataši ne prispevajo tisoče in stotisoče dolarjev kapitalističnima strankama v volilnih kampanjah zato, da bi služile ljudstvu. V stavkah poslednjih tednov je padlo že nekaj irtev, seveda med stavk ar j i. Demokratska in republikanska stranka sta obljubovali, da ne bo več sodnih prepovedi (in-junctions) v stavkah. Toda izdanih je bilo precej—ne proti izkoriščevalcem, pač pa proti unijam, katere se bore za skrajšanje delavnika, za večje plače in boljše življenske razmere—torej za sličen program, kot je zapopaden v Rooseveltovi Niri. Kapitalisti so ga podpisali, ne mislijo pa se ravnati po njemu, kar dokazuje njihov naval na stavkarje in pa nji hov boj proti svobodnim unijam. deževalo je oba dneva. Nekdo je dejal, da če bi piknik imelo katoliško društvo, ne bi bilo dežja, socialistom pa oni nad nami nalašč nagaja. Well, naj bo že tako ali tako, naš klub je imel vsled dežja veliko gmotno škodo, farmarji pa so ga bili zelo veseli, ker jim je odgnal občutno sušo. s Zaposlenost se je tod nekoliko zvišala, vendar pa je brezposelnih šo vedno veliko. Nekateri premogarji hodijo na delo od 10 do 15 milj daleč, ker je tukaj še precej rovov zaprtih. Zaslužek v rovih je zelo nizek zaradi pre natrpano« t i z delavci. • Sodrugu Jos. Snoju se zdravje polagoma vrača. Njegov sin Joseph pa je bil dne 6. sept. operiran na nogi. Dobil je zastrupljenje krvi, ko se jo prasnil z zarjavelo ograj no žico. Mučilo ga je devet tednov in bil bi ob nogo, da mu je ni rešila operacija. Poročevalec. A. Zornik na agitaciji Anton Zornik iz Herminija Pa., poroča, da je bil v prošlih par tednih v dotiki s tisoči delavcev v Penni. Obsoja napore kompanij, ki hočejo obdržati premogarje v suženjskih razmerah. Opisuje njih stanovanja v kompanijskih barakah ,ki so najza-nikmejša človeška bivališča. Odla-V Proeveti smo čitali dopise ne- ^ kompanij z odobritvijo pravil-kega Fr. Kavčiča iz Minneoote. Iz j« v»rok čemu je bilo med ru-njih ni mogoče razvideti, da-li je do- ?.arJl ^J1*??T* kl pLsnik komunist, socialist, fašist ali JJ^4^*" * K°mpf" kaj drugega. Fantazira zdaj o tem JH? hl8e: T *?ter,h . ' * * j . 0 ™J ilMmfli družin, so bolj hlevi nego stanovanja, f 0 0nem' da n mA X8l *ksUpf^ piše Anton Zornik. Pravi: «Poletu potem ne repa ne glave. Boljše bi „ ... .__. . - , bilo, da bi pokazal, kaj on lahko do- * uhaj» seže. Fantazirati in kritizirati je lahko, toda dejanja bi bila boljši dokaz. Tukajšnji socialisti Živahno agiti rajo za sod. L. Bezniska) kateri kan- Skozi špranje in odeva postelje.' Zornik opisuje stavke premogar-jev, ki so nastale vsled blufanja* in krivic. Je zelo vzradoščen, ker so se rudarji uprli. "V uniji je moč," poudarja, in nato izvaja, da je unija UNIJA le če se delavci zanjo ZA-didira za Townahip Trustee. Če bo- NIMAJO ako se brigajo ia njene se-do zavedni delavci napeli v agita- je, če pazijo na kandidate in odbor-ciji vse svoje moči, bo zmagal. Prej- nike, da bodo res odgovarjali samo šnji občinski odbor je osleparil ljud- ( delavskim' koristim ne pa privatni se-stvo za $74,000 in nekateri so vsled bičnosti posameznikov, te nepoštenosti sedeli po par let v Glede pravil unije je njegovo državni ječi. Pravijo, da imajo tudi mnenje, da jih bi lahko članstvo iz-sedanji odborniki slabo vest. Ven. boljšavalo sistematično, kakor jih iz-s korumpiranci in na njih mesta iz- boljšuje v naših podpornih organi-volite ljudi, ki so odgovorni ne le sacijah. volilcem ampak organizaciji, kot je Sodrug Anton Zornik je do da-soc. stranka! Ako začnemo s kan- tuma tega poročila obiskal naselbine didati v township odbore, bomo pri prihodnjih volitvah dobili toliko lažje socialistične kandidate tudi v County urade. e Dopis Frances Zakovikove za agitacijo v prid Proletarca, ki smo ga brali pred nekaj tedni, je razveseljiv. Skoda, ker ni še več takih Vrhničank. Tudi Mrs. Pohar in Kerns sta aktiv ni. Sodružic je v JSZ precejšnje število. Čemu se ne oglašate v Pro-letarcu v dopisih, in zakaj ne tudi s naročninami za Proletarca? Naše glasilo rabi vašega sodelovanja! • Kaj neki se je zgodilo s sodrugi v Barbertonu in Kenmore, O.? Pa ne, da so vzeli v tej hudi krizi, ki je udarila Proletarca, počitnice? Le na plan, Kenmore! Saj sto bili vedno aktivni, zato je nerazumljivo, čemu bi pustili, da klub JSZ razpade, e Klubu ti. 11 je v končanem poletju zelo nagajal dež, kajti piknik mu je štirikrat preprečil. Z vsako odložitvijo js klub imol enako smolo. Končno ga je odložil na nedeljo 17. sept. To pišem pred nedeljo, zato ne vem, Če bo klub imel spet tako «nolo. Mislili smo gs Imeti v nedeljo pred delavskim praznikom, v slučaju slabega vremena pa dan po-sneje aa omenjeni praznik. Toda okrog Scrantona, Pa., dalje WiUkes-B,arre, in okolico Throop, Forest City itd. Ob priliki obiska v Throopu se zelo pohvalno izraža o rojaku Johnu Orešku, ki mu je pomagal na agitaciji. V Forest Cityju in okolici so mu šli na roko John Paušek, Frank Ra-taic in Anton Zaitz, pri katerem se je nastanil. Sploh je dobil v Fo«v*t Cityju in okolici o naših sodrugih najboljše vtise. Reorganizacija mladinskega odseka kluba št. 1 Chicagot III. — V četrtek 21. sept ima mladinski odsek khiba št. 1 v prostorih Proletarca izredno sejo v svrho pojačanja agitacijskega dela ter reorganizacije tega odseka. Prične se ob 8. zvečer.—P. O. Vabilo h Heglu Willow Springs, III. — Ker je sezona piknikov pri kraju, bomo kot zaključno pri redi to v imeli v nedeljo 24. sept. na mojem' vrtu domačo sa-bavo s brezplačnim prigrizkom In pli som. Igral bo Johnny Kochevar. Svoje številne prijatelje in snsnce vabim, da me posetijo prihodnjo nedeljo, — Tono Kogl. • Kluba *t. 114 in 115 JSZ sta meseca junija sprejela in poslala glavnemu uradu JSZ-resolucijo, v kateri predlagata razpustitev JSZ ter pridruže-nje njenih klubov direktno stranki v območju njenih o-krajnih organizacij. Ta resolucija je bila (preči-tana na seji odborov JSZ dne 7. ju: ja 19b3, in na podlagi razpia e je bilo sklenjeno, da se izvoli dva člana, ki naj sklep sporočita kluboma v Detroitu. Izvoljena sta bila Filip Godina in Joško Oven. Predlog detroitskih klubov JSZ se glasi * Rosotucij* eksekutivi Jug. soc. sves*. Ali nam je Jugoslovanska socialistična svezs še potrebno, sli ne? Članstvo klubov št. 114—115 J. S. Z. ter obeh angleško posluJočih odsekov v Detroitu, Mich., je na skupni soji dne 28. aptils po vse-¿Iranskem rasmotrivanju prišlo do zaključka, da je vsled naravnih posledic in pritiska rasmer Jugoslovanska socialistična sveža, kot inozemska federacija preživela svojo dobo. Vsled tega se naj kot taka direktno združi s ameriško socialistično stranko, in sicer is sledečih razlogov: 1.) Ker je vsled poostrenih zakonov priseljevanje ukinjeno, so naše organizacije silno prizadete; med temi je tudi Jug. soc. sveža, ki boloii v prošlih letih kljub energični agitaciji le neznaten napredek, kar zna-či, da je polje za socializem med slovenskimi priseljenci izčrpano. O-gromna večina teh priseljencev si je svoje politične smernice že začrtalo manjšina je pa brezbrižna in vsled tega ne pride v pošte v kot politični materijal. Stari sodrugi izumirajo. Naša mladina se pa ne udejstvuje v J. S. Z. kot bi bilo želeti. Sentiment te mladine se nagiba k ameriški soc. stranki, kjer se ji nudi več prilik in širši delokrog. 2.) Napredek soc. stranke v A meri ki je mogoč le potom marksistične vzgoje ameriške mase, do katere pa inozemski element v separatnih federacijah nima dostopa . S priključitvijo naših klubov k ameriški soc. stranki bi pa odprli vrata teh klubov tudi angleško govoreči masi, ter s tem koncentrirali svoje sile za vagojo istih. Poslovni jezik naj bi bil v mešanih klubih angleški, v Čisto slovenskih pa slovenski itd. S to spremembo bi ne samo obdržali naše članstvo v soc. stranki, pač pa bi imeli vse pogoje za čimznatnejši razmah. Svojo energijo in čas bi ne cepili na dva kraja kot se to od Struni aktivnih sodrugov 'sedaj dogaja, pač pa bi posvetili vse naše sile okrajnim in državnim orga lizacijam, ki so baš sedaj v razvojnem procesu in nas kličejo na pomoč. 3.) Finančno vprašanje tvori pri posameznikih tudi zelo važen faktor. Z združenjem bi se članski prispevki radikalno znižali, kar bi imelo blagodejne posledice pri agitaciji, od-nosno, obdržali bi vsaj Rank and File članstvo v stranki. Konvenčni in u-prafni sklad bi se ukinila, kar znači 15c znižanja mesečno. Perijodične doklade imajo sicer tudi angleške organizacije ,ki pa še od daleč ne presegajo naših. Argument glede" izjem lih znamk ne drži, vsled tradicionalnega ponosa naših ljudi. Za izboljšanje delavskih razmer pa ni ni-kakega izgleda pod današnjim sistemom. 4.) List "Proletarec" bi vsled združenja postal slovensko, odnoeno jugoslovansko glasilo splošne soc. pevske zveze. Povesti o njem bi se ukinile, mesto njih bi pa "Proletarec" prinašal članke in razprave iz angleških listov, kakor tudi originalne. Njegov delokrog bi se naj razširil tudi na informativne novice o gibanju stranke, kakor tudi na sodobna taktična razmotrivanja stranke posameznih dežel. Proletarec naj bi posvečal tudi večjo pozornost slovenski delavski kulturi. Kot stalni potovalni zastopnik sa list in pa organizator za stranko naj bi se namestil odpadli tajnik Jug. soc. zveze. 5.) Prosvetna matica se mora temeljito reorganizirati. Njen cilj je vzvišen, ni pa dosedaj še dosegla svojega namena. Perijodično izdajanje knjig in brošur se mora ako še ne odpraviti, pa vsaj strogo omejiti, dokler se ne nabavi arhiv, ki bi odgovarjal našim potrebam. Mesto knjig naj bi se glasom sklepa detroit-akega in mllwauškega zbora razpisal literarni kontest v Jugoslaviji in A-meriki za dramska, operna, operetna in pesniška dela lahkega značaja in s delavsko tendenco. Mnogo sličnih del is svetovne literature bi se dalo tudi prevesti na naš Jezik. Ka ta dela naj bi imela Prosvetna matica monopol, kar bi nedvomno dvignilo njen ugled. Prosvetna matica bi ■ to akcijo v resnici vršila kulturno delo med tukajšnjimi slovenskimi izseljenci, in bi nedvomno pritegnila v svoj krog tudi nam antipatične organizacijo, ki bi se polagoma navzele delavskega duha. Svoje odbornike naj bi imela v vseit slovenskih o-krožjih, ki bi v skupni harmoniji do-1 oval i s glavnim odborom. V Detroitu, Mich. dne (datum ni naveden) 1038. Za odbor v imenu klubov št. 114 In 116 JSZ, — Estok Menton. Anton M. Jure a, I RANK ZAITZ Peter Benedict, Joseph Kotar, Frank Česen, Math Urbas, Joseph Klarich, Petor Kisovic, Joe Korsic. Na to resolucijo je po sklepu eksekutive JSZ odgovoril tajnik Chas. Pogorelec v pismu z dne 20- julija 19S8 de-troitskimi klubom» sledeče: 20. Julija 1983. Klubom št. 114 in 115 JSZ. Detroit, Michlgan. Cenjeni sodrugi:— Na zadnji seji eksekutive JSZ., ki se je vršila dne 7. Julija t. 1., se Je vzela v pretres vaša resolucija. Sklenjeno je bilo, da so vam pismeno odgovori, in ker je zadeva važnega vprašanja, eksekutiva želi, da v bližnji bodočnosti »kličete sejo obeh klubov s odseki vred, kateri bo prisostvoval en član eksekutive. Bila bi to diskusija, ali pa debata. Vprašanje je važno In interesantno, in bo zanimivo ne samo sa vas, ampak tudi za ostale klube JSZ. Eksekutiva je izvolila dva člana is svoje srede ki naj preštudirata vašo resolucijo, in v kolikor je mogoče, pismeno odgovorita nanjo. Člana sta Filip Godina in Joško Oven, katera podajata sledeči odgovor: "Na točke 1, 2 in 8, odgovarjamo: Ako js kodaj bila JSZ med našimi jugoslovanskimi delavci potrebna, je to danes. Ne samo da smo glavni jez, ki ovira naraščajočo reakcijo, ki zadnja leta med nami vodno raste, ampak smo tudi del "verige", ki nas veže a soc. itranko, ravno tako ali še bolj kot ako bi bili direktno včlanjeni v Biti član JPSZ pomeni boj v dveh frontah: proti reakciji naših pa-trijotov-klerikalcev in brezbrižnosti, katera se je silno ugnezdila pri nas. Mi izvršujemo svoje soc!sli-stične dolžnosti kot člani JSZ v večji meri, ker je tudi naše delo večje. Ako bi ne bilo radi narodnostnih soc. organizacij, ki finančno podpirajo, in delajo v soc. stranki ter agitiiajo med ameriško n^a-so in med svojimi rojaki, smo trdno prepričani, da bi stranka sama zelo težko eksistirala. Mogoče porečete: "Saj ravno to je, kar mi govorimo: preveč se dela v narodnostnih organizacijah in premalo direktno v stranki; če bi pa vai šli direktno v stranko, bi lahko porabili vse energije v nji." To se sliši lepo ,in v gotovi dobi bo to mogoče. Ali za sedaj, in še za lepo število let imamo še ogromno polje pred seboj. To se je raz-videlo posebno pri zadnjih predsedniških volitvah. Naša zveza je po številu napravila več kot bi bili napravili naši sodrugi, če bi pripadali direktno k strknki. Glede Proletarca, ki je vse svoje dolgo življenje porabil v boju za socializem in proti reakeji ter za-vajalcem med nami, bi mu pač želeli častnejšo smrt, kot pa biti "organ pevskih zvez". Prosvetna matica se lahko izboljša, in se bo izboljšala kadar bo več sredstev na razpolago, nikakor pa ne moremo opustiti izdajanja knjig in druge literature; zakaj to vam pove lahko imenik društev, ki so člani te ustanove. Mi imamo sicer v načrtu nekaj podobnega kar priporočate vi, ali v sedanjih časih, ko ni sredstev, bo treba z izvedbo počakati. Torej sodrugi skličite skupno sejo ali pa shod Članstva JSZ v Detroitu in nas obvestite in mi bomo poslali tajnika ali katerega drugega člana eksekutive ,da se 0 vsem prijateljsko pogovorimo. Taka! vprašanja pridejo dostikrat prav,; ker dajejo podlago diskuzijam, ki so potrebne za boljše delo in zbli-žanje naših misli. S socialističnim pozdravom, za eksekutivo JSZ., Filip Godina in Joško Ovo". Charles Pogoroloc, tajnik. Članstvo JSZ iz tega lahko razvidi, kaj predlagata kluba v Detroitu, in kakšno je stališče eksekutive. Na njen predlog, da se v Detroitu aranžira skupni sestanek članstva JSZ na katerem naj bi zastopal stališče eksekutive njen odposlanec, tajništvo JSZ še ni dobilo odgovora, dasi je preteklo že dva meseca časa. Listnica uredništva 2e ko Je bil list zaključen, smo dobil sporočilo od s. Frank Česna is Detroita, da se jim Je pri prepisovanju resolucije klubov št. 114 in 115 zgodila nel>uba pomota. Pravi, da Je bilo v pisanem originalu resolucijo rečeno, da naj postane Proletarec po razpustu zveze splošno glasilo ameriš. •oc. stranke in pa eventuelno soc. pevske zveze. Dotičnik, ki je resolucijo pretipkal, je besede "ameriš. soc. stranke" izpustil, oni, ki so jo podpisali, je pa niso ponovno čitali. Stara navada Kljub novemu zakonu se v stavkah ravna z delavci kakor pod vsako prejšnjo kapitalistično vlado. * (Nadaljevanje.) Štirideset milj zapadno od Puebla js mesto Canon City, kjer je bilo ie mnogo naših rojakov—nekateri v državni kaznilnici, in drugi pa v rudotopilnici, v bližnjih majnah itd. Zdaj ima precej rojakov svoje farme, po« sebno v mestecu Florence, ki je nekaj milj bližje Puebla kakor Canon City. Oba mesta sta ob progi Rio Grande Western, ki je zdaj edina železnica, ki veže te kraje z zunanjim svetom. Florence ima 2,600, in Canon City blizu 6,000 iprelbivalcev. V Canon Cityju js do 500 Slovencev, ki imajo 5 društev, pripadajoča štirim slovenskim podjpornim organizacijam. Naši rojaki se danes preživljajo z delom v bližnjih premogovnikih, qe-kateri gredo od časa do časa v gore v kovi¿ ake rudnike, ki so tudi v bližini, večinoma ps se preživijsjo s poljedelstvom. Če bi opisoval naravo, bi moral zabeležiti, da ima Canon City krasno lego, okrog in o-krog so griči in gore, skozi teče reka Arkansas, ki je sicer reka v pravem pomenu besedo le ob nalivih, in gospodarska poslopja fai^ marjev ter tudi hiše v mestu so vsa v drevju, da izgleda vse mesto z okolico kakor slikovita oaza v goli in napol goli okolici. Farma * tah krajih je namreč farma edino, če ima umetno namakanje. Drugače je zemlja pusta Jn gola, poraščena tu in tam s plevelom, fci povzroča ob dozoritvi mnogim ljudem nadležni Mhey fever"- V Canon Cityju smo obiskali par rojakov. Moški so se zelo -pritoževali. - ."Nikakega zaslužka že mesece in mesece". Toda njih žene so bile boljše razpoložene in zagotavljale, da se za silo že nekako izhaja. Obirale so fižol in grah na farmah tiste dni ter zaslužile od 50 do 70c na dan. "Malo je,—zelo malo," so pritrjevale, "in delo umorno." Toda sila kola lomi. Ure pa so bile mnogo daljše, kot jih danes določajo pravilniki NRA* Domov so prinašale nekaj sočivja, par daj-mov so potrošile za mesnine,—"pa živimo",— so rekle. In upajo na boljše čase. V Canon Cityju govore tudi tu rojene Slovenke dobro slovensko—vsaj tiste, s katerimi smo se mi seznanili. Pravijo sicer, da govor« "Austrian", ampak Slovenec njihovo avstrijščino prav dobro razume, pa čeprav ne govori drugega kakor svoj materinski jezik. Nekoč so imeli blizu Canon Cityja rudo-topilnico, ki ni žgala s svojimi strupi samo organizma delavcev, nego s svojimi plini tudi rastlinstvo daleč naokrog. Poljedelci, ki so videli možnosti za prospeh, katere jim je nudila reka Arkansas s svojo vodo za namakanje polja, so se zelo upirali nadaljevanju obrata šmelce in jo dolgo tožarili, predno so ugasnili njene peči. Tojpilnična poslopja so razpadla. Le še par dimnikov se osamljenih Jviga v zrak. Spominjam se rojakov, ki so pred mnogimi leti prihajali iz šmelce v Canon Cityju, oziroma iz Florence, na zdravljenje v bolnišnice v Pueblo. Imeli so skrčene roloe, zv^itie prste, včasi uspačene obraze— posledica zasitrupljenja s paro stopljenega svinca ter s plini, ki jih dajejo od sebe tudi druge stopljene ¡kovine- Takrat so bile topilnice še primitivne. Danes so tehnično v vseh ozirih izboljšane, toda strupenih plinov inženirji še niso odpravili in jih pqpolnoma (bržkone še dolgo ne bodo. Ne samo topilnica v Florenci, tudi šmelce v Pueblu in. drugod so naglo ugonabljale naše rojake, ki so bili vnjih v večini. Opravljali so vsa najbolj nezdrava dela. Naj-pogubnosnejša je bila v Pueblu takozvana "zink šmelca", od katere stoji danes le še nekaj dimnikov in par železnih ogrodij. Kogar so premaga i strur eni plini in para svinčene ter ci.Vsovu* rude, je trpel neznosne bolečine. Marsikdo se ni posledic bolezni nikdar več iznebil. Srečal sem ob tem pose-tu precej človeških ruševin, ki so pu&tili vitalnost pri topilničnih pečah in v kovinskih rudnikih v Coloradu. Prvo let0 svojega prihoda v to deželo sem delal v toipilnici v Pueblu, tam, kjer je zdaj slovenska farna šola, potem v Leadvillu, nato v West Jordanu, Utah, ikončno pa sem šel še v svinčene rudnike, od kjer so me odpeljali v bolnico. Dobil sem, kar imenujejo na zapadu, 'lead poison",—za^mpljenje droba, ki ga povzroča delo v rudotopilnici in svinčenih rudnikih. Ko sem ležal v bolnišnici močno bolan, sta mi bila pred očmi dva rojaka, ki sta prišla domov iz "¿ink šmelce" v Pueblu pozno ponoči na naš "abštes", se vlegla in se nato zvijala v velikih mukah ter vpila. Nekateri "fantje"—bilo nas je petnajst na jpo-steljah—so se zbudili in se dušali, da naj bo vendar mir, ker morajo zgodaj zjutraj na delo, drugi pa so smrčali nemoteno. Dva-najstumo delo jih je utrujalo, in kadar so zaspali, so res spali. Zjutraj so omenjena dva boardarja odpeljali v bolnišnico. Gospodinja mi je pri zajtrku pravila, da bosta najbrže ostala vse življenje ^kripel". Pohabljena,—mi je nato po slovensko pojasnila. Bil sem namreč s* "green", tretji dan v Ameriki. Naslednji večer pa sem dobil delo v Eiler šmelci — dva-najsVur vsiako noč 7 dni v tednu. (Dalje prihodnjič.) Koliko bi bilo ameriško ljudstvo revnejše, ako ne bi bilo "najbogatejše ljudstvo na svetu" T—American Guardian. ZOLA: RIM rmkrrmul Etbm KriaUa. ........................ (Nadaljevanje.) Pierre se je pogoatoma naslanjal na velikanski nabrežni zid in utripajočega srca, polnega šalosti mrtvih stoletij zrl v TSbero. Nič ne bi moglo opisati velike utrujenosti teh starih voda, nič njih otožnega, počaanega toka na dnu tega babilonskega jarka, ki jih je uklepal, na dnu teh prevelikih, ravnih, gladkih, golih, v njihovi novi grdobi še povsem belkastih jetnikih zidov. Na solncu je dobila rumena reka nekak&no zlato barvo in v lahnem valovenju svojega toka se je tupa-tam gableščala selena in modra. Cim pa jo j# pograbil mrak, je postala neprozorne, blatne barve, tako stara, tako težka, da se niso nasprotne hide niti zrcalile v njej. Kakšna nevtolažna, kaka pusta zapuičenost, kakšna struja tišine in osamljenosti! Četudi vali še besno svoje grozeče valovje po zimskem deževju, vendar spi v dolgih mesecih, ko je nebo jasno in teče brea glasu skozi Rim, leno in topo, kakor da se je naučila kaj pametnejšega o nepotrebnem hrupu. Človek gtoji tukaj lahko ves daji, ne da bi videl čolna, ne jadra, ki bi oživelo mrtvo reko. Maloštevilne ladje, dvoje ali troje parnikov, ki prihajajo iz primorja, tartane, ki privažajo vino iz Sicilije, se vse ustavljajo ob vznožju Avsntina. Dalje odtod je sama puščava, mrtvo vodovje, v katero pogreza le tupatam kakšen nepremičen ribič svoj trnek. Nekoliko bolj na desni, ob starem obrežju ni videl Pism nikoli kaj druzega kakor nekakšno liarinsko pokrito pinaso, nekakšno napol gnilo Noejevo barko; morda je bila ta naprava za oplakovanje čolnov, ali nikoli ni tam videl človeka. Razuntega je bil na blatnem ¿produ nasukan čoln s počenim bokom, klavrno znamenje, da je tukaj vsaka plovba nemogoča in opuščena. Oj, ta rečna razvalina je prav tako mrtva kakor vse slavne razvaline, katerih prah se je stoletja kopal v njej. Zdaj je trudna. A kaj vse dviga v spominu! Stoletja zgodovine, toliko stvari, toliko ljudi, ki so se zrcalili v rumeni vodi in katerih utrujenosti in gnusa se je nalezla, dokler ni končno postala tako težka, tako topa in tako samotna v svojem hrepenenju po onem, kar se imenuje nič. Tukaj je bilo, kjer je Pirre nekega jutra spoznal Pierino, ko je rftala za eno lesenih barak, ki so bile napravljene za shranjevanje orodja. Iztegovala je vrat in srepo, morda že cele ure zrla na okno Darijeve sobe na vogalu ulice in obrežja. Nedvomno jo je bil oplašil Viktorinin strogi sprejem. pa se ni več upala v palačo vpraševat; ali ko je od tega ali onega sluge izvedela, katero je Darijevo okno, je začela prihajati sem in preživljala tukaj svoje dni, čakajoča na kakšno prikazen, na kakšno znamenje življenja in rešitve. Ob samem upanju na to ji je utripalo srce. Duhovnik se ji je ipri- " bližal; silno ga je genilo, da se je v svoji kraljevski lepoti tako ponižno, trepetajoča od oboževanja skrivala. Namesto da bi jo ozmerjal in zapodil, kakor so mu naložili, je govoril z njo zelo blago in prijazno, omenil njeno obitelj, kakor da se ni nič zgodilo in napeljal tako, da je izrekel knezovo ime ter ji dal razumeti, da bo zopet na nogah, preden mme štirinajst dni. Najprej se je stre-sJa in ga gledala plaha, nezaupna in pripravljena, da pobegne. Potem, ko je razumela, so se ji zalile oči s solzami, a vendar srečna mu je z roko poslala poljub, zaklicala "Grazie, grazieM", pa zbežala, kar je mogla. Nič več je ni videl. In bilo je tudi nekega jutra, ko je Pierre na svoje začudenje qpazil Benedeto jako zgodaj prihajati iz cerkve S. Brigitta na trgu Farncfce, kamor je prišel brat svojo mašo. Imela je čisto malo stekleničko olja v roki. Nič ni bila v zadregi. Povedala mu je, da prihaja vu>ik drugi ali tretji dan k cerkovniku po nekoliko kapljic olja, ki je namenjeno z a večno luč pred starinskim, lesenim kipom Matere božje, v katero zaupa . brez meja. Priznala mu je celo, da ima le do nje zaupanje; zakaj nikjdar ne bi ničesar dosegla, če bi ko obrnila do kakšne druge, bodisi slavne maJone iz marmorja ali pa celo iz srebra. V njenem srcu je plam-tela iskrena pobožnost, časteča to podobo, ki ji ne odreče ničesar^ in to je bila v resnici vsa njena pobožnost. Potrdila je tudi zelo enostavno, kakor da je to nekaj povsem naravnega, o čemer ni nobenega dvoma, da povzroča teh par kajpljic olja, s katerimi namaže zjutraj in zvečer Darijevo rano, tako hitro, povsem čudežno ozdravljenje. Vpričo take otročje vernoai pri tako čudovitem, razumnem, ljubeznivem dekletu je bil Pierre ves pobit in obupan; ni si dovolil smehljaja. Vsak večer, ko se je vračal od svojih iz-prehodov in ostajal kakšno uro v sobi okre-vajočega Darija, je zahtevala Benedeta, i lasse še s i ..................................... KONFERENCA soc. klubov in društov Prosvetne matice: AVELLA, PA., v nedeljo, 24. septembra OB 10. DOPOLDNE PINET FORK, O., I v nedeljo, 24. septembra ob 10. dopoldne pri Straynarju. Popoldne piknik j veda, če odgovorni ljuddki zastopniki razsipavajo denar tako, kot se je delalo dosedaj tedaj morajo gledati, da navijajo davke ne samo na zemljišča ampak kjerkoli je mogoče iz-prešati kak cent iz ljudstva. Nižji davki na zemljišča in domove, stalno zaposljenje delavcev in boljša plača, to je pravilnik hišnih posestnikov. V deželi je sedaj nekaj nad enajst tisoč stavbinskih In posojilnih društev. V dneh 13.—14.—15. septembra 1933 so imela konvencijo v Chi-cagu. Imovina stavbinskih in poso« jilnih društev znaša nad osem in pol milijarde dolarjev, od tega v čika-škem okraju nad $126,500,000. Prvo jugoslovansko stavbinsko in posojilno društvo v Chicagu je Slovenski dom ustanovljeno 29. septembra 1918, ki bo letos praznovalo 25-letnico obstanka. Jugoslovansko stavbinsko in posojilno društvo je bilo ustanovljeno 27. decembra' 1918, to je pred 15. leti, in ima sedaj $335,285.52 premoženja. To društvo odpre 60. serijo 6. oktobra t. 1. Včlanjeno je v Federal Home Loan sistemu, kakor tudi v United States Building A Loan Leag-ue. Njega vodstvo je v dobrih rokah. Vkljub veliki depresiji, ki je hudo prizadela baš nas Slovence, društvo dobro obstoji in napreduje. Dolžnost vsakega delničarja je, da agitira za društvo in mu pridobi nove člane. Agitacija bo pomogla do boljšega napredka in lepših dohodkov. Vzajemna pomoč bo v dobrobit našim rojakom, da pridejo z najmanjšimi stroški do svojih domov. Vaše vloge so varne in zgube se ni treba bati. S pristopom v Jugoslovansko stavbinsko in posojilno društvo si boste položili temeljni kamen za svoj bodoči dom. Pričnite vsaj z enim dolarjem na teden, in videli boste, kako lahko je polagati nekaj na stran za bodoči dsn ali pa za deževen dan. To društvo sedaj sprejema tudi hranilne vloge v takozvani "Option" razred. Za nadaljne informacije se obrnite z vsem zaupanjem na tajnika društva, Jo^pk Stafclav, 2552 So. Central Park Avenue, Chicago, 111. Toki, ki so povzročili zmago fašizma v Nemčiji Chicago, 111.*— V delavskih krogih se veliko razpravlja o vzrokih fašističnega pohoda v Evropi. Nekateri vale odgovornost samo na kapitalizem, drugi na komuniste, ki so oslabili s svojimi razkoli enotno delavsko gibanje, tretji pa smatrajo, da so socialisti—če že ne glavni krivec—s svojo taktiko silovito pripomogli do sedanjega zmagovitega vala fašistične reakcije. O tem predmetu se bo nadaljevala diskuzija na seji kluba št. 1 v petek 22. septembra v dvorani SNPJ. Seja se prične ob 7:30. Pridite zgodaj! Povabite s sabo vsakega, ki se zanima za delavsko gibanje. In ne prezrite, da je ena najvažnejših točk dnevnega reda tista, ki se glasi, "Sprejemanje novih članov". Na diskusijo v petek 22. sept. imajo dostop tudi nečlani. Vstopnina prosta. K razpravi o položaju v Nemčiji z ozirom na mednarodno soc. gibanje bo imel otvoritveni referat Frank Zaitz. Potem bo splošna razprava.1—P. O. Jesenska konferenca P. M. Milwa.uk««, Wis. — Na zadnji se ji klub* št. S7 JSZ je bilo predloie-no v razpravo vprašanje jesenske 'konference Prosvetne matice, ki bi se imela vršiti prihodnji mesec v Sheboyganu. Po daljši razpravi je bilo sklenjeno, da priporoča zgoraj omenjeni klub preložitev te konference na spomlad, ali če potreba na" prihodnjo zimo. Navzoči člani so upoštevali predvsem skrajno slabe razmere, ki vladajo .povsod in bi včlanjena drušCvU in klubi težko prenašali tudi male «stroške te konference. V razpravi se je povdarjalo, da vsled gospodarske krize ne morejo biti te konference tako uspešne, kakor bi bilo želeti. Na konferencah se sprejemajo razni sklepi, kateri pa so vsled sls-bih razmer neizvedljivi. Članstvo kluba priznava potrebo in korist takih konferenc, toda ker je v danih razmerah nemogoče izvesti potrebne in določene aktivnosti ,pomenijo konference kontno samo stroške in zgu-bo časa. Na te ji je bil zaradi tega «oglasno sprejet predlog, da klub št. 37 su-gestira predložitev konference za ne-ksj mesecev ali pa do prihodnje spomladi. Tajniku . konference se je dalo nalogo, da v našem glasilu obvesti o tem riilepu vsa včlsnjens društva in klube, katere se poziva, da izrečejo svoje mnenje v najkrajšem času in obvestijo eksekutivo P. M. ali pa tajnika konference. V slučaju, da večina odloči, da se konferenca mora vršiti, se jo bo sklicalo za dne 22. oktobra v Sheboygan, Wis. Frank Novak, tajnik konference, 2235 N. Teutonia Ave., Milwaukee, Wis. ................. e......... Advokati in otroško delo Na konvenciji ameriške odvetniške zbornice 80. avgusta v Grand Rapidsu, Mich., je bila med drugimi sprejeta resolucija, s katero so se ameriški odvetniki izrekli proti dodatku k ustavi ,ki bi prepovedal delo otrok v industriji. Pravijo, da bi bil tak zakon vpad v pravice posameznih držav. 0 agitaciji naši uspeli prireditvi itd. Girard O. — Piknik tukajšnjega kluba JSZ dne 10. sept. je prav dobro izpadel. Udeležba je bila obilna, tako is Girarda kot iz sosednih krajev. Zadnjič sem v vabilu omenil, da so šli Girardčani našemu klubu vselej na roko in izrekel sem nado, da se nam bodo odzvali tudi na tej prireditvi. In res so nakazali svojo naklonjenost klubu v polni meri. Članstvo kluba jim je iskreno hvaležno. Tudi naši sosedi is Warrena so prišli na omenjeni piknik. Joe Cvel-bar iz Sharona Pa., Je bil istotsko med nami, kajti on pride na vsako kkibovo priijHitev. Na piktniku, ki je trajal pozno v večer, Je vladalo najboljše razpoloženje. • Popotnik Anton Jankovich iz Cle-velanda torej poziva v boj. Pravi da se počuti močnega in da mu bitka samo s Pogorelcem ne zadostuje. On hoče proti sebi večjo fronto. Zato tudi Girardčanovn nekaj groai. Tone, pasi, da ss ne prenagliš! Ako začnemo Girardčani prodirati proti Clevelandu, boš moral mogoče napraviti umik. Zdaj smo «e bolj taki, kot si definiral Clevelandčane, namreč tiha voda. četudi se počutiš modnega Girardčani se ne ustrašimo. Z naskakovanjem utrdb proti Clevelandu smo že pričeli. Dne 8. sept. smo prodrli 18 milj in okupirali Cortland, O. Rezultst je $10 za Proletarca. slile. Časopisi so naznanili, da bodo oni delavci, ki so delali prej samo del časa, zaposljeni v bodoče stalno. V koliko se to iz olnuje se ne ve, ve pa se, da se položaj slabša z vsakim dnem. Velika družba A. O. Smith je odslovila zadnje tedne nad 2000 delavcev; ti so bili nanovo vposljeni skozi par mesecev. Pivovarne odslavljajo delavce. Par večjih družb se ne zmeni za Niro in obratujejo še vedno po 10 in 12 ur ali celo več. Nekatere so baš pred podpisom Nire odslovile svoje delavce. Čevljarska industrija je edina, ki še obratuje vsaj do 65 odstotkov, to-, da tudi že tukaj se opaža pojemanje. Glede siamotnega delovanja tu-kajšnih kapitalitičnih mestnih odbornikov bo poročano v eni prihodnjih izdaj Proletarca. To delovanje je tako uničujoče, da ga je treba ljudstvu predočiti v celoti. Samo da podirajo načrte socialistov in podpirajo vladajoči razred izvršujejo vse te zahrbtne mahinacije, kakor je bil naprimer poskus za odpoklic župana Hoana. Da bo naše delavstvo razumelo pomen Nire za ameriško ljudstvo in ameriški gospodarski sistem je sklenilo članstvo kluba št. 37 sklicati namesto redne mesečne seje javni shod. Vršil se bo torej v četrtek večer 12. oktobra v spodnjih prostorih S. S. Turn dvorane. Angleški in slovenski govorniki bodo obširno in natančno opisali pomen in namen Nire, kakor tudi namen, pomen ali dosedanje neuspehe ali uspehe tega reformistične-ga gibanja modernega kapitalizma. Vstopnina bo prosta. Začetek ob i7.30 zvečer. Prihodnji mesec (datum še ni določen) bo ga. Frances Tauchar predstavila film Triglavske strmine, kateri je vzbudil v drugih naselbinah, kjer so se predstave že vršile, veliko zanimanje. Predstava se bo vršila v »S. S. Turn dvorani. Dne 29. oktobra se bo vršila v S. S. Turn dvorani velika prireditev tukajšnjih pevskih društev Napreja, Planinske rože in Zvona. Poleg krasnega koncerta, pri katerem bodo sodelovali vsi trije zbori se bo predstavljalo tudi staro priljubljeno zgodovinsko igro Rokovnjači. V soboto večer dne 14. oktobra bo priredil klub št. 37 J. S. 'Z. domačo zabavo.—F. N. Volilna kampanja Clavaland, O. — V našem mestu se bije ljut boj za županski mandat. Ljudstvo napeto pričakuje izida. Tudi boj za koncilmane je razplamten. Ko Clevelandčani poslušajo ta dirndaj republikanskih in demokratskih politikov, naj se vprašajo: "Koliko obljub so izvršili naši sedanji mestni odborniki?" In koliko dobrega so izvršili prejšnji? Kandidati kapitalističnih strank imajo star običaj, da v volilnem boju obljubijo vse, tudi gradove v oblakih, takoj po seštet ju glasov pa pozabijo na predrage volilce in se spet oprimejo gesla "pomagaj si sam in bog ti bo pomagal," ali "I sm helping myself". Delavci in delavke, čas je že, da nehate glasovati za politične oportu-niste, ki ne zamude nobene prjlikg ta svoje koristi. Nobena zvijača jim SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOT1. Naraiftta «I ŠMtsi "PROSVETA" pal lata SS-OS. Uotaoarvijajte nova Deset fisssv(k) ja sm draštvo. Naslov sa Ust Is sa tajništva te: SSS7 S. LAWNDALE AVK.. CHICAGO. ILL. I Dr. John J. Zavertmk PHYSICIAN AND SURGEON OFFFICE HOURS AT 3724 W. 26th Stmt 1:80—8:80—6:80—8:80 Dally Tel. Crawford S21S. at 1858 W. Cermak Rd. 4:8t—6:tS p. m. dally. Tel. Canal 969S. Wednesday and Sunday by appointments only. Tel. i Crawford S440 If ao aaewar Call Austin 5700 ni prsumazans. Delavec in farmar pa dremljeta in kimata in v tej zaspanosti glasujeta za tiste, ki najbolj blufajo. V nedeljo 24. sept ob 7.80 zvečer bo v spodnji dvorani Slov. nar. doma na St. Clair Ave. velik kampanjski shod, ki ga prireja soc. otranka. Ob tej priliki bo oddana tudi tista električna ura, ki bi imela biti oddana na/klubovem pikniku. Govorila bosta socialistični kandidat za župana s. Wheelock, Joseph Martinek in drugi. Predmet bo sedanja kampanja, pomen Nire in njeni učinki, unije itd. Pridite vsi in pokažimo, da se zanimamo za svoje težnje in dlje. Primarne volitve bodo v torek 8. okt. Pojdite na volišče in glasujte za sledeče kandidate: za župana, O. K. Wheelock. Za koncilmane, v 2. wardi John W. Willert, v 22. wardi J. G. McNeil; v 24., Isador Axelrod; v 25., Max R. Wohl; v 27., M. Benjamin; v 30., Joseph Martinek; v 32., Frank Barbič. Vsi na shod 24. t m., in vsi na volišče 3. okt. Po shodu bo prigrizek in domala zabava. Kaatpanjtki odbor. 'Triglavske strmine" Prošlo soboto večer je bil v dvorani SNPJ ob obilni udeležbi predvajan film "Triglavske strmine", ki ga je prinesla sem Frances Tauchar. Poleg tega kaže filmske slike Ljubljane, Kranja, Novega mesta in drugih slovenskih krajev. "Triglavske strmine" so fino posrečeno filmsko delo. Fotografija je dobra in igralci v njemu so zelo prikupni. Pred vami se vrste kosci, žanjice, ples na deželi, ljubimci, šalji-vec Danilo in pa plezalci po gorah. Name je film v celoti napravil veliko boljši vtis, kot pa sem si upal pričakovati.—c. j "Platforma ukradena'' St. Louis Post Dispatch je nedavno priobčil pol strani članek, v katerem dokazuje, da je Roosevelt odvzel socialistični stranki skoro ves "dober program", pustil pa ji le zahtevo za socialiairanje bogastev. Socialistom je torej zmanjkalo platforme, piše imenovani list, pa imajo zdaj le še tnalo, na katerem lahko stoje. Članek so komentirali mnogi kapitalistični in delavski listi. Te, kar je Roosevelt vzel iz socialističnega programa, so v resnici le trske, platforme tpa ge ni dotaknil. ■--i ................ Milwaukee Leader : Nsjvelji____ fad dnevnik.—Karatma* $•.•# na lete, $8.00 aa pet lata, $1.§S sa tii mnin Naslov: 540 Junesui Ava. ♦ MILWAUKEE. WIS. »♦»♦♦♦a»................ SODRUGOM IN S4MPATICARJEM V CLEVZLANDU. Saje klub« it. 17 JSZ. sa nie «vašar. Žaoekaga iikilii prri torak ob S. vratar. Mladlaaki aaglalki od-4 vsak patek irran prvega ob S. ■ročar, rsa v kJuborüi praetor* v S. N. D. Sodrugi ia •odrušica, agUlrajta ia pridobivajte aorih članov članic kluba tor norik naročnikov Pro-lotarcu. V orgainsaciji ia isobraaM im naaa mol FENCL'S RESTAVRACIJA IN KAVARNA S. LawndaU Avs^ Chicago, 111. Tal. Crawford ISSt. Pristaa Ia Neuresničeni upi Milijoni, ki so upali, da jim "new deal" preskrbi delo vprašujejo, da-li ni vsa nova igra le novo slepilo v pomoč demokratom. ................................ NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JM NARODNA TISKARNA 2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. _ 9 Hovaasli—, Hrrefliea, llnJIii. ¿aJkaos, Pe vwwwvwvwwvwvwvwwvv Baretindc & Son POGREBNI ZAVOD 424 Broad Straat JOHNSTOWN, PA. Tal. I47S. / A Jugoslav Weekly - Devoted to the Interest of the Workers. OFFICIAL ORGAN OF Jugoslav Federation S. P. EDUCATION, ORGANIZATION, "1 CO-OPERATIVE, COMMONWEALTH The Doctors Differ John T. Flynn says, in the Redbook Magazine, that the American banking system is suffering from heart disease. Maybe it is, but baaing the diagnosis upon the reports of the annual convention of the bankera at Chicago, we surmise that ft also has an affliction of the braim. Cerebro-sclerosis, perhaps; highbrow for boneheadednees. The report« say the bankers want to go back to the "principles of sound banking.*. The same principles, we presume, that resulted in every bank in America being closed last March. In the earlier years of the depression, after it had run a few months, the newspapers reported that bankers were saying wages must be deflated. The same reports came over the grapevine route: that bankers were insisting upon the cutting of wages by the industries which owed the banks money; and that meant nearly all industries- Thus it seems that the bankers were the originators of the out 0f the fierce wage-cutting campaign which deepened the depression, threw more millions out of work, and sent thousands of banks and other industries to the wall. That was bone-headedness par excellence. An opposite tack might have ended the depression without its reaching such crushing (proportions. 1 (Last spring we were criticized because we said Mr. Roosevelt, with all his bold closing of the fcanks, was only fiddling with th* backing problem, and that he should have improved the glorious opportunity to take the banks over and make them public property. Nevertheless, we were right. That would have solved the banking problem ; and he could have done it with the full approval of the public. As it is, the banking problem is still with us, as unsolved as ever. Nothing but the acute crisis was cured. The jahronic illness remains, whether it be heart disease, as Mr. Flynn diagnoses, or cere-bro-sclerosis, as we diagnose it, or a bad case of both- This chronic illness will remain until the public owns and operates the banks. The government is buying some preferred stock in banks. This is in the right direction. It might in this way get a controlling interest after a while.Whether that is the aim, or it intends to sell the stock later, we are not informed. Industries need credit in order to meet the demands of the recovery program. The privately owned banks have money but dare not let loose of much of it The government wants credit to oe extended, so as to speed the recovery program along as fast as possible. It looks as if the government, even though not openly in the commercial banking business, will have to furnish the credit. In that way it might get into the banking business through the back door. But it seems to want to get banking business through the front door. J. F. T. O'Connor, federal comptroller of the currency, speaking at the bankers' convention, gave as one of the arguments for the guaranty of deposits that it will abviate the necessity of the postal aavings bank and return to the private banks more than a billion dollars of deposits. Now isn't that a fine way for a federal official to talk ! Ought not a federal official to be loyal to federal enterprises, of which the postal savings b*nk is one of the most admirable? Ought he not to want to build up the postal savings bank inrtead of depriving it of a billion dollars of deposits which it re- urge our friends and ceived because its own deposfcs', * vote for them. were virtually guaranteed? The truth is that the postal savings system should be developed until it takes in the whole banking system of the ^country. ^ It is a pity that we do not have a federal administration endowed with sufficient vision to see this and to act accordingly. —The Milwaukee Leader. Motor City News Tke English Section of branch 114 JSF of Detroit will hold ita first dance this season on Saturday evening, October 14, at 487 S. Livernois Ava. More newa about this dance will be announced later. a ,< ...... A permanent organisation in Dramatics has been organised in Detroit for the Slovene Youth. It is a sub-division of branch J14 J3F and meetings are held every Wednesday night at Omira Basement, 687 Six Mile Rd., at 7.80. All those interested in dramatics are urged to join. • The Socialist Party of Detroit has nominated it* candidates for the coming city election to be held on Tuesday, October 10. Comrade Walter Bergman has been nominated for mayor and the following for city councilmen: Francis King, Stanley Koslowaki, Meyer Schneider, John Pansner and Arthur Rubenstein. We sympathisers Saving Exploiters from I Themselves GIVE US INTELLIGENT DISSATISFACTION The other day, while sitting in a conference, the subject drifted to unemployment, and the statement was made by one who has lived in this world long enough to know better, that the unfortunate jobless are taken care of well enough and that most of them are satisfied. We hope our friend who entertains those views is very much mistaken in his information and conclusions with respect to the submis-siveness with which he credits people on relief lists To avoid misunderstanding, it may be well to clear up what we mean, when by inference we approve dissatisfaction. We do not mean that people should find fault with everything that everybody does, but we do mean that they should be dissatisfied with the rations on which they are •being satisfied with poverty. On the other hand, there is nothing more wholesome to progress than intelligent dissatisfaction. The man who is satisfied never has, nor will he ever contribute anything to the march of progress. He is without vision, without ambition; he stumbles along in the same rut day in and day out. He can't explain why he is hare and what lift is all about. Life Is nothing more to him than the passing of time, waiting for the undertaker to take him for the last ride. The world will never know that be was hare, for the has done nothing worth while to record his name in history. Napoleon once said, "It would be better that I had not lived at all than to leave no trace of having been here." What trace of having been In the near future we expect to visit Chicago. Maybe something in the way of a debate between our youth groups can be arranged. More about this later. Mattkow KUrick. Detroit, MichT The Art of Making Demi-Gods living, and they should be dissatisfied W » wh® ^ fied to live in poverty, without * with being denied the right to work for a living. There is nothing more dangerous to the progress of civilization than OUR DOINGS HERE AND THERE Friday night, September 22, will be the meeting night of branch No. 1, beginning 7:80. Various committee reports will be made pertaining to different activities and the discussion continued from our last meeting on the German situation and Hitler's regime. Members are urged to be on time and invite their friends. a in Cleveland our comrades are actively engaged in the coming city elections. Frank Barbie, member of branch 49, is candidate for councilman in the 82nd ward, and the comrades there are putting up a good campaign for his election at the primary on the Socialist ticket. Comrade Joseph Marti nek, editor of a Socialist weekly, is a candidate for councilman in the 80th ward. We ugge all woricers to vote for them arid the entire Socialist ticket A letter received from J. Drasler of Forest City contained contribution of f6.26 for the sustaining fund of Proletarec, which he solicited among his friends and sympathizers. He, too, hopes that Proletarec will soon again be published on 8 pages which it must be to carry on effective propaganda among its readers, a Thursday evening, September 21, a meeting will be held at the office of Proletarec by the Youth group of branch No. 1. The purpose of this meeting wUl be to discuss reorganisation of our Youth Section, hold lectures, discussions debates snd to increase our activity and Interest for Socialism among the American born Slovenes. All young comrades are urged to attend. The meeting will begin at 8 P. M. a The 80th Anniversary of branch 1 will be celebrated Sunday, October 20, at the CSPS Hall on 18th and May Sts. A variety program is being prepared which will be wall worth its admission of 40c if the ticket is purchased in advance. Thirty years of steady work for the Socialist cause is quite a record and wa hope to have a large attendance for this occasion not only from Chicagoans but from nearby cities as well, a Johnstown the Flood City SNPJ recently held a picnic at Lodge which the undersigned was present. In spite of the rainy weather a nice crowd attended and enjoyed themselves until the lata hours of the night. Other out-of-town visitors were the Travniks from Detroit In the near future the ladies lodga Naaa Sloga «SNPJ of that city plans to stage a 8 act comedy which promises a real treat to all that attend. Recently we were visited by Stoyan Menton, Fred Ocvirk and Estok Mento i from Detroit. All are members of the English Section of branch 114 JSF and are actively engaged in all Socialist activities. A letter from comrade Matthew Klarich, secretary of their Youth branch, informs us that they have organized a dramatic group and that more of their members plan to see Chicago soon. The letter also included a challenge to a debate to be held in Chicago between our young comrades. More about this debate will be announced later. Our young comrades in Cleveland at a recent meeting decided to reorganize their Youth Section and work in conjunction with branch 27 JSF. The meeting was interesting and fairly attended. With good cooperation from our senior comrades and with well planned business meetings with discussions and lectures to follow, our young comrades can do much to spread Socialist propaganda in Cleveland__J*4a R&k. protest? Of what good is he to his wife and to the children he brings into this world? What thought end what deed does he leave for his offspring to cheriah? Hie life is a blank and it is just as well that he had never lived. The man worth while is one whose every heart beat is for his fellow man and who strives with all the power and seal at his command to bring gladness where sorrow now abides. The man worth while is one whose every thought is filled with eagerness to wipe out the bitter dregs of poverty and instead establish a social order wherein the beggar's outstretched palm is known no more. Give to the world intelligent dissatisfaction ; give to the world brave Every maQ heaved into the presidency since the ascension of Theodore Roosevelt to that office became a theme for the myth-makers. The ordinary human being vested with big responsibilities must be vested with the character of a superman. The first Roosevelt was the "Strenuous One", pursuer of "malefactors of great wealth" and the slayer of monopolies. The prees agents had a difficult teak with the ponderous and dull Taft and Harding and were not so successful. Wilson became the academic wizard and master of polished rhetoric, the world's "Great Democrat". Coolidge waa the quiet philosopher, the "Silent Cal", whose profound thought raised him above the common herd. Hoover was the "Greet Engineer", the one man who knew the mechanism of capitalism and how to keep it going. Franklin D. Roosevelt is also undergoing a similiar transformation in the hands of his aasociatss. "The most fearless man in this country, if not in the world," says the admirer. He i« being groomed for greatness as Hoover was, but the press agents should be careful Hoover fell from great heights and is today a mythical figure and ere Rooeevelt completes his term of office he is likely to be discredited to make way for a new hero. This has become an art in capitalist politics for three decades end it haa an influence in keeping the maaaes within the two-party system of politics.—The New Leader. Perhaps you are conscious of a thrill when you read newspaper headlines which tell how the National Recovery Administration is driving this, thst and the other large corporation into line. Thrilling, it seems, is a popular pastime, being more primitive and much easier than reasoning. Perhapa that is why the blare of brass bands has such good effect when an owning class wishes to drive great masses of workers into a war to create 23,000 new millenaries and "make the world a better (place in which to live". The man or woman who "thrills" is more likely to accept statements at their face - value. Somehow, '•thrilling" weakens and desr troys the power to think. -As for us. we are going to strive with all our might to watch developments with a level eye and a thrill-less soul. This thing of making big corporations agree to live up to a code may not be *I1 that it is labor leader who attempts to Cheer up- It could be worse. The fanners still eat men and women, unafraid to voice their protest against injustice, and poverty will vanish like a morning mist kissed by a summer sun. The man who is dissatisfied, and knows why, is the torch bearer of progress who lights the pathway to a happier life. The aatisfied, submissive slave, never.—The Lubor News. now cracked up to be. The story will not be told until we have had ample time to learn just how well those codes operate and in whose interests they are operating. There are many number oi common people who believe that the Administration's purpose is to save them from the corporations. As for us, we can not escape the conviction that the code-makers are trying to save the Capitalists from themselves. The old competitive system haa broken down. It is not working for the workers. But, more important to people who are accustomed to reaping profits from the labor of others, Capitalism is not work- ing for the owners either.Codes are needed to keep the financial and industrial pirates from continuing their anarchistic scramble for profits until the entire social and economic structure crashes about their ears- If the exploiters of labor get together and decide upon a system of working the workers, that will be nothing more than good business — for the exploiters. Once they learn to live up to their codes, they may find that their profits, while not so large, may be a good deal more secure. And if, in exchange for a portion of their individualism, they are able to get government protection for a "safe and sane" system of looting labor, the owners will be infinitely better off. As the chief of code-makers, Franklin D. Roosevelt gives us the same feeling that we experience in the presence of a advance the security of workers by clubbing and driving in- dividualist-minded workers into an organization. For the moment each fight« a portion of his own class». But after ¿he battle has been fought each hopes to be able to unite his group for a common purpose. In the case of the lsbor leader the ultimate objective, is that employers will be forced to give greater concessions to workers. In the case of the code-makers, the hoipe is that eventually the owners will agree to divide the spoils of labor exploitation according to a well-regulated system. Viewing the matter as we do, we are not thrilled when NRA officials use pressure upon the larger corporations* For we want those corporations to be owned by an operated for everybody, and are therefore unable to rejoice when owners are forced to accept a plan which will keep them in possession of the means of life and more firmly establish the serfdom of the propertyless millions. —Reading Labor Advocate. A United'' Germany "Hitler has united Germany", aays a returned traveller. "Germany is a picture of calm on the part of the vast majority of the people." Oh yeah? "Adolf, I don't like your program", says a German. Adolf knocks out two teeth. German returns next day. "Adolf you aren't making new jobs and I want one." Adolf knocks out the remaining teeth. "Adolf, I object to the Nazi Party." A dozen Brown Shirts roll him in the mud and break a few ribs. German hobbles out on crutches the following week and protests that the press is muzzled by the Nazis. Storm Troops tafke German to a Brown House, a hunk of bleeding pulp is found in the street next morning. Relatives bury the German. "Germany is united as on« man," says Adolf at Nuremburg. It is. There is no difference of opinion in t cemetery.—T. N. L. Delightful fall weather greeted a splendid crowd of subscribers and sympathisers of Proletarec last Sunday at Kegel's Grove, Willow Springs. All afternoon and late into dusk at least six different games of balina were in progress. Everyone seemed unsually pleasant and cheerful. As a result the sustaining fund of our paper shall benefit considerably, e e e The Cook County Socialist organization could schedule similar outings and raiee some money for the County work. Perhaps some of our •comrades could use their influence and procure a grove free. With no admission charge a crowd can be gotten and the profit from the sale of beer and sandwiches net a reasonable sum. People like the autumn days and especially so if they have good company. e e e What's happening to our Cook County organization? At the Central Committee meeting Monday, Sept 11, it was plainly evident that we have two equally strong factions. I suppose there always was and always will be factions but a situation such «« exists in Cook County now, 1» not doing anybody any good and causing the Party * lot of harm. It seems that we still remain selfish people even after we become Socialists. It seems that many delegates are act. ually antagonistic to the present Executive Committee. Sorry if I must say so, but it seems true. - We are strong believers in democracy but when we get together we wrangle w«ouL8