Političen list za slovenski narod. v« p«ltl preJemM Ttljk: Z» eeio leto predplačan 15 fld za pol leta 8 fld*« la četrt leta 1 fld., za en mesee 1 fld. 40 kr. 1 Mmlnlstraeljl prejeman velja: Za eelo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta I (Id., za en meeec 1 fld. V Ljubljani na dom poiiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Maieinine prejema opravništvo (administracija) in ekipedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28. Ifainanila (inserati) se iprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat ; 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večmtnem tiskanji se cena primemo zmanjša Sokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne. 7 Ljubljani, v soboto 22. februvarija 1890. Letnik: XVni. Državni zbor. z Dunaja, 21. februvarija. Vžitninske mitnice na Dunaji. v včerajšnji seji budgetnega odseica sta levičarska poslanca dr. Menger in dr. Herbst vladi priporočala, naj že skoro prevravna vžitninski davek za glavno državno mesto ter odpravi nasipe in mitnice, ki zabranjujejo prosti razvoj dunajskega mesta. Finančni minister je danes ustregel tej želji in s pooblaščenjem cesarjevim zbornici izročil dotični načrt zakona. Minister je že pri tej priliki izprego-voril nekoliko besedij in pojasnjeval načelo, katero je vodilo vlado pri sestavi tega načrta. Dunajčanje so prosili, naj bi se vžitninski davek povsod čisto odpravil in dotični odpadek, ki bi znašal okoli osem milijonov goldinarjev, kot redni davek razdelil na vse davkoplačevalce. Toda vlada temu nasvetu ni mogla pritrditi, ker bi se državni zbor gotovo upiral takemu novemu davku. Vlada se je marveč odločila za drug način; prestavila bode mitnice iz mesta zunaj predkrajev ter tudi nje pritegnila k vžitnin-skemu davku, kakoršnega plačujejo zaprta mesta. Predkraji se sicer upirajo in oporekajo, ali že po sedanjem zakonu bi jih bila morala vlada postaviti v vrsto zaprtih mest. Da jih pa prehudo ne primejo, znižali bodo vžitnino od nekaterih rečij, kakor od drv, premoga, olja, masti, vina itd. Povišala se je samo vžitnina od kuretnine, rib in drugih rečij, ki jih vživajo bogatejši ljudje. Državi vsled tega odide jeden milijon goldinarjev, ali vlada vendar privoljuje v to, da pokaže svojo naklonjenost dunajskemu mestu. Na drugi strani pa se ne sme prezirati, da predkraji mnogo pridobe tudi po občinskih nakladah, ki bodo pri nekaterih manjših občinah celo presegale njih sedanjo potrebščino. Na ta način se čedalje bolj pripravlja združitev dunajskega mesta z njegovimi predkraji, za katero je prvi korak storjen. Dunajski poslanci so z živahnimi klici odobravali ministrov govor, ki je konečno izrekal željo, naj bi bil Dunaj v resnici središče naše države iu vsem narodom v vsakem oziru vzor prve samostalne občine. Tudi je prosil, naj zbor skoro reši ta načrt, da ga bo mogel v prihodnjem zasedanji dognati tudi deželni zbor nižje-avstrijski. Dunajsko mesto je pa tudi prosilo, naj bi se mestni nasipi njemu izročili v last. Ali minister pravi, da prošnje ne more povsem uslišati. Trgovinski minister ga je naprosil, naj bi se ta svet prepustil za nameravano mestno železnico, kar se tudi njemu dozdeva prav in primerno. Kar bode pa vladi preostajalo prostora, obeta minister, da ga hoče brezplačno prepustiti mestu, ko bodo poravnani troški za napravo novih mitničnih postaj zunaj predkrajev. Ceno nasipov cenili so finančni organi na 2,400.000 gld. V porabo Vam pošljem načrt dotičnega zakona z novimi tarifi, iz katerih razvidite, koliko rečij po novem načrtu odpade in v kateri meri se premi-njajo novi tarifi. Gotovo vsakdo privošči Dunajča-I nom vsakatero polajšavo pri vžitninskem davku, ker I ravno ta davek silno hudo prijemlje revnejše pre-, bivalstvo. Ali enako hudo, če ne še hujše, to butaro ' občutijo manjša mesta, ter se bodo gotovo tudi oglašala za enake polajšave, kakor jih novi načrt ponuja Dunajčanom, ako vladni predlog zadobi zakonito veljavo. In kdo bi mogel njim odrekati, kar dovoljuje drugim? Interpelacije. Po tem govoru odgovarjal je finančni minister še na interpelacijo poslanca Ebenhocha zaradi tovarne za amonijak v Ebensee-u, rekši, da se ljud- stvo ne pritožuje zaradi nje, kakor je trdil dr. Eben-hocn, ampak da mu je občinski zastop poslal marveč pismo, v katerem oporeka v interpelaciji omenjenim pritožbam. Mesto dobiva od omenjene tovarne okoli 3000 goldinarjev občinskih priklad, zato je umevno, da želi obstanek tovarne, iz tega pa nikakor ne sledi, da bi bih zadovoljni kmetski prebivalci v okolici in nje je imel dr. Ebenhoch v svoji interpelaciji pred očmi, ne pa meščanov v Ebensee-u. Bolj pomenljiva, kakor ta odgovor je bila interpelacija levičarskega poslanca Bendelna zaradi šolskih nadzornikov na Češkem. Kakor drugod tudi tam mnogo ljudskih učiteljev opravlja posel okrajnih šolskih nadzornikov. Da poduk škode ne trpi, kadar morajo obiskovati in pregledovati šole, morajo imeti svoje namestnike, ki dobivajo plačo iz deželnega oziroma okrajnega šolskega zaklada. Ker so pa ti zakladi jako pičli, ne morejo zmagovati stroškov za nadzorniške namestnike; zato ljudski učitelji ne morejo več biti šolski nadzorniki in jih je vlada od te službe nekaj že odvezala, še drogi pa pridejo tekom leta na vrsto. Namesto njih hoče minister za ta posel nastaviti profesorje srednjih šol, katerih namestniki se plačujejo iz državne blagajnice ali pa duhovnikom, ki ne potrebujejo nobenih namestnikov. Staro-katoliku Bendelnu to ni všeč, zato vpraša učnega ministra, bi li ne bilo prav, da bi tudi namestniki ljudskih učiteljev za čas šolskega nadzorstva dobivali svojo plačo iz državne blagajnice. Pristojblnskl zakon. v pričetku današnje seje storil je novi poljski poslanec Zaremba obljubo iu je bilo naznanjenih več peticij, potem se je pričela razprava o nekaterih premembah pristojbinskega davka. Te premembe imajo pred očmi, malim posestnikom znižati pristoj- LISTEK. Kritiška pisma. XIV. Post je. Končane so naše »narodne" bojne veselice in polegel se je prah, ki smo ga provzročevali v minolem predpustu ob rumeni Ljubljanici, ob »kritični" Soči in celo onostran sneženih Karavank. Minoli predpust je postavil brez dvoma zgodo-vinsk in pomenljiv mejnik v naši sentimentalni zgodovini, kajti trdili so doslej naši zgodovinarji, da smo Slovenci pravcati lipov les in pravi lipovi mu-čeniki, ki smo samo zaradi tega na svetu, da tešejo naši nasprotniki svojo zabavo iz našega mehkega života; a v zadnjem boju smo pokazali, da smo prava hrastova grča in oboroženi od ndg do glave, kadar se bije boj za strankarsko čast in pravo. Naravno je sicer, da se včasih spoprimeta .Slovenec" in ^Slovenski Narod", saj kri ni voda, in je tudi v lipovem lesu nekaj občutnega soka; a da se je prekrstil celo celovški »Mir" v »Nemir" zaradi nekaterih kalnih »Sočinih" valov, občudujemo najbolj Ljubljančanje, ki smo sodili, da naši koroški bratje ne nosijo proti nam zakrivljenih peres na klobuku. Vendar nič ne det Junak ni, kdor ni zlomil vsaj jedne sulice v dvoboju in kdor nima z orožjem častno prekrižanega čela. Slavni Don Quixot je zlomil svojo prvo sulico v boji z mlini na sapo in čutil je poleg tega brez- številno pestij in palic za večjo slavo svoje Dulci-neje, zakaj bi si ne smeli razpraskati tudi Slovenci svojih obrazov na račun naše ljube — domovine, ki je pa brez dvoma sita že do grla takove naše pravcate »španske" ljubezni. V taki bojeviti narodni dobi nas je v istini iznenadila vest, da nam namerava zidati vlada že skoro pozabljeno dolenjsko železnico. Poslednja novica je brez dvoma vredna, da se je oklenemo z obema rokama in da je ne položimo več v arhiv svojih dosedanjih neizpolnjenih nad, za kateri bodemo potrebovali, ako se ne iznebimo svojega optimizma, celo posebnega arhivarja in čuvaja, da se otmo našim potomcem. i Doslej smo bili Slovenci vseh barv glede dolenjske železnice pravi neverojetni Tomaži, in nekateri so trdili celo, da bi uničila železnica dosedanjo dolenjsko romantiko, ki nam odseva z razpalih srednjeveških gradov in zapuščenih vinskih hramov na belo cesto, koder se razlega poštni rog. In sedaj se bliža v istini konec naši neverojet-nosti in krajevni romantiki, kajti nabirajo se že po vseh potih in stezah, po vseh ovinkih in prelazih »mili darovi* za v istini ubogo dolenjsko železnico. Visoka vlada sama, ki baj^ ni prijateljica »kon-grue", poslala je našega poslanca z veliko vrečo na Dolenjsko na »bero", (iospodje v milih darovih niso izbirčni, kajti obljube »in bianco", pravi novci, pesek in kamen: vse se vsprejema v ta državni dobro- delni namen, ki bode prej ali pozneje stotero povrnil vso miloščino. Slovenci imamo rahločutno in dobrodarno srce. Narastlo je vse naše narodno bogastvo po lastnih milodarih, zakaj bi si ne oskrbeli tudi dolenjske železnice s pušico v roki? Dolenjska železnica bode koristila v prvi vrsti našim rojakom Dolenjcem in pa njihovim sosedom Kočevcem. Prvi bodo bežali v bodoče toliko ložje v daljno Ameriko po zlate zaklade, ker so s predolgim čakanjem izgubili up celo v države železno pomoč; drugi bodo pa še pogosteje nadlegovali s svojimi pomerančami svoje obupne sosede. Vendar proč s šalo in dovtipom! Mi izjavljamo, da bi se veselili v najvišji meri zapoznele dolenjske železnice, ko bi nam ne kapala tudi v to našo pozno radost kaplja pelina in ironije. Baš letos naj pokažemo Dolenjci s svojo požrtvovalnostjo hvaležno srce za vladino skrb, ko trka glad in najhujša beda na duri naših koč? Pomagamo naj s tisočaki mogočni vladi, in niti za sol nimamo vinarja! Ako ni to najbolj skrajna tragika in niti ironija več, potem je naše brezupno žitje — prava pravcata komedija. Upajmo, da se visoki gospodje, ki bde nad našo dolenjsko železnico, le zabavajo z „bero" ob naši siromašuosti, in da je »železniška kongrua" le predpustna šala, od katere bajč ne bode zavisen še daljni dolenjski »post". Psevdonim. biue nasproti pa igralcem naložiti davek, da država po tem potu pridobi, kar ji vsled znižanja pristojbin za manjše in revnejše posestnike odpade. Pri splošnji razpravi so govorili Stejskal, 8teinwender, Kopp in Czartoriski pa vladni zastopnik Gbiari. Potem je bil sprejet konec razprave in sta govorila le še glavni govornik dr Menger in poročevalec Cbamiec. Zaradi nemira je bilo govornike težko umeti, zato poročam važnejše reči iz njih govorov pozneje. ]\aša društva. II. — in — Rekel sem, da so se naša bralna društva nekako preživela. Nikakor pa ne rečem, da so nam bralna društva nepotrebna. Dokazal sem že, da imajo bralna društva vzlasti pri nas na Kranjskem zdaj bolj namen buditi veselje do branja nego buditi še-le narodni ponos. Saj ta že tako tiči v prvem namenu. Vprašanje je, kako izvršujejo bralna društva ta namen ? Bralnega društva koristi ima največ še zmerom inteligenca, kakor sem že nekoliko dokazal. Zakaj priprostejši udje so zvečine jako slabi bralci časnikov, katere ima kako tako društvo. Nekateri časniki niso za njibovo duševno obzorje, nekaj pa je kriva malomarnost, ki odseva od njihove strani in strani inteligence. Ta bi morala ravno buditi, pokazati in pojasniti priprostejšemu udu, kaj naj bere in kako naj bere. Tako pa priposti ud ne dobi nikdar prave vneme niti za berilo niti za prospeh ali obstanek društva in nastopek je, da sčasoma popolnoma pusti v nemar berilo in društvo. A še drug faktor je, ki priprostejšemu udu prinaša prej izgubo nego dobiček. Bralna društva imajo zvečine svoje prostore po gostilnah. In bodimo odkriti — ali se ne zgodi tako rado, da tak gostilničar išče bolj sebe nego druge — nego društvo? Poglavitni namen društva se tako polagoma povse izgreši in iz bralnega društva nastane pivsko. Prijatelj mi je pravil, da pozna več takih gospodarjev, katere je ravno uničilo tako bralno društvo. In vem sam, da so se mi pritoževale gospodinje: gospodar gre zvečer v bralno društvo, tamkaj ali kvartajo ali pijo itd., otroci pa hočejo tudi tako, češ: .saj gredo tudi oče!" — Ali se ne krši tako družinska vez? Ali ne vpliva to slabo na vzgojo? Udu bralnega društva, ki je že tako namenjen vsak dan v gostilno ali pa morda tamkaj tudi obeduje in ima že tolike dohodke, da si more privoščiti vsak dan kaj boljšega, takemu udu, pravim, je pač drugače, kakor n. pr. kmetu, ki mora gledati na vsak krajcar, ako hoče izhajati s svojim imetjem in svojo družino. Zato bolje nič nego bralno društvo v gostilni. Pač pa bi se dosegel namen bralnih društev lahko drugače in po ravnejši poti. Ta pot bi bila namreč knjižnice, recimo tako imenovane farne knjižnice. Marsikod imajo take knjižnice in ako so v dobrih rokah, prospevajo lahko in vspešno. Naše kmetsko ljudstvo rado bere in ako bi bila kolportaza boljša v tem obziru, izpečalo bi se mej ljudi mnogo knjig, ki leže zaprašene po knjigarnah. Pri takih knjižnicah je tudi to dobro, da udom ni treba do-našati Bog ve kako velikih doneskov. Ako se n. pr. združijo rodoljubi kakega kraja in darujejo vsak nekaj knjig, ki jim leže nerabljene v njihovih knjižnicah — pa je knjižnica ustanovljena. Vsak, ki si hoče izposoditi kako knjigo, dd recimo: jeden krajcar in tako bode veden fond za novo izšle knjige. Kdor bi n. pr. pokvaril kako izposojeno knjigo, moral bi seveda plačati primerno odškodnino. Ljudje niso tako imoviti, da bi si mogli sami kupavati knjige. Največ je takih, ki so veseli, da morejo imeti svoj molitvenik in se zapisati v družbo sv. Mohorja. Po takih knjižnicah pa bi prišla vsaka izšla poljudna knjiga lahko med najobširnejšo maso narodovo in olika bi se množila po počasnih, a trdnih tleh. Izdajatelji knjig in časnikov bi pri tem ne trpeli ni-kake kvare, kakor se rado zgodi po bralnih društvih in čitalnicah; nasprotno: še več bi izpečali svojega blaga, ker bi postala tako vsaka knjiga kmalu znana iu komur bode zelo všeč, rad si jo bo kupil tudi z4 se. Tako pa dostikrat marsikatere knjige nima niti jeden v kraji, ki šteje na tisoče duš. Kar sem rekel o knjigah velja tudi o časnikih. Seveda moram poudarjati, da je treba izbirati kakor pri knjigah tako pri časnikih. Mleko je za otroke, vino za možake. Vsakako pa je potrebna duševna hrana tudi priprostim, torej tudi kmetskim ljudem. Kajpada mora biti duševna brana v resnici tečna in primerna priprostim bralcem. Kar ne prija, ne koristi dosti. In ravno v tem greše ljudski pisatelji, ker se premalo ozirajo na nrav in duševno obzorje priprostih bralcev. Pisatelj mora zadeti na pravo struno, ako hoče žeti vspehov. Da ne sme vsaj žaliti verskega čuta, ako se že boji omeniti ga, ume se samo po sebi. Toda to spada že v drugo področje. Um v svojem in sedanjem času. XL Tudi ta ukaz je ostal na papirji. Nadškof Albikniimel moči, kralj Venceljni imel volje ga izvršiti, dvorniki in kraljica pa so dajali slab vzgled ljudem, ker so vkljub papeževemu ukazu hodili pridno poslušat Husove pridige v betlehemsko kapelo. V teh vsakdanjih bojih ste se stranki izurili iu Husovi nasprotniki so začeli po vzgledu njegovih pristašev postopati ter prijemati Husa v njegovi kapeli. To — in pa nevolja ljudstva, da je zastala vsa božja služba, je nagnilo Husa, da se je umaknil iz Prage v trdnjavico Kozjihradek na južnem Češkem k svojemu prijatelju. Nadškof Albik se je naveličal svoje butare in je zamenjal svojo škofijo s proštijo višehradsko. Nadškof praški pa je postal olomuški škof Konrad pl. Vehta, Nemec po rodu, poprej Venceljnov dvornik, 1. 1405. kamornik, 1. 1408. celo njegov denarničar ali finančni minister, s Kratka: s kraljem sta si bila prav dobra. Vencelj bi bil imel zdaj rad mir, zato nagovori nadškofa, naj skliče sinodo, da se odpravi razkol izmed duhovščine. Sinoda je bila v Pragi dne 6. febr. 1413. Bogoslovna fakulteta je predložila poročilo o stanju med duhovščino in je imenovala vzroke prepira: nepokorščino nekaterih duhovnikov do cerkvene oblasti in razširjanje krive vere po teh duhovnikih. Dalje nasvetuje kot pomoček, da se odstrani slabo ime od češkega naroda, kazen vseh upornikov. Temu nasproti so izrekli Husovci, da še nobenemu izmed njih niso dokazali herezije. Posebej j še je napravil Jakob iz Srebra (Mies) poročilo na ] kralja, kjer mu svetuje, naj vse razvade, ki so zoper evangelij, iztrebi in potem bo mir. Tako je bila sinoda brez sadu. Koncem aprila pa imenuje kralj novo komisijo v poravnavo razpora, toda še o temeljnu razprave se niso mogli zediniti. Husovci so nasprotnike zatožili pri kralju, da ne marajo za spravo in Vencelj je bil ravno take volje, da bi bil dal vse obglaviti. Tej sitnosti so se vrli možje ognili z begom in kralj jih je za vselej izključil iz češke dežele, čemur Hus ni ugovarjal. Med pobeglimi so bili tudi naši znanci: Peter Znojimski in Stanislav Znojimski. Sedaj je bila univerza .očiščena". Nemce, Poljake so spravili naprej, in za njimi še svoje brate, goreče narodnjake — pa verne učenjake. Hus se je tega boja vdeleževal po pismih, ki jih je pisal po potrebi zdaj temu, zdaj onemu. Od časa do časa je prišel tudi osebno v Prago, da je na novo osnoval bojni red, in se zopet vrnil na Kozji Hradek, kjer je spisal dve obravnavi: .de ec-clesia" (o cerkvi) in .de sex erroribus" (šest zmot) v latinskem in več malih spisov v češkem jeziku. Vencelj ni storil nič v spolnitev papeževih ukazov in nadškof se je bal kralju zameriti. V Pragi pa se je toliko spremenilo, da je magistrat v starem mestu bil razpoden in po kralju nov imenovan, kjer je sedelo pol Cehov in pol Nemcev. Hieronim je šel zopet na tuje. V Krakovu je zavrgel v pričo škofa tistih 45 stavkov, katere je doma zagovarjal. Na Poljskem je občeval mnogo z razkolniki, hvalil jih kot dobre kristijane, obiskaval razkolno službo božjo in je kazal povsod, da skuša neko vseslovansko podlago za novo Husovo cerkev dobiti. V enakem smislu je moral tudi pri Jugoslovanih agitovati, ker je dunajski magister Sibar pisal zagrebškemu škofu, naj se varuje Hieronima, Hus pa in univerza sta ostro zavrnila Dunajčane. Cel6 pariška univerza je posegla v boj po pismu slavnega Gersona, v katerem nadškofu popisuje škodljivost Wiklifovih zmot. Iz Husovih spisov je zajel Gerson več zmot in najhujšo je imenoval to, .da človek, komur je namenjeno pogubljenje ali kateri živi v smrtnem grehu, nima nobene oblasti čez kristijane", ker je moč ž njim vsako oblast podreti. Med tem je umrl Husov vdruh, gospod na Kozjem Hradku, in Hus se je preselil k drugemu znancu Loffel-nu Lažanskemu na grad Krakovec blizo Prage v sredi leta 1414. Na 1. dan novembra leta 1414 je bil sklican cerkveni občni zbor v Kostnice. Politični pregled. v Ljubljani, 23. februarija. botram)« dežele. Hrvatski sabor se je sošel dne 20. t. m. Poslancev je došlo jako malo, tudi galerije so bile prazne. Predsednik je naznanil, da je dr. Pavlovič odložil mandat. Ker ni bilo druzega ua dnevnem redu, spominjal se je predsednik Hrvat pokojnega grofa Julija Andrassj-ja, katerega zasluge za Hrvatsko (?) je emfatično poudarjal. Opozicija je pri tej priliki demonstrativno zapustila dvorano. Češka. Dne 26. januvarija poslal se je z Dunaja klubu mladočeških poslancev prepis češko-nemške sprave, katerega je dr. Matuš razložil. Klub Mladočehov pa se ni začel takoj posvetovati, temveč odločil je za posamezne točke poročevalce, kateri naj bi o priliki poročali. Dne 20. vdeležili so se strankarskega zbora v Pragi mladočeški državni in deželni poslanci in mnogi zaupni možje te stranke iz vse Češke. Na shodu so dotični poročevalci pojasnili točke češkonemške sprave ter nasvetovali izjavo, ki naj bi se objavila po listih. V izjavi Mladočehi naglašajo, da so vse točke sprave le zasebni dogovori in se morajo v marsičem premeniti. Naposled poživljajo volilce, naj zahtevajo od vseh poslancev, da odlože mandate. Mladočehi to takoj store, ako Staročehi odlože mandate. — .Ndrodni Listy", ki so objavili to izjavo, so bili zaplenjeni. Tnanje driare. Bolgarija. .Svoboda" poroča, da so Panica in njegovi sozarotniki priznali preiskovalni komisiji več stvari, katerih so zatoženi. Našli so nove listine. Kalopkov je že v preiskavi. Ruska vlada zahteva s posredovanjem Nemčije, da ji povrne Bolgarija troške okupacije v znesku 8 milijonov frankov. — Iz Sofijo se poroča, da je tamošnja policija prijela nekega Museviča, že mnogo let poznatega agenta petrogradskega slovanskega odbora. Pri preiskavi so našU prav zanimivo knjigo, v kateri je zaznamovanih mnogo svot, izročenih mu za agitacijo v Bolgariji. Te svote so mu dali mej drugimi: grof Ignatijev, ruska konzula Lišin in Jastrebov, doktor Karakonovski in Dragan Cankov. — Leta 1876. je bil Musevic z nekim Rihterjem in moskovskim profesorjem Viskovatovom radi podpore begunov poslan v Beligrad. Teh beguncev pomrlo je mnogo gladii, a čez dve leti (1878. 1.) naznanil je Musevic ruski polic ji v Drenopolji, da so ga napadli roparji in mu vzeli 20.000 frankov. Nihče pa ni dvomil, kam je prišlo 20.000 frankov. Francija. Ministerski svet je sklenil postaviti komisijo, da bi preiskala, ali bi ne bilo bolje napraviti naselbinsko armado mesto mladega vojaštva. — Gled^ princa Orleanskega ni ministerstvo še ničesar sklenilo. Misli se, da ga bodo deli v centralno ječo in potem poslali čez francosko mejo, kakor hitro preteče obrok priziva. Kako se bode sploh ravnalo s princem, je sedaj še skrivnost. .Pol. Corr." poroča, da aristokrati pariški mnogo na to delajo, da bi se princ izpustil iz ječe. Grof Pariški, oče princa Orleanskega, vrne se s potovanja iz Amerike v Evropo radi svojega sina. — Finančni minister je predlagal zmanjšanje davka za neobdelana posestva, povišanje od obdelanih posestev, od alkohola in da se naloži davek 15 frankov na premovani slador. S to naredbo bi se povišali dohodki za 100 milijonov. — Boulangistiški list .France" poroča iz Bonna, da je nagovoril general Hubert Castei osmi dragonski polk ter se pritoževal o svojem ponižanji in o vojnem ministerstvu. Turčija. Iz Koreje se poroča: Vojno sodišče je obsodilo tri ude upravnega svčta na sedemletno ječo, ker so vsled groženja krečanskega odbora v Atenah stopili iz službe. Portugal. Iz portugalskih naselbin se poroča, da se popolnoma vjemajo z lizabonskim javnim mnenjem proti Angležem. Značilno je tudi, da mnogi na Portugalskem naseljeni Angleži prosijo z ozirom na angleško-portugalski prepir portugalskega državljanstva. Kakor se dalje poroča iz Lizabona, sklicuje .se portugalska vlada še vedno na berolinsko pogodbo in zahteva mednarodno razsodišče, čemur pa Anglija še vedno ugovarja. Švica. Švica je poslala evropskim državam načrt gledč na delavsko vprašanje in jih vabi. da se vdeleže mejnarodne konference v Berni. Glavne točke tega načrta so: 1. Prepoved dela o nedeljah; 2. določitev najnižje starosti otrok za tovarniško delo; 3. določitev najvišje delavne dobe za mlade delavce; 4. prepoved opravila moških in ženskih oseb posebno v nezdravih tovarnah; 5. omejitev ponočnega dela za mlade in ženske osebe; 6. izvršba združenih določil. (Dalje Y prilogi.) Priloga 4:4. ž te v. »Slovenca" dii6 22. lebriiarija 1890. Izvirni dopisi. Iz Kamnika, 20. februvarija. — V nedeljo dn^ 16. t. m. predstavljala se je v tukajšuji narodni čitalnici čarobna burka ^Lumpaci vagabuud"; predstava je bila tako dobro obiskena, kakor do sedaj že nobena. Igra izvršila se je tako precizno, kakor | le malokdaj katera, posebno ako se v poštov viame i za to velikansko predstavo tukajšnji nedostatni oder in potrebe mnogobrojnih delavnih moči. Da je bilo pa to mogoče zah\»liti se je v prvi vrsti gospicam igralkam, katere so s priznanja vredno navdušenostjo spodbujale vse, da se jo igra sploh mogla spraviti na oder. Lsto tako so gospodje diletantje bili vneti za to predstavo, kakor le malokdaj za katero. Izmed posameznih oseb omeniti je gospo-dičine A. Š. (Kamiia), M. C. (Lavra), kateri ste se poleg igralne sposobnosti pokazali tudi kot nadarjeni pevkuiji. Gospodičiue T. D. (Fortuna), M. Š. (Brilantiua), P. M. (Amoroza) so že v predigri pokazale, da so na pravem mestu. Gospici J. C. in R. K. rešili ste ikljub bolj nehvaležnim \logam iste prav dobro; gospa F. A. iz prejšnjih iger znana spretna igralka pogodila je tudi zdaj vlogo Pepice izvrstno, hmed diletautov odlikoval se jo posebno neumorni humor čevljarja (g. J. F.), mizar (g. K. C.), pa je pokazal, da je kos tudi težavnim vlogam. Veliko smehii povzročil je tudi strežuj Jean (g. J. K.). Ne bom omenjal vsacega še posebej, le toliko naj bo rečeno, da so vsi častuo rešili svoje naloge. Da pa je vse tako izpalo, gre tud< zahvala gosp. L. S., kateri je i^ro ii\rsluo uprizoril. Želeti bi bilo, da bi se ta igra po Vtiikinoči zopet predstavljala. Konečno se mora izrekati vsakemu posameznemu, kateri jo do tega vspeha pripomogel, kakor tudi g. Filec-u Zii ueutruduo poučevanje v petji polna zahvala. Iz Prage, 17. februvarja. (Češke žene za ženska prava. — Češko vseučilišče na Moravskem. — O Husovem spomeniku. — Boj za mapo Macedonije. — Razne vesti.) Neko čudno gibanje zavladalo je v sicer mirnih krogih čeških žena iu devojk. „Žeusky vjTobui spolek", društvo čeških uf-iteljic, bivši ameriški damski klub in mnogo drugih ženskih društev v Pragi iu po deželi, dalje mnogo dam iz rodoljubnih krogov podpisujejo peticijo, koja že broji poldrugi tisoč podpisov do državnega zbora, v koji zahtevajo postavnim potem pravo, da bi se ženske pod temi uveti kakor moški mugle .šolati na mudrusluvni in zdravniški fakulteti, to je, da bi bilo dovoljeno ženskam študirati filozofiio iu medicino, ter se posvetiti zlasti zdravniškemu poklicu. Tega časovnega vprašanja lotile so se tedaj v avstrijskih deželah najprej ženske iz češkega kraljestva, Morave in Šlezije. Da je ta peticija glede uresuičtuja in izvedbe še v daljni bodočnosti, mora vendar vsak razsoden mož priznati, ker bi slična eiuitucipacija druzega ue dosegla, nego shujšauje socijalnih odnošajev v največji meri. Cehi kot mali narod nimajo potrebe, da bi se opičili po severoameriških in angleških ua-redbah. Emancipacija, po kakeršui hrepene češke dame, ui napredek civilizacije, temveč pogubeu korak, kajti taka emancipacija zatira žensko bitje in uničuje srečno rodbinsko življenje. In to vendar ni prvotui namen ženske. V tem oziru mi na misel prihaja znameniti govor W. Moora, ravnatelja Su3sex-County-hospitala v Brightonu, koji je govoril na nekem shodu pred nekoliko leti. Rekel je: „Bode li to v redu, ko bomo imeli ženske zdravnike, pravn ke, matematike, astronome, prof sorje, publiciste iu državne ministre." Da bomo imeli boljše može, klicati moramo po najboljših materah mož. Godba, slikarstvo, pesništvo, književnost in kuharska umeteljnost bilo je vselej jednako pristopno možem in ženskam, toda do denašujega dne se ni pojavil v njih sredi kak Beethoven, ni Tiziau, iii Shakespeare, ni Bacon, in daleč je še tisti dau, ko se bode porodil kak Hippokrates, Harvey, Ilaller ali llunter med ženskimi zdravuiki. Dr. Brodie pravi o tem predmetu: Misel devojk izmed premožnejših vrst vzgojevana je na ti ^ ške fizičnih močij. Dr. Ed. N. Ciarke je nabral celo vrsto podatkov o pogiibuem vplivanji višjega vzgoje-vanja na žensko zdrav)e v Ameriki, ter pravi: .Ženske, koje bi imelo postati matere v uaši republiki, ugrabiti se morajo transatlantiškim možem." Sličnimi izreki svare Emmet, Lorues, Thorburn ameriško javnost pred eniaucipacijsko žensko boleznijo. I Poleg vseh teh uvodov pa treba uvažati, da je bila ženska ustvarjena za družico možu a ue kot tekmec, oi a ima biti možu srce a ne glava; podpora, pa ue voditelj, kakor pravi Moor. Na Nemškem so že pred štirimi leti počeli omejevati dekliško vzgojevanje, ker so uvidevali škodljivi učinek po licejili. Da-si se vse, kar s Pruskega prihaja, pri nas takoj posnemlje, vendar se je to doslej še opustilo. Kratek resume je pa ta: Mi imamo pri nas dosti dobrih zdravnikov, modroslovcev in profesorjev, toda imamo pa tudi veliko, veliko slabih mater iu gospodinj! Ni vse dobro, kar je iz Ame- ^ rike, iu kar drugje ne ustreza, tega tudi čehi ne*' bodo akliniatizovali. Glede založbe češkega vseučilišča na Moravskem vršil se je včeraj mnogobrojno obiskan shod češkega iu moravskega študentstva visokih pražkih šol v Karolinumu. Prisotnih bilo je 500. Moravski visoko-šoici prišli sn polnoštevilno. Častnim predsednikom b.l jfi izvoljen rektor univerze g. prof. dr. Talif, shodu je pa predsedoval g. Ski-ivanek. Iz profesorskega zbora so bili prisotni gospodje: dr. Randa, dr. Zucker, dr. Hnif. dr. Durdik, dr. JaDovsiiy, dr. Jireček, dr. Čelakovsky dr. Masaryk, dr. Kaizl, dr. Stupecky, dr. Keinsberg, dr. StefTal, dr. Heyrovsky, dr. Helohoubek, dr. Mourek, dr. Kr.U, dr. Mareš, dr. Dveritk, dr. Belohradskjf iu dr. Heiiuer. Vsi govorniki so zlasti poudarjali to, da je v državi naši pet nemških vseučilišč*, in samo jeduo češko. Ogromno število čeških visokošolcev na češkem vseučilišči opravičuje potrebo druge univerze na Moravskem. Največ Moravauov pa doslej poho-jeva dunajsko vseučilišče iu pražko. Tako je n. pr. leta 1880 d ' 1887 v zimskem semestru obiskavalo dunajsko vseučilišče 829, češko-pražko 255, nemško 53, grajsko 47 in v Inomostu 14 Moravauov. Naposled je shod vsprejel peticijo za založbo češke univerze na Moravskem, koja bode predložena državnemu zboru potom češkega kluba poslauiškega. Naš mestni svet razpravljal je v petek zvečer predlog dr. Podlipnega, naj pražka občina daruje dostojno mesto za zgrajenje Husovega spomenika, za koji so .svobodomiselni" „Narpdni Listy" na škodo .Matice školske" nabrali že nad 40.000 gld. Predlog je bil, kakor znano, odklonjen, iu sicer iz nastopnih razlogov: Mestno svetovalstvo poukazuje na to, da je pražka občina že prej čestila Husov ! spomin s tem, da je imenovala Dominikansko ulico ! „Husovo ulico", dalje je dovolila znatni prispevek, : da se nakupi Brožikova slika .Jan Hus" in še v ! poslednjem času bilo je skleneno, da so na muzej-; nem poslopji vzida ploščica s Husovim imeuom. . V I obče pa s-^danja doba ni ugodna iz političnih in • narodnih razlogov, da se zgradi v Pragi Husu spo-' nienik, ker ta misel ne pohaja iz srede naroda, ; temveč vsird neke umetno netene agitacije, s kojo ' se med narodom samo pomnožujejo prepiri, odrivajo ' cele in važne stranke od skupnega narodnega pro-' grama, osebito za narodno prebujenje zaslužni stan ' katoliškega duhovmštva in nebrojne. zvesto katoliško ! misleče ljudske vrste vseh stanov, ne glede na to, ' da doslej niti prvi buditelj češkega naroda, oče Pa-lacky, nima spomenika. (Konec sledi.) Dnevne novice. (Kamniška železnica) Z Dunaja se nam z dne 21. t. m. poroč.i, da je tje došla deputacija kamniškega mesta, namreč g. župan Močnik pa gospoda svetovalca Muraik in Hajek zaradi kolodvora v Kamniku. Deputacija se je pud vodstvom državnega poslanca iu deželnega glavarja dr. Poklukarja ila-nes poklonila trgovinskemu ministru markezu Bacque-hemu in mu razložila nevarnost in veliko škodo, ki bi zadela kamniško mesto, aku bodo kolodvor zidali na severni, no pa na južni strani mesta. Tovarna za smodnik sama bi prišla v nevarnost, ko bi se n. pr. kolodvor vnel, ker bi bila poslopja preblizo skupaj; ravuo tako bi v tem slučaji ue bilo nobene rešitve za mesto, kateremu bi pa tudi pri v.'%ak-djiijuin prevaževanji zaradi velike tesnobe pretila uevarnost ognja. Miuister je rekel, da hoč.' reč vsestransko pretehtati iu da bode tudi železnifno vodstvo izreklo svoje mnenje, ako bi bila kaka nevarnost zaradi ognja Deput^icija se hoče jutri pokloniti vojnemu ministerstvu in tudi nj^mu razložili poniiileke iu želje kamniškega prebivalstva. (Za dolenjsko železnico) so podpisali v Šentvidu in v Zatičiui 4200 gld. (Najvišje potrjenje.) Presvetli cesar je potrdil izvolitev g. Jos. Musila, posestnika na Vranskem, načelnikom in preč. g. kon. svetovalca in dekana v Braslovčah, Jakoba Bohinca, namestnikom v okr. zastopu Vranskem. (Slavno ravnateljstvo .Hranilnega in posojilnega društva v Ptuji") poslalo je .Podpornemu društvu za slovenske velikošolce na Dunaji" deset goldinarjev podpore. Srčna bodi za to hvala! (Slovensko gledališče.) Jutri, due 23. t. m., se bode pela opereta .Ca n neb as" ter predstavljala veseloigra „A11 right". („Katol. politično društvo") v Ljubljani je imelo včeraj 5 odborovo sejo. Na dnevnem redu je bila razen tekočih zadev določitev predmetov, ki naj se obravnavajo na prvem društvenem shodu. — Po odborovem sklepu vršil se bo prvi društveni shod v Ljubljani dne 9. marcija, to je tretjo postno nedeljo zvečer ob 6. uri. Sobana se naznani pozneje. Predmeti, ki bodo na dnevnem redu društvenega shoda, so nastopni: 1. Peticija na gospodsko zbornico za versko ljudsko šolo oa podlagi materinega jezika. 2. Politični razgled z ozirom na namene našega .katol. polit, društva. 3 Peticija na državni zbor, da čem preje postavi na dnevni red predloge za stavbeno-obrtno novelo, ter da izposluje tak zakon, ki bo varoval tudi interese malih stavbeuih dbrtnikov, kateri pri sedanjih obrtuijsko-rokodelsk h razmerah morajo omagati v boju s konkurencijo velikega kapitala, ako jim kmalu ne dojde postavna pomoč. — Iz omenjenih predmetov je razvidno, da bodo razprave prav zanimive in času primerne. .Katol. politično društvo" imelo bo prvo priliko pokazati, kako želi delovati za blagor našega naroda, zato upa odbor, da bodo tudi udje in prijatelji društva prav v obilnem številu vdeležili se shoda ne le iz Ljubljane, marveč tudi z dežele. To bo v malem nekak slovenski katoliški shod za deželo Kranjsko. — Dalje odbor objavlja iskreno prošnjo, naj se domoljubi slovenski prav pridno ' vpisujejo v društvo tudi v prihodnje, vzlasti povabi ! odbor one gospode, katere je naprosil za posel po-' verjenikov, da izvolijo prej ko mogoče odboru po-' trebno sporočiti. V minolem tednu se je oglasilo 48 ! novih udov, kateri so bili v tej odborovi seji spre-I jeti med število drugih udov. — Vsak ud, ki se je i oglasil društvu, prejme v kratkem času vsprejemnico ' z društvenimi pravili. ' (Umrl) je sinoči g. France Gog ala, hišni po-' sestnik v Krami iu oče tukajšnjemu gosp. notarju ; Ivanu Gogali. Pogreb bode jutri popoludne ob 4. : uri. Nuj v miru počiva! i (Otroško zavetišče pri sv. Florijanu) ima, — I kakor smo že poročali, — v ponedeljek svoj obČni 1 zbor. Iz poročila za leto 1889 povzamemo, da je I bilo to leto v fiuancijelnem oziru ugodnejše, nego i prejšnja leta. Zavetišču so volile umrše gosp6, in j sicer pokojna predstojnica baronovka Oodelli 200 gld., I gospica Luc. Vidic 200 gld., gospa Jos. Šušteršič I 25 gld., pokojni g. M. Zagorec 50 gld. in deželni ! predsednik baron Winkler 25 gld., ter so s tem I bisgotvoriteljuim činom pokazali vsi sočutje in naklonjenost do najstarejšega dobrodelnega zavoda v naši deželi. Zavetišče je pohojevalo 1889. leta 170 otrok, med njimi 86 deklic in 84 dečkov; 60 otrok dobivalo je po zimi tudi hrano v zavodu. Največ otrok spada v šentjakobsko župnijo, in sicer 65 deklic in 58 dečkov, v trnovsko 21 deklic in 19 dečkov, v šenklavško 3 dečki in v frančiškansko 4. Vendar se je število otrdk proti zadujim letom znatno znižalo, ker so se v mestu založila otroška zaba-i višča. Vodstvo je malim šolarčkom priredilo 28. de-I cembra tudi božičnico ter podarilo 76 deklicam ! in 71 dečkom toplo obleko, 60 drugim 'pa I obutalo. Troški so znašali 360 gld. 61 kr.; v to I svrho so pripomogli zlasti v gmotnem oziru prevzvi-I šeni g. kuezuškuf, kranjska hranilnica, gospa Hoče-■ varjeva v Krškem iu muogo zavetišČuih gospej. Že-I leti je, da tudi v prihodnje dobrotuiki ne odtegnejo , temu zavetišču nedolžnih iu ubožnih otročičev svoje j darežljive ruke ter podpirajo po svojih moč^h ta j blagodejni ustav. Predstojnica zavetišču je gospa . baronovka Marija Wurzbach, vodja č. g. župnik Rozman, blagajnik in računovodja gosp. M. Sa-I massn; dalje so v vodstvu še gospe Jak. Kast-nerjeva in Raspi, pa g. A. Samassa. (NesreCa.) S Pragarskega ee nam poroča: Dn6 20. t. m., ob polu 9. uri zvečer, ponesrečil je tukajšnje postaje ponočni čuvaj ČrepiuKo Ko je botel 8 kolodvora iti čez progo v spalnico železniških služabnikov, pal je z obema nogama pod stroj. Moža starega šestdeset let, so odpeljali v mariborsko bolnišnico, kjer so mu odrezali jedno nogo uad kolenom, druge polovico stopala. Srečno je prestal operacijo, toda ostane siromak. (Razglas zaradi drevja) Glavni odbor ces. kr. kmetijske družbe kranjske naznanja, da se bode samo na naročila drevja iz družbene drevesnice, katera pridejo od udov, oziral le do 15. marca; pozneje pa dobe drevja tudi vsi drugi z ozirom na zalogo, ki bode na razpolago. (S Stndenega) na Notranjskem piše nam prijatelj, da je za ta kraj od novega leta zadnja postaja Postojina in ne Planina. (Delavski praznik l.maja.)Z Dunaja se poroča: Doslej je izjavilo tu 70.000 pomočnikov raznih delavskih zadrug, da bodo praznovali 1. dan maja kot praznik. Raznoterosti. socijalistov, 3 Poljaki, 1 divjak, 10 Alzača-iiov, 3 clemokratjo, 1 Danec. Potrebnih je 100 ožjih volitev, 58 narodno-liberalnih, 40 prostomiselnih, 4 ali 3 socijalisti. Umrli Mo: 19. febr. Vera Woltlling, knjigovodjeva hSi, 7 mesecev, Florijanske ulice 3, pneumonia 20. febr. Marija Černe, zlatarjeva bei, 4 mes. Gledališke ulice 3, rhacbitis. V bolnišnici: 16. febr. Marija Zupančič, gostija, 84 let, marasmus se- nilis. Tremeu^ko »poročilo. a l I > ^ Cas Stanje a g ----Veter Vreme a nna7nvania zrakomera toplomer« O®^ opazovanja ^ ^^ cekijn « g 7. u. zjut.| f&i -0 6 1 si. svzb oblačno ' " 21 2. u. pop. 742 0 1-2 „ „ 0 00 9. u. zveč. 742 8 0-0 — Slavjanski na Ogerskem. Ruska pevska družba koncertuje zdaj na južnem Ogerskem. Minolo nedeljo koncertovali so v Aradu. kjer so Madjari ruske pevce vsprejeli navdušeno. V zahvalo na tako nepričakovanem vsprejemu šli so vsi členi, na čelu g. Slavjanski d' Agrenjev in soproga njegova, v svojih prekrasnih narodnih nošah pred spomenik, zgrajen v spomin trinajstorici meseca oktobra 1849. I. v Aradu obešenih vstaških voditeljev. Okolu spomenika zbrana je bila ogromna množica. Rusi so zapeli pred spomenikom žalostinko, ravnatelj Slavjanski in soproga pa sta položila na podstavec spomenikov lavorov venec. Imenom sta-novništva aradskega zahvalil se je inžener Radany ravnatelju Slavjanskemu, ki je na to v francoskem govoru poudarjal, da je s tem č^nom hotela družba njegova izraziti madjarskemu narodu svojo simpatijo. Ta demonstracija ruskih pevcev pri spomeniku „Aradskih mučenikov" je nemilo dirnola petrograjske vladne kroge, in budimpeštanski generalni konzul je brzojavno vprašal Slavjanskega, je-li to istina. Gospa Olga Slavjanska je odgovorila, da je dražba to učinila vsled navdušenega vsprejetja v Aradu. V listu „Budapesti Hirlap" pa stoji, da je ogerski minister notranjih zadev prepovedal Slavjanskemu koncertovati po onih mestih na jugu Ogerske, kjer bivajo — Srbi. V Zagrebu bode koncertoval Slavjanski v nedeljo 2. marca, in sicer v dvorani „So kolskega doma". — Znameniti slog. Leta 1878. izdan je bil na svetlo spis: „Organische Bestimmungen fur die osterreichische Armee in Felde", v kojem se nahaja nastopni odstavek: „Die Verpflegung der Armee besorgt aus Nsturalien uud Schiachtvieh zu-sammengesezte Commission." No, tako „sostafijena komisija" zasluži, da se ž njo bavi novo društvo ^Deutscher Sprachforscherverein" v ljubljanski kazini. koji v svojih pravilih predvsem poudarja — „Pflege des deutschen Nationalbevvusstseins!" — Andrej Hofer. Dne 20. t. ra. je minolo 80 let, ko je Andrej Hofer v Mantovi umrl za domovino. — Visoka starost. Na Dunaji je dn^, 20ega t. m. umrla Magdalena Ponza, stara 115 let. — Državni poslanec dr. OtonHausner je nevarno bolan. Na Dunaji je zbolel za hripo ter ee vrnil v Lvov. Od 1. t. m. ni več zapustil sobe. Telegrami. Novo Mesto, 22. februvarija. Dalje so podpisali za dolenjsko železnico: Grof Mar-gheri 1000 gld., Viljem Pfeifer 500 gld. (prvi obrok), Perko 100 gld., Dejak 200 gld., Ka-stelec ml. 200 gld., Možina 100 gld. Podpi-savanje se nadaljuje. Dunaj, 22. februvarija. Vsi listi pišejo o včerajšnji vladni predlogi glede na vžitninski davek na Dunaji; imenujejo ta dan pomenljiv in srečonosen za državno prestolnico, ter se z največjo hvaležnostjo spominjajo cesarjevih besed pri otvorjenji; naglašajo to kot dokaz vladne naklonjenosti Dunaju in zagotovilo prihodnjega razvoja glavnega mesta. Posebno pa poudarjajo izvrstni govor ministra Dunajevskega, ki je toplo zagovarjal koristi Dunaja. Praga, 21. februvarija. „Hlas Ndroda" piše povodom sedemdesetletnice ministra Pra-žAka jako laskavo o njegovih zaslugah za češki narod. Berolin, 22. februvarija. Doslej je znanih 255 volitev. Izvoljenih je 26 konservativcev, 10 državne stranke, 11 narodnih liberalcev, 62 članov centruma, 12 prostomišljakov, 1(5 Srednja temperatura 0 2° za O-C" nad normalom. ]>unajska borza. (Telegrafično poročilo.) 22 februarija. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 88 gld. 80 kr Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 % „ 89 „ - „ 5% avstr, zlata renta, davka prosta . . 110 „ 35 „ Papirna renta, davka prosta......lOi „ 95 „ Akcije avstr.-ogerske banke............932 „ — „ Kreditne akcije ....................322 „ — „ London.............118 „ 75 „ Srebro .............— ^ — ^ Francoski napoleond.........9 „ 39 „ Cesarski cekini...........5 „ 59 „ Nemškp marke .........58 „ 02»/,„ Tržne cene v Ljubljani dne 22. februarija. Pšenica, hktl. Rež, Ječmen, „ Oves, Ajda. Proso, „ Koruza, „ Krompir, „ Leča, Grah, Fižol, Maslo. Mast, Špeh svež, kgr. gl.|kr. Špeh povojen, kgr. Surovo maslo, „ Jajce, jedno „ Mleko, liter. . . Goveje meso, kgr. Telečie „ „ . Svinjsko „ „ . Koštrunovo „ „ . Pišanec..... Golob ..... Seno, 100 kgr. . . Slama, „ „ . . Drva trda, 4 □ mtr. „ mehka, „ „ g).|kr. Bog vsemogočni je našega iskreno ljubljenega očeta, oziroma starega očeta, brata in tasta, gospoda Frana Gogalo, hišnega posestiiika, poklical v boljše življenje sinoči, dne 21. febr., ob 6Va uri po daljšaj, mučnej boleini iu vsprejemu svetih zakramentov za umirajoče v 76 letu njegove dobe. Pogreb bode jutri, v nedeljo dne 23. febr., ob 4. uri popoludne. Svete maše zadušnice brale se bodo v mestni farni cerkvi v Kranji. KRANJ, dne 22. februvarija 1890. Josip Gogala, kovač, Ivan Gogala, c. kr. notar, Fran Gogala, c. kr. računski svetnik, sinovi. — Antonija Gogala. Marija om. Koitschim, Nežika Gogala, Apolonija om Karlin, hčere. — Ferdinand Gogala, brat. — Nežika Goetzl, sestra. — Josip, Edvard in Viljem Koitschim, Ivan, Josip iu Fran Gogala, Davorina, Amanda in Ivan Karlin, Anica m Vida Gogala, vnuki in vnukinje. — Josip Koitschim, železniški uradnik, Davorin Karlin, c. kr. prof., zeta. — Antonija Gogala roj. Knez, Jerica Gogala roj. Svolšak, sinahi. (i) Za pekovsko obrt posebno pripravila se v najem v velikej župnej vasi Cerklje ua Ooreujskem. Pojasnila daje lastnik hiše: Matevž Kern, trgovec v Cerkljah, p. Cerklje. (d Spominjajte se ljubljanske dijaSke in ljudske kuhinje pri igri in stavah, pri slovesnostih, oporokah in nepričakovanih dobitkih. Koverte s firmo priporoča Katoliška Tiskarna po nizkej ceni. Andr. Druškovič trgovina z železnino na mestnem trgu 10, priporo^^a i>o zelo nizlci ceni okove za okna in vrata, Morje za štokadoranje, samokolnice, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši kamniški Portland- in lioman-ee-ment, sklejni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena štedilna ognjišča Vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoCe v malih urali in majlinimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in železoliti gornji Mtojali, kakor tudi aa lesene cevi iiiesingaste trombe in ventile in železna okova. vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane In zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd. Tudi se dobiva zmirom sveil dovski mavec (Lengenfelder Gi/ps) za gnojenje polja. Naznanilo. Podpisani prosi vse oni>, ki so po njegovem posredovanji naročili blaga od flrme Franc Jos. Hamaček v Pragi, pa g« ie niso prejeli, naj se na-me obrnejo, da nazaj dobe provii^jo; tiste pa, ki mi se niso plačali provizije, uljudno prosim, naj mi jo pošljejo. Gothard Zupan, (1) agent v Šmarci pri Kamniku. Ivan Kregar, IzdcIoTulcc ccrkvencp:a orodja In posode Rimska cesta št. II, Ljubljana, naznanja prečast. duhovščini in si. občinstvu, da je otvoril pasarsko delalnico ter se priporoča v izdelovanje najraznovrstnejšega cerkvenega orodja, kakor: monitrano, olborjev, kelihov, tabernakelj-nov, STodnlkov, lestencev (luatrov) itd., katero obljubi izvršiti po najnovejši obliki, po poslanih vzorcih ali lastnem načrtu pošteno, lično, trpežno in po najnižji ceni. Sprejemlje tudi staro orodje v popravo in pre-novljenje, posrebruje in pozlatuje v ognji. (15) llustrovani ceniki so zastonj in franka na razpolago. (truge) za mrliče, najnavadnejše, kakor tudi lepo oza][jšane v različni velikosti, belo, črne in višnjeve (plave) se vsaki čas dobe po jtilio iiizl^i coni pri (4_2) Jakobu Petrinu, ini/arskeiii mojstru. vUroiiovili iili<*ali. ^t. tOOOOOOOOOOa Kupovanje starin. Prečastiti duhovščini in p. n. občinstvu v Ljubljani in okolici uljudno naznanjam, da sem danes prišel v Ljubljano, kjer ostanem do srede. Oglašati se more pri meni vsak dan od 9—1. ure y hotelu pri „Slonu" v sobi št. 10. Kuptijem po najvišji ceni norce xix starine, in sicer podobe, bakroreze, minijature, vezeno cerkveno b ago in rudeč žamet, izrezljano pohištvo, stare podobe iz dunajskega in misenjskega (Meissen) porcelana, stvari iz bronze, posteklene škatlje, ure, rezbarske izdelke iz slonove kosti in lesa, orožje, bojno opravo, posebno pa Staro imMi i M iz smlirii, bele ovratne bisere, drage kamne, zlat in srebrn denar. Od teh stvari kupujem tudi zastavne liste. Iščem tudi pravi S? solnograški repni tolar in plačam za ta redki denar najvišjo ceno .'>00 sld. Na željo pridem tudi v hišo. Vsem spoštovanjem (l) II. Lnkešič, »ntikvar ter o. in kr. zaprlaeienl oenltelj iz Gradca. Št. 3314. Razglas. (3-1) Podpisani mestni magistrat daje s tem na znanje, da je vpeljava ireciili storžsv v LiuUiaiio J J le tistim, g-ospodurjouii ii*«,ti, ter da jih emojo prolag'o oiiiiaji, I., Rienicrgasse sštev. Sč, v lastni hiši. roltto vplačani deleži in driKja Jamfilna sredstva vštevši letna zavarovalna vplačila družbe iznašajo Čez 12 milijonov gld. I čez 10 milijonov gld. (5-3) K. Jungst, župnik. Weimar, Thiiringen. a) proti ikodi provzroieni po og^nji, streli, paru ali razpoka kotlov, po g^aienji, raz-mienji »n odstrai^eiiji oprave iz hišnih m gospodarskih poslopij, strojev iz tovarn, dalje proti škodi v zalogah, pri živini, poljedelskem orodji itd.; h) proti ikodl po ogrnji aU streli ob časa žetve poljske pridelke in dotična gospodarska poslopja; c) proti ikodi po toči poljske pridelke na travnikih, njivah; d) vsakovrstno prevažanje blaga po suhertfifi na morji; Z.1 varovanje proti ne9goaai». Se ni uvedeno, si. občinstvo bode pa obveSčeno takoj, ko priCne isto poslovati. JJruifm zavaruje: na življenje v vseh kombi- nacijah, n. pr.: za slačaj smrti ter izplača takoj po smrti zavarovanca ostalim ali dotičnim opravičencem pogojeno zavarovalnino ; za slučaj smrti in pri protizavarovanjl z oproičenjem nadaljnih vplačil premij ter izplačuje dohodke (rente) v slučaji onemoglosti; na doživetje, preskrbljenje v starosti, na doživetje določene dAbe pri otrocih, ter izplača zavarovano svoto dotičnemu zavarovancu. Sprejema ludi zavarovanja, ki zagotovijo doho-darino (rento), preskrbnino (penzijo) vdovam ter vzgojilno rento otrokom, po najkoulantnejših in najnižjih pogojih, posebno pa jamči za veljavo in nedvomljivo varnost od nje izdanih polic. Brnu: Veliki trg št. 10, Pešti : Dunajska cesta št. 3 in Ladijska cesta št. 2, luomostu: Marije Terezije cesta St. 37, Krakovn: Szevvska ulica št. 6, Lvovu : Marijin trg št. 8. Zfistopi iko-oyerske države poslvjejo glavni in okrajni zastopi družbe kateri radovoljno dajejo pojasnila, brezplačno vročujejo prospekte tn ponujalne pole, ter vsprejemajo zauiro-calite ponudbe. ' \ - J Glavni zastop v Gradcu: Pisarna: I., Albretolrtgasse štev. 3, H. nadstropje. Glavni zastop v Ljutljani pri JosipU PerhaUCU, Šellenburgove ulice st. 3. Gradec: Lekarna Vendelina pl. Trnkčczjfja, deželna lekarna, Sackstrasse. Oiii aj : Lekarna Viktorja pl. Trnk6czyja. .pri sv. Frančišku" (ob eneiB kfemiiTh^Kovarna) V., ilund«hurmers:r. 113 . Nepresegljivo za zobe L sallclto"iista TBia aromatična, vpliva okrepčevajoče zabranjuje gnilobo zob ter odstranjuje iz ust neprijetni duh. Jedna velika steklenica 50 kr. iLsalicinolm^ek splošnje priljubljen, vpliva jako okrepčevajoče ter ohranjuje zobe svetlo-bele, a 30 kr. Navedeni sredstvi, o katerih je došlo mnojro zahvalnih pisem, ima vedno sveži v zalogi kkam Mociv št. 2821. Razglas. (3-1) V smislu deželnega zakona s 17. dne junija 1870, št. 21. dež. zak., o varstvu zemljiških pridelkov proti škodi gosenic, hrosčev in drugih škodljivih mrčesov naročam vsem posestnikom, uživalcem in najemnikom zemljišč; v ozemlji mestne občine ljubljanske, da jim je olje